Eazgled po šolskem svetu. — Italijanske želje glede faknltete. Z Dunaja poročajo, da nameravajo Italijaui zahtevati, da proračunski odsek pospeši italijansko fakultetno vprašanje in bodo y to svrhozahtevali, da pride ta predloga pred debato a proračunu samem na yrsto. — Velikošolska predayanja t aeronavtiki so uvedli ua tebniški visoki šoli v Stuttgartu. Pozvani profeaor inženir Aleksander Baumann iz Berlina začne s 8vojimi predavanji o zračoih ladjah in letalnih strojih dne- 1. maja. — Pravlca žcnsk t Rnsijl. Euaki naučui minister je predložil dumi zakonski načrt, s katerim se ženskam, ki so dovršile vseučiliške študije na kaki inozemski univerzi^ daje pravico, da polagajo na ruskih yseučilišfih naknadne izpite, ki jim daje v učenih . poklicih enako pravico kakor moškim in jih pripušča tudi kot profesorice. — Eakor se vidi, je v nekaterih ozirih Busija vendarle bolj napredovala kakor uaša ljuba Avstrija. Pri na» se ženskam o pravicah, ki jih dobe sedaj v Busiji, niti ne aanja. — Madjarizacija na HrTaškem. Zdi se, da pod novo Tomašičevo vlado ne bo nič ka.j bolje postalo na Hrvaškern. Dasi vlada sarna ne dovoljuje nikakih novih madjarskih šol več, je šolsko društvo nJulijan* vendar zopet eno uatanovilo v Djulavesi pri Daruvarju irj jo napolnilo s hrvaškimi otroki. Madjari ustauovitve niso niti nazoanili in okrajna oblast niti s prstom ne gane, da bi to preprečila. — V Splitn delajo obširne priprave za zgradbo novega poslopja za obrtno šolo. Stala. bo pol milijona kron. Vladaje dala 166.000 E. — Doktor modroslovja je hotel postati Artur SiDger, urednik nekega budimpeštanskega liata. Eer je bil dober znanec z ?aeučiliškim profeaorjem Marczaljem, ki ga je imel izkušati, sta vprašanja vnaprej dogovorila, in Singer je izkušnjo seveda dobro prebil. Stvar pa se je izvedela, in senat je izkušnjo še eukrat ponovil. Marczali je dobil ukor, Singerju pa seje doktorat odrekel in ae je obenem izreklo, da se Singer sploh ne sme ye6 pripuatiti k promociji. — Ločiter cerkre od šole y yseh ozirih zahtevajo duhovniki v Thflringenu; v Gotbi so na shodu sklenili sledeče: 1. Veronauk je bistven del in predmet Ijudske šole. 2. Oerkveno nadzorovanje pri pouku mora odpasti. 3. Učitelja ne sme nihče siliti, da b proti prepričanju učil verouk; 4 Eatekizemi kakor ga mi raziimevamo, ne sodi y šolo. V Sachsen-Gotha je šola od cerkve ločena prayzaprav že od 1. 1863. v Sachaen-Meiningen pa od 1909. Če je papež te neverne duhovnika proklel ali ne, tega še ne vemo. — Evropskih nniverz je 125 z 230.000dijaki. Največ jih ima berlinska, namreč 14000, za njo pride pariška — nad 12.000. Moskoyska jih ima 10.000, dunajaka pa 8000. Praška češka ima 4300 slušateljev in stoji na 25 mestu. — Najvef uniyerz iraa Nemčija — 21 z 49.000 slušatelji, potem Francija — 16 z 32.000 slušatelji, nato Anglija — 15 s 24.000 slušatelji; Avstrija ima tudi 24.000 slušateljev, pa le 9 univerz. Eusija ima na 11 unuerzah 28.000 slušateljev, Spanija pa na 9 univerzah 12.000. — JngosloTanskt dijaški kongres t Belgradn. Belgrajski akademiki so poslali bolgarskim, hrvaškim in slovenakim vseučiliščuikom vabilo na III. jugoslovanski dijaški shod,. ki se iraa vršiti začetkom meseca julija y Belgradu. Na kougreau se bodo razpravljala razna aktualna jugoalovaoska vprašanja, ki se tičejo predvsem dijaštva. Istočaaoo se vrši v Belgradu koDgres vseh srbskih kultnniih društev. Belgrajaki akademiki se nadejajo, da se tega kongresa udeleže številni zastopuiki dijaštva iz vaeh jugoslovanskih zemelj. Eakor nam porofajo iz Bplgrada, se tega kongreaa pryič udeleže tudi jugoslovanaki dijaki iz Turčije. Naznanilo J6 narareč svoj prihod več srbskih in bolgarskih dijakov, ki študirajo na turški pravniški fakulteti v Solunu. — Obisk na arstrljskih tehnikah. Eoncem 1. 1909. je bilo na vseh sedmih arstrijskih tebnikah 10.491 slušateljev, 703 več kot 1. 1908. Največ slušateljev je imela dunajska tehnika, namreč 3098 (2902 redn. in 196 izred). Takoj za njo pride praška češka z 2990 sluš. (2742 r. in 248 izr.). Na tretjem mestu je levovska s 1529 posl. in 86 gosti. češka v Brnu (nepopolna) je imela 45 poal., nemška pa 731. Na nemški praški je bilo 968, na graški pa 725 slušateljev. Na praški češki tehniki se je število slušateljev nasproti I. 1908. poranožilo za 17.7 °/0, na nemški pa je padlo za 15 % ; na dunajski tehniki se je število slušateljev pomnožilo le za 1*6 odstotkov.