k. k. Hofbibliothek, •Wien- St. 24. V Gorici, 15.junija 1883. Tefiaj XIH. „Soca" izhsjs vsak potok in velja popoStiprejemanaaOv Gorici »a dom po&iljaha: Vse let*.....t. I,.40 Pol letft.....,r i.iO 6etvrt leta ...... l.H> Pri ozttanilih in tuko tudi \>i i ..jk>-lanicah" se placuje za navadno tristop-no vrsto: 8 kr. d« se tidka 1 krat 7 n »» » .» 2 „ 6 » ,» „ „ 3 „ Za v«Le crke po prostorn. Pdsamezne gtcvilke se dobivajo pb 8 kr. v tobakarnirah v gosposki ulici liiizu „troh kron", na stareni trgu in v nwiski ulici ter v Trsiu, via Ca-8erma, 3. Dopisi naj se blagovoljno poMljajo iivednigtvu „Soce" v Gorici v Via Ascoli 8, I., naiociiina pa opravniSivu „So5o" Via della Crdee fit. 4.11. Rokopisi se no vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo, — Delalcom in drugim nepremoinira se naroenina eniza, ako se oglase pri opravniitvu. Rojaki! Za priliodnjo volitve y dezelni zbor goriSki priporoea Vam podpisani odbor naslednjc kandidatex I. za k me eke obcinc : l.vTolminu:dr. NIKOLAI TONKLI, odvetnik v Gorici; 2. IGNAC KOVA6l6» veleposestnik pri Sv, Luciji na Mostu; 3. vgori§kiokolici:dr. JO&EF TONKLI, drLavni poslancc; 4. dr. ALEKSIJ ROJIC, zdravnik v Gorici; 5. v S c 2 a n i: dr. JOZEF ABRAM, zdravnik v Gorici; 6. (za drugega kandidata naj si izbcrcjo volilci na Krasu o pravcni casu sposob-nega, uaroduega in neodvisnega mo&a, da ac glasovi pri volitvi no bodo cepili;) II. za slovenske trgo; 7. M ATI J A JONKO, iupan in veleposestnik v Bolci; III. za vcliko poscstvo; 8. FRANC POVllE, vodja ktnetijsko iole in veleposestnik v Gorici; 0. dr. JOZEF JUVAN616, notar in veleposestnik v Tolrainu; 10. ANDREJ KOCIJAN616, veleposestnik v Podgori. V Gorici, 14. junija 1883. Ponmoieni volilni odbor. Rojaki, volilci! Na prvem raestu danaSnjega hsta naznaojamo Vam listo kandidatov, katero je postavil poumozeui volilni odbor v Gorici za prihodojc volitve v dezelni zbor goriSki. ,.,.,» Najprej moramo povedati, da voluui odbor se je v mnogih zadevah zatajevai hi je svojim naeelom vajete detal samo zato, da bi Seljain volilcev, kolikor je mogoce, ustregel. Glede ved pogojev dobrega po-slauca, katerih saio v zadnji Itevilki §est naSteli, je odbor Uk pa tam ravaal tako, kakor ljubeta mati, ka-tcri ni mogoce izmti nepovoljue sodbe 0 siuku, ki se jej ©besa okoli vratu. Nekateri volilci so se izrekli proti svetovaoju, in temje privolil odbor naj si zbe-rejo na Krasu euega poslanca po svoji voJji, samo da bo narodea, zaa¥ in neodvisen. Drugi so hoteli, naj poslanec ne presega svojih volilcev, da bodo laze i Djim obfiev&li * tudi to jim je bilo dano. Tretji so 2eleli» caj se na poslancih ne pogre§a zuuanjetzua-menje visokega priznanja, in bili so usliSani. Cettti m govoriii, naj bi se kandidiral France, ujih sosed. Tem ni mogcl odbor ustrefii, ker so bili napolneni 2e vsi prostori, novih. pa odbor. ne more stvarjati. Iz tega je lazvidoo, da se je volilni odbor v fesnici oziial na vse zejje itolilcev, kolikor je bilo toogoCe. Ako letolnji volilni odbor ne ustreze volilcem, potem je sploh nemogoie, da bi jim kateri ustregel; potem bo treba fcakati, da bo imel vsak okraj svoj delelni zbor in da b© volil vanj poslauce, ki mu uga-jajo. Toliko gled& volilnega odbora. Zdaj pa voliicem. Volilct t Cast deiele je v va§ih rokab. Odbor vam svetuje kandidate po svojem spoznanji, na vas je, da odborovo sodbo potrdite. Odbor je premi§ljeval stvari na vse strani in ni postavljal kandidatov iz lahko-mi§eljnosti; ne prekucujte torcj storjenih sklepov iz nialeukostuih uzrokov. MogoCe je ie. da ima eden ali drugi kandidat kako marogo, da enemu ali drugemu kraju bi bolje ustrezal kak drugi kandidat. Ali po-misliti je treba, da so volitve za d e % e i 0 in ne za posamezne kraje, da se morajo tedaj kandidati soditi po tern, kake sposobnosti imajo za skupno zasto-panje deie)e, ne pa kako veljave so v kakem ozjem fcaji ali pri poedinib oseb^h* SploSni pregled Cez -cclo de^elo, njene potrebe in poslance ima la^c pomno2eni volilni odbor v sre-diAci, ko posamezniki po di-zeli. Zato menitno da vo-lilnemu odboru bi se sinelo nckoliko zaupati, in da ni prav, da nekateri rojaki ropotajo zoper omenjeni odbor, ker niso bili sprejeti njih nasveti. V politifinem 2ivljenji je neobhodno potrebno, da so eoo mtieuje umakne drugemu, da se maojSina udd ve6ini. Brez tega ni discipline, brcz discipline pa ni zmagc. Kaj nam pomaga 200 volilcev, ako trobi vaakdo v svoj rog, ako note vsakdo, da naj njegova Obvelja. Ce se eden drugemu ne udd, nastane zmeS-njava in v zmeSujavi bomo premagani v veselje uaSih nusprotiiikov. Iz tega uzroka ne morerao volilcem ni-koli zadosti priporoLiti, naj ostanejo pri kandidatih, katere jim je nasvetoval volilni odbor, in naj se ne dajo motit ljudem, ki jih hocejo odcepiti od skupue-ka delovauja in pogubiti njih moc v strankarstvu. Discipliuo priporoCamo posebuo volilcem v go-ri§ki okolici, kjer delajo razne moti, da bi napravile iced volilci razpor. Volilcem naj zadostuje to, da glavni pospeSitelji agitacije pioti odborovim kanditatom v okoiici so nakateri mozje, ki dobivajo piaco vsak prvi dan meseca iz dr^avnih blagajnic. Tern so se uaj brie iz nevednosti pridruzili tudi nekateri veljaki po dezeli, ki se pa gotovo ne bodo dati pregovoriti ko spoznajo, kam pes taco moli. Da)je svetujemo velikim posestnikom, naj ostanejo pri kaudidatih, katere eO si postavili po nasvetu volilnega odbora. V velikem posestvu lahko propademo, ako nisino edifli, ker z iiami volijo tudi italijauski veliki posestniki iz goriSkega mesta in oko-lice. Veliko posestvo ima razmeroma najvea razum-ni§tva v svoji sredi; naj p6ka2e, da je tudi najbolje disciplinirano, da se ne da omefiit od nasprotnih sii. Volilni odbor je imel najvec ozita na velike posestni-ke: polovica kandidatov je vzetai^njih srede. Veliki posestniki naj pokazejo, da so vredni casti, katero jim je odbor na ta natJin skazal. Rojaki, volilci, diiite se discipline, vohte na-svetovane kandidate; ako bote delali proti bo^Semu prepriCanju, bote sami krivi nesicCnega izida letoSnjih volitev. Okolidani tolminski! Do vas govorim. VaSo Krvi sem in ako mi bode Bog milosiei); med vami bodo enkrat moje kosti po* civale. Ce pa gojim postranske namene, He mi ni od-kritosrfino za blagor svojih rojnkov — odreiena ni bodi srecna zadnja ura, katere vendar vsi zelimo! PosluSajte me in potlej sami odlofrte, Tohnin, srediSSe na§e, postal je nckak Babilon starega in Pariz novega veka. V cerkev tamo ne ho-dijo, iastivredne drii&uske lege in domaae ognjiSCe zanemarjajo; njih pohlepnost mcri na lehko zaslu^leni deuar in lehkega srea ga zopet trosijo. Tolmin je ^elodec, ki neprebavljeno goltne, kar si mi v potu zaslu2imo; pajek, ki ima po vsem okraji mre^e raz-tegnjenc, v katere naslovi. NanaSe strogke si je se-zidal palace, Solo, ceste in mostove. Eesnosti v tol-minskih mozeb nij nobene troSiee. V pivakih dru^bah se najviSa tolmioska gospoda uorLuje 16 svojimi du-hovuikl in ufiitelji. Dokan njiU je wober-momce,•; pervi kapelan je „te beli'C unter-momcoH, drugi ka* pelan pa nte nml untcr-momcu". NaduCitelju pravijo nobei^nia!ikaH, poduaitelju pa „unter-^nuiika". Pa iujte, ne poglavclti in beloglavi fiolarCki, gospodjo pravim, ki so po Gradcu in po Dunaji v fiolskih klo-peh hiaae trgali, gospodje uganjajo take otrofijo burke. Ej, vsaj je bil tudi Ncron svojega konja za kon-zula imeuoval! Kedor je na ptujo strogke prosit, lehko burke uganja. In kakorsua je velika gospoda tolminska, takoS-na je tudi „malu gospoda0. No verujeS ? Iili v Tolmin enkrat, idi; pa po gorsko se bojefie obnaiaj. „Gospo-daa to kmalo pocukne za skrico in popraSa, kaj bi rad. Iieci, da imaS zvito pravdo, da je tvoj oce bratu prevec dedinskega dela izgovoril, ti pa da bi brata rad recimo ogoljufal. Oj, koliko pomagaSev dobos! „Uoj, Juvaaec", poreko, „jaz sem vaSega oCeta poz-nal. Oober mox je bil, Bog mu daj nebesa, pri mojej duSi! Ma, saj ste tudi vi pameten, Bog vam daj zdravlje...." Oj, ne bodi ti zal, placaj tern stvarem Se dva, tri litre vina, da bodes uzival popolno slast; kajti tudi pri tolminskej „gospodiu seobcuti slast—azani-Cevauja! TakoSen tedaj je Tolmin. Tolmin, katercga redimo so svojimi pridelki, ki bi imel biti v duSevnem obziru solace, pri katcrem bi se najzadnji Cader^en in NemSkorutar ogreval — Tolmin je moCvir, njegov kuini duh preti nas pomo-riti. Zato pa, ko pojdes* v Tolmin, zamasi ^i u§esa in zepe, da se te nic ne prime in da te nic ne odleti. Sedaj se nam zopet ponuja Tolmicec za kandidata v deielni zbor. OSituo se ve da ne; pri neod-kritosrenih ljudeh ni bilo to nikoli navada. NaSa de-2ela je postala preobljadeua, od dolzega in silitega u^ivauja izpita. Slabo zader^anje se po ljudeh, ki ho-dijo 8 trebuhom za kruhom po ? stu, tudi doma bolj in boy Siri. Trebe bode ustenoviti gospodarsko Solo na Toimiuskem za one mladence, ki so namenjeni prevzeti na domu gospodarstvo po ofietih; treb6 bode naSim mladim ljudem obertuijskega poduka, da se ne bodejo potikali kot krosnjarji ia tezaki najniije vrste med svetom. S temeljito uzgojo se da tudi zapre&iti, da se ne izlije svetovna popaCenost v naSo dolino. Od Tolminca pa takih naprav ne pricakovajte, ker nikdo ne more dvema gospodoma sluiiti: dobremu ni hudemu, obfinemu blagorju ia lastnemu 2epu. Zato pa, duhovniki, ucitelji, posestniki in vsi, ki Jjubite ljudstvo na§e, bodi vam geslo pri bodoCih volitvah: Tominca pa vie nel Velikim posestnikom! Velike posestnike prosimo, naj se driijo narojd-nih kandidatov, ki so poctavljeni od volilnega odbora. Ako se tega ne bodo drzali, smo Slovenci v velikem posestvu zgubljeni. V Gorici se je osnoval odbor, pri katerem deluje trlaSki upliv, stara deMna hi|a, ita-lijao8ka zagrizenost ia stovenska omabJjivost. Brato'v-sko wk9 89 si nodali soradai 2iv!ji, da b» %%m\ štreno v našem velikem posestva in da bi spravili v . zbor svoje može. Med dotičiiimi kandidati se imenuje tadi Devetakov zet l Ker so prvotne volitve na Tolminskem za narod častno izpadle, začeli so nasprot« j niki ruvati v velikem posestva. Ako se jim namera j posrečif spravijo v deželni odbor nam nasprotne može j in potem bo dobljeno vse to, kar so hoteli z volit- j vami na Tolminskem doseči. Poslanci iz velikega po- j sestva volijo enega odbornika, ki je bil do zdaj Slovenec. Ako zmaga tam le eden italijanski kandidat, ] potem je odklenkalo slovenskemu odbornika in Slo- j venci s svojimi 2 tretjinami vsega prebivalstva na | Goriškem bi imeli v deželnem odboru le enega za- f stopmka. Omenjeni volilni odbor se hvali, da ima že 64 gotovih italijanskih glasov in da jih dobi še ka« j kih 20 od omahljivih Slovencev po raznih krajih de- j iel«. Velike posestnike prosimo, naj m dajejo poo- | blastil iz rok kateremu koli človeku, ampak naj jih I posojajo dr. Tonkliju. ? pooblastila naj postijo prazen prostor, kjer ima priti ime pooblaščenca. Vso rojaki brez izjeme uljudno vabimo, naj dajo svojo j pomoč pri tem velevalnem narodnem dela. V slogi jo moč; če se bomo cepili, gotovo propademo. > Dopisi. S Krasa, IS. jun. — Telko in ieljno sempri- I Cakoval g. M. odgovor; saj je bil le teden dni po prej napovedan, kakor se sploh vazae reCi poprej na- } znanojejo, da se Ijudstvo lehko dostojno pripravi. Misliro pa, da je g. M. v 44. §t. 8Ed.B oznanil svoje j poslano le iz nsmiljenja, da se namreS spokorijo vsi taisti, katere bi znala streia iz Sezane smrtno zadeti. Rodila je gora in vsi smo imeli priliko gledali novo- J rojeno dete od oblicja do oblicja; za to so skrbeli dobri ljudje, ki so „Ed.* brezplaCno razposiljali po j Krasu. Dobil sem tadi jaz list v rokc in ga pokazal j najprvo prijatelju; ta pa je hotel poprej testament j napraviti, predno se je odlocil „poslanoa prebrati. [ Jaz pa ki sem bolj potcrpezljiv, prebral sem vse od konca do kraja, stopil sem v presveti§Le M. hi§et 1 ginjenega srca sera ponovil zadnje besede naSega ju- j naka, koneCno pa v/.kliknil „difncile est non scribere j satyrara". Pa naj bo tezko alt ne tuzko, jaz ne bom J ne pisal satire, tudi ne bom resno odgovarjal, ker me f nic ne srbi; povedali le koCem, kake misli so meni beroCema rojile po glavi. Forma, g. M., je v filozofiji, j pa tudi v prakticnem zlvljenji le preveckrat, ravao j taisto, katero napravi reC to, kar je. j „Rajmund, Rajmund, ti ne ve§ moci slovenskega jezika izrazom", Se pravii, da se je z manifestom o2- [ jega volilnega odbora duhov§cina SCuvala, naj seje | sovraStvo mej krasko prebivalstvo. — Pametna misel | je, Krasevcem ne obetati hribov in dolin, saj griCcv $ imajo veliko in dolin jim tudi ne manjka. Ce bi bil jaz kraski kandidat, obetal bi jim le ceste, ccst in cest zopet obilo, katere bi pa ne peljale, kakor vse ! drage v Rim, temveC naravnost v Sezano, oajvaZoejso I obCino na Erasn. — Prav Iepo je tudi, da nam g. | poslanec in spe obeta dr2ati se starega kra§kega za-kona: „BogT cesar in narods. Pred leti sem slisal staro geslo „vse za vero, dom, cesarja". Morda je tu pregresek v obliki ali pa skrb, da bo g. poslanec | z dragoverci dobro izfaajal; kakcr n. pr. so evropej- j ski poroCniki ozir imajoc na navzoce muhamedanske ] poslacce na Celu berolinske pogodbezapisali: viineim j enega Boga, mesto kakor so poprej hoteli trojedinega j B. — Povedal sem tedaj, kake misli so mi rojile v- j ceraj po glavi; zdaj pa se nekaj o bodocih volitvab. I Kakor znano, je central ni volilni odbor postavil ] za sezansko glavarstvo le enega kandidata. Prigakuje I pa, da Krasevci zdrniijo svoje glasove, tudi kar se j druzega tide, in da volijo znaLajnega in narodnega ] mo2a. To naj bo povedano, da ni prav, ce refiejo vo- [ lilci komenskega okraja volilcem sezanskega okraja: • izberite si sami mo2a, mi imamo za na§ okraj ze svo- j jega. Se2. glavarstvo ne poslje za to 2 poslanca v j dezelni zbor, ker sta 2 sodnijska okraja, ampak zato, j ker zahteva Stevib duS. Koristi obeh okrajev so sku- I pne, oba poslanca imata do vseh volilcev enake dol- [ inosti. Poslanec vzet iz kom. okraja, zastopa ravno [ tako sez. okraj, kakor mora zastopati poslanec se2. j okraja komenske obfiine. Vse eno je tedaj, Ce sta oba j poslanca v kom. ali v sel okraji, ali pa tudi v no- j benem teh, samo da poznata razmere. I Koliko na Bnnaji stanujocih moz je voljenih v [ obclnah raznih deiel. Treba je le da se volilci poprej j pomenijo in svoje glasove zdruzljo. Za katerega pa | bodo znaCajni in razumni Krasevci glasovali? Gotovo | za g. M., Le da pismeno izjavo, da bode zmirom gla- j saval z vecino narodnih poslaucev. To so zahtevali l njegovi privr^enci na shodu v Komnu; ie veco pra- [ vico, to zahtevati, imajo tistf, ki so se izrekli zoper I njega. | Gotovo g. M. to tudi stori; saj pravi, da je na- I rodeo; iz dosledaosti ze moral se bo pridruzlti na- | rodnim poslancem. Da ta izjava mora biti javoa (v I Casopisu ali kakor koli) je umevuo samo o sebi, ker I se je tudi javoo zahtevala in ker Ie tako vsi izvedd, i da je zadosti! pogojeai, Mm 80 m staylli. Kdiosti fc bvojemu sluzbovanjn. Prt'govor pravi, da komtir Bog da sluzbof mu da tudi potrebno pamet. Poslancem pa da sluzbo Ijudstvo, po-trebne pameti jim dati ne more; Ce ima slabe zastop-nike, je samo krivo. Po.slusajte tedaj, kaj pi§e o volitvab mo2, katerega Cisla in fspostuje ves nem^ki katoli^kt narod: „Vsak, ki ima pravico voliti, naj dobro poprej prcmisli in naj voli vestno. Ne daj tedaj svojega gla-su noinr ki veliko govori: to stori zato, ker se boji, da bi mu njegova modrost m presedala, Ce ostane v mozganih. Tudi tacemu ne, ki ima mutastega hudiCa na jeztku; ki se boji govoriti bodi si iz bojazni ;pred Casopisi, ali pa radi tistih, ki ga lehko posljejo v po-koj. Tudi takemu ne, ki vpije, da va* Ijubi in mu hoCe zbog te ljubezni srce poCiti. Ne bo mu poeite, ne, glava mu je otekla in on hoCe, da bi padali prednj in krlCali: To je bog, ki nas je reSil h suznosii it, tmine. — Tudi takemu ne, ki nima svojega prepri-Canja, ki se mora zmirom posvetovati in stori Ie to, kar mu njegovi bogovi velevajo. Tak'nnj ostane 6 kakor pticc pod iieboin in trava rui polji? Uoajuio, da ka-dar se uresiiici misel, da se ustanovi poddWuica, na-kloni gospod zupau s svojo inodio previdnostjo obCiu-sko podporo takiua modern, ki so j e vrediu in potrebni. Iz Tolmina. dne 13. junija 1883. Dopis iz To-miua v 23. U. „SoCett dal mi jo povod, da tudi jaz nekoliko sprcgovorim o narodnosti v Tolminu. Res-niCno je, da je uarodno petje popolnoma zginilo, ker stari pevci od Forlanijeve dobe so se deloma po slu2-biih nizkropili, delouia so pomrli. MlajSi f.vntje so res pred uekohko Casom veselje do petja poka%a!i in so se ga tudi nekoliko u&Ii, pa morali so petje opustiti, ker jim ni Cas pripustil, veCenic ure so pa za godbo odloCene. Tirjati se ne more, da bi svoja, opravila za-nemarjali in se i^tja uCils. Predsednik godbeaega dru§tva je tudi obljubii, da bo o primeruem Casu petje podpirai; vse naenkrat pa ni mogoCe. Bodimo za-davoljiii, da le godbn, ktera vie veliko forintov stane, §e nekoliko uaprednje. Veselje do godbe ni vefi tako, kakor je bilo v zacetku. Uzrok temu je, da je bUo drustvo okoii 6 mesecev bfez kapelnika; med tern Casom se je steviio delavnih udov skoraj za polovico skrCilo. Nekteri so odstopili, ker niso raogli mifseCui-ne plaCevati, nekteri so pa k vojakom odsli. Zebmo toraj, da bi se godbeni odbor strogo po drustvenih pravilih dr^al, in odboru naj bo tudi na tem, da bi se prej ko mogoCe delavnim udora meseCniua znizala, Dne 27. t. m. to je na „tolmiuski trg" priva-bila je tolminska godba obilao ljudstva v Tolmm j svirala je pri navadui slovesni procesiji. Nadjali so se fauti in dekleta, da bodo popoldne kakor po navadi plesali; pa so se varali. Imeli smo na tolraioski trg Ie navadno sPlatzmusika ; plesa z\djua mladina si je morala pa druzega godca najeti. Zelimo tudi, da bi delavni udje solo bolj pridno obiskovali. ResniCno je, da se je pretekio leto v CitalniCnem imena ptuji dun sopiril iii da se ne spominjamo veC zaduje besede, ktero bi bili tolminski CitalniCarji v pravem namenu in brez ptujega duha priredili. Pn* zadevali so se pred nekoliko Casom nekteri gospodiCi in goapice napraviti besedo, pripravil jim je odbor vse potrebne knjige, pa spodletelo jim je. Nadjali smo se, da bomo imeli v kiatkem vesel veCer, pa splavalo je vse po vodi. Glavni zadrzek je bilo petje. NaproSeai sti bili dve gospici, da bi sodelovali pri petji; pa nisti se hoteli ponizati, kar sti tudi pametno storili. Kaj pa bi se bilo pelo in kako, je vpraSanje: slovensko gotovo ne. Peti bi se bilo morale v sloveu-ski Citaluici nem§ko ali pa italijansko: no to bi bila Iepa ieC; Citalnica bi bila potem? Kar se tiCe tretje osebe, od katere se piSe, da zarad svojega stana ne bo igraia s tem ali onim. ni res, ali pa se je v dopis mogoce pomota vrinila. Ta oseba se ni izjavila, da^ue b. v igraia § tem ali o&u»r ker je vze poprej vedela, da enakega "stahu ninia dru-gi v Toiniiuu. Ako bi uc bila inarala igrati, bi se tudi ne bila za nifiesar brigaia, ampak bi bila na prvo vprasanje odrekla. . Tako je tedaj napad v 23. Stev. „Socett na vse 3 osebe neopravifien. Ne razumem, kako so se inogle vabiti k petju v slovensko fttalnico take osebe, ktere nimajo slovenskega duba. Ako se bo kdaj nameravalo, kako naroduo ve-selico uapraviti, ozira naj se ze v zacetku na domace Jjudi. AH nima Tolrain mnogo zalih deklet, katere bi se lanko privabilo, ue da bt trubalo prositi jih s klo-bukom v rokah in z rokovicami, in ktere so tudi spo sobne sodelovati bodi si pri petji, bodisi pri igrah. Ce se bo pa tako postopalo, kakor se zdaj, se ne pride do druzega uspeka, kakor do tega, da borao prisiljeni zbrisaii iz drufttvenih pravil clanek, kteri govori, da je citaluigm uamen uapravljati veseliee, igre itd, NeopraviCen je tudi napad na lastnika lepe dvo-rane, ktere letos uisuio Se potrebovali. Lastnik dvo-rane imel je v tern letu take razmere v druziui, da niu ni bilo mogofie jo odstopiti, V polelnviu casu pa dvoraue ne potrebujemo, ker iiuanio lepe in sposobuc prostore pri cerkvi in »a streliSci. Terorizem se v fiitalnici nikakor ne nahaja, ker Tohniuci niso takt ljudje, ki bi se pustili strahovati brez dobrega uzroka. D.i m pa delajo ra/locki med itanovi, posebno pri plesih, so pa meuda, kakor sem poizvedel in uekoliko sam prepricau, nekteri Tolmin-ct sami zakrivili. Kavno sedaj imamo v Tolminu jako pnjazne gospode uraduike, ktcn druStva, posebtio godbo, iz-datno podpirajo, tu sicer tako, da bi se brez ujih podpore ne ntoglo izhajati; moramo jim biti srcuo livulezui in Leleti, da bi Se dolgo pri nas ostali, Nadejam se, da mi ue bo uikdo ugovarja]; Le mi pa bote odgovoriti, me bo prav vcsclilo. __ _ Narodnjak. IZ IStrO} Tabor v Brczovici. Sprejmi, draga „SoCa", zopet iz Intro jeden kameu,j koji pri- I poinore wtSemu, milemu slovunskemu uaiodu do za* | zeljene unlace — n u roduc v z b u j e ii o a t i. —* Kouceui lanskega leta si prmesla iz iatro vesclo vest, kako sta dva mlada narodujaka ustnnovila v Brezo-vici nurodUi) kmetsko fttaluico. A, hvala Bogu, to ni . zadostovalo i Citaluica in bila saiuu ustanovljeua, mar" I vec una je pricela tudi koj delovati, dasi je imcla mnogo zaviralcev. Koj bi rekla, draga .Soca*, ako ti povcm, da je med nasprotniki tudi oui, koji je po-stavljeu ua cola ljudstvu, za k»>je bi moral zrivovati duSne in tclesne moci? Oitalnica je dobro naprcdovala. Njena ustanovi-teija in voditelja nista go wirovala; priCela sta dogo-varjati se z druStvoin „Edmosta v Trstu, da bi isto na jeden ali drugi naeia hotelo podpirati nju zapo* cetje ter sploh krepkeje poapescvati naroduo vzbujc-nje. Nju glas ni ostal Bg!as upijoCega v puSfiavi", marvec nasel je piijeten odiuev. Drustvo ^Edinost," je usliSalo nju proSnjo ter odlofiilo pri p o s v e t o-vanji v ISrezovtci, koje je bilo dne 26, apnla, da bode v Brezovici dne 3. junija o b 6 n o z b o r o-vanjedruStva BEdinostia na prostem. Ker pa vlada tega m dovolila, spremeuilo se je zborovanje v pravi tabor. Toliko boije! — Celt teden pred Btaboromu bilo je ljudstvo ra-dostno; dobro znamenje, da je pripravljeno vzbuditi se iz naroduega spanja, aka bi ie imelo buditeljev. — Ceslita dnhOTsCina, nirodni uCitelji! ali spite? Ljudstvo ^aka vaiega glasu, da je pokhcete iz naroduega grobal Geuite se, pricuite delovati v korist in blagor milega naroda, od kojega irate! Mala delav-nosti, nekaj pozrtovaluosti, pa bode 8citaluiea8 usta-novyeua. — Ne bi smelo biti nijedne vasi, v koji sta duhoveu in utitelj. da bi ne bilo n&rodnega druSt-vat Kolikokrat je vie draga BSoeaa oi^sinjaia kvz-trajnemu delovauju, a vse je bilo skoro zastonj. Zdi se, kakor da bi nekoji gospodje ljubili narodovo spa-Dje 1 ? Jednega taeega — ialibog — imamo tudi tu-kaj, kajti po njegoYib. uiislih ni treba ljudstvu „eital-nic", Se manj ataborova in sploh nit druzega nego motike. ^alostno, a resniCnol — Ali bi Beitalnieett ne bile tudi prvi agitatorji pri volitvab, katere sploh povsodi veltke preglavice delajo uarodujakom, a ljudstvu so deveta briga ? Zakaj V Ker nima pojiua o stva-ri, ker je zapu^ceuo 1 Team pa so uzrok oui, koji so ljudstvu vodueiji in u&teljh Koliko se da doseci, ako se hoce, kaie ravno pred pol letoin ustanovljeua „ci-talnica* f Brezovici. Akoravno je ista v gdreujej lstri prvo slovensko niroduo druitvo; akoravno je ljudstvu povsodi narodno zauemarjeuo, — vendar se je „ci-laJnica" u2e prikupila narodu ia to se posebno sedaj po „taboru". Ljudstvo je radovedno gledalo priprave, rado-vedno je bilo, kaj bode. Ce tudi je innogo ujih a glavo zuujevalo, vendar so nekoji — posebno eital-uicarji — radi pomagali. Uie predve6er, dne 2. t. m., je pokanje topicev in \eselo petje eitalnicarskih pevcev naznaujalo, da je vse pripravljeuo, da ui treba druzega kot Iepega vremena. V aedeljo uze na vse zgoc'aj si videl narod z belo — uioilj.0 — i'udecim znamtujcm m l>rsiQ in to posebno domafio godbo in pevce, pa odbor Citalni5en: vsiin ua delu pa 6. g. I. Kocipera in g. V, Medve-§cek-a. Vsi skupaj smo §li i/4 urc napt-.di tizaSkim Bta-boritom", koje smo pocakali pri prveai slavoloku, ki je stal na po&trnnskej eesti, koja pidje v Brezovico, in irael je napis: „Na tabot IP Trzaska gospoda — Slovenei in Hrvatjo —pri-peljali so se v dveh kocijah, iz kojih so vihrale slo-venske trobojnice. Mej doSlimi bili so prvaki slovenski in hrvatski iz Trsta; tako oba gg. mednika slovanskih fiasopisov, predseduik slovanske „fiitalnice% deputacija podpor-nega drustva, nSokolov" 16 ~ a le kot privatni, ker jim je policija prcporedala pravi izlet. Po tsrcnein pozdravu in stiskanji bratskih rok so wSokoli" odSli dulje skozi Materije, Kjer so bill od g. Kastelca lepo .iprejeti, dalje vjlrafiico, kjer so polozili ua grob ranjcega rodoljuba 8vaba veuec, kojega je poslalo druStvo „EdiJi0Bt" kot svojemu doi-goletuemu zuntopiiiku. Drugi pa ttuo Sli skupaj mej sviraojera goibe v Brezovico. Pri drugem slavoloku na lnpstu pred vasjo z napisom: „Slava Slovanom* in „Zivela Av-strija", pred wtabori§Cem" bil je mod pokanjem to-pifiev drugi Dprcjem od brezoviSkih deket in mnogo obcmiitva. SSIi smo v citaluico in od tod smo se raz* kropili ogledovat si lepo polje in okolico. To je bilo zjutraj po 8. uri. Do poldan je veduo prihajalo ljudstvo w bliL-njih krajev, a le posamezno. Po poldan pa so prifela prihajati razna dru§tva in ljudstvo iz daljnih vasi s6 zastavami. Vse sta sprejemala c, g, Kociper iu g. P. Medvesfiek, odboruiki in drugi Citalniiiarji s pevci in godba pri slavoloku ter jih odvcdti na prostorno „to-boriSCe," okoli kojega so vihrale razne velike in male, uarodue slovenske, luvatske, cesatske in razue druge zastave. V sreuini bil je krasen, velik odor & uapi-si i; „Vse za narod la, v^s ozaljSan b6 zelonjcin in vetici, kojih so do 70 spLtle btbke brezoviSke dekle-tu. llvala jim! Lep6 je, ako se uze v mladosti poknze itagne-nj do svoje narodnoHti, da se tudi pri neznent spolu vzbudi nurodiii cut, kajti kot pozncju matero bodo gotovo svoje otroko ndroilno odgojevale. To je va2no posebno tukaj, od koder gro mnogo njih v Trst, kjer se potcm poroCo — a njih otroci so navaduo laski odgojeni. To je za nas Slovenco jako zalostno 1 Bog did, da bi bilo lunula drugacc! (Kouecprih.) PoMtidni pregled. Prcteklo soboto 9. t. in. vrSilc so se vo-litve za dezclui zbor kranjski v kmeCkih ob6i-nah ter so bili voljeni kandidatjo po narodnem centralnem voliluem odborn priporoCeni razen v dveh krajih. Za okraj KoCcvje, Lasice in Eib-nico je bil voljen namesto po odboru priporo-fienega g. Fortune narodni grasfiak Karoi iiudeL, za okraj Cernomelj in Mctkko pa sodnik Dev — tudi narodnjak — namesto dekana Ale§-a. Mesta in trgi so volili v torek 12. t. m. Tudi v tej skupiui so bili voljeni kandidatje central-ncga odbora in sicer skoraj povsod jeduogiasno. Le v iiudolfovein je zmagai profesor Suklje z 200 giasovi proti prosta Urhu, ki je bil od centraluega odbora priporofieu in je dobil 90 glasov. V Trzici je zmagai narodni kandidat dr. Saniec proti neinSkemu grofn Thurnu z ve-Ciuo le dveh glasov (111 proti 109) kljub temu, da mu ni duhovseiua niti jednega glasu dala. V Postojni je dobil narodni kandidat dr. Hinko Dolenec 78, nemski dr. Deu pa 48 glasov. Isti dan je volila tudi trgovmska zbornica dva na-rodna poslanca, namred zbornice predsednika Kusar-ja in tajnika Murnika. Do sedaj razpolaga tedaj dezelni zbor kranjski cez 25 odlodno na-rodnih poslaucev in jednega zmemega Nemca, zupana Braune-ta iz Koeevja; narodna stranka razpolaga torej 2e sedaj 6ez dve tretjini glasov, ker je vseh poslaneev 36. Veleposestniki volijo se 10 poslaneev danes 15. t. m. Izid te volitve je negotov; stranki si drliti ravnotezje, razl&a na jedno ali drugo stran bode nezuatna. V Dalmaciji so se vrsile volitve v &me6-kih obcinah 12. t. m. Voljeno je bilo 20 poslaneev, katerih pripada 14 hrvaSko-narodni, 6 pa srbsko-avtononiistidni stranki. Z ozirom na notranjo politiko je sedaj dru-ga5e vse mimo, le v niitje-avstrijskeni dezelnem zboru so poikusili na^r^viti nekateri poslanci n koliko lnupa z Zq znano in po eesarji potr-jeuo Solsko novelo, katero namerava minister- stvo ze v teku prihodnjega meseca dejansko iz-peljati. Tudi so zaSeli ustavoverci, kateri ne morejo brez prepira in Skandala ziveti, kakor ne riba brez vode, dunajsko prebivalstvo vzne-mirjati in pla§iti s tako zvano decentralizacijo zeleznie, t. j. Dunajcanoni nbijajo v glavo M, da namerava ministerstvo Seleznicne urade iz Beca v druga mesta preMiti^ kar bi bilo Du-naju za mnogo stotisod goldinarjev na leto v llcodo. Nckaj se bode sicer v tern ozira zgodilo," a le to, kar zahteva korist obdinstva in vojske. Na NemSkem je polo^ii vodja nem§ko-libe-ralne stranke Benningsen svoja mandata za dr-2avni in dezolni zbor, kar je pouzro6Ho mnogo za^udenja. Iz tega se sklepa namrefi, da bode kmalu konec takozvanemu „kulturkampf-ua, to je bil boj za omiko, a tako, daje bilo Cez 1000 2upnij brez duhovnega pastirja, da so Skofe in dnhovne, kateri se niso Uoteli ^majnikovemw za-konu - maigesetz" podvre5i, po teranicah zapi-rali, da so mogli verniki le po nocJ, skrivii v skeduih in bkritih prostorih sv. maso sliSati in sv. sakramente prejemati, ker niso smeli taki uporni duhovniki — in teh je bila ogromna ve-Lina — ma§e brati in sakramentov delitt. Bis-mark je katoliiko Avstrijo in Franeijo premagal ter so jo nadejal, da bode tudi 10 milijonov nemSkih katolifianov prepognil, a mo^i se je zelo raotil, in sedaj mora v Kanoso. V Srbiji, v vasi Gamzigrad, so se uprli kmetje — kakih 400 — proti vladnim ura-dom, ki so najbrze presui:ovo proti ljudstvu po-stopali. Izid in okoljnosti tega upora niso Se znoni. V nedeljo vrSile so se v llimu volitve t mestni zastop, katerih so se klerikalci 2ez dolgo let prvic zopet udelezili. Izmed 34 odbornikov izvoljenih je le 8 odloenih liberaleev iu 12 kle-rikalcev; 14 kandidatov postavljenib je bilo od obch stranlc. V italijanski drzavni zbornici v Riinu je pouzro&la volitev kneza Colonne strusanski Skan-dal. Jeden poslancc mu je namred v zbornici ocital, da je izvoljen s pomodjo 50.000 lir pod-kupil. Pri vsem tem je zbornica volitev Colonne potrdila. _____ Domade stvari. Odlikovanje. Preteklo nedeljo popoldne so na-pravili nekateri drustveniki gori§kega podpornega diu-Stva in drugi slovenski rodoljubi iz Gorice izlet V Serapetcr kjer so slavili predsednika, g. PovSeta, ki je bil tisti dan odlikovan zlatira krizem za zasluge 8 krono. Navzoci so bili: dozelni glavar vitez P a j e r, predsednik kmetijske druzbegrof Coronini, drzavni poslanec dr. Tonkli in mnogi drugi pospodje. Slovesnost se je vrSila lepo in dostojno. DomaCi in mirnski pevci so prijetno razvcseljevalij prifiujofie, ve-teranska godba iz Pervaiiae se je dobro obnesla. Ime-novani in drugi gospodje so napivali v slov. jeziku. grof Coronini tudi podpornemu drugtvu. Onirakusose udelezenci razsli s sreno ^cljo, da bi so enake po5tone zabave pogosto pouavljale. Zaupnico dr. Tonkliju so podpisali naslednji ob5iuski iu cerkveni predstojniki: Komen 30.5. 1883 Jak. Doljak, iap. dekan, — Franc Kovaclt, pod^upan — Frid. Schvara, zupan, — D. Gaspari odbornik — Anton Volci6, odbornik — Val. Stanic, odbornik. Suta, 30.5. 1883. Nacelnik: Janez Pipan, — Stefan Malid. §kerbina, 31.5, 1883. Pet. Vuga kurat, — Franc Bunc duhoven,—Jos. Pipan, zupan. Lipa, Leop. Vuk, vikar. Temnica, 31.5. Jan. Jug, vikar, — 1.6. Josef Tram-pu§, 2upan. Kostanjevica, 31.5. Ant Sfiligoi. VojSCi* ca, 1.6. Josef Peric, lupan, — Fr, Hebat, vikarij. Seljc, 1.6 Matija Pahor, 2upan. Brestovica, 1.6 Val. Senioiie, 2upan. — Mavhinje, 1.6. Ant. Keber, vikar^ — Janez Pipan, zupan. Slivno, 1.6. Andrej Peric, zupan. Nabrezina, 1.6. Janez MaruSiC, vik. — za nad2. Jan Gaharijo Fr. Nemec. §. Polaj, 1.6. Jernij Kosmi-na, 2upan, — Matev2 Primo2iL, vik, Zgonik, 1.6. Gru-den, — Josip Pelicon, sSupuik. Pliskovica, 1.6. A. Pe» licon, vik. — Andr. Sirca, iSupan. Veliki dol, 1.6. J. Marcola, vik., Jot. Tronic, zupan. Berje, 2.6. Jo2. Ur-Si6, iupan. Gorjan8ko. 2.6. Aud. UrslS, 2up. — St. Moiietic, vik. Gabrovica, 2.6. Jos. Slunder, vikar, — Ant. Luin, j5upan. Kopriva, 2.6. Viuko Zepa, 2up. — Mat. Perjavic, dun. Skopo, 2,6. Ant. Ko2erj, dub.., — J. &vic, tajnik. Dutovlje, 2.6. Andrej Lah, 2up. — Ant. Kranjec, duhov. Vel. Repen, Jo2. Purie, lupan, — Mat. Sila, dab, Tomaj. Urb. Golmajer, 2up. dek., -• Cet'iie, ^uDan, Kri2, ^q^I Gomglfi?!, n&Cek, -^ Lnt. Mazorol, podfcipao. Lokva, 3.6. J. Gregor&c*, jjupgo, — Janez Rekar, kapian. Roaik, Ivan Narobe, 2upnik. Dane, Miha Svetina. S, Kocijan, F. Elero^n. kapian. LezcSe, Fr. Perhauc, naeelnik. Wvaca, And. MartiniiC, dnhoynlk. Bovir, Jan. Berek, na&Inik, — Jos. Koyak, Inpnik. MerCe, Matija Kari2, pod&ip. — 4nt. ^ari^. Kazlje Fran. TomSiC, kapian. Storjc, I. frcyen, kapian. Avber, Svetlin Sapnik, — Alojz Fa-bjao, tapan. Stanjel, Janez Kocevar, Supao, — Ant. Fabiani, J. Golob, J Klobovs. Naajmnilo. PreS. g. dr. A GregorfiiS nas je uaprosiU naj objavimo sledeee: flZvedel sem, da namiravajb nekaterl volflei v oSoliri goriSki in v ve-likera pwestro mm dati syoje glasove. Zabyaljujem m jim oljwtiw m cast in wmpanje, katero so mi ho-tep s tep izkazati, ob enwi jiro pa naznaojajn, da ne sfrejraem fcandidatwre za pribodnje volitve v dezelm aber goriSM ? nobeni skupini, dasenebodogla-8ovi cepili v Skodo narodni discipli ni f omRoieni volitai odbot je postavit po resnem prea-darjanji vach okoliJCin knndidatc; teh naj se drii ysakdo, kdor hofe naiodu in wcui ustreci V Oorici, IB. jnayt 1888. D.r A. GrcgorCifi*. — Z radostjo pozdravljanio to izjavo in ielimo, da bi bila drugim v posnemo. 0. Franc Povfie se je odpovedal kandidaturi v gorilla okolici in je sprejej ono y yelikem poscstvu, ki nra je spioh naklocjeuo. Zivio! EihenberSki volilni moije so baje proli dr. Rojcu in nameravajo voliti uekega oacbnega prijatelja svojega inpana, ki je neki gospodi bolj po volji, ko dr. liojic. Upamo, da Rthenberzani spoznajo §e o pra-vem easuf kaj zahteva politicua modroat, in da se ne bodo $m?M pred slovenskim svetom. Vladi bodirao pokorni kot prosti driavljani, a ne kot sluino orodje. vlada izrala svoje zelje, all narod mora soditi, all se yjetnajo vladae ze^je z narodovirai. Godba tuk. peipolka nadvojvode Leo-polda svira kar je nekaj casa vsako sado ob 7. uri zvcCer na Tiavniku. Kakor vselej iuiela je tudi pret. srcdo lepo atevilo p* slaSalcev, mej njimi mnogo iz-boruega obCinstva. Ta veCer je po veC tedenskem do-pustu zopet prevzel vodstvo godbe gosp. kapelnik Czausky, ter je takoj pri prvom oastopu prijazno iz-nenadil nas Slovence sprejemSi v spored prelep Da-\id-ov potpourri se slovanskim naslovotn: Narodne pesmc, kateri je se ve na§ prijatelj nCorrieica spre-menil y „Canzoni uazionali", <5e tudi se je pred nekaj raeseci repem&l nad isto slavno godbo, ker se je pre-drzuila naslov tuk. gledali^a posloveniti in ppnem-(5iti. Bal se je, da bi neslovenski poslu^alci izvedeli, da je ia — najlepsa totka celega sporeda obsegala krasoe slovanske nar. pesme: „Rado ide," „MiIa lu- ' nica," ,Jo§ hivatska," "Kje dom je moj," i. t. d. konCujofc z impozantnim 9Hej Slo\aniu I Mi se gosp. kapelniku Czansky-u prav iskreno zahvaljujemo za prijazno iznenadenje tsr ga prav lepo pvosiiaO; naj nas blagovoli pogostoma razveseliti s pre-krasnimi slovanskimi melodijami, tern bolj ker je slavno mo§tvo priljubljenega polka na^a braca— Hrvati. Osnovalniodbor „CeciIijanskega dru" § t v a" y gor&ki nadskofiji je podal preL. kn. nad-Skof. ordioarijatu proSojo za potrjenje pravil. lz Tolmina se nam pi§e dne 10. t, m. „Da se iez Tomin toltkanj zabavija, ne le po vsera Touiin-skem, ampak tudi po vsera Primoskem in celo vsem Slovenbkem ter da nas Sofia tolikokrat neusmiljeno poplovi, nismo spioh Toraiuci sami uzrok, marve5 ptuji cvet, ki na§e samopaSnike malopridno podpira, in nekateri veljavui mozje po Tominskem, ki svojo Cast in posteuje tako slepo nam ? Skodo in sramotu za tolikanj umazauo y Tominu yihrajofio za* stavo 2rtvujejo. Kikar ne mislite, da torn in ski trzani ne prevt-dimo, kako je pri nas vse na slabi, pogubljivi poti; tods pri sedanjib okol§Cinah ne upamo spraviti po-Stenib teienj v veljavo. Ako bi BSoca" vefikrat tako poplovda nade blato in tnkajsne nSoCa3cheueu kot je bila storila v predzadnjem listu, poteni bi s casom 2s odstranili zagrinjaio, za katerim eaka krah.R — p31ovenski jez1 v Brdih je imel dne 10. t. m. svoj redni obeni zbor. Dasi je malo pred zborom dei HI in poti ogrdit, seslo ,se je bilo vendar pre-cejSno Steyilo saiuih odlitaih rodoljubov. Po kratki razpravi o delovanji druStva y minolem opravilnem letu bile so volitve. Za predsednika je zopet z vzkii-kora izvoljen C. g. Ant. ^uidarfiie, vikarij yGradnem; v, odbor so izvoljeni; t, g. Franjo GoijevSfiek, kapian v BiUani, gg. Joz. Eozlin, 2npan vBiljani, Ant. Lai-daiftia, zupan v Vedrijanu, Joz. 6opi, ttfitelj v Smar-tnem, Franc Cukjati^posestnik, v Mudani, Ant. Ja-kon6ic, posestnjk v Sloyrencu, in Miha Zamar, pose-Btnik y Flojanf. Za namestnike so izvoljeni gg. Ru-stja, nditelj y Kozani, Zorznt, udit. y M«daoit in Vo-dopiyec, ttCH, v Visojeviku. Po zboru je odbor izvolil iz sebe «a podpredaednika Ant Znidar&g-a, biagajnika Joz. Kuzlina, tajnika Fran. GoljevSCeka, kteri so tudi do zdaj isto slnibo — bre^plafioo oprayijali. Zbor je sklenil g. prodsednik s trikratniin *zi-vio* Njegovemu Veli&mstvu presyittemu eesarju F. J. I. Po zboru so imeli nekteri dtustveniki skupno vefierju, pri kteri je pev^ki zbor pod yodstvom g. Marinifia lepe zapel. — Govortio se je tudi o poslaacih mnogo. Toda petje in napitnice so bile vzrok, da je cas prehitro zbegntl. Ko so se dru§tveniki razbajali, se zopet vlije veiik dez, da posku^a, je li jez* trdno postayyeo. Nadjarao se, dVga Bag ne pustl cdncst, ker brani yero, dom, eesarja. 0Dudelsaka (godbeno orodje, meh), kterega so dobro rabili n»?apolitimski godci po Biljani malo pred obSnim zborom JSlov, jeza,* naredil je svoj Bfurore.* — Se veSi ^furore* je pi naredil neki g. uditelj, ki je upri&* ijudstva razgrajal zoper novo sodoijo v Brdih. 0 moj ljubi ?sosed"! kam Vam je pamet mMx) Utile se po pravilih logike mislitit — Proator nam ne dopuiea, da bi 2e danes od-guvorili goriSkemu listu, ki se baha z italijansko o-uuko, na goropadae surovosti proti Stoveutem v zadnji stevilki. Q. Rajmundu Mohoriicu smo imuii odgo-vor napravljen, pa smo ga morali odloliti zarad dru-gega gradiva. Zahvala. Vsem onitn od blizu in od dale6, kakor tudi vsem kanaLskim prcbivaicem, potem gg. uradnikom c. k. soduijc in davkarije, ki so brez razloCke spremiii y tako ogromnem &teviiu mojo piedrago |iu nepozab-Jjivo soprogo IVANKO do tihe gomile, ter s tem pokazali mi pravo in glo-boko socutje v prebritki in nornuiomestljivi zgubi, iz-rekara tu v svojem in v imenu obestranskib potrtih druzin, mojo imjsrdnejso zahvalo. V Kauala, 15. junija 1883. Zalnjofii JOSIP HONIG. \aziianilo. V nedeljo 24. t. m. bo v Deyinu navatlni yeliki somenj sy. Ivana. iUPAWSTVO OEVIBf. Or, Piittisoniiva vata za protin naiboljse zdravilo zoper protin in rcvmatizme raake vrste, kakor: bolecina v obrazn, prsih, vrattt in zoloh, protin v glavi, rokah in nogah, trganje po udih, bolesfc r hrbttt in lodijah. Zftvitke po TO kr.f polorica 40 kr., pri: 0. Crislofoleiti, lekar pri eVnem medvedu v Oorici na Travniko. Ljudi in blago sprav^a AMEBIKO najbolje in najceneje ARNOLD REIF, na Danaji, I. Kolowratring, Pestalozzigasse 1. •w ck Tt n »^sti Mtro ^ M°tovou JII71 ^ "ffl IT ne ^rokuja nikaMh te^av (jrreHkl »*elaboJjTispeSao, ko ^ j n dmge grenke vode,* otuaenec Mm leissssss? u ml Zahteva naj se vedno 1*11 razlo5no: FRANC-JO^EFOV GRENKI STUDENC Zaloge povsod. V Gorici: lekar g. Cristofoletti in A. Seppen-hofer. Razposilja se iz BudapeSta. SamolOg;75k. popolna obleka iz ineSaniue (Stoff). Samo8gl.50k. raoderna povrlma suknja. Samo 3 gld. hlade iz meSanine. Samo 5 gl. 50 k. popolna obleka iz platna v zalogi obleke za gospode Ignacija Steiner-ja v Koriei, nasproti aadftkofijski palaci. Obleka za otroke vsake starosti, zaloga me§anin, vgakovrstnih doraadih iu tujih izdelkov, la.stiia givarnica, dcla se po mcri hitro, fiuo in trdno. NepremoCIjivi pla§5i, ponoCne suknje, lov-ske suknje, periio za gospode, zavratniki, pJa§ei za gospe posebno priporofieni. Oudovite kapljice sv. Antona Padovanskega. To priproBto in iwravno zdfavilo jo prava «lobrodojiia poraoC in ni treba rano-gih l;«2 1^«T Aw«^«« najnovejSe sestave, JrB,Sl KUlOVllll Prav Prip?avni in trd- SXEXf, kakor tudi vsako vrsto obveze, H pawi za dlovoka, angl, in franc, nogovice proti krcu, naj no ejsi pasovi za nosilce, vaa ranocelskc priprave iz gumeo in tso potreb- 5ciuo za bolnike. 0. NEUPERT, prcj J. G. ZiEGER, I)nun I ustanovljeno 1. 18T3. kakor prcj l.Qrabon 29, zno-If lllltt)« t,,.! v xrattnerhofu, Zaloga rseli parBkik po-selmostij. RazpoSilja hitro in mol6S proti povzetju, Važno za posestnike sadnega drevja! Pomladanski čas. LFicirjerkleiiermrčsse obdarovan ud c. k. vrtnarske dmlhs obdarovan od c. k. vrtnarake druibe na Ounaji. Dunaj VII.. Westbahnstrasse 50. Edino sredatvo zoper sadnemu drerju tako siiodljivega zimskega pedica, vr* tavko, kakor tudi 2uzku itd. Skatljioa od'/» kila zadostaje za 30 droves in atane le 75 kr, a. v. — K temu zambtki iz papirja, 50 kosov 90 kr. a. V. Vsakemu naroLHu jo priloien narod Mnogo spricevai o uspelai rabi. W Pregledi zastonj. "9m Tli« OUi PODOBE, okvirji in ogledala se kupijo ceno in dobro le neposredno v tovarni Gustav-a Kerstan-a, na Dunaji, II. Komergasse 1, Zapisniki in ceniki brezplačno in poštnine prosti. L wmkf A* FAWASl. — mm Uiiaxijaiiska titimtf T Qoriw.