PBIHOIISKI DHEVK1K glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje VI - Štev. 83 (l770 Poštnina plačana ' *■/ Spedizione in abbor Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 8. aprila 1951 Cena 20 lir Slovenci. Slovenke! nal, (h°hif J* 1941 fašistični osvaja'ec navalil na Jugoslavijo ousii uporniškega duha jugoslovanskih narodov, ki •H Komuuistično po robu roparski grabežljivosti nacizma _ __ _ h 2družiie UniS Kne ParfUe vse pozitivne sile in napredne politične skupine našega naro-febrjev in Osvobodilno fronto in vodile krvavo borbo do popolnega uničenja oku- in v svoji nadutosti raču-so se v tedanji zasužnjeni in fašizma, tedaj so se na na rt . bl^pcev. Osvobodilna fronta je povedla naše ljudstvo v boj proti na- h narodnemu iztrebljanju, za njegovo osvoboditev in združitev. Primorskem je osvohnrii>!»^ naroda zaradi svojih občečlove- med naredi našla pot tudi do italijan- ^ nar« fe Osvobodilna fronta slovenskega ^ del*1 SV°b0lle’ sociaIne Pravičnosti in bratstva ovnih množic in jih povezala v skupno borbo proti skupnemu sovražniku. Plamenica, ki so jo prižgali Vladimir Gortan in bazoviški junaki, jo predali heroju mažiču in neštetim zavednim protifašističnim upornikom, se je razplamtela v mo-®tiran?v!' obodiIni požar. Ob njem so se kalile pesti in rasle osvobodilne nade tudi drugih narodov. 4mija ^*r*b letih težke, nadčloveške domovinske vojne je bita osvobojena vsa slovenska jt jjj. njenega skrajnega zahodnega obrobja in z njo ves naš narod. Slovenski narod ,al0 Bloboko prepričanje, da mu mednarodne sile, s katerimi se je v tej borbi & svni “ikakor ne bodo odrekale naravne in hkrati priborjene pravife, da je na svoji zem-J gospodar. Krivičnosti mirovne pogodbe, ki je zopet zarezala skelečo rano v naše narodno telo, je kumovalo zdaj že povsem odkrito stremljenje z vzhoda po nadvladi. Te krivice naj bi ubile v nas vero v pravičnost naše borbe, izruvale naj bi iz nas vse .težnje Po osvoboditvi in združitvi, ki so se oblikovale skozi desetletja in se končno izoblikovale v Osvobodilni fronti. Visoka etična raven naroda, njegova zavest in odpornost tega niso dopustile, marveč nasprotno, še vedno čvrsto združujejo tržaške Slovence v Osvobodilni fronti, ki jim bo kakor v preteklosti tudi v bodoče zanesljiva vodnica. Slovenci in Slovenke na Tržaškem! 27. aprila obhajamo 10. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ob tej slovesni obletnici strnimo svoje vrste, kakor smo jih znali strniti v dneh grenkih preizkušenj; dvignimo našega borbenega duha in naš narodni ponos! Združimo svoje sile v borbi za popolno enakopravnost slovenskega naroda na Tržaškem na vseh področjih javnoupravnega življenja ter gospodarskega uveljavljanja in kulturnega udejstvovanja! Bodimo glasniki bratskega sožitja med narodi, borimo se za resnični mir, za enakopravnost in neodvisnost narodov ter napredek človeštva; Toda naše ljudstvo je bilo v svojem upravičenem pričakovanju globoko prevarano: V Trstu, aprila 1951. ^ in so - 4lne t šota-*ve, da danes ne more ves naš narod praznovati 10. obletnice Osvobo- nit® celotno združen v svobodni domovini. k* 50 Proglašale načela demokracije in neodvisnosti narodov, so ta načela potep- 0DR0R ZA PROSI,SIR IR. OBLETNICE OSI/UROIIIUE ERO UTE SI.RlElVSKEIiA NAHODA RIA TRŽAŠKEM VOUHGER 0 HHSPROTJIH Z ZDH sprejema Ut Kitajske v OZN 0 J| " ~ ™ mr—r—uumm da °te. je Poudaril, da Anglija vztraja na sporazumni rešitvi - Politični opazovalci so mnenja, s° izjavo o smotrih DZU na Koreji morali odložiti zaradi angleško-ameriških nasprotij - Državni ma-b Yaunger je na «Naša glavna a Si A.2 so V našem Sli' ^ nair ^0ske. Redi mo’ n £^kinška vlada ni S bl prepričali na- o tem, J in kdo ne. Ven- da nJi?1^jevali naše na-* ’ tis ^ Kitajski pri- Au svoje mestu t- V te Združenimi na- 3 Wp.tr‘ vprašanju ostane p. Priti do mirne re- v je VA Nem' nismo uspeli nato o sedanjem Evropi izjavil; Kar .v'i‘n.ia Rusov ali tli' K ^^tanika na politi V J?°v°liia Nemčiji žili J^err^hhkratični diržavi. vej čakati. Prišel š> j,’. damo večjo od Nemcem, če se hoče, mladi demokratični f?aremne-M? želi jL*udi> da angleška Zv^Jne8a miru s Šobilo j ln sedaj želi, da Cii^iniatv.0 k°nference zuna- «V jr?®*? je minister iz-Ti . d°seči °ri:^ ostane naš na-~rti ^ sP°razumno rešitev, ramo pripomniti, da ZDA kljub velikim izgubam lojalno podpirajo OZN pri izvrševanju njene naloge. Nihče ne more zanikati, da so Kitajci pomagali napadalcem s svojo intervencijo na Koreji. Zaradi tega se je Velika Britanija stavila ob stran ZDA, ko je OZN obsodila Kitajsko kot napadalko. Vendar ni Velika Britanija nikakor mislila, da bi sprejem nadaljnjih ukrepov proti Kitajski olajšal rešitev spora, in je podpirala odobritev spremembe, ki je praktično odlagala sankcije. Mnogi izjavljajo, da so bila z obsodbo Kitajske vrata zaprta, jaz pa dvomim, da je tako. Stališče Kitajcev je v veliki meri odvisno od vojaškega položaja. Kako bi sicer drugače oni zavrnili indijske predloge za prenehanje sovražnosti, ki so bili postavljeni pred božičem, ko ni nihče mislil obsoditi jih kot napadalce. Zaradi številnih glasov o nasprotjih in celo o razkolu med Veliko Britanijo in ZDA o korejskem vprašanju je. predstavnik angleškega županje, ga ministra izjavil, da so te vesti brez podlage in dejal, da so angleški in ameriški na-meni na Koreji isti. ((Posvetovanja se nadaljujejo v Wa-shing.tonu med angleškimi in ameriškimi predstavniki m la hoče pojasnila ^oblastilih Mac Arthurju le ^ komentarji o sedanjem položaju ^ ^lste?T-°.N- 7- - v ame-\ v!sti’ polcii f°danes p°tr' zatteih soZaJllevala pojasnila Š .Jfhjg d^li Mac Arthurju PkiL^Jlu ,- • «Poi hntei nana- d" s" ;p fj .tjSdih b-1,"aC’'ami ra ^ S, bi našla na- V,#hJ,Ki7l,?n^0 rr«’ev spo-l!fnr>’r','Hai'„'! ra,np kora. ^>1 ,rVie r,a hi videla iP na K°reji in V 'h,. 'Ir Predsednik ‘v k r,,tiiW .vf>dja avstral. i?1' o d9he^ St'anke dr. E- ^ NiSklem 5’!1 E°' •e, ie e vprašanju c .O * 'toliučku korei- h Ni Danes oh- k^-ai^rto nasprotje jsškirv, Arthur-V C5nimi Povelinikom k| Kb?°v-Nph 'i Združe-V° 2i”S{a sen" SklfiP OZN ^4ledbo vn^,a za p- , severrm- ROi^ ' *edaj kn \ PO] Sedaj ?aabWa^uK?T.,P ^ da Dria ahurislič- ^•'sov 7i tak°i do P^sredova- 4?« umik ^br Lnib zahod34 skr^. » silp^..z hodnem l*to OZk em bo' a m> doi ie sred- njem bojišču, kjer so zapustili močne položaje in se umikajo na bojišču dolgem 50 milj. U-mikajo se od vzhoda na točki, kjer reka Imjin prekorači 38. vzporednik, prav do vzhodnega dela področja hidroelektričnih central pri Hvachonu. Zavezniške oklopne kolone so zato pričele danes prodirati proti severu in so bile oddaljene samo za topovski strel" od Yonchona na zahodni obali in približno 15 milj od Chonvona, kjer je važno središče 5Q0 tisoč Kitaj; cev in Severnokorejcev. Sedaj je preko 38. vzporednika 7 ameriških divizij, 4 juž-nokorejske divizije in ena brigada angleškega Commonweal-tha, na fronti, ki ponekod prekorači samo za nekaj sto metrov demarkacijsko črto, drugod pa je od nje oddaljena že precej kilometrov. Neka ameriška divizija je že prekoračila reko Bantan in je oddaljena samo 2 milji in pol od Yoncho. na. Na srednjem delu zahodnega bojišča so danes Kitajci zapustili celo vrsto višin, na katerih so še včeraj z vso silo kljubovali ameriškim napadom. Poročilo ameriških letalskih sij na Daljnem vzhodu javlja, da je 34 veletrdnjav ob spremstvu 80 lovcev tipa ((Thunde-riet» in «Sabre» vrglo 260 ton bomb r.a mostove preko reke Jalu, na področje pri Si-nuiju in Uiju. Konec zasedanja OEEC PARIZ, 7. — Svet ministrov OEEC je nocoj zaključil svoje zasedanje in se sporazumel o rešitvi nemške krize in o enotnem seznamu proizvodov prostih za izvoz. Glede Nemčije so imenovali posredovalni odbor. Za uvoz pri izmenjavi med di žavami članicami so sprostili vse tekstilne proizvode, tekstilne stroje in številne kmetijske proizvode, kakor sir, suho sadje, južno sadje, kemijske proizvode itd. Turčija in Island sla si pridržala, pravico odgovora do 27, aprila. DUNAJ, 7. — Demokratične zveza je sklenila, da .ne bo pred1-ložila nobenega kandidata pri volitvah za predsednika republike. predstavniki štirinajstih držav, katerih vojaške sile se borijo na Koreji. Ni v javnem interesu povedati podrobnosti teh razgovorov predvsem v trenutku, ko je vojaški položaj na Koreji spremenljivi). V angleških krogih znova poudarjajo, da ostane stališče britanske vlade do korejskega vprašanja nespremenjeno. Ve. lika Britanija vedno nasprotu. je masovnemu prekoračenju 38. vzporednika; dopušča to možnost le iz taktičnih razlogov. Kljub vsemu temu pa se zdi, da so angleški politični krogi še vedno vznemirjenj, ker se objava izjave OZN o Koreji odlaga. V tej izjavi bi morala OZN . obrazložiti kitajskemu ljudstvu namene, zaradi _ katetrih se sile 14 držav borijo na Koreji. V omenjenih krogih so mnenja, da se to odlaganje lahko pripiše dejstvu, da se Peking ne ozira na številne pozive na začetek pogajanj. Teda kljub uradnim zanikanjem so nekateri mnenja, da je zakasnitev pripisati nasprotnim stališčem med Londonom in Washingto-nom. Izjavta predlstavnika angleškega zunanjega ministrstva ni prepričala političnih opazovalcev, ki so mnenja, da ne bo moglo priti do skupne izjave vseh držav, ki se1 borijo na Koreji, če Washington ne zamenja Mac Arthurja, ali pa ga pe pozove k večji disciplini. Usti opazovalci poudarjajo, da so ravno Mac Arthurjeve izjave še bolj zaktivizirale one struje, ki so naklonjene sporazumni rešitvi spora. Pri tem omenjajo Morrisonove in Schumanove izjave ter stališče kanadskega zunanjega ministra Peairscna in tudi resolucijo, ki jo je laburistični poslanec Nally predložil spodnji zbornici. «Times» tudi piše o obstoju nasprotij med ZDA in Veliko Britanijo, kar da so celo pri-znali visoki funkcionarji britanskega poslaništva v Wa-shingtonu. Velika Britanija je baje mnenja, da bi morala izjava OZN težiti po zaključku sovražnosti; po mnenju ZDA pa bi se morala OZN omejiti v tem dokumentu na potrditev namenov OZN na Koreji in zagotoviti Kitajski, da želi lokalizirati vojno, t- j- da nima na. mena napasti kitajske celine. Nekateri angleški politični opazovalci vidijo v tem ameri1-škem stališču bojazen, da ne bi zadeli ob občutljivost generala Mac Arthurja, proti kateremu se v Angliji vedno bolj širi ne-zaupanje. «New York Timesa kaže zaskrbljenost zaradi diplomatske in politične nevihte, ki jo je sprožila zadnja Mac Arthurjeva izjava članu predstavniškega doma Josephu Martinu. List sicer priznava težki položaj generala, vendar pa pravi, da Mac Arthur «nima prav glede nekaterih domnev, predvsem pa glede načina kako prikazuje svoj primer*. Tudi če bi imel general prav, piše list, bi moral predložiti svoje stališče po hierarhični poti, ne da bi sebe postavil za vzvod Politične opozicije, ki je nasprotna politiki vlade. Danes se je Truman razgo-varjal p «syetovnem položaju* s tajnikom za obrambo generalom Marshallom in z generalom Bradleyem. O razgovorih Bela hiša molči in se ne ve, ali so se razgovarjali tudi o zadnjih Mac Arthurjevih izjavah. V washingtonskih političnih krogih so mnenja, da je ((nedopustno*, da bi Truman poklical Mac Arthurja na poročanje v Washington, ker da bi tak korak negativno vplival na moralo o-boroženih sil in bi lahko pozneje povzročil prehod predsedniškega mesta na republikanskega kandidata pri volitvah v prihodnjem letu. Vendar pa poročajo. da je Truman skrajno nezadovoljen nad zadnjim Mac Arthurjevim primerom. Pripominja pa se, da je Mac Arthur podal svoje izjave Martinu, še preden je bilo Mac Arthurju izrecno ukazano, naj prepusti Washingtonu vse politične iniciative. Queuille bo postavil vprašanje zaupnice PARIZ, 7. — Ministrski pred. sedmik Queuille bo prihodnji teden postavil vprašanje zaupnice glede določitve volitev v juniju. To je sklenil po številnih raz; govorih, posebno s tremi podpredsedniki vlade: Bidaultom, Molletom in Plevenom. Predsednik francoske repu. blike Auriol je danes na kosi. lu, ki so ga v Quebecu priredi, li njemu na čast, imel govor, v katerem je poudaril, da je Francija zvesta svoji preteklosti in svojim tradicijam. Govoril je nato o borbi Francije v dveh svetovnih vojnah in poudaril, da ni res, da bi bila Francija trudna. Francija ni trudna borbe kljub svojim ru. ševinam. Hkrati pa je začela obnovo svojih cest, prometnih sredstev, trgovinske mornarice in porušenih nepremičnin. Trygve Lie pojde v Beograd PARIZ, 7. — Glavni tajnik OZN Trygve Lie je danes iz New Yorka prišel v Pariz. Po prihodu je izjavil, da upa, da se bo jeseni lahko ustavil več časa v Parizu ob priliki zasedanja glavne skupščine OZN. Dejal je, da je prišel zato, da se pogovori s francosko vlado o tem zasedanju. Trygve Lie nj hotel komentirati sedanjih razgovorov med štirimi namestniki zunanjih ministrov. Iz Pariza bo odpotoval v sredo v Beograd. V Jugoslavijo potuje Trygve Lie na vabilo jugoslovanske vlade. Spremljala ga bosta pravni svetovalec tajništva OZN gen. Abraham Feller in ravnatelj urada OZN za tisk in publikacije Wieider Foote. Ostal bo v Jugoslaviji od 12. do 15. t. m. ter si bo ugledal Beograd in okolico. Ustavil sp bo nato od 15. do 18. v Grčiji; od 18. do 21. v Egiptu; od 21. do 22. v Sirij?; od 23. do 24 v Libanonu; od 24. do 27. v Turčiji; odi 27. do 30. pa v Izraelu, dO-Hl* Seznam št. 2 Za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu so prispevali: Repič Anton 1000 lir, Kar pun Rihard 1000, Jelir.-čič Zorko 3000, Kukanja Franc 1000, Glavič Marija 1000, Sancin Rozalija 500, Mikol Marija (urama Mikol) 1000, Bojana Modrijan in družina 1000, dr. Škerlj Franc 1000, Marija Trampuž 1000, Sancin Miro 1000, N. N. 1000, dr. Adamič Miro 1000, Škabar Marica 500, Luša Viktor 1000, Hmeljak Maks 1000, Reschitz Alma 500, Kožuh Jože 1000, Kraigher Breda 1000, Turk Jože 500, Žagar Boštjan 1000, Perko Rafael 5000, Dolgan Marijan 1000, Sedmak Odon 500, Bole Marija 1000, Bolčič Milan 1000, Kjurman Stanislav 1000, II. in III. okraj ASIZZ 1400 lir. Prosvetno društvo ((Vojka Smuc* je v okviru meddruštvenega tekmovanja zbralo 53.000 lir. Skupno 82.900 lir Prejšnji znesek 90.500 lir Skupno 173.400 lir Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu sprejema denarne prispevke na: . 1. sedežu odbora v Ul. S. Vito 17 (prostori SNG) 2. uredništvu ((Primorskega dnevnika* v Ul. Montecchi 6 3. upravi ((Primorskega dnevnika Ul. sv. Frančiška 20 4. sedežu SHPZ na Korzu Garibaldi 4/III. 5. na sedežu OF v Ul. R. Manna 29, 6. pri vseh ostalih pooblaščenih poverjenikih odbora. Slovenski Kulturni dom v Trstu bodi izraz naše narodne zavednosti in enotnosti. Zato ne sme biti Slovenca na Tržaškem, ki ne bi k tej stavbi prispeval svojega deleža, upoštevajoč izrek: Kamen na kamen - palača. DECENTRALIZACIJA GOSPODARSKE UPRAVE FLRJ Zvezna gospodarska podjetja prešla v pristojnost repnblik Predlog o reorganizaciji vlade LRS - Ozadje incidenta, ki ga je povzročil v Beogradu madžarski odpravnik poslov - Nov obmejni incident (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Obenem z reorganizacijo in rekonstrukcijo zvezne vlade je bila objavljena vladna odredba, s katero se prenašajo iz pristojnosti zvezne vlade v pristojnost ljudskih republik številna gospodarska podjetja in sicer 12 podjetij bivše zvezne generalne direkcije Črne metalurgije, 20 podjetij strojegradnje, 19 podjetij za proizvodnjo in predelavo nafte, 45 kovinskih podjetij in 10 podjetij za elektrifikacijo. V splošnem okviru decentralizacije gospodarske uprave so že preteklo leto prešla iz zvezne v republiško pristojnost vsa podjetja rudarstva, kmetijstva, lahke industrije, gradbene indu. strije, gradbena podjetja in druga. Po tej zadnji reorganizaciji ostanejo V pristojnosti zvezne vlade samo še železnice, pošta, podjetja linijske in svobodne dolge plovbe, letalski promet in važnejša podjetja rečnega prometa. Vse ostale gospodarske panoge so prešle v pristojnost ljudskih republik. V Ljubljani je_ vlada LR Slovenije na današnji seji pod predsedstvom Mihe Marinka sklenila, da se v zvezi s spremembami, ki so nastale v u-pravljanju gospodarstva predloži ljudski skupščini Slovenije predlog o reorganizaciji vlade KPI SE ODKRITO ODPOVEDUJE interesom delovnega ljudstva Senator Terracini ponavlja Togliattijev predlog za sodelovanje z vlado na platformi italijanske ustave - Vlada odobrila zakonski načrt o izvajanju sporazuma za ribolov na Jadrann RIM, 7. — «Ce bi KPI morala sestavljati ustavo, ne bd omahovala niti za trenutek, temveč bi sprejela sedanjo italijansko ustavo, morda z minimalnimi spremembami*, je izjavil danes na kongresu KPI senator Terracini, ko je razlagal Togliattijev predlog, da bi italijanski komunisti opustili svojo opozicijo proti vladi, če bi ta izjavila, da p pripravile, na odpovedati se atlantski politiki in zavezništvu z ZDA. Med članstvom KPI je ta predlog vzbudil razumljivo osuplost in bojazen, da bi taka politika prejudicirala interese delavskega razreda To je omenil tudi sam Terracini in nato nojasnil, da je bil Toeliattijev predlog postavljen. «da ne bi kdo mogel reči da KPI načelno odklanja sodelovanje z dru- gimi italijanskima političnimi silami*, in pa zato, ker je ((treba poskusiti vse, dia se obrani mir*. Terracini je nato dejal, da bi do sodelovanja med komunisti in vlado lahko prišlo n« platformi italijanske ustave in potem zapel tej ustavi cel hvalospev. Zaključil je, da «KP1 meni. da ta predlog ni v nasprotju z njenim programom in njenimi cilji*. KPI bi bila torej pripravljena sodelovati z demokristjansko vlado v trenutku, ko so iz nje izstopil; celo ministri desnega krila PSLI in šli v opozicijo prav proti njeni notranji politiki. KPI sodelovanja ((načelno ne odklanja*, pogoji so le itali janska ustava (ki je v veljavi) in podreditev italijanske zunanje politike interesom ZSSR. Glavni cilj je seveda to drugo, borba italijanskih delavcev pa je z ustavo _(«ki j0 je sprejela ogromna večina vseh strank*, je poudaril Terracini) dosegla svoj — cilj. Italijanska vlada je na svoji današnji seji razpravljala o delu, ki ga naj opravi zunanji minister Sferza na sestanku sveta zunanjih ministrov Schu-manovega načrta, ki se začne v Parizu 12. aprila. Nato je odobrila celo vrsto zakonskih osnutkov, med njimi Zakonski načrt o izvajanju italijansko -jugoslovanskih sporazumov o ribolovu v Jadranu. Notranje ministrstvo je določilo 27 provinc, v katerih se bodo 27. maja vršile občinske in pokrajinske volitve. t)stale pio. vince, med njimi tudi goriška in videmska, pridejo na vrsto kasneje. LRS. Obenem bo vlada podala ostavko novo izvoljeni ljudski skupščini, ki se bo prvič sestala 10. aprila. Današnja ((Politika* komentira reorganizacijo zvezn^ vlade mernbe zahtevale reorganizacijo in poudarja, da bodo te spre-tudi v upravnem aparatu ljudskih odborov, ki bodo zdaj dobili še večje naioge v upravljanju gospodarskega življenja. To bo «e bolj okrepilo samoupravo, to je enega izmed glavnih ciljev, ki se uresničujejo v socialistični demokraciji. ((Politka* komentira tudi sedanji položaj v Bolgariji in o-menja nedavni proces v Sofiji, ko je bilo 21 oseb obsojenih zaradi ((vohunstva in diverzantske delavnosti v korist Jugoslavije*. ((Politika* poudarja, da je medi drugim bil cilj tega procesa ta, da se v času, ko se vrši konferenca štirih, na kateri bodo verjetno govorili o položaju na Balkanu, nastalem zaradi protijugoslovanske delavnosti kominformističnih dežel, sfabri-cirajo «argumenii», ki bi ((dokazovali*, da je Jugoslavija tista, ki ogroža neodvisnost svojih sosedov na Balkanu. ((Politika* piše nadalje, da se bolgarsko ljudstvo vse bolj upira protijugoslovanski politiki Cerven-kova, ki zaman poskuša ustvarjati v Bolgariji sovražno razpoloženje do jugoslovanskih narodov. Bolgarsko ljudstvo, piše ((Politika* je zvesto oporoki Georgija Dimitrova in želi mir, narodno neodvisnost in prijateljstvo z Jugoslavijo. «Borba» se ponovno ukvarja z nedavnim incidentom, ki ga je povzročil madžarski diplomatski predstavnik v Beogradu in poudarja, da dokazuje ozadje tega incidenta, da gre za pre. mišljeno izzivanje madžarskih diplomatskih predstavnikov. «Borba» poudaria, da je ma. džar-ko poslaništvo dan pred incidentom prosilo za vizume za odpravnika poslov in njegovo družino in za osebje poslaništva do zadnjega nameščenca. Vse je bilo urejeno tako, da bi po incidentu lahko takoj zapustili Jugoslavijo. ^ Medtem je madžarsko poslaništvo, ki je že zaprosilo za izhodne vizume, poslalo diplomatskemu zboru' vabila na svečan spre. jem ki naj bi bil 3- aprila večer pred .madžarskim narod, nim praznikom. To je bilo storjeno z jasnim namenom, da_ takoj po incidentu zapustijo Jugoslavijo in na ta način pokažejo, da se sprejem ni mogel vršiti zaradi jugoslovanske «so. vrnžne politike*. Jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti je danes izročilo madžarskemu zunanjemu mini. tru prnte'tno noto, ker ma-dž-rske oblasti zavh čujeio izstavitev vizuma jugoslovanske- mu odpravniku poslov Vinku Denovsk emu. Zvečer je bilo izdano uradno poročilo, da je 5. aprila na madžarsko-jugoslovanski meji pri koti 132 prišlo do novega incidenta, ki sta ga povzročila dva madžarska obmejna stra-žarja, ki sta dvakrat streljala preko jugoslovanske meje in ranila v roko jugoslovanskega graničarja Jovančiča. Poročilo pravi, da bo jugoslovansko zu. nanje ministrstvo podvzelo potrebne korake. 12. aprila bo na vabilo jugoslovanske vlade prišel v Beograd glavni tajnik OZN Tryg-ve Lie. Za največjo letošnjo mladinsko akcijo v Jugoslaviji, grad. njo 91 km dolge železniške proge Doboj . Banja Luka. se je prijavilo doslej 270 mladincev iz inozemstva. Narodni svet študentov Francije bo poslal okoli 300 svojih članov: prav toliko bo prišlo angleških študentov. Dansko švedska študentovska zveza je prijavila 50 mladincev, iz Italije, Nemčije in drugih držav pa je prišlo večje število posameznih prijav. V Ljubljani je danes umrl France Marolt, direktor muzi-kološko-etnografskega inštituta, eden izmed največjih poznavalcev jugoslovanske narodne glasbe. RADE RADOVIČ V Parizu nič novega PARIZ. 7. — Kot včerajšnja, tako tudi današnja seja namestnikov zunanjih ministrov ni prinesla nič novega. Na začetku seje je Davit® pojasnil Gromiltou. da bi zahodne države mnogo rajši govorile o razorožitvi, kot Pa prenašale finančno breme. Iti jim ga nalaga oboroževanje. Dodal je, da bi se na Zahodu z veseljem posvetili gospodarski obnovi, samo da bi izginili vzroki, ki so jim narekovali oborožitev. Obtožil je nato Gromika. da hoče izključiti Združene narode in veliko večino narodov od raz govorov o razorožitvi, in p«, da želi vsiliti dinevnd red, ki bi imperativno določal smer, v katero naj gre diskusija zunanjih ministrov. Jessup je očital Gro-miku, da so njegove argumentacije «konfuzne». Gromiko je ponočno izrazil svoje diveme in nato avtoritativno dejai, da njegov predlog, ne predstavlja samo stališča- ZSSR. temveč interese vseh narodov. IUID PESTRII KOM IAHIH OSMIH SIMM [MIHO CITATE MED OHUSIM: • IVADar,JBMll[JE „EL C9MPKSIMIVIH SPOMINOV NA BEVANJE V ZSSR“, • 0 KNJIGI ITALIJANSKEGA »ZGODOVINARJA« NEPI-TBLLA, PO KATERI NAJ BI SE ZGODOVINA TRSTA USTAVILA L. 1918, • 0 »NESEBIČNI POMOČI«, KI SE JE »SOVJETSKI« K0LH0ZNIKI BOJE KOT HUDIČ KRIŽA, • ZAPISKE OB SMRTI RIHARDA JAKOPIČA, • 0 PRIPRAVAH NA PRAZNOVANJE 400-LETNICE SLOVENSKE KNJIGE, • FINŽGARJEV0 ČRTICO »SLUŽKINJA«, • DOPISE S PODEŽELJA, ZDRAVNIŠKE NASVETE, ČLANKE IZ KMETIJSTVA, HUMOR, Itd. itd. PONOVNO OBVEŠČAMO, DA SE LAHKO NAROČITE TUDI SAMO NA NEDELJSKO ŠTEVILKO ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA*, KI VAM NUDI OBILO ZANIMIVEGA IN POUČNEGA ČTIVA. Naš tede pregled Da vam odkrito povem,: za tistega, ki vam, mora vsak dan nekaj napisati o pariški konferenci, jz stvar postala že nekam dolgočasna. Vedno ista vprašanja, isti razlogi, skoraj iste besede. — zares, vsakdo je menda že opazil, da se namestniki ponavljajo in da je vsak nov predlog samo variacija na isto temo, morda za spoznanje ugodnejša ušesu sobesednika, pa vendar izpeljana iz istega izhodišča. In vendar je tudi v tem dolgočasju, v tem ponav. Ijanju starih litanij dobro premišljen sistem. Izum je — to pot zares, ne za šalo — ruski. Na vseh po-vojnih mednarodnih konferencah ga je uporabljala sovjetska diplomacija: govori isto, vedno isto. pa se bo partner naveličal, se začel jeziti, izgubil živce — in začel popuščati. Dostikrat je imel ta sistem uspeh. Tokrat pa so ga začeli uporabljati tudi zahodni delegati, ki so spoznali, kam Pes taco moli — in z daj je Gromiko tisti, ki se jezi, ker čuti, da. dobiva po glavizlastnim orožjem. Jezi se. ker vidi, da bo v takem položaju kaj težko dosegel cilje, zaradi katerih je prišel v Pariz. Zakaj pa je ZSSR pravza-prav pristala na konferenco, še več, zakaj je pravzaprav zanjo dala pobudo? Ce opazujemo dan za dnem njeno politiko, bi težko rekli, da. zato, ker želi svetu ohrani, ti mir. Godi se ii namreč nekako tako kot tistemu, Goetheje, vemu črnošolcu.ki je obujal du. hove, dokler mu niso prerasli čez glavo, ker je pozabil čarobno besedo, da bi jih poslal spat. Kremeljsko napadalna politika ni vzbudila v svetu sa. mo vse večjega odpora, temveč je rodila tudi praktične posledice: zahodne dežele, ki so se po vojni skoraj razorožile, so se začele oboroževati. Razmerje volaških sil v Ev. ropi se je začelo spreminjati, ogromna premoč sovjetskih divizij pravijo, da jih je ISO), naj. boljša opora moskovske diplomacije, se manjša. In čas ne dela za Kremelj. Proizvodnja glavnih osnov težke industrije: železa, jekla, premoga, elektrii. ne energije je samo v Zahodni Evropi, če všfejemo Anglijo in Zahodno Nemčijo, precej večja kot v sovjetskem bloku (pni najvažnejši surovini, jeklu, n. pr. 52 milijonov ton rroti 32 milijonom ton leta 1950), da ne štejemo ZDA Oklo 87 milijonov ton leta 1950). Poleg tega je proizvodna kapaciteta Zahodne Nemčije samo deloma izkoriščena. Resnč. ne oboroževalne tekme ZSSR ne bi mogla vzdržati, p>a če. pran upoštevamo njen nižji življenjski standard, ki omogoča uporabo višjega odstotka proizvodnje v uojaške namene. Gromiko posku a torej v Pa. rizu preprečiti ali pa vsa i zavleči oborožitev Zahodne Evro pe, zlasti pa Zahodne Nemčije Zaradi tega tudi tako vztraja na razorožitvi Nmčije in zmanjšanju oborožitve štirih velesil. To zmanjšanje bi naj bilo mehanično, nekako za 39 odst. Od 180 divizij bi jih ZSSIt obdržala 120 (ra še te a ne b mogel n!h(e kontrolirati), kaj na bi ostalo n. pr. Franciji od njenih 12 ali koliko jih že ie? V ozadju pa ima Moskva drugo karto: paikt petih velesil, o katerem danes toliko govorijo v golobnjakih smirovne propagande». Zakaj pakt velesil, ko pa imamo OZN, katere glavna naloga je prav ta, da ohrani svetu mir? V OZN so zastopani vsi, veliki in mali narodi, in — razprave so javne, ves svet jih vidi. Mar ni lepše tako na skritem, in camera cari-tatis, stopiti pred zeleno m izv in reči: Golobčiki, tu je svatovska torta, razrežimo jo in razdelimo si jo lepo po bratovsko, pa bo mir med nami? Ta svatovska torta je zemeljska ob la in Moskva bi jo rada delila — na naš račun. To je smisel. «pakta petorice* in sovjetskega «miru». Zakaj vztraja Moskva na vključitvi Kitajske, ni težko razumeti. Mislim, da bi lahko našteli tri razloge: 1. razmerje dva proti trem je ugodnejše kot eden proti trem, zlasti če je tisti «dva» na koncu, pri delitvi, eden sam; 2. bolje je imeti Kitajsko poleg sebe in jo lepo nadzorovati, kot pa da bi Kitajci morebiti na lastno pest kaj ((delili*; 3. v skrajnem primeru Idhko Kremeb; «popusti» in pristane na delitev med štirimi. Kitajcj bi se morali o brisati pod nosom — pa kaj žito, saj gre me skupaj s Kitajci vred v skupni moskovski žep ((tabora socializma in miru». * * * S tem pa mo že prijadrati v kominforhiistično ((politiko miru*. Seveda Togliatti ni mogel mimo nje in je na kongresu KPI razodel italijanskim delavcem, da je treba ((borbi za mir podrediti vse ostalo*, ali konkretno preneseno na italijanske razmere, zvezi z vlado in če je treba s fašisti ali s samim črnim vragom, za ceno petoko- lonaške mevtrahnoštis, je treba podrediti interese italijanskega ljudstva. Se nekaj je povedal Togliatti; Rusija nikogar ne ogroža. Dokaz? Prav preprost in prepričljiv; tam sadijo gozdove, kopljejo prekope, zMajo centrale, postavljajo industrijo in nimajo časa, da bi mislili na vojno. Kot da drugod po svetu, recimo v deželah, ki jih Togliatti obsoja,- da so naj večji sovražniki miru, ne poznajo prekopov in si svetijo s petrolejem ali s trskami in kot da za vojno danes industrija (tudi tekstilna, če hočete — saj morejo biti vojaki oblečem) ni prav nič potrebna. Pa dokaz ni važen; glavno je da ZSSR ne pripravlja vojne. Ni nam treba pogledati daleč, da spoznamo volka v ovčji kozi. Nova jugoslovanska nota romunski vladi našteva 61 obmejnih incidentov v slabih treh mesecih (od poletja 19i8 so jih obmejni organi komin-formištičnih dežel zagrešili na jugoslovanskih mejah preko dvdtisočl). V Beogradu pa gre madžarski odpravnik poslov in še bolgarski vojaški ataše z njim in se stepeta sredi ulice z meščani — ker je njun šofer vozil tako, kot se po cesti ne sme in zakrivil trčenje dveh avtomobilov. V Trstu imamo prometne nesreče tako rekoč vsak dan tudi šoferji se včasih stepejo (resnici na ljubo, zelo redko, kar jim, je v čast) toda diplomati se pri nas in tudi drugod menda še niso pretepali po ulicah. Toda za protijugoslovansko politiko je vendar treba najtj razloge, kaj menite? Stari so že od sile obrabljeni pa še ob rojstvu niso veljali prebite pare. Vse skupaj pa je streljanje v prazno: Jugoslavija gre mirno in dosledno po svoji poti razvoja socialistične demokracije. Zadnja reorganizacija Zvezne vlade pomeni še en korak v tem razvoju; vsak jugoslovanski narod bo odslej preko svojih republiških oblasti sam upravljal s svojimi gospodarstvom, /f * * Na Koreji — na Koreji velja v glavnem isto, kar smo napisali že zadnjič. Se vedno se vrtijo okoli 38. vzporednika — vojaki in politiki. Eden, ki bi rad bil oboje, čeprav to sam zanika, je general Mac Arthur, ki je te dni izjavil, da je korejska vojna najbolj nesmiselna vojna, kar jih je bojeval. Prsti ga srbijo, da bi udaril čez vzporednik in še čez korejske meje, po Kitajski — pa se mora ustaviti ob nekaki črti, ki je rnrisana samo na zemljevidu. Končno moža lahko razumemo; general je in vojna je njegov poklč. Marsikje pa men. jo, da bi bilo bolje, ko bi politiko pustil j.ri miru. kajti človeštvu je le mir ljubši. V angleški spodnji zbornici je labur stičn: poslanec Will Nalii/ dokaj ostro kritiziral bojevitega generala. V Z 'A so mnenja o njem deljena; zdi se, da ima Mac Arthur precej zagovornikov med republikanci. Angleški j odtajnik za zunanje zadeve Ycunger je ponovno poudaril, da bi Kitajska morala dobiti svoj prostor med Združenimi narodi; obžaloval je le, da Kitajci s svojimi dejanji doslej niso pomamliAngliji, da bi o tem prepričala tudi Belo hišo. * * * Na nemirnem Srednjem Vzhodu — nemirnem od Maroka preko Egipta z njegovimi prepiri z Anglijo in preko Irana z njegovim petrolejem pa do Indije in Pakistana, ki sta si v laseh zaradi Kašmirja — se je pojav ln nova iskra: na demilitariziranem področju v Pa'e-rtini so nastali incidenti med Sirijo in Izraelom. Na področju. kjer izraelska vlada izvaja melioracije, so se prebival i nekaterih arabskih vasi upirali orr selitvi rlada je poslala tja policijo. Sirijci so na policijo streljali. Izraelci za represalije bombard rali nekaj vasi — vse pred očmi opazovalcev OZN. Spor bo šel pred Varnostni svet. V Iranu vlada — vsaj začasno — zat. šje, v Iraku pa je videti. da so se Angleži z vlado; pobotali, da ji bodo plačevati večji delež od dobičkov, ki jih da e jo mosulska petrolejska polja. | *** Se kratek pogled v Italijo. Tam je kongres PSLI sklenil — z malenkostno večino, res — izstop svojim ministrov iz vlade in združitev s PSU v enotno stranko nekominformistdčnlh socialistov. Ministri, ki so se na kongresu nekaj upirali, so disciplinirano izstopili iz vlade. De Ga-speri pa je na njihovo mesilo imenerval tri riosedahie ministre r, a TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Nedelja 8. aprila Albert, Viljentca . Sonce vzide ob 5.35; zatone ™ 18.41. Dolžina dneva 13'06- ,,9117 vzide ob 6.02; zatone ob Jutri, ponedeljek 9. april* Marija, Ljuban Zavedni Boljunčani nadaljujejo z delom, ki so ga začeli v času narodnoosvobodilne borbe Danes ob 18 uri bo proslava 10. obletnice Osvobodilne fronte v Bol juncu. Ves Boljunec se mora na najbolj svečan način spomniti tega velikega praznika vseh Slovencev, saj so vsem že v živem spominu tisti dnevi, bo so vsi vaščani sodelovali v OF in so izpolnjevali naloge, kd lira jih je organizacija, ki je vodila osvoboditev, nalagala. Ze 1942. leta je bila prva skupina Boljunčanov organizirana v OF, vrste njene Pa so se čedalje bolj širile, tako da SO v vas lahko po septembru 1943 prihajale partizanske edi-nice brez nevarnosti. Jugoslovanski interniranci iz Italije so preko Boljunca diobili po odboru OF zvezo s partizani ter šli v partizanske edinice preko Boljunca, kjer so jih preskrbeli s hrano in jih spravili dalje. Takrat, ob razpadu Italije, je Otvoritev razstave OF v Padričah Včeraj ob 21. uri je bila v padriški dvorani otvoritev razstave v proslavo 10. obletnice OF za Padriče in Gropado. Razstavo je otvoril član krajevnega odbora OF tov. Grgič Josip ob navzočnosti številnih vaščanov. Nato so počastili spomin padlih v NOB z enominutnim molkom. V imenu glavnega odbora OF je pozdravil vse ljudstvo sodelovalo pri zbiranju mutacije, ki so jo bežeči italijanski vojaki puščali, žene so pobrale tudi vojaške obleke in jih prale ter jih pozneje skupno z orožjem, in municijo pošiljale partizanom. Velik odmev je imela v Botjuncu tudi akcija za posojilo osvoboditve. Skoro ni bilo Boljuinčana, ki bi ne prispeva] po svoji moči. Poleti 1944 je bila v Boljun-cu hajka in pobrali so vse može in fante. Starejše so izpustili mlajše pa od,peljali v nemška taborišča. Kljub temu pa | delovanje v Boljuncu ni prene- 1 halo. Skozi Boljunec so šli novi borci za partizansko vojsko. In ko je bila poleti 1944 prekinjena zveza, ker so Brkine kontrolirali Nemci, so ostali partizani 14 dni v vasi; Boljunčani so skrbeli zanje, zaradi varnosti pa so bili večinoma na hribu Griži v Selah. Skrivališče .le imela tudi v Boljuncu skupina GAP in do lod hodila n,a akcije v Trst. Skoro vsa vas je sodelovala pri skrivanju borcev in aktivistov, piri nabirat ju in pripravljanju hrane in sanitetnega materiala. V vasi so negovali tudi ra- | n Jemce, v težjih primerih so prišli tudi partizanski zdravni-1 ki v vas, da so jim pomagali. Veliko število borcev im padlih partizanov je podkrepilo delavnost boljunških vaščanov v času narodnoosvobodilne borbe. Kljub pretresom in oviram, ki jih je morala doživeti Osvobodilna fronta po letu 1948, so res zavedni vaščani ostali na isti poti. kot so bili ves čas borbe in v tem znamenju bodo tudi dane® praznoval; 10. ob letnico Osvobodilne fronte. Nastop pionirjev Dijaškega doma v Plavjah Danes bo v Plavjah ob 18. uri kulturna prireditev, pri kateri bodo kot gostje sodelovali tudi pionirji Dijaškega doma v Trstu. Na sporedu bodo razne pevske točke, ki jih bo izvajal pionirski pevski zbor; razen tega je pionirska družina Dijaškega doma naštudirala tudi nekaj lepih prizorčkom in recitacij. Nastopili bodo seveda tudi domači pionirji. Vabimo vse vaščane, da se lepe kulturne prireditve y čim večjem številu udeleže. Pekovski delavci za enoten nastop Težko bi bilo že našteti vse seje in pogajanja, ki so bila sklicana, da bi bilo končno rešeno vprašanje pekovskih delavcev; vsa ta pogajanja in seje so bile do sedaj brezuspešne. Čeprav so namreč delodajalci ob začetku pogajanj za novo delovno pogodbo pristali na to, da bodo počakali z uveljavljenjem nekaterih točk sporazuma vse do tedaj, dokler ne bodo rešena še vsa ostala sporna vprašanja, so kmalu nato spremenili svoje stališče ter izjavili, da bodo izvajali določbe delovne pogodbe v celoti. Temu so se seveda pekovski delavci z vso odločnostjo uprli; z uveljavljenjem nekaterih določb bi se namreč poslabšal položaj za nešteto pekovskih delavcev, ki so sedaj še vedno uvrščeni med specializirane delavcev. Da bi bila borba za uresničitev te zahteve bolj uspešna, so se pred dnevi sestali predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij; na tem sestanku so sklenili, da v rešitvi spornega vprašanja ne bodo popustili. Prihodnji sestanek na Uradu za delo bo v četrtek 12. t. m.; na dnevnem redu bo ponovno razpravljanje o členu 3. delovne pogodbe za pekovske de-lvce. Ce ne bo prišlo do sporazuma, bodo pekovski delavci verjetno zaostrili svojo borbo ter stopili morda celo v stavko. IZPRED SODIŠČA zbrane tov. Bole. Pohvalil je Fadričane in Gropajce, ki so ohranili dragocen zgodovinski material iz NOB in iz časov fašističnega zatiranja. Ta material nazorno prikazuje življenje in borbo Slovencev na tem ozemlju, posebno pa zadnja leta borbe za uničenje nacifašiz-ma. Po kratkih nagovorih je Sledil ogled razstave. Odprta bo danes, v ponedeljek in torek od 9. do 21. ure. Vabimo Tržačane in okoličane, da si to zanimivo razstavo ogledajo. Odlomek iz življenja izgubljencev KONCERT GLASBENE MATICE V AVDITORIJU OTTA, RUPEL, LIPOVŠEK so nam včeraj priredili krasen večer V našem mestu, prenasiče-nem 5 prebival tvom, prihajajo od časa do časa na svetlo zgodbe in zgodb ce, s kakršnimi so se svojčas ponašala le milijonska mesta. Zgodbe 0 ljudeh, ki v borbi za obstanek, pa tudi Iz drugačnih razlogov tonejo vedno globlje, v stal em navzkrižju s sv jo vestjo in z obstoječimi zakoni. Julija meseca lani je bil pred tukajšnjim - sodiščem obsojen na tri mesece zapora 69-letni trgovec C ostanimo Pie-troforte iz Ul. Colombi 4. ker mu je obtožnica očitala, da je leto dni izkoriščal 25 letno prostitutko Elviro Doricich. Ta ga je namreč ovadila oblastem 58 lema zensha Končala pon Kolesom Brezvestni kolesar izginil brez sledu Žrtev precej hude nesreče, ki bo lahko zapustila svoje posledice, je postala včeraj zjutraj 58-letna Francesca Sivec vd. Slamič iz Ul. Damiano Chiesa 78. Okoli 8 zjutraj je Sivčeva ravno prekoračila cesto, ko se je nenadoma s precejšnjo silo zaletel vanjo nezr.ani kolesar in jo podrl na tla, pri čemer se je močno ranila lične kosti, nos, brado in si zlomila levi del grodnice. Menijo tudi, da ima prebito lobanjo. Sivčevi so takoj prihiteli r.a pomoč nekateri mimoidoči in jo prenesli v neko bližnjo hišo. Kasneje so jo z reševalnim avtom Rdečega križa prepeljali v splošno bolnico. Upajo, če seveda ne bodo nastopile komplikacije, da bo ozdravela v štiridesetih dneh. Brezvestni kolesar, ki je zakrivil nesrečo, najbrže zaradi prevelike hitrosti, je takoj iz- ginil brez sledu. Policija je ta koj uvedla preiskavo in upa, da bo našla podleža. Zgodila se je njegova volja. Kar si je želel, to je tudi dosegel 52-letni Giovanni Piva stanujoč v Ul- Udine 23. Piva je hotel 5. t. m. končati svoje bedno življenje in je zavžil pol kozarca žveplene kisline. Prvotno so mislili, kakor smo tudi mi pisali, da mu bodo rešili življenje, toda predvčerajšnjim ponoči je izdihnil. Nerodni padec Na drugi kirurški oddelek so včeraj pripeljali petnajstletnega Marzarija Rudolfa, stanujočega v Ul. Negrelli 8. Marzari je izjavil, da je na poti v čedo nerodno padel pri čemer se. je precej potolkel, za kar se bo moral zdraviti 10 do 15 dni. zaradi. stalnih groženj in na-silstev, do česar se je starec spozabil vsakokrat, ko se mu je zazdelo, da ga namerava ženska zapustiti, mnogokrat pa tudi zato, ker mu nj prinesla domov dovolj denarja. Ko pa se je Elvira ob podpori svoje prijateljice Albine kljub njegovim grožmam odločila za ta korak, j'i je P'etroforte baje odvzel osebne dokumente in izkaznico, ki ji dovoljuje udeji. stvovati se v njenem bednem poklicu. Pri takratni obsodbi Pietro-forte zapora ni odsedel, ker je bil deležen pomilostitve. N’ad nekdanjo prijateljico pa se je znesel na ta način, da jo je obdolžil klevetanja in lažnih ofodolžitev, ta-ko da se je morala Elvira Doricich včeraj sama zagovarjati pred sodiščem. Toda priče, ki so govorile v prid tožitelju. niso mogle docela ovreči njenih nekdanjih obtožb na račun Pietroforteia, medteih ko je Etvirtaa znanka Albina pod prisego izjavila, da je bila nekajkrat sama prisotna pri opisanih scenah. Prav iz tega razloga je potem tudi pre. govorila prijateljico, naj star-ca zapusti jn se preseli k njej. Sodišče je obtoženko oprostilo, ker ni zakrivila očitanega ji dejanja. Predsednik Pieciola, tožilec De Franco, zapisnikar Pivk. Zagovornik odv. Columba. Žena naj spoštuje moževe navade O tem pravilu je vsekakor prepričan 51-letni Ermanno Leuc, ki si nikakor ne dovoljuje. da bi ga prišla žena izganjat iz gostilne in mu vpričo prijateljev nametala kup očitkov. To se je zgodilo 24. marca, toda zelo verjetno je, da se ne bo ponovilo nikdar več, zakaj Ermanno se je takrat pošteno znesel nad svojo Giovan- IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Sv. Anton Na sestanku vseh predstavni-av množičnih organizacij smo ri pregledu izvršenega in bo-sčega dela ugotovili da smo ljub slabemu vremenu dosegli ričakovane uspehe. Naš za-ružni dom bo v tekmovanju i 10. obletnico OF v celoti do-rajen do podstrešja. V tem tekmovanju smo 3 sedaj pripravili 80 ku-ičnih metrov kamna za za-ružni dom in 50 kubičnih me-'ov za električno kabino. Do ;daj smo za zadružni dom pri. ravili 2500 kubičnih metrov amer.ja, kar bo zadostovalo 1 njegovo dokončno zgraditev. Prostovoljnih prispevkov smo tem tekmovanju zbrali že ad 50.000 din. Na dobro uspe-im koncertu, ki ga je prire-il orkester odreda JA iz Por->roža, je bilo zbranih 20.000 Na sestanku vseh družinskih glavarjev smo obravnavali spodarske težave, ki so na-ile zaradi neugodnih vremen, ih prilik. Sklenili smo, da mo vzajemno pomagali drug ugemu takoj ko se bo vreme talilo. Na tem sestanku so i sprejeli tudi sklep, da bo-drugi dar.' šli na prostovolj-delo za kopanje jam za na-ljavo elektrike. Nabavili smo veliko barvno netniško sliko tov. Tita, ki s star.e 3000 din. Odbor AF2 za to prispeval 1000 din. Sli. 1 bomo izobesili v zadružnem mu, ko bo popolnoma zgra- bi apredek ugotavljamo tudi na Iturnem polju. Poleg stare Ibe, ki se uči za prvi maj, amo še 27 novih godcev, ki ajo vaje dvakrat na teden, av tako se za prvi maj pri-avlja pevski zbor. Turk Izboljšali bomo promet Danes naš človek veliko več potuje kot nekdaj. Skoro je ni vasi, kamor ne bi prišel avtomobil za prevoz ljudi v mesto ali na izlet. Citatelje bo zanimalo zvede. ti, kakšno je danes stanje našega prometnega parka in kaj je v načrtu za njegovo izboljša, nje. S sedanjim prevoznim parkom še nismo zadovoljni, ker je nekako preveč razdrobljen. Čuti se potreba koncentrirati ves avtobusni park v Kopru, kjer že obstaja moderna avto. garaža Mnenje strokovnjaka v prevozih je, da bi se združil v Kopru ves prevozni park, kar bi olajšalo razpolaganje s prevoznimi sredstvi. V Bujah se čuti pomanjkanje mehanikov, zato trni jo avtobusi in tovorni avtomobili. Za izboljšanje in boljšo razporeditev bodo v Kopru organizirali centralno mehanično delavnico s skladiščem in vse. mi potrebnimi deli za avtomobile. Vse do sedaj neizkorišča-ne stroje bodo koncentrirali tu. Tako se bo prihranilo veh ko deviz. Do sedaj so nabavliali v Trstu tudi take čtele, ki jih že izdeluje tudi jugoslovanska in dustrija in so tam celo v prosti prodaii. Tudi peresno jeklo bodo dobivali iz Slovenije. Ni. majo še stroja za brušenje motornih gredi, ki ga bo treba nujno nabaviti. Na splošno se opaža, da so potrebna generalna popravila vsega prevoznega parka. Vzrok temu je, da se vsa popravila vršijo nesistematično. S posta, vitvijo centralne mehanične delavnice, ki bo imela vse mož nosti v najkrajšem času dobro popraviti vsako okvaro, se bo odoravila marsikatera po mamikljivost. Vajencem so do sedaj posvečali vse premalo pažnje. Sedaj bodo dobili iz Ljubljane nekaj mojstrov — specialistov, ki bo. Ido prevzeli vsa popravila. Raz- pisan bo natečaj za 20 vajen, cev, ki se bodo praktične; učili pri teh mojstrih in Se lahko usposobili za strojne mehanike in drugo. Pri vsakem mojstru Se bosta lahko učila dva va-jenca. V centralni montažni delavnici bodo strojni, montažni, karoserijski in še drugi od. delki. Ker je bilo tudi pomanjkanje prevoznega parka, so zaidnje čase dobili tri nove avtobuse, ki imajo 31 sedežev in 10 stojišč. Kakor hitro bodo dopuščale razmere, pa bodo dobili še dva večja avtobusa za 100 oseb vsaik. Naravno, da bosta služila le za daljše proge in na dobrih cestah. Pomorski promet je večinoma v zasebnih rokah. Tudi. v tem je nujna potreba izboljšanja. Zato mislijo nabaviti dve motorni jadrnici z nosilnostjo 100 ton. Partizanski marš v Boršt Včeraj popoldne je bil v ma- ' ’ —MMii 'oliščz------------- li dvorani gledališča množični sestanek bivših borcev in ak. tivisitov, na katerem je bil obrazložen spored partizanskega marša, ki bo danes v vas Boršt, ki je bila za časa NOB središče in zbirališče partizanov in sedež Komande me^ta Koper. Na sestanku je bil obrazložen spored marša in dana navodila za zbiranje po posameznih bazah SIAU. Partizanskega mar. ša se bodo udeležili vsi borci in aktivisti obeh narodnosti, da tako ponovno pokažejo bratstvo, ki je bilo skovano v času NOB. Ta partizanski marš ima namen pokazati pcžrtvvalnemu ljudstvu vasi Boršt, da jih nekdanji borci niso pozabili, da jih kot nekdaj povezuje ista ideja in prioravlj nost. bra iti velike pridobitve borbe za svo. bodo in ljudsko oblast no in jo tako obdelal, da se je morala zaradi rane na glavi zdraviti sedem dni. Pred sodiščem ni tajil svojega nečednega početja, izgovarjal pa se je, da kaj takega vendar ne more mirno prenašati, ako se namreč pojavi žena v gostilni v Ul. Linfe in ga tam pred vsemi zmerja z neljubeznivimi priimki. Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece in 6 dni zapora ter na plačilo stroškov sodne obravnave. Predsednik Pieciola, tožilec De Franco, zapisnikar Pivk. Zagovornik odv. Falconer. Včeraj zvečer smo zopet imeli v Avditoriju enega izmed tistih visoko kvalitetnih koncertov. katerih, žal, za sedaj še ne moremo prirediti brez pomoči od tam, kjer se slovenska umetnost v popolni svobodi nemoteno razvija. Z veseljem pa lahko ugotovimo, da je pevsko - solistični del adekvatno ostalemu sporedu absolvirala naša tukajšnja umetnica, sopranistka Ondina Otta. Sicer pa lahko še dodamo, da je tudi violinist Karlo Rupel pristen Tržačan, čeprav živi in dela že dolga leta v Ljubljani. Ljudje so imeli - včeraj zvečer priložnost poslušati umetnike, ki so daleč od vsakih špekulativnih, na zunanje efekte preračunanih stremljenj. To velja tako za Rupla kot za Otto. Naš glasbeni poročevalec se ne bo spuščal v podrobnosti izvajanja, vendar pa gotovo lahko že danes rečemo, da je občinstvo čutilo, kak0 nam umetniki posredujejo umetnost, ob kateri ne pogrešamo znanih «koma-dov»; za tiste pa, ki so nam bili že dobro zr.ani, (mislimo zlasti na Pavčiča), smo bili veseli, da jih zopet slišimo zapete tako kot se «spodobi». Burnemu ploskanju se seveda niti Rupel niti Otta nista mogla ustavljati, ne da bi dodala še Španski ples De Falla in Indijsko pesem Rimski -Korsakova iz opere Sadko, ki jih je zaigral violinist Rupel in Oskarja Deva Kanglico, ki jo je na koijcu zapela Otta. Naš znanec, pianist Marijan Lipovšek, se je tudi včeraj izkazal kot mojster spremljave. 2eleli bi ga pa ponovno slišati kot samostojnega koncertista. Glasbeni Matici smo za ta koncert iskreno hvaležni. vo jgrišče z veseljem pozdravili. Nevo otroško igrišče je zgrajeno na zelo primernem kraju in sicer leži severno od sve-toivanske kasarne, daleč od prometnih cest, ki so otrokom tako zelo nevarne. Torej bosio novega otroškega igrišča zadovoljni ne samo otroci, temveč tudi njih mamice, lej ne bodo več v strahu, da se njihov otrok potika kje po nevarnih cestah. Otroško igrišče je pa tudi v bližini poslopja, kjer so prostori otroškega vrtca (sedaj zasedeni po brezdomcih); ko bo omenjeni otroški vrtec pričel ponovno delovati, bodo imeli otroci prav blizu do novega otroškega igrišča. Novo otroško igrišče razpolaga s celo vrsto lepih gugalnic, skakalnic, s toboganom, s peskom za igranje in, z vrtiljaki. Zabave torej nič koliko. Ker nam je april naklonil tudi lepo vreme, bodo svetoivanski otroci lahko takoj preizkusili novo igrišče, ki bo postalo prav gotovo središče zabave in veselja otrok tega okraja. Tri nove tovarne v industrijskem pristanišču SINDIKALNE VESTI Industrijsko pristanišče v Zavljah se širi. Pred časom smo pisali, da so pričela v pristanišču dela za zgraditev tovarne Flent, kmalu nato so se pričela dela za zgraditev o-gromne cementarne, pred časom pa so bili postavljeni temelji novi tovarni vžigalic, sedaj pa je tehnična občinska komisija proučila načrte za 'zgraditev treh novih industrijskih podjetij v Zavljah. Gre namreč za novo tovarno keksov, ‘tovarno role jev in tovarno barv. Načrti so bili odobreni ter lahko pričakujemo, da se bodo dela za zgraditev omenjenih objektov že v kratkem pričela. Najstareiši Boljunčan je umrl Včeraj popoldne je umrl naj-stairejši Boljunčan. 88 letni Jože Korošec. Bil je vse svoje življenje poštenjak in tako je vzgojil tudi svojo, številno družino v poštene in zavedne ljudi. Imel je tri sinove in dve hčeri ter številne vnuke in vnukinje. Naj mu bo lahka rodna zemlja! Zveza prosvetnih delavcev ERS STO v Trstu priredi 2. in 3. junije poučni izlet slovenskih šolnikov po Koroški. Prijave se sprejemajo do vključno 15. aprila t. 1. na sedežu sindikata Trg Cornelia Romana št. 2, I., in na Korzu Garibaldi 4, III. IZLETI PDT Planinsko društvo priredi v nedeljo 22. aprila izlet za smučarje in nesmučarje v KOBARID, BRE-GINJSKI KOT, STOL in BOVEC, Vpisovanje do vključno 11. apri. la v Ul. Machiavelli 13, II. od 17. do 19. ure. Odhod bo v soboto 21. t. m. ob 16. uri iz Ul. Fabio Severo. Poverjena in sunlenfslia mesta na srednjih šolah Uredba o prednostnih lestvicah in podelitvi učnih mest rfa srednjih in strokovnih šolah in tečajih izide v kratkem. Prošnje treba vložiti do 24. aprila. Kdor namerava zaprdsiti za kako učno mesto, naj si preskrbi čim prej vse one priloge, ki so bile predpisane lani. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Go-dma Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; Pizzul-Cignola, Korzo 14; Zanetti, Ul. Commerciale 26; Harabaglia, Barkovlje; Nicoli, Svetoivanski otroci imajo svoje igrišče Včeraj ob 11. je bila svečana otvoritev novega otroškega igrišča na LonjerSki cesti; velik praznik torej za delavce, ki so igrišče v tako kratkem času dogradili, še večji praznik pa za otroke Sv. Ivana, ki so no- im grome Skoraj vedno, kadar čakamo tramvaj, lahko slišimo razne pritožbe na račun vodstva ACEGAT; večkrat smo seveda tudi mi med tistimi, ki se pritožujejo nad raznimi pomanjkljivostmi tramvajskega pro. meta v našem mestu. Odkar se je pa cena tramvajski vožnji povišala, je seveda teh pritožb šg mnogo več. Ker se sami vozimo največkrat s tramvajen št. 1, bi imeli seveda največ povedati prav o pomanjkljivostih na tej tramvajski progi. Bilo je pred dnevi, ko je pihala mrzla burja; na tramvajski postaji nas je čakalo že lepo število ljudi. Vsi smo nestrpno pogledovali, kdaj se bo tramvaj prikazal; nekaj jih je prav gotovo čakalo na tramvaj št. 10, a mnogo nag je bilo takih, ki smo čakali tramvaj št. 1, ki vozi do glavnega kolodvora. Po dolgem času se Je res prikazal tramvaj št. 1; mi smo se kar oddahnili, drugi so zopet zastokali. Ko smo se hoteli preriniti v voz, smo videli, da nas je kljub vsemu še vedno preveč ter jih jg moralo nekaj ostati še na cesti. Kaj pomeni čakati tramvaj na tej progi, ve samo tisti, ki ima priliko dnevno loviti pravi tramvaj, fci mu navadno pred nosom nide. «Kako da so poslali prav ob tej uri, ko se vozi toliko ljudi samo en voz in še takšen, ki zasluži že prepo. trebnj pokoj«. «To je pa specialiteta vodstva ACEGAT. Ob urah, ko je malo prometa, bosta vozila kar dva voza, seveda na pol prazna, opoldan in zvečer, ko se pa vedno kar tare ljudi, vozi en sam voz in še ta tako Predpotopnega mo. dela». O tramvajski progi, kjer vozita tramvaja št. 1 in št. 10, pa bi vedeli povedati še druge pritožbe. Ko so podrli Zeleni most, se je promet na tej pro. gi preusmeril in sicer vozi od tedaj dalje tramvaj št. 10 do trga Verdi, tramvaj št. 1 pa do glavnega kolodvora. Seveda bi bilo nerodno zvečati promet na tej progi, ki je že tako dovolj obremenjena; vendar je tudi ljudem, ki se vozijo z omenjenimi tramvaji težko čakati celih deset minut in celo četrt ure, če imajo smolo, da jim je pravi tramvaj pred nosom ušel. O istih pomanjkljivostih bi lahko govorili tudi na drugih tramvajskih progah, kjer tudi vozijo zelo starinski in neprimerni vozovi ter je pomanjkanje dovoljnega število voz ob važnejših urah dneva tudi zelo občutno, toda naštevanje vseh takih in podobnih napak bi nas privedlo predaleč. Hoteli smo omeniti le še progo, kjer je do nedavna vozil tramvaj št. 8. Ker so na tej progi v teku razna popravljal, na dela, je vodstvo ACEGAT uvedlo avtobusno službo, kj je tudi vse prej, kot idealna. V začetku se je sicer govorilo o krasnih, modernih avtobusih, ki bodo začasno vzdrževali promet na tej progi; toda namesto krasnih avtobusov so stopili v promet avtobusi, ki jih je odgovorno podjetje prav gotovo pobralo v kakšnem muzeju. Potem pa še nekaj besed v zvezi z zadnjimi poviški cen tramvajski vožnji. Prvo nedeljo, ko je ukrep o povišanju cen stopil v veljavo, je bila v tramvajih velika praznina; potem so se ljudje vdali jn danes se pač vozijo vsi, ki morajo po opravkih na razne strani mesta. Vendar je nezadovoljstvo med tržaškim ljudstvom še vedno veliko. Da je to tako, so nam priča že zadnji protesti delavcev Tovarne strojev, ki zahtevajo, da vodstvoACEGAT preskrbi tedenske izkaznice tu. di tistim delavcem, ki imajo drug delovni urnik ter ne gredo v službo v jutranjih urah; poleg tega zahtevajo, naj vodstvo ACEGAT uvede ponovno vozni listek, ki je bil vedno v veljavi do 8.30. Kmetijsko nadzorništvo ob. vešča spodaj navedene kmetovalce - dvolastnike, da dvigne, jo podaljšana dvolastniška do. voljenja v uradu nadz^rništva v Ulici Roma štev. 20, I. — dnevno od 8.30 do 13 ure. Trnovca: Pipan O'ga 12. Bazovica: Renčelj Anton 56, Krizmančič Joahim 57. Grgič Marija 42, Ražem Rudolf 66. Grgič Ivan 176, Kocijančič Frančiška 169, Krizmančič Jakob 72, Krizmanč-č Andrej 86, Grgič Rafael 60. Grs c r- 2a-gar Ana 80, Marc Matija 58, 2agar Lojze 26, Debenjak Joahim 139. Marc Miha 30, Kriz-mančič r. Cuder- Ana Ul, Kriz. mančič Srečko 121. Marc Peter 188. Krizmančič Matija 71. Zabrežec: Žerjal Ivan 18. Boršt: Ranotec Ivan 18, Za. har Bruno 58. Zabrežec; Hrvatin Andrej 36. Gropada: Kalc Ju?t 71, Grgič Jakob 57, Pečar Franc 84, Kalc Karlo 45, Gojča Ivan 95, Goiča r. Krizmančič Ivana 78. Milkovič Jože 88. Grgič Mihael 6, Gojča Julij 49. Milkovič Karlo 76, Goiča Karlo 8, Grgič Karlo 61, Lah r. Krizmančič Uršula 42, Krizmančič liojze 43, Brce Just 54, Milkovič Srečko 23, Kalc Ivan 94, Krizmančič Kar Io 36, Krizmančič r. Milkovič Marija 34, Vrše Ivan 87. Kalc r. Cdbron Marija 98. Kalc Av-euštin 11, Krizmančič Franc 30. Grgič Franc 33. Goiča Just 52. Milkovič Ivan 51, Sosič Matija 31, Milkovič Štefanija 60, Grgič Lovrenc 62. Boljunec: Maver Stefan 51. Maver Friderik 138, Steržaj Josip 142, Alberti r. Povh 103, Korošec Anton 96. 2erjal Albin 139, Pečenik Ivan 108. Pečar Stanko 152. Žerjal Valentin 219. Zobec Silvester 3. Kovkonel: Mantovan Pe- ter 512. Prebeneg: Bandi Anton 6, Kocjančič Jože 42. Trst: Šuc Karlo - Ulica Val-maura 9. Dolina: Sancin Peter 110, Grahonia Anton 87, Marc Do. mioik 107. Gročana: Kapun Jože 1, Bar- tol Avguštin 20. Fonda Viktor 27, Bak r. Alberti Ana 2. Krogle: Krizmančič Albin 36. Trst: Repič Anton . Ulica Sonetni 64. Sesljan: Tavčar Gizela 29. Kontovel: Bastalec Josip 134. Iz Prebenega Električna luč in naš župan Zelo smo zadovoljni, da smo po tolikem času in obljubah dobili v našo vas električno razsvetljavo. Bilo je zares sra. motno, da smo si morali še kvariti oči ob brleči petrolejki in smo bili kot odrezani od sveta. Na srečo je ZVU uvidela potrebo' in dodelila denarna sredstva za elektrif ikacijo Mač. ko vel j, Prebenega, Peska in Gročame. Potrebno pa je tudi, da nam napravijo vodovod, ker zelo občutimo sušo, ter da popravijo gospodarska poslopja, ki so bila uničena in “podgana med zadnjo vojno. V četrtek zvečer smo imeli v naši vasi nekakšno veselico. Povabili smo delavce, vodje in strokovnjake podjetja, ki je po. stavilo električno napeljavo in nekaj drugih gostov. Postregli smo jim dobro, nato pa skupaj pili, se zabavali jn plesali. Na veselico je prišel tudi dolinski župan Lovriha. Pa je s svojim nastopom pokvaril veselo razpoloženje.- Izrabil jie priliko za svojo predvolilno kampanjo. Ko se mu je neki domačin zahvalil kot županu, da je vas dobila električno razsvetljavo, se je Lavriha napihnil in po. udarjal, da moramo biti nje-mu hvaležni, da smo dobili elektriko, da je on to napravil, da bi je dobili že več let prej, če bi bil on za župana. Tak0 naiven, pa zares nismo mislili da je naš Lovriha. VASCAN Vozni red podjetja «Autovie Carsiche» Trst - Bazovica -,Gicpada -Padriče - Trebče ODHOD IZ TRSTA: Ob delavnikih: 7.30, 9.30, 11.00, 13.10. 13.45, 17.10, 18.00, 19.10, 20.00. Ob nedeljah in praznikih: 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 14.30, 15.00, 16.00, 17.00, 18.30 19.00, 19.45, 20.30, 22.30. Trst - Domjo . Boljunec -Dolina - Prebeneg Ob delavnikih; 6.30, 7.20, 10.15, 12.00, 13.00, 16 30, 17.00, 18.00, 18.30, 19.15 20.40. Ob nedeljah: 9.00, 10.30 12.30 14.30, J6.00, 17.00, 18.10' 19.30, 20.35, 22.00. Trst - Dolina - Mačkovlje Ob delavnikih: 11.00, 13.30, 18.30, Ob nedeljah; 13.00, 22.30. Trst - Domjo - Leg - Ricmanje Ob delavnikih: 7.30, 9.15, 10.30, 12.15, 13.30, 17.15, 18.00, 19.15. Ob nedeljah: 9.30, 14.00, 16.15, 19.30, 22.45. Trst - blok Fernetiči Ob nedeljah ob 10.30 iz Trsta povratek pa ob 16.30 z bloka. Ameriški čevlji in čudna reklama GORIŠKEGA Predpisi o obmejnem pasu S 15. aprilom stopijo v Jugoslaviji v veljavo odredbe o obmejnem pasu. Pri tem je treba razločevati med obmejnim pasom, ki sega ob državni meji 15 km v globino državnega ozemlja, in državnim mejnim pasom širokim 100 m v globino državnega ozemlja. V ta slednji pas ne sme brez posebnega dovoljenja KNOj-a stopiti nihče. Ob meji STO spadajo v obmejni pas vsi kraji sežanskega okraja. Prebivalci v ob. mejnem pasu dobe posebne izkaz, nice zelene barve. S temi izkaznicami lahko krožijo P° obmejnem pasu in po vsej ostaR državi. Prebivalci notranjosti države, ki imajo modre osebne izkaznice in potujejo po zasebnih opravkih v obmejno ozemlje, pa morajo vložiti prošnjo za posebno dovoljenje. Ne meji z Italijo so v obmejnem pasu naslednji kraji. Iz okra. ja Gorica: Ajševica, Bilje, Bukovica, Cerovo, Dobrovo, Kombre-ško, Kojsko, Kostanjevica, Kozana, Kožbana, Lig, Medana, Miren, Neblo, Opatje selo, Renče, Ročinj, Šmartno, St. Peter pri Gorici, Temnica, Vipolže, Višnjevih, Voj-ščica, Vrtojba. Iz okraja Tolmin: Borjana, Bovec, Breginj, Ciginj, Idrsko, Kred, Livek Log pod Mangartom, Logje, Sedlo,’ Sužid, Volče, Zaga. Razdeljevanje živil proste cone V ponedeljek 9. t. m. bodo pričeli z razdeljevanjem živil proste cone. Potrošniki iz mesta Gorice in Sovodenj bodo na nakaznice za živila proste cone lahko dvignili 1.500 kg sladkorja na odrezek št. 48 in 0.400 kg surove ali pa 0.320 kg pražene kave na odrezek št. 49. Razdeljevanje bodo zaključili dne 30. t. m. Trgovci z jestvinami, lastniki hotelov, upravniki zavodov itd., naj dvignejo nakazila za omenjena živila na Trgovinski zbornici soba št. 6. Trgovci z jestvinami bodo morali prejete odrezke oddati občinskemu prehranjevalnemu uradu najkasneje net dni po zaključenem razdeljevanju. Za brezposelne izredna podpora Tisti brezposelni, ki 30. marca t. 1. niso imeii zaposilitve in ki so v diveh letih plačali vsaj pet tedenskih oziroma en mesečni prispevek, imajo pravico do posebne podpore za brezposelne. Podpora velja samo za brezposelne trgovske nameščence v Gorici Tržiču in Gradežu ter za brezposelne industrijske nameščence vseh občin naše pokrajine razen občine Boltnje. Podporo so izbojevali sindikalni zastopniki za dobo treh mesecev. Draginjska doklada za april in maj Vsedržavni sporazum določa za Gorico, Tržič in Gradež sledeče diraginjake doklade: uradniki: I. skupina moški po 17.524, ženske pa 15.571 lir; II. skupina moški 16.913, ženske 14-700 lir; III. skup ima A moški 16.432. žensslče 14.284 lir; III. skupina B moški 16.224, ženske 14.102 lir; delavci; specialisti po 78.55 na uro; kvalificirani po 77.95 na uro; specializiran težak 77.65 in navaden težak 77.25 lir na uro; tekstilne delavske: specialistke A 68.15 na uro; specialistke B 67.65 na uro; kvalificirane delavke 67.45 lir na uro; navadile delavke stare nad 20 let 67.20, od 18 do 20 po 54.40 in od 16 do 18 let po 48.95 lir delavci v tekstilni industriji: stari nad dvajset let po 67.05 lir na uro Podrobnejša pojasnila se dobijo na Sindikalni zvezi v Ul. Roma 6. tfhifp in cit nit p Pri mol) hi Hupi mik! Darovi Za Dijaško Matico so darovali: Ličen A. 5000 lir, Zupan Gabrijela 2500 lir. Vesela družba v Krminu 7200 sorodniki padlih partizanov: L.L. iz Sovodenj 500 lir, N.N. iz Sovodenj 2000, N.N. iz Doberdoba 500 lir. N.N. iz Doberdoba 500 lir, N.N. iz Dolenj 500, N.N. iz Gorice 8000. Kristan Jernej iz Pavie 150 lir. Vsem darovalcem se najiep-še zahvaljujemo. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo do dne 2. do 8. aprila t. I., 14 rojstev, 14 primerov smrti, 6 vknji-ženih porok in 3 poroke. Rojstva: Collodi Fulvija, Sacco Severine, Moscarda Valnta, Capo-licchio Gualtiero, Blason Silvij, Terpini Tullio, Pecorari Mavricij, Volpi Rita, Stani Wanda, Arcioni Francka, Cesari Gualtiero, Narcisi Jožefa, Cevdek Metoda, Zanello Beatrice. Smrti: 72-letna gospodinja Butti por. Furlani Jožefa, 70-letni upokojenec Paulin Ivan, 69-letna gospodinja Černe vd. Leon Jožefa, 68-letni trgovec Bitežnik Alojz, 77-letna gospodinja Brumat vd. Stebon Marija, 84-letna gospodinja Granatieri vd. Volpe Marija, 55-letni šofer Štrukelj Severin, 81-Ietna gospodinja Nedok Ivana, 74-letni stavec Bressan Edvard, 79-letni polovinar Saurin Mihael, 60-1 etni trgovec Marostica Corra-do, 82-letna gospodinja Velišček vd. Gellini Tončka, 53-letn.i mehanik Marinič Anton. Vknjižene poroke: mehanik Tof-fetti Oliviero in dijakinja Lauritti Ema, mehanik Nanut Bogomir in nameščenka Ferracioli Eda, obrtnik Glessi Edvard in uradnica Scafuri Speranza, policist Frige Lovrenc in modistka Gorjan Katarina, uradnik Chiaudiani Ivan in šivilja' Stabon Giorgina, policist Pasoualone Italo in gospodinja Presenzo Anica. Poroke: policist Di Lenardo Rihard in gospodinja Morselli Lilijana, kmet Nardin Anton in gospodinja Šorli Marija, gasilec To-madin Edvard in gospodinja Žigi iotto Norma. Ameriško podjetje v prosti luki «Lucky Shoes» je včeraj povabilo novinarje tržaških dnevnikov na obisk svoje tovarn« čevljev. V tej tovarni delajo čevlje ali bolje sandale iz rafije, neke vrste slame z otoka Madagaskarja. Podjetje je pričelo delovati 1. januarja in zaposluje sedaj 180 delavk in delavcev v tovarni, 120 žensk pa plete rafijo na domu. Izdelki so lični in okusni. Rafijo uvažajo v Genovo, nato jo barvajo v Florenci, ko-'čno p”i de v Trst, Dnevno’ izdelajo se. daj 1800 parov sandalov. V nekaj mesecih se bo dvignila proizvodnja na 5000 parov,' število osebja pa na 300. V glavnem izvažajo čevlje v ZDA, Anglijo in severne države. Delavke prejemajo od 3200 do 4.500 lir na teden, kar je seveda nizka mezda. Ker ni tu surovin in izvažajo čevlje v ZDA, domne. varno, da je imelo podjetje in. teres namestiti tovarno v Trstu ravno zaradi cenene delovne sile. Neki delovodja nam je dejal, da izvažajo čevlje preko Genove, ker v Trstu ni za to ladij na razpolago, kar dokazu, je zapostavljapje Trsta. Žani-mivo je tudi, da v svoj; reklami podjetje trdi, da so se združile prj izdelovanju čevljev ameriške metode z italijansko delovno silo, med katero šteje tudi dekleta iz Bazovice, Doline in Boršta (seveda imenuje te kraje z italijanskimi imeni), na naslovni strani reklame pa beremo izvleček iz New York Timesa in Boston Globa, ki go. vari o (rtitoističnih Jugoslovanih, ki delajo čevlje za ameriške gospe«. Vemo, da so Američani pri svoji reklami iznajdljivi, toda taki prijemi niso priporočljivi za Trst Vsekakor pa je pozitivno, da daje tovarna vsaj skromen zaslužek 180 ženam in dekletom in bi lahko nudila delo še večjemu številu, če ne bi italjjanska vlada onemogočala prodaje sandalov v Trstu. SLOVENSKI! (UNRODNO M.EDflLlSCl za IVžažkoo^SlIlS DANES 8. »Pril9 1951 ob 17K;>: gostovanje na kuni z Gorinškovo komedijo «Rdeča kdpicV Vlogo Rdeče kapice ig^ Bar bičeva vlogo lov** Julij Guštin. Gledališče 1'led Danes je zadnja Pre^,S* 0 dališke družine Renzo 6 17. uri bodo igrali Ruhta in Avgusta Goetza- j j: * # Danes ob 11,15 uri, ski koncert Tržaškega f*1 ničnega orkestra. Linhartova na KontoVelu^ Dramski odsek prosV«rjredi društva Simon Jenko , v nedeljo 15. t. m. P dvorani Gospodarske na Kcntovelu komedijo Linharta nzupanova • ^ Pri tej prireditvi sodel J*( pevski zbor uTrzaski *vv Danes ples ■ na stadionu < se bodo zavrteli ob zv“: 1» nega orkestra. Tisti, zadnjič, ga že poznajo. ^ Ne pozabite, danes od < ples na stadionu ! on** v galeriji «Scorp" ,, v VZfi Le še nekaj dni bo «Scorpione» razstavljal zato uš slikar Bogdan Grom. * ^ier “j ■ „e « pi videi' „ tite z ogledom razstave ste poleg olj in risb ^ narodne motive, upora01Ja notranjo opremo stano' ,vaniJ‘ PEDAGOŠKA KNJ1Z(^ v Ul. Geppa 9 posli«* sredo od 16. do ,18- ure’ STRELSKE VA->® CET TRUSTA ^ Od 9. do 14. aprila bo* ^ strelske vaje od 8. do i:t>_______i na strelišču v Bazovici, v Malem Repnu in na W bru. /i S* Dne 8. aprila bodo od v V strelske vaje na streli zovici. ?! Na pomorskem streli^. K * ljanu bodo strelske vaje aprila od 8. do 17. TEČAJ ANGLES^j,-- Civilist v bolnico vojaki Zavezniška čitalnica LrraJ£ ji)1 plačno na razpolago 0r83 rf ustanovam, krožkom *!* ije z* # cijam štiri tržaške učite,,JBi j|r gleščino. Organizacije, * rj C' lele učitelja, naj vložil0 p" .ec naj v.— - s-j, nici prošnjo z navedb^ jjjr udeležencev morebitne« ^ kraj in urnik. Tečaji/ četnike in za one. ki že nekoliko obvladajo- , o jš A AMERIŠKA KRIZA^ V TRSTU ^ 9. aprila pride v TrS* jj $Lf lahka križarka eRonb^-velj* tradmiralom Olsonom, PjiroV'1' 2. divizije križark na Izžrebane loteri šte' BARI CAGLIARI FIRENZE GENOVA MILANO NAPOLI ROMA TORINO PALERMO VENEZIA 19 23 21 3 85 18 67 13 48 25 »I l i li 5 1» ,i t* ROJSTVA, SMRTI ,N'* Dne 7. aprila 1951 se J ^ 8 otrok, J '12 rodilo dve, umrlo pa je Poročiti so se: šofer, PVJ De Polli in proda,J^kjer Furlan, trgovec Alekseja dagli in gospodinja d Partisani. „ Sc f Umrli so: 57-letni ni, 42-letni Gugliete1 „ ictn> ■ letni Marcello Baltz'j^nn Garulli, 83-letnl por- ~ letna Vincenca Tomf bek, 62-letna por. Udina, 50-letni ]f,tna 51-letni Ivan P^^ner,, 86->e‘“ 75-1 ji*icuu a v ati - - nija Zoldan vd. B0.]etni Erminio Arnerts, Urizzi. AOEX pa v zapor Predvčerajšnjem ponoči okoli 0.30 se je 24-letni Ettore Ar-coraci, iz Ul. delle Cave, med sprehodom na Miramarski cesti srečal s tremi ameriškimi vojaki, s katerimi se je iz neznanih vzrokov vnel prepir. Kmalu so začele delovati pesti ir; tudi medsebojne brce niso izostale. Ta idila se je zaključila s prihodom policije, ki je Arcoracija takoj prepeljala v bolnico, kjer je bil zaradi razbitih nosnih kosti in zaradi rane na levi strani temenice, poleg prask in bunk, tudi pridržan. Na mesto je prišla tudi ameriška vojaška policija, ki je vse tri vojake aretirala. Mia. di prepirljivec se bo moral zdraviti približno 15 dr.'i, če bo le šlo vse po sreči. 29. aprila novo goric0' ka- novo bUKMV .J, BOVEC, t||l REKO m Pojasnila w E* H- PD ADBlt^ro * Ul. Fabio *g243 Ga APRIL k tožkih dni jugo-| »louaMkc zgodovine nad Beogradom ■; v spominih Winstona Churchilla seflet4'vf‘ t' 1 ie minil° de* ^ lel, kar sta Cvetkovič in Pi^d^1Ci te<*an^ iministrski £ mk; odnosno «™»ji lam ra Jugoslavije, podpisa-Vaml ?a:,u v imenu jugoslo-^ke vlade pogodbo, s kate- Jug<>slavija k te ’ Ministra sta 8eoo a komai vrnila v aaaS’- ^ je 113 vse zgodai bruha l- jan 27- marca iz- »ova vlida UP0J’ ,nastopila SenbJ i je davila re-slrcmt ^6*- m napravila proti Nemčiji. » ?! \icer 6- aprila m Ma- Churchili n.apadle Jugoslavijo, ftetskib i-iE na podIagi diplo- l,a rarrv-vi ’ Jv: ime^o fe ai:polašo mednarodno so-NueLh? V°3ne zl°čmce v naptsal v svojih tirugijjj to°P dogodkih med ®°PadlaVe- Zadet v živo: * divjal kot ^rcevita ieza. da ie bij z?- ■ Sen' Istočasno Jovani ^ie Mcazai 8kliCa i 7j'~ W v°in'i svet: ge- in —j T. ennga. Keitla, Jodla W „.J,tga ministra Ribben-**> (Sakat odločil, da ne kjavp , na nvorebitne lojalne ie ovanske vlade ter beba izvi?? dal nalog, da je *e z» - VSe voine pripra- ‘^ansk?0,!"-^ ”e samo iugc> '^ne ^}ske- ampak tudi *e državt?0^5** .Jugoslovan-eija p 'h - Dejal ie, da Nemcih a3, la Jugoslaviji no- v stilu *e t!' Milimo, tako Sat- . Hitler, da se bedo Voj^^f^užili našo stran t? Pot>„ u Jugoslaviji naj Šrski ■ drna v Italiji, Mata na Bolgarskem, od wSaMd-V0l>«n.'da""so^Ju-1 se Pred napadom Je na Sovjetsko zvezo i svoje lice. Takoj je S obau? dobi Italija jadran. v Bo, ^diardca Banat S^ko StSka Makedonijo. To da ‘^stvo bo imelo na- 'Jtugovu ^ vt’ine naPra* vV iJi?ansklh letalskih sil 2^ &ooCi- Beograd z dnevni-TMvrft^enimi napadi v po-■ ‘ VaIovih». % da« ^vodila je podpisal številka 25» za napad na Jugoslavijo. Nato je brzojavil Mussoliniju, kjer je med drugim dejal, da je smatral Jugoslavijo od vsega začetka kot nevaren element y vojni proti Grčiji, da je vse poskusil, da bi pristopila Jugoslavija kot zaveznica, toda zaman. . • Churchill opiisuje nato, kako je pridobil Hitler za napad tudi Madžarsko, čeprav je sklenila komaj malo prej prijateljsko in zavezniško pogodbo z Jugoslavijo. Ker so se zadrževali ravno tiste dni na Balkanu Rooseweltoy odposlanec polkovnik Donovan, angleška generala Dill in Waveli ter zunanji minister Eden in je Churchill imel v načrtu skupen nastop. Jugoslavije, Grčije in Turčije, jih je Churchill pozval, n©j takoj odpotujejo v Beograd in Ankaro. Dillu, ki je šel v Beograd, je naročil naj sugerira tamkaj takojšnji napad jugoslovanske vojske na Italijan^ v Albaniji. Isto je storil V brzojavki gen. Simovi-ču, v kateri mu je prikazal možnost zmage nad Italijo v Albaniji in velikega- vojnega plena, ki ga bo v tem primeru dobila Jugoslavija. Čeprav je Churchill že vse dni pred tem pritiskal najprej na Cvetkoviča, nato na Simo-viča in predsednika turške republike na skupen nastop proti Nemčiji in, Italiji, je Jugoslavija v upanju, da bo odvrnila ali vsaj zavlekla vojno vse to odklonila, zlasti še, da ne bi dala Nemčiji in Italiji razloga za napad. Gen. Dill je poročal o veliki zmedi’ v Beogradu, podčrtal pa je odločnost m borbeni duh vsega naroda. Churchill pripominja zbadljivo, da je Sovjetska zveza prav tako zamudila priliko, da se ni postavila na čelo Balkana ter je v noči od 5. na 6. april sklenila z Jugoslavijo pogodbo, s katero se je zadovoljila samo z izjavo, da bo spoštovala neodvisnost, suverenost in neokrnjenost Jugoslavije. Toda Stalin in jugoslovanski poslanik Gavrilovič sta v Kremlju komaj končala razgovore, ko so s« Nemci s svojimj bombniki že dvignili z romunskih letališč in v neprestanih valovih skozi tri dni za «kazen» rušili Beograd, morili prebivalstvo brez razlike na starost in spol... BS EL CAMPESINO odkriva resnico o # ZSSR I In pMiifiem n vi i § — Kaj pa je zakrivil ubogi Cang? — Oh nič, k prostovoljcem gre. V MSU afcadeftviji «Frur.ze», je El Cam-pesino spoznal še vrsto stvari, ki so se mu ■ predstavile kot popolno nasprotje tega, kar je kot prepričan in pošten komunist mislil o Sovjetski zvezi. Med tem ko so se na pr. gojenci akademije morali na iz-ust učiti vse, tudi popolnoma nepomembne, Stalinove citate, je bil študij Leninovih del skoraj popolnoma opuščen. Sploh je ves študij sedanjosti, preteklosti in bodočnosti temeljil na «nezmo,tljivc®ti naijvišjega voditelja vseh časov — Stalina«. «V Španiji serm se posebno duje El Campe-ir.o zanimiv raz govor, zaradi katerega je bil izključen iz akademije in postavljen pod zasliševanje. «V Španiji sem se posebno ostro boril proti trockistom v prepričanju, da tako najbolje služim riislcemu in mednarodnemu komunizmu. Toda po letu in pol bivanja v akademiji Frunze sem moral ugotoviti, da sem bil sam obtožen trdekizma. Zakaj? Zato ker sem vztrajal, da sem španski komunist in ker se nisem privadil biti rusšci komunist. Ostro sem kritiziral sisteme raznih podjetij in kolhozov in izjavil sem, da tak sistem v Spdniji ne bi bil mogoč. itn phui Valentino Gonzales s partizanskim imenom «E1 Carn-pesinoa se je po porazu španske republikanske vojske zatekel v ZSSR, v deželo, ki mu je bila vzor in cilj. Kmalu spozna nedemokratičnost »stalinske ureditve«. Ker se ji upira je preganjan in večkrat zaprt. Izključen je iz vojaške akademije Frunze, kazfaovan na prisilno delo in interniran v Uzbekistanu. Zaradi vsega tega se odloči za beg. 3. NOVEMBRA 18 se je ustavila zgodovina (seveda samo za italijanskega 'zgodo vinarja" Santa Nepitelia v njegovem umotvoru „Storia di Trieste"). TRSTA Nedavno se je pojavila na tržaškem knjižnem trgu peta izdaja 109 oktavnih strani obsegajoča’ knjiga z naslovom «Sto-ria di Trieste* od Sante Nepi-tella. Istočasno ie izšlo to delo v angleškem prevodu pod naslovom «The History of Trieste* in sicer, kot pravi avter. v namenu, da spoznajo Trst tudi v mednarodnem svetu. Zanimivo je, da je izšla la knjižica točno v dneh obiska italijanskih državnikov v Londonu, ko je ves italijanski tisk zagnal tak hrup, in vri'č za «ita-Jijanski Trst* in hkrati proti Jugoslaviji. Se bolj zanimivo pa je, da konča pisec zgodovino Trsta z dnem 3. novembra 1918, ko je pristala italijanska vojna ladja «Audace» na molu Sv. Karla y Trstu. Avtor ni smatral tedaj za vredno, da bi z besedico omenil nadaljnje dogodke, ki se K bele *njige» i in diverzantski delav-držav proti Jugosla- u vohiisltem d e I o v a n j 11 kumlnformi- ■Hunih satelitHkih držav Proti Jugoslaviji !®elo k^n° jugoslovanska vlada izdala ^Pien/1°0>>’ k* vsebuje točne podatke in kr, e 0 ^hunski : t0 ^ln{ormističnih b e bij-”3*00 moral prebrati vsak, ki se % tni. ieznaniti s kominform istično po- k*' Mi !TU>> in delovanjem njihovih «zdravih * iz t-Vaf do?no seznanili samo z nekaj ce knjige: vtihKurtich, član bande, ki je ” pliena tz Albanije v FLRJ in nato **tlvo are«ran je izjavil: ({...Dobili smo di- Ubliam° pristaše Titove klike, 'Mi ^' °I‘cirje UDB, naj organiziramo j^otajn Oobe8 v Albanijo, naj izvršujemo IS£akcile. na prometnih poteh in po- vMtjev ^Htev takih nalog kot je uboj * b&Bi-,., ■ s° nam bile obljubljene ve- wage.» k, jeti h , a , irski špijon in diverzant Boris Vt* Medalazov ie v svojih izpovedih po-N p.. drugim naslednje: «...polkovnik Ni- Nedolžna žrtev korejske vojne. Ob njej izgublja bučna propaganda izzivalcev korejskega konflikta za mir še zadnjo krinko nanašajo na Trst, zlasti je šel mimo 251etne okupacije Trsta in mimo dogodkov ter posledic druge svetovne vojne. . Knjiga je kratek profil zgodovine Trsta in nima znanstvenega ogrodja ter je posebno danes namenjena očividno le propagandi. Avtor najraje sploh ne bi hotel priznati, da je zgodovina Trsta zvezana tudi z zgodovino Slovencev. V drugem delu svojega dela, ki se začenja z Napoleonovo db-bo, ga zanima- le razvo j občinske avtonomije ter gospodarski napredek mesta, pri čemer povzdiguje borbo in ((revolucionarni duh* tržaških Italijanov. Ko se zavzema aa uvedjavljanje italijanskega jezika in-ideje Mazzinija, ki naj bi vodile tudi tedaj vladajočo italijansko liberalno stranko v Trstu, se baha, da je občinski svet v Trstu že 1. 1861 z zmago liberalne stranke določil italijanski jezik kot edini učni jezik v vseh javnih f šolah ter preide po naštevanju malo pomembnih dogodkov na prvo svetovno vojno, ki je prinesla Trstu združitev z Italijo. Avtor, ki je Italijan, gotovo ve, da je izšla 1. 1947 v Rimu v založbi Edizioni italiane knji. ga «Venezia Giulia, lineamenti di storia etnica e culturale*, ki jo je napisal Eroesto Sestan, Italijan iz Labinja, kateremu ne bo nihče odrekal italijanskega čustvovanja. Ta pisec podčrtava, da se ne smemo čuditi če so se v osmem stoletju naselili Slovenci stalno v teh krajih. Očividno so se romanski kmetje omejili n« to, da so obdelovali le ugodnejšo zemljo ob obali in da so se v času nevarnosti pred sovražniki zaprli v mestna obzidja, ostalo polje Pa -o prepustili novim prebivalcem — Slovencem in Hrvatom, ki so na tej tudi ostali. Propadli so tudi vsi kasnejši poskusi im-portacije italijanskih kolonov iz Padske nižine ter iz okolice Trevisa in Furlanije. Sante Nepitello tega zgodovinskega in socialnega procesa ne pozna, zato tudi gotovo ne ve, da so bila slovenski kmetje lastniki zemlje vse do tržaškega obzidja. E. Sestan nam priznava tudi nadaljnjo zgodovinsko resnico, da imamo zgodovinske podatke o obstoju Slovencev v Trstu notraj mestnega obzidja že v 1. 1200. Sestan tudi ugotavlja, da so bili Slovenci v tržaški o-kolici, koder je vladala juris-dikcija tržaškega mesta, kompaktno naseljeni, na splošno pa zaradi svoje socialne strukture, ker so bili večinoma kmetje . in delavci, niso bili v Trstu vi- V, den-aktiven, element. Toda po njegovem priznanju so se Slovenci v Trstu ob polovici preteklega stoletja pričeli gibati in zahtevali polne pravice. Za miselnost tržaških italijanskih liberalcev, ki se sklicujejo na Mazzinijeve ideje, so značilne misli tržaškega italijanskega prvaka Giorgia Pitacca, ki jih je podal 1. 1918 v trenutku, ko so se v Rimu zbrali predstavniki zatiranih narodov v Avstriji. E. Sestan zaključuje, da pomenijo te misli absolutno nepopustljivost, da ni treba dati Slovanom nobenih koncesij, ker obstoji upanje v njihovo naglo potujčenje. G. Pitacco je govoril takole: «Tudi y Italiji bi hoteli uve-«1i neke vrste paragraf 19,1 kakor je veljal v Avstriji, s katerim so bile zajamčene šolske in jezikovne pravice v korist raznih narodnosti; to določilo naj VISOKA POLITIKA o' NEUPORABLJIVA... Mlad Anglež, ki se je ravnokar vrnil s potovanja po Franciji, se je javil na angleškem dvoru, da poroča kralju o svojih vtisih. Dejal je: «Na dvoru kralja Ludvika XIV sem pa opazil nekaj posebnega. Kralj ima namreč pri sebi staro ljubico in mladega ministra*. Tedaj mu je angleški kralj odvrnil: «0 joj, to dokazuje, da se ne poslužuje ne enega ne drugega od teh dveh*. razveseljiva PONUDBA Bismarck je v letih fran-coske-nemške vojne 1870-71 povabil v goste ujetega francoskega generala. Vprašal ga je po nemško, ako želi kavo ali raje čaj. Ker rabijo Nemci za izraza «raje čaj* -olieber Tee*, je francoski general glede na naglo izgovarjavo Bismarcka razumel kot francosko besedo «liber-te», ki pomeni svobodo. Kajpada je francoski general z veseljem odgovoril Bismarcku, da namesto kave želi vsekakor raje «liberte». Bil sem krivoverec. Toda naredil sem še hujšo napako. Na vprašanje: «Katera armada je najboljša na svetu v, sem odgovoril da nemška in da je treba biti zelo dobro pripravljeni na borbo proti njej. eZakaj mislite, da ruska armada ni najboljša na svetui)? me je ostro vprašal sam direktor akademije. Odgovoril sem s kritiko nekaterih ruskih oficirjev z ozirom na moje ugotovitve v Španiji in v ZSSR. V Španiji smo prišli celo do fflga, da smo mislili, da nam je Moskva poslala najslabše oficirje. Toda tu v ZSSR sem spoznal, da razen nekaterih izjem nišo bili ne boljši ne slabši od vseh ostalih. Kritiziral sem tudi dejstvo, da so ruski oficirji pretrgali vsako zvrzo z ljudstvom in da so postali zaključena kdsta, ki zagovarja svojo večvrednost %n se čelo smatra Za aristokracijo. Tako sem postal trockist in prenevdren tip, da bi lahko še naprej ostal v akademiji Frunze. Bil s\m izključen.-,) Toda ni ostalo samo pri izključitvi. El Campesinov primer je prišel v roke izvršnemu odboru Internacionale. El Cam-pesir.o je bil 15 dni zasliševan dan in noč. 20 članov -posebne komisije se je vrstilo pri izpraševanju, ki je imelio vse značilnosti inkvizicije. Toda El Campesino se ni branil, pač pa jt napadal in obtoževal svoje izpraševalce za njih zločinsko postopanje v španski državljanski vojni. Španske «leomuni-ste», ki so bili z njim v ZSSR je obtoževal korupcije in očital «La Passionarii*, da je spravila svojega prijatelja iz okupirane Francije z nacističnim letalom. Mcdesto, Lister in Taguena, El Campesinovi španski kolegi in dotlej njegovi kolegi v Moskvi. so zahtevali pri NKVD (sovjetski tajni policiji) da naj ga takoj aretira in odpravi v Sibirijo. E[ Campesino pravi o t’m takole; «Prepričani so bili, da bi po. skušal pobegniti iz ZSSR, če bi ostal nd prostosti. Večina španskih beguncev je bila na meji strani, toda bali so se nastopati v mojo obrambo. Nasprotno so celo sprejeli javno obtožbo proti meni in podpisali njihovo zahtevo. Vsak dan po zaslišanju me je policijski avto odpeljal domov kot ujetnika. Moja žena, ki je bila hči sovjetskega generala, je vedno s strahom pričakovala, da bom zginil. Tudi jaz sem spoznal, da na rtden način ne bom nikoli prišel iz ZSSR, Zato sem začel misliti na beg. Toda ie ijur lo se mi ni sanjdlo, kako težka in nevarna stvar je beg iz sta-linizirane Rusije.* Čeprav El Campjsino po teh zasliševanjih ni bil oficielno obsojen, je bil prisiljen na prisilno delo kot na nekako sredstvo, s katerim lahko popravi svoje «grehe». Dodeljen je bil skupini stahanovcev (ruskih udarnikov) pri gradnji moskov ske podzemske železnice. Kusi so zelo ponosni na svojo Me-tropolitain in vedno poudarjajo, da je r.ajlepša na svetu. To je sicer res, toda pri tem vedno zamolčujejo, da 30 j°" ogradili obsojenci na prisilno delo. Za svoje delo je tukaj El Campesino prejemal 300 rub- razgovor s predsednikom ZSSR, ker sem bil brez dokumentov in stalno ogrožan od NKVD. Kalinin je narčdil name dober vtis. Karal je moj značaj in mi dajal očetovske nasvete. S pomočjo njegove intervencije sem dobil oslbne dokumente. Ko sem ga obiskal drugič, me je sprejel hladno, kajti med tem so me španski tikomunisli»- očrnili pri njem.)) V času nemške invazije je NKVD odredila El Campesinu mesto Kotoand v uzbeški republiki za mesto- stalnega bivanja. V tistem času so bili v tej republiki koncentrirani skoraj bi uvedli v Italiji, kjer imamo pri 40 milijonih Italijanov 200 ali 300 tisoč Slovanov, ki že govorijo naš jezik, zaradi česar bi bila njihova asimilacija zelo lahka in nagla, Z uvedbo neke vrste paragrafa 19, naj bi se Slovani okoristili s koncesijami, ki bi imele za posledico, da bi zahtevali razna druga priznanja. Ne smemo pozabiti, da pomeni priznanje pravice do navadnega otroškega vrtca hkrati priznanje pravice do vseučilišča, da pomeni priznanje enega samega okrajnega sodišča nič manj kot to, da bodo Slovani v kratkem času zahtevali ustanovitev vrhovnega sodišča jr» to ne samo za svoje sonarodnjake v novih pokrajinah, ampak tudi za' šafiarodh jake, ki prebivajo okoli Čedada, in ki niso imeli nikdar šol v drugem jeziku kakor italijanskem*. E. Sestan resigndrano navaja, da je bilo nemogoče misliti, da bo ista Italija, ki se je borila proti avstrijskemu nasilju, zatajila samo sebe in da bo n$ e-nak način zatirala tuje narode; E. Sestan navaja divjaške nastope tržaških Italijanov še pred nastopom fašizma in ko je fašizem zavzel oblast. Avtor navaja dobesedno program iz leta 1927 za laznarodilev Slovanov domačega fašista, ki je bil kasneje Mussolinijev minister in ki se glasi: «Treba je onemogočiti slovanskim odvetnikom, ki so nevarni, svobodno delovanje, da ne bodo poleg poklica delali drobno propagando, ki zbira somišljenike in ustvarja iluzije. Slovanske učitelje je treba odstraniti iz šol, slovanske duhovnike iz župnij. S tem bo 'fašizem rešil v celoti vprašanje drugorodcev v Italiji*. Pred Sestanom pa je napisal Anglež A. J. P. Taylor v svoji študiji o Trstu med drugim, tudi tole: «Tako so spoštoval; Ita. lijani to mirno, izobraženo in civilizirano slovansko prebivalstvo. Nikoli ni niti en Italijan protestiral proti temu postopa- - - - , - . nju, nikdar ni Italija napravila] lJev na.,T}®3ec’ katerih pa so poskusa, da bi izboljšala to sta. mu vsaj 100 rubljev odtrgali za Zukov je bil šef vojne kadem i je, Id je izključila Campesina Beria pa šef NKVD, ki je Campesina nadzorovala preganjala vsi vojni begunci iz evropske Rusije, dezerterji s fronte m raznih podjetij, pobegli obsojenci iz taborišč za prisilno delo v Sibiriji, razni uradniki, ki so zapustili svoje urade in odnesli s seboj denar, banditi vseh vrst in narodnosti. Raznesla se je vest, da uzbeška republika ne ibo več pod državnim ((stalinskim* nadzorstvom. Ogromne množice ljudi’so zato prihajale v to republiko, da se naužijejo nekoliko• svobode. Seveda je sovjetska vlada temu primemo pomnožila tudi organe svoje NKVD v tej republiki. V taikem vzdušju in v taki okolici je v El Campesinu dozoreval sklep za pobeg. S pomočjo ponarejenih dokumentov se je preselil v Samarkand in od tam z vlakom v Krasno-vodsk ob Kaspiškem jezeru v bližino iranske mej'f, Ker tuka j v svojih naklepih ri uspel, se je vrnil v Moskvo, kjer pa je bil kmalu po prihodu aretiram in z vlakom odposlan v Kazahstansko republiko. Med vožnjo jfe znova pobegnil in ge tajno vrnil v Moskvo, z njemu, lastno drznostjo se je podal na sedež komunistične partije Špan skih beguncev, kjer je ostro nastopil proti Listerju in «Pas-siicnarii*, ki sta pri NKDV izposlovali njegov izgoni PisaJ je celo Stalinu z zahtevo, da naj preneha njegovo zasledovanje in preganjanje. Tajno se je vključil v taborišče, kjtr se j« ustanavljal jugoslovanski korpus za pomoč jug -slovanskim partizanom. Toda ibii je odkrit in aretiran pod obtožbo vohun stva. Le na posredovanje nekega jugoslovanskega polkovnika, ki Se je tudi boril v Španiji je bil izpuščen. Medtem je pismo, ki ga je pisal Stalinu doseglo --oj učinek. Pozvan je bvl na NKVD in znova na dolgo zasliševan. Zaslišavanjem je prisostvoval gam Beria. Po tem zasliševanju sfe je dokončno odločil za beg. ki ga El Campesino opiše tako; »Obiskal šem z dvema kolegoma maršala Zukova, ki je bil moj učitelj v akademiji Frunze in mčd tem ko sem sc z njim razgovarjal ob oknu, sla kolega z maršalove mize pobrala tiskovine in formularje, ki so nam služili pri begu. Z denarjem smo Si nabavili uniforme kontrašpijomžnega oddelka NK VD, nakar smo s ponarejenimi dokumenti zapustili Moskvo in odpotovali proti iranski mej i. V bližini, Bakuju sem zapustil vlak ter a pomočjo kompasa po več dnevni hoji in skrivanju ob stalni nevarnosti za življenje končno prestopil iransko mejo. (Nadaljevanje sledi) j nje, Italijani vseh strank pač soglašali z načrtom, da je treba zatreti Slovence in Hrvate, ki živijo v Italiji, Toda posest Trsta je silila Italijo v politiko • imperializma, jo je vodila v revizionizem in jo je končno privedla k polomu v letu 1940 in naslednjih. Kar je Pa glavno, Italija je dokazala, da je nesposobna vladati nad ljudstvi drugih narodnosti*. S temi zgodovinskimi dogodki se Nepitello seveda ni bavil. ražne dajatve. Tudi tukaj je bil pod stalnim nadzorstvom NKVD, ki je bila nad njim, ka-kor senca. «Osemnajst mesecev sem delal v Metropolitainu v dveh razdobjih. V drugem razdobju sem bil priključen pravim kaznjencem, t. j. ornim, ki jih je sodišče obsodilo ng prisilno delo, Ce ne bi bilo osebne Kalininove intervencijP, bi prav gotovo tudi jaz končal v. Sibiriji. Na ženin nasvet sem si izposloval NOVA POUSKA V STAREM POLOŽAJU kot mi je naročil ,naj se v FLRJ len delave demoraliz °d dela. naj sabotiram. Naročil mi navaden delavec..., naj med de- h ‘Mto. j demoralizatorsko, naj jih se dela’ nai sab°tirarn. Aha,,, ,° rožim z dinamitom za izvajanje CNem3 'h akcii na raznih objektih, naj t. Cen atentat p at k v kinematografih in gledali- anm s fem .zmedo med ljudstvom Ktentate na partijske in državne t Prilik.; javnih shodov ,naj - bt,tn0 , , Maltej •dr’ko potem to delovanje pripi-«i> Vb emu ljudstvu...» fej>o Po vi Pri tem poslu za «mirr> in Mac!*- jugoslovanskim narodom ka-Kiep- 's3:l «specialisti» rekrutirani iz -V h, *“'■ te*.e SjaAe Poročnik madžarske vohunske ntegovt nar°ell špijonu Petru Hustu "hoCoJ odhodom v FLRJ: 3o Sm?raš oez mejo. Tvoja naloga ne ki j-f boš vzel 25 časopisov in aien.J Poda;k« dal na Po5to v Beogradu. Oborožitvi ° Vod'teljih UDB, vojske, o ^ioK^tke 'Slov SraaKS s-k STOJ. fcsio1** tdeain ’ ” t0varnah itd > 'kivo. ^kirn 2a,b!sei »bratske pomoči* Ju- Ske^' detavn0st°dite!p te umazane in zlo-it,,. ar)s]e~ vlad_2 ^oskve. «Bela knjiga* znaj0 ceniti tako, kot bi h«1* ®at najja,ad,e ho šla v zgodovino kot a&H.«. Poglavja v zgodo-V ^ de8en Ske ^'itike in kot zgo-Pcrializjj^^ranosti pobornikov ru- Sovjetska propaganda in propaganda vsega kominfprmistič-nega aparata., slika razmere y ZSSR v najlepši luči in jih primerja raju na zemlji. Kaj se skriva za propagandnimi krilaticami o sovjetski mirovni politiki smo že dobro spoznali v. zadnjih letih; oglejmo si zato, če je mogoče kaj več resnice za opevanjem življenja v «sovjetskih» kolhozih. Državna in zadružna oblika lastnine sta po marksizmu v določenem obdobju nujni izhodni obliki socialistične lastnine, ki se relativno hitro, v skladu z razvojem družbe spreminjata v splošno ljudsko lastnino pod. neposredno upiac., proizvajalcev samih. To Pa pomeni, da se nobena izmed teh dveh oblik ne smatrata za višjo v absolutnem smislu, ker se obe razvijata k skupni_ tretji obliki lastnin?. Sam značaj socialistične izgradnje pa zahteva, da so odnosi med tema dvema oblikama socialistične lastnine taki, da bolj razvita pomaga slabše razviti nbhki Državni sektor kot močnejši ie torej dolžan pomagati zadružnemu sektorju. Kako je s tem v ZSSR? Sociali stična država, katere industrija je še relativno slaba, ni sposobna vzpostaviti odnose z vasjo na osnovi svobodne bla- govne izmenjave. V takih pogojih je socialistična država, pri. siljena na administrativne ukrepe, kot je n. pr. odkup, ki zajame seveda tudi zadruge. Toda odkup kot nujni ukrep socialistične države za borbo Proti kapitalističnim tendencam na vasi ni več nujen, ko sociali- tivnosti dela v kmetijstvu in industriji, različne oblike lastnine preprečujejo socialistične odnose med mestom in vasjo, V Jugoslaviji se je skladno s povečanjem produktivnosti dela v kmetijstvu in industriji prešlo k pretvarjanju zadružne lastnine, v kolhozi, taki odnosi Pa so lastni predkapitalističnim družabnim ureditvam. Za opravičenje takih odnosov so si v ZSSR izmislili ((teorijo«, da je zemlja vir bogastva in da so kolhozni-ki, ki so dobili zemljo v brezplačno izkoriščanje, dolžni dajati svoje produkte. Nekoč so T) • b m ID Iti te ko&došthilti fo riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiliuiiuuuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiUHit iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii stična država premaga relatimo gospodarsko zaostalost. C e vzamemo same podatke ZSSR „ trm za verodostojne, uidimo, dn je v ZSSR re; tivna go.pidovska zaostalost prr magana. odkup pa je v ZSSR kljub temu obdržan kot stalna oblika v odnosih med državo im kolhozi. Kje so vzroki za to? Ob relativno visoki produ k- vseljudsko imovino in bo obvezen odkup v doglednem času kot tak odpadel, 'toda. v Z S S ti, kjer je kolhozna oblika lastnine proglašena za nižjo obliko, se odkup izkorišča za njene dejansko likvidacijo v korist državne lastnine in za pretvarjanje kolhoznika, v najemniškega delavca. Obvezen odkup je v ZSSR proglašen za stalno obliko odnosov med državo in fiziokrati na isti način opravičevali fevdalne odnose in fevdalne oblike izkoriščanja. Se nekaj je značilno za odnose med državo in kolhozi v ZSSR. Tako} po revoluciji, ko je zadružni sektor še šibak, mu mora država dajati vso pomoč preko kmetijskih strojnih postaj ali v kaki drugi obliki. Ko pa se zadružni sektor ojača in se proizvodnja kmetijskih stro- jev poveča, morajo ti stroji preiti v last zadrug, če se hoče jačati zadružno obliko lastnine. V ZSSR kmetijski stroji niso v rokah kolhozov temveč države. Kolhozi se morajo posluževati državnih strojev in za to »nesebično pomoč* države, morajo dajati visok odstotek svojih produktov. Danes n. pr. plačujejo kolhozi državi za izposojene stroje 23 odst. vse produkcije žita. Ce odvzamemo obveze kolhoza napram državi in druge dajatve v razne fonde, ostane kolhozom le 5 odst. produkcije za prosto prodajo. Iz dotacij za nedeljive fonde si morejo kolhozi komaj popravljati svoje naprave, kaj šele, da. bi se jačali. Kolhozi se zaradi tega izmikajo ((nesebični namoči)) države, za kar pa jih država posebej obdavči s tem, da morajo oni, ki se ne poslužujejo državnih strniev damti 15 n*st. več žita državi. Kljub takim ukrepom si nekateri kolhozi pomagajo z lastnimi sredstvi. Znan je primer iz Kurske oblasti, kjer je bil zaradi dopuščanja tega odstavljen ves oblastni komitet. V takih odnosih med ((sovjetsko državo* in kolhozi, je delovno ljudstvo suženjska delovna sila. ne pa solastnik in uprav Ijač obenem-. (Po članku iz «Borbe») ZSSR JE POLJSKO INDUSTRIJO IN PROIZVODNJO VKLJUČILA V SVOJE VOJAŠKE PRIPRAVE V teh burnih dneh, ko glas moskovskih ((zaščitnikov miru* straši po svetu, poskušajo svobodoljubni ljudje zvedeti, kaj je s Poljsko, čeprav jo hočejo današnj; in nekdanji gospodarji izločiti iz ostalega sveta in jo skriti radovednim očem svetovne javnosti. Ce presodimo svetovni položaj zadnjega leta, tedaj vidimo, da je današnji položaj Poljske eden najtežjih v njeni zgodovini. Po drugi svetovn; vojni je pač prevladovalo mnenje, da je prenehalo za vselej obstajati vprašanje nemškega pritiska na to deželo, odnosno, da Nemčije, ki je kot zapadni krak klešč (vzhodni krak je predstavljala Sovjetska zveza) oklepala Poljsko, sploh več ni... Toda sovjetski »osvoboditelji* Poljske so skrbeli za to, da sp to ni zgodilo. Iz jasnih imperialističnih računov so okrepili vzhodno cono Nemčije, kot kamen spotike med Poljsko in Nemčijo pa so premaknili zapadne poljske meje do 150 km pred Berlin. Čeprav je bila ta meja na Odri in Nisi postavljena pred šestimi leti in so Poljaki lani podpisali z Vzhodno Nemčijo poseben sporazum, zastruplja to vprašanje celotno atmosfero v tem delu Evrope. Sovjeti pa hočejo s to mejo dati zadoščenje Poljakom za vzhodne pokrajine, ki jih je Poljski vzela Sovjetska zveza. Današnji voditelji Poljske se zavedajo svoje odgovornosti, zato hitijo s sklenitvijo prijateljske pogodbe z Vzhodno Nemčijo, da na ta način vsaj deloma konsolidirajo novo državno mejo. Vso negotovost glede nove meje pa skušajo zakriti s frazami o miroljubnosti in simpatijah, obstoječih med njimi in Vzhodno Nemčijo. Sovjetska zveza se seveda pri takih prilikah kaže kot vzhodni zaščitnik Poljske. Eri vsem izvaja Sovjetska zveza na Poljsko Izreden pritisk. Ze v dneh, ko so njene čete prešle črto Odra-Nisa, in ko je bilo znano, da bo tukaj potekala nova zapadna meja Poljske, so sovjeti demontirali in odpeljali v ZSSR vse industrijske naprave iz teh krajev. Zla st; preteklo leto je bilo v gospodarskem in političnem pogledu za Poljsko žalostno; takoj po prihodu sovjetskega maršala Rokosovskega so pričeli čiščenje na najvišjih položajih partijskega jn državnega vodstva. Likvidirani so bili vsj tisti, ki so se upirali nadvladi Sovjetske zveze na Poljskem, čeprav so bili to ljudje, ki so ostali med nemško okupacijo v svoji domovini in so vodili oboroženo borbo svojega naroda proti okupatorju, in ne kakor sedanji od Sovjetske zveze postavljeni «voditelji», ki so se pripeljali na Poljsko v sovjetskih avtomobilih. To čiščenje pomeni pač popolno podreditev Poljske ZSSR. V zvezi s temi dogodki sta Poljska in Sovjetska zveza sklenili lan; tri trgovinske pogodbe. Na podlagi teh se je izmenjava blaga med obema državama povišala za okoli 71 odst. v primeri z letom 1949. V -ikladu s koristmi ZSSR je bila tudi revidirana poljska šestletka, in sicer predvsem glede proizvodnje tistega blaga, ki je namenjeno za izvoz v Sovjetsko zvezo. Sovjetski voditelji so prilagodili danes vso poljsko gospodarstvo vojnim načrtom ZSSR. To je potrdil sam poljski minister za gospodarstvo H. Mine na plenumu centralnega komiteja združene poljske delavske partije. Pri tej priliki je namreč primerjal razvojni tempo poljske industrije s ten v pom industrijskega razvoja v Italiji in Franciji, to je onih dveh držav, na katere gleda Moskva s posebno pozornostjo. Mine je v svojem referatu posebno poudaril proizvode s tistih področij gospodarstva, za katere se neposredno inte-resira ZSSR, ker so izredne važnosti za njeno vojno industrijo.. Mine je izjavil: «Posebno pažnjo je treba posvetiti zmanjšanju potrošnje premoga ter čim večji proizvodnji železa in jekla*, pri čemer je statistično prikazal dosedanje neuspehe pri proizvodnji glavnega izvoznega artikla Poljske, in sicer premoga. Seveda je tudi Mine pripisal vse sedanje in bodoče uspehe poljskega gospodarstva »pomoči* Sovjetske zveze in Stalina in ne žrtvovanju ter naporom poljskih delavcev. Poljski narod ni zadovoljen s sedanjim stanjem in zato ima Poljska za svojega ((guvernerja* ruskega maršala Roteo-sovskega ter zato mrgoli na Poljskem sovjetskih čet z izgovorom, da upravljajo železniške zveze med ZSSR in sovjetsko okupacijsko cono Vzhodne Nemčije, (Iz izbora črtic in novel: NJIVA) | Fran Šaleški Finžgar Oprijemajoč se vlažne stene, je pretipala s podstrešja v vežo. Izsušena, da so se pod zmrdano kožo ruj, rokah videli členki, kot bi ne bila roka živega bitja, ampak kos od starosti porjavelega okostja. Kakor senca se je plazila in vendar so stopnice, vse polne črvojedine, škripale pod njenimi nogami. Ko je stopila iz veže v gosto meglo, se je vsa stresla omagane oči so postale vlažne, ljudje ki so hiteli po poti, so se ji zdeli kot črne lise, beg&joče po megli. Zavila se je tesneje v črno, ogoljeno ruto, da je skrila komolce, ki so šilasti glAdali iz prevatlje-nih rokavov, in se napotila po ulici. Kam? Da bi se zemlja odprla in hi izginila vanjo, bi se ji zdela čudovita sreča. Vsa ‘se je zarila v to misel. Včasih ji je zaradi lačne omotice vzvalovil tlak pod nogami in gorko jo je objelo čustvo: morda se pa resnično pogrezam. In vselej so ji zamrgo-leli mravljinci po hrbtu, ko jo tlak pod nogo miroval in je spet drsela po njem. Kam? Pogledala je ob stenah visoke hiše. Z roko se je morala opreti na zid, sicer bi se ji bilo ob pogledu kvišku zvrtelo. Je še pravda hiša. Deset let sem bila tukajbe za hišno in dvajset let ta kuharico. Gospodična Elza. ki. sem jo pestovala, je bila dobra — in Rudi, saj je cm gospodar sedaj — koliko sem morala prikriti njegovih mladih norosti gospe mami. — Bog ve, če bi se me sedajle usmilil?' Pred hišo se je ustavil avto. Rejen gospod se je izkopal iz dragocenih odltj in ves potopljen v kožuh govoril s šoferjem. «Rudi }e», ga je spoznala Stariča. Kri. kar je je še bilo v izstradanem telesu, ji je šinila v lice. Oprijemajoč se zidu je šla do njega. «Gospod Rudi!» ga je ogovorila in se vsa tresla. Gospod se je okrenil in jo srepo pogleddl »Gospod Rudi!» je ponovila in dvignila roke izpod rute proti njemu. «To je že vendar od sile; toliko, da me ne tiče ta ženska», je za,mrmral skozi zobe in hitro odšel v vežo. «Nič me ne pozna v-č», je pomislila. «Je pa še vedno vihrav in prevzeten.s Šofer je stopil k ženski in ji dal krono. ISlato je odpeljal. Kam? Da bi se odprla žrmlja in me objela se ji je spet vzbudila želja. Pa saj se noče. Tudi zemlja ne mara starega ctovekd. Mladi mr jo kar na lepčm, žene, možje — in za njimi jokajo, 'stara ženska — sama — o, nobena suha veja nj tako odveč, kakor 'šmo me. Toliko smo jim stregle, jih toliko prepestovale — oj. še vse druge rtči so zahtevali od ntas, ko smo bile mlade — in sedaj smo suhe veje. Pa še slabše. Suhe veje se usmili sneg in jo odlomi. Nas ne mara ne zima ne zem-Ija — nihče. Tesno ob zidovih sc je plazila po ulicah. Ljudje so hiteli mimo nje. Živa reka življenja je drvela Po mestu. Nihče je ni pogledal. ln če se ji kdo mimogrede ozrl nanjo. mu je brala v očeh: «Kaj hodiš na ulico, da si nam v napotje. Doma. bi bila ostala.» Doma! Kdor ima dom. naj ostane doma. Moj dom! Saj ne vedo ljudje, kako se prebiva v podstrešni izbi, mrzli in vlažni, kjer so gole sive stene, kjer niti postelnjaka ni. Prodati sem ga morala, svoje Zadnje bogastvo. Kam? Po stezah beračice — prvič v življenju. Ne morem. Pa moram, ko ne morem umreti. Tramvaj je prizvonil. Za telefonski drog se je morala prijeti, tako jo je vleklo pod kolesa. Nato je tipald dalje, kakor stara iver, ki se guga ob obrežju na vodi. Elza — je bil njen cilj in nada. Daleč je bilo do lepe hiše, kjer je prebivala ona, bogatinova ž-na. Prav na stopnice je že slišala gospejin glas. Ona je, tako zveni njen glas kot na poročni dan. Vsa mlada je še. Sredi stopnic jo je slišala in glas jo je vlekel s čud-žno močjo kvišku. Gospa je stala vrh stopnic, napravljena za v mesto. «Gospa Elzah je vzdihnila Stariča in vsa srečna gledala v tiste oči. ki so sijale še danes kot nekdaj iz otroškega vozička in izpod poročne mirte, «Kaj pa hočete?» «Gaspa, ali me več ne poznate? Vaše Spetiče?« «Spel,icd?» sle je začudila gospa. «Strašno ste se postarali.» «Gospa, od vsega hudtega me mora biti konec. Ničesar nimam. Vsi prihranki, vse, kar sem imela, vse je šlo in danes ninvlm RtS peščice moke ne enega krompirčka in ne vinarja. Zato sem prišla, če bi mi pomagali.» «Ah, ti moj Bog in ti berači! To je strašno!» je nejevoljno mrmrala gospa in nato zaklicala kuharici: uMici, dajte tej ž?ni krompirja! Zbogom Spelica, meni se mndi.» Gospejna krila so zašv.mela mimo Spelice, vonj po dragoceni dišavi je zavel od rutice, ki si jo je Elza pritisnila k ustom, ko ji jz ob Snelici zadišalo po piesnobi b* zatohlosti. Mici, oholo dekle, ji je prinesla nekaj krompirčkov. «Nate, pa nikar ne nadlegujte o°-tpe! Kaj mislite, da zato no-Mm krompir s trga. da ga bomo razdajali? Delali bi.» Speli as ni ganila roka, da bi segla po krompirčke. Za kljuko se je držala, da ni omahnila. «Tak vzemite, no! Ne utegnem čakati», je ’silila Mici vanjo.s Spela je nenddoma začutila v stbi grozen stud. Roka se ji je sama od sebe iztegnila za. darom, njena misel pa je bila, da ga prime in vrže Mici v glavo. A ko ga je prijela, ni bilo več sile v njej. Solz? so ji zamračile oči, jecljala je za Mici, ki jo je odrivala od vrat. «Tudj jaz sem bila mlada-,^ tudi jaz. sem bila lepa, lepša od tebe, in vendar nisi’m bila taka. Če boš učakala moja letd —» \ «Sitnica», je zagodrnjala Mici in zaprla za Spelo. Stariči so se razklenili prsti, krompirčki šo se sterkljali po stopnicah: tok — tok — tok. V veži se je prikazal hišnik. «Kaj pa je to?» Pogledal je krompirčke, s ozrl po stopnicah in zavpil na Spelo: c Aha! Takile ste berači! Darove mečete. Poberi se h Spela sj je priplazila po stopnicah. Kolena so se jr šibila, dd še ni upala pripogniti in po-brati krompirčkov. «Ušli so mh, je skušata pomiriti hišnika. «V en!)) ji je odprl vrata in pokazat na ulico. Spela je šla, hišnik je Pobral krompirčke in jih vrgei na smetišče. Stanca ni šla več ob zidu. Po udih ji jt gomazelo, nekaj je začelo v njej vreti in se dvigati grenko ko zeleni žolč. Kaj se je menila za gnečo! S šilastimi komolci se je prerivala skozi množico. dokl'r ni kakor podkovana obstala pred oknom. Gnjasti so visele v njem in zvrhane sklede klobasic so dišale prav skozi šipe. Naslonila je čelo na okno, roke so ji s suhimi prsti grabile po jedi’h in praskale po steklu. Ko bi imela sedaj le moči, da bi prebila steklo s suhim čelom, dja bi ga prepra-škaia s prsti! če me vidijo — vseeno — čxi me ne vidijo vseeno — tatica — vseeno. Zolč vre v meni. Spela je udarila s čelom. Sipa je zažvenketala. Po čelu se ji je ulila kri, ljudje so zakričali, iz trgovine so pritekli uslužbenci. Spela se je ozrla po ljudeh, curek krvi ji je prečrtat Prsteno lice. Z izbuljenimi očmi jih je gledala, med množico se je razlegnil cvileč smeh, stari-ca se je sesedla ob zidu in umolkdlla. K njej sta stopila dvd stražnika. Posnetek z razstave slovenske knjige v Skednju tel 4lOM*tAk& UELIKE KULTURNE Izdaja jubilejnega manifestacije: ljenjepisa, glasbeno recitacijski večer del protestantskih piscev, odkritje spomenika Trubarju itd. Letos poteka 400 let. kar je. Primož Trubar izdal prvo,, v slovenskem jeziku pisano knjigo. 400 let slovenske knjige res ni tako malo, zlasti če upoštevamo, da so mnogi drugi narodi dobili prve knjige še precej kasneje. Zato proslavljamo letošnji jubilej vsi Slovenci kot naš velik kulturni praznik. V Trstu smo 400 letnico prve Slovenske knjige počastili že letos v februarju, Slovenija pa bo proslavljala ta jubilej šele jeseni. Glede na njegovo veliko pomemb- lloiHi slouen&ka opoja DESETI BRAT Prizor iz nove slovenske opere «Deseti brata. Krjavelj in Martineik Spak kramljata. nost bodo proslave velike in bodo poleg prireditev in akademij obsegale še druge vrste kulturnih manifestacij. Slovenska. Matica, ki je letos obnovila svoje delo bo izdala posebno knjigo, neke vrste jubilejni zbornik. Zbornik, ki bo obsegal vrsto znanstvenih razprav o Trubarju in protestantskih piscih bo uredil Mirko Rupel, svoje prispevke pa so obljubili Fran Ramovš, Boris Ziherl, Nahtigal,, Stele' in drugi znanstveni ter kulturni delavci. Slovenski knjižni zavod bo v dneh jubileja slovenske knjige izdal ponatis Trubarjevega življenjepisa, d-elo pokojnega profesorja Kidriča. V slovenskem leposlovju je večje število del, katerih snov je zajeta iz protestantske dobe. Zato bo izšla tudi posebna knjiga, neke vrste antologija slovenskih ■ leposlovnih del, ki obravnavajo protestantsko gibanje pri Slovencih. V njej bo Tavčarjeva povest «Vita vitae meae», odlomki iz del pisatelja Preglja, Jurčičeva povest «Jurij Kobila» in še nekaj drugih povesti. Razen navedenih bodo v počastitev 400 letnice slovenske knjige izšla še druga dela. Naj omenimo samo slovenski prevod razprave slavista Matija Murka o pomenu reformacije za duhovno ' življenje južnih Slovanov. Izdaj knjig bo torej kar precej. • Toda to še ne bo vse. V Ljubljani bo v dneh proslavljanja jubileja slavnostna a-kademija, nekak glasbeno-re-citacijski večer, na katerem bodo, najbrž prvikrat, javno predvajana dela naših protestantskih pisateljev. Nekaka osrednja prireditev pa bo velik kulturni festival v Velikih Laščah: na njem bodo nastopile kulturne skupine iz vseh predelov Sloveni-. je. O programu je še prezgodaj, da bi govorili. Omenimo naj samo, da pripravlja dramatik Bratko Kreft nekaj dramskih prizorov o Trubarju. Istega dne bo v Velikih Laščah odkritje Trubarjevega spomenika, ki ga bodo postavili na trgu poleg že stoječega Levstikovega. V Trubarjevem rojstnem kraju v Rašici pa bodo Trubarjevi rojaki postavili spominsko ploščo, verjetno na poseben ste- ber sredi vasi, ker prave Trubarjeve rojstne hiše ni več. V zvezi s 400 letnico slovenske knjige si N Narodna in univerzitetna knjižnica nabavila fotografske posnetke skoraj vseh knjig, ki so jih izdali naši protestantski pisatelji. Kot je znano, je v Ljubljani le del knjig Trubarja, Dalmatina., Krelja in drugih; mnogo knjig, med njimi tudi precej unikatov je raztresenih po muzejih in knjižnicah vse Evrope. S tem da bo Univerzitetna knjižnica• dobila fotografske posnetke vseh protestantskih del, bo našim literarnim zgodovinarjem šele omogočeno njih proučevanje. Končno naj omenimo še to, da izdeluje slikar Božidar Jakac nov portret Primoža Trubarja. PET SLAVNIH UMETNIKOV v glasbenem filmu Nedavno so y New Yorku in po v®6! Ameriki začeli predvajati prvega izmed filmov, ki bodo seznanjali ljudi z najboljšo glasbo. V tem filmu »Ljudje in glasba*, ki je posnet po istoimenski knjigi, ki jo je napisal glasbeni kritik Deems Taylor, nastopajo najslavnejši svetovni virtuozi, in sicer pianist A. Ru-binstein, tenorist Jean Peerce, sopranistka Nadine Conner, violinist Jaseha Heifetz ter Dimitri Mitropoulos z nevv-yx3ršfcim filharmoničnim orkestrom. Zanimivo je, da film ne pokaže umetnikov le kot glasbenih virtouzov, pač pa tudi v njihovem privatnem življenju. Da je zvočna aparatura tega filma najodličnejša, priča kritika Ar-ctherja Winstena, ki pravi; «Ce zapremo oči. težko razlikujemo, ali poslušamo naraven ali reproduciran zvete. Tako bodo ljubitelji lepe glasbe imeli priliko, da bodo poceni slišali najslavnejše umetnike sveta. Sedaj že pripravljajo drugi film, ki ga bo priredil igra lec Ray Milland; y filmu nastopata poleg Heifetza in Ru-binstedna tudi violončelist Gregor Piatigarsky, mezzosopranistka Marian Anderson ter kitarist Andre Segovia. ZAPISKI OB SMRTI PREŽIHOV VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA DOBERDOB VORAIC Riharda J akopira Rihard Jakopič je postal v našem občestvu najširši in najsplošnejši pojem, ki je združen s predstavo o slovenski umetnosti in še posebej s predstavo o slovenskem slikarstvu. Kdor je imenoval njegovo 'ime ni imel v mislih samo velikega, slavnega, po določenih delih znanega mojstra, niti zgolj popularne in povrh še interesantne osebnosti, vse bolj je mislil — hote ali nehote — na pojav v življenju utelešene umetnosti. na bistvo umetniške osebnosti, kakršna živi svoje nesmrtno življenje pri vseh narodih in v vseh- časih, mislil je še zlasti na negotovo usodo slovenskega umetnika: izrekel je sladko bolest neutešenega hrepenenja Cankarjevega Ambroža, Maksa, Dioniza. Jakopičevo delo je neizčrpen vir najpomembnejših dognanj o zakonih umetniškega ustvarjanja, ne samo za določeno dobo, temveč za nadčasovne vrednote nespremenljivih odnosov v naravi. V te poslednje so vero-rovali tako zakonodajalci duhovnih in moralnih temeljev človeške družbe kakor tudi raziskovalci in umetniki, ki so slutili za zunanjim videzom spremenljive prirode vsaj toliko trajno delujočih sil notranje podobe sveta, kolikor je v njej posameznih zaznavnih oblik življenja. Jakopič je objei mnogoličnost življenjskih osnov z elementarno intuicijo .njegova ljubezen do preprostih in neznatnih, a individualno vendarle vrednih stvari je drugačna od fariatične strasti 'idejno obsedenega programatika ,ki se omejuje na določen aspekt izbranega predmeta, njegovo čustvovanje doumeva z vidika vse-objemajoče filozofske dobrotljivosti .odpuščanja in zenačuje prizanesljivosti slehernemu bitju, s čimer pa ni rečeno, da bi mogel zagovarjati svoje lastne pomanjkljivosti in očitke v pogledu doslednosti. Povezan z narodom Ravno zato. ker je čutil, ka. ko zelo so bile oči naroda uiprte v njega kot vodilnega umetnika najproduktivnejše u-metnostne generacije, se je zavedal vloge svojega poslanstva 'in je še globlje, na primeru lastne osebe občutil vprašanja etične zaslombe in odgovorno-isti, probleme posameznika in družbe, skladnosti med idejno zasnovo in realnostjo življenja, dilemo dobrega in zlega, resnice in laži: Ni bilo vprašanja v umetnostni in kulturni javnosti, ki se ga ne bi dotaknil in ki ga ni omenil na ta ali drugi način. Jakopičevo duhovno in umetniško življenje je bilo najtesneje povezano z narodom in prepleteno s celotno usodo našega postanka in razvoja. Kakor Cankar im Zupančič, tako je oblikoval Jakopič našo miselnost s podobo in besedo, kot umetnik in učitelj, zastavil je vse svoje najboljše sile in ves zaklad svojih bogatih sposobnosti v prospeh umetnosti, ki je mogla dozoreti že samo v slikarstvu edino po zaslugi njegovih vzornih pobud in s pomočjo tovariške povezanosti njegove umetniške skupine. Barve - njegova govorica Običajno tolmačimo Jakopičev stilni razvoj kot naraščanje barvnega izraza, ki se polagoma osvobaja svojega realističnega obnavljanja svetlobne atmosfere in ki dozori na umetnikovem vrhuncu v idejno podprto dinamiko absolutne barvitosti. Kakor vidimo, je tudi v takem prikazu umetnikove poti skrita antiteza med materialno in duhovno bitnostjo umetnosti, misel na skrajno nasprotje dveh polarnih in medsebojno izključujočih se nasprotij. Mislim pa, da lahko opažamo pri Jakopiču že od vsega početka to, kar imenujemo «čustveno dinamiko barve* kot vodilni element slikarjeve zasnove. Optični prepis ali «zgolj fizična obnova narave* pa morda ni več kot samo študijski pripomoček, ki se ga poslužuje nele Jakopič, temveč sleherni umetnik njegove dobe in šole zaradi priprave, vaje in kontrole zaznav, v večjo ali manjšo spodbudo snujoče fantazije. Kvantitativno so postale vse osnove prvine Jakopičevih formalnih izraznih sredstev, ki izvirajo iz pozno impresionističnega kolorizma monakovskih in pariških mojstrov, že od početka pa do zadnjih del. v bistvu nespremenjene, pač pa zasledujemo razvoj notranje umetniške kvalitete, ki se izraža v najintenzivnejšem potenciranju barvnih možnosti kompozicije, v skrajnem stopnjevanju barvnega žarenja. Jakopičev barvni ritem, ki temelji na izrazitem občutju barvne muzikalnosti in nadalje na harmoničnem sozvočju polifanskih osnov, pomeni neposredno dan izraz umetnikovega doživetja. V svoji neposrednosti je tako mogočen oblikovalec barvne forme, da se omejuje v svojem snovnem in predmetnem izboru na razmeroma majhno število tem, ki jih variira le v pogledu barvnih in svetlobnih kvalitet, drugič, da zanemarja tudi na kompoziciji sami snovno dojemljivost predmeta zelo pogosto. V trenutku, ko gradi barvo ob barvi, — barvo polaga v širokih pastoznih lisah, manj v ploskvah, — ob- likuje samostojno barvno telo, pravo umetniško vizijo zamaknjene mističnosti in plamteče ekstaze, v kateri dogorevajo pogosto še zadnji ostanki predmetnih kontur. S stališča tonske modelacije ali celo linearne reliefne plastičnosti predmeta je snovni moment dejansko podrejen, toda Jakopičeva paleta si pričara svoj lastni svet snovnih senzacij, to je iz fantazije porojeni barvni prostor, idejno barvno telesnost in ustrezajočo svetlobo barvne luči in barvne sence. Njegova dela » nedosegljive umetniške tvorbe Na podlagi zbranega gradiva bo tudi mogoče ugotoviti posamezne tipe Jakopičevih barvnih skladb ,pri čemer bo razvrstitev del glede upodobljene snovi ali predmeta postranskega pomena. Ze mojster sam ni polagal nanjo pretirane važnosti, tako interieur kakor krajina, figura in tihožitje, Topoli in Sejalci, Križanke in Anke, Pri klavirju in V naslanjaču so v prvi vrsti koloristične ekspresije s svojo lastno vsebino, ne glede na «razpoloženje» predmeta, kakor koli ie.nal*'* gi strani res, da ga tu i pič izbira po določemb> še ne docela znanih vu**£ Posebno poglavje tvori P metna simbolika social"Lialnih dene v krogu monumentalnih del za naročila mestne s vanjske hiše na Ahacljevi c in za Okrožni urad. Na številne študije, skice m Ob amorfnem in fr3gTn ^ nem gradivu bo treba sebej osvetliti metode m P ces umetniškega riaint, zlasti še problem _ rija, po katerem bi b.lo£ go če presodliti kočljivo v P ^ nje o stopnji dogotovijen^ nekaterih Jakopičevih gre toliko za tehnično iz kolikor bolj za posamezne » ze razpoloženjskega izživlja«* barvnih emocij, ki so um_ . kovo najsubjektivnejse izraz tako da se Jakopič le zelo ko zadovoljuje z zgolj nističnim (n. pr. *vfe»WJ nim) podajanjem svetlobn^ elementa. Njegov sKrajno zibiln,i čut za barvne m«" tete preoblikuje barvno s ^ kakor jo srečuje v Prir urejeno in nadrejeno bst ^ kompozicijo, ki je enkra zato nedosegljiva ume tvorba. Rihard Jakopič Pri klavirju (1.1910) nove knjige Slovenski ni zavod v U«, ljani je prevodu ^ ^ tona VHudoP" roman čeva dota*. y, sodobnega j, skega Pitona, Jožefa M Morton nad m, slovstvene „ romai1*' cije poljskega kmečkega g, dosegel vrh h* VOR Zadnjič smo se lotili posebnosti v sklanjatvah. Obravnavali smo najprej posebnosti pri prvi sklanjatvi, namreč pri samostalnikih .ženskega spola na -a. Povedati moram še to: Samostalnik ženska se v dvojini in množini lahko sklanja na dva načina, recimo v množini: 1. ženske, žensk, ženskam (itd., t<*rej kakor lipa) ali 2. ženske, ženskih, ženskim, ženske, pri ženskih, z ženskimi (torej kakor pridevnik: dobre, dobrih, dobrim itd.). Sem gresta potem samostalnika mati in hči. Ne bomo ju v celoti sklanjali, samo na to opozorimo, da se dostikrat zamenjujeta 1. in, 4. skloh, ednine. Prvi se glasi mati, hči; četrti: mater, hčer. Mati kuha (ne mater kuha), njegova, hči se moži (ne: njegova hčer se moži); srečal sem mater' in hčer (ne: srečal sem mati in hči). Zdaj si oglejmo posebnosti ženskih samostalnikov na soglasnik! Sem gredo besede, kakor: nit, niti..., misel, misli... kost, kosti... V ednini ni razločka: nit niti . niti nit pri niti z nitjo kost kosti kosti kost pri kosti s kostjo Pač pa je razloček V dvojini in množim. Primerjajmo: dvoj. niti .niti nitma niti pri nitih' z nitma kosti kosti kostema kosti kosteh kostema množ niti niti nitim niti pri nitih z nitmi kosti kosti . kostem kosti kosteh kostim Kako bomo torej napravili 6, sklon dvojine od- perut, piščal (-u), plavut, povest, kopel? Ti samostalniki ohranijo vseskozi poudarek na osnovi, se sklanjajo torej kakor nit in 6. sklon dvojine se glasi: z dvema perutma, piščahna, plavutma, povestma, kopelma. V 5. sklonu množ. pa je: pri perutih, piščalih, plavutih, povestih, kopelih. v katerem je Reymont, avtor «KmetoV»' SKZ je tudi izdal R°din ,'”i guste: Umetnost. Razg°v° mojstrom. Ze* pred leti "Leo* dani slovenski prevod zn ^ tih pogovorov Pavla Gsell3 ^ likim kiparjem Rodinom ie ^ dil veliko pozornost. ,a|(i besedo je prispeval PreV dr. Vladimir Koch. Knjig3* piv gato ilustrirana, zlasti Z * dukcijami Rodinovib n nejših kipov. V zbirki »Vezana Besedij* dobili sedaj dramo J. «Ifigenlja na Tavridi*. Ki* desetletnega Goethejev®*®^ J< njenja v VVeimarju. Dr^il?* prevedel Fran Albreht, v to uvodno besedo in 'z. pa V pombe pa je prispeval “r' ce Koblar. p£>"$ Učne dr. Ant° je poW,f/ bel tud>-P£d » ben Prfjj jev<^ grške Kpi>$ sti: r‘‘ v«* «Zivljenl jjppd; kih K*—0il & Plutarh je med poslednJ1 ^ škimi pisatelji pogansz jtiUl Slovstvena zgodovina za ^ r čez 200 njegovih spispv. . fi!° if delijo v življenjepise '"segJ v ske razprave. Prevod c' y, bor petdesetih življenjeP V zbir j|2e» t dinskedKro^> izšla okusna za °*r Ki jetka»> K1 napisal ttP Smit. vfs if preplet3) tfac«* mive ciuhe:,Kl Jožeta zDir; V is*1 joSiPj so .zšle tudi «UganKe* m ' Stritarja. Uganke so v voj imajo tudi kot pesmi sv hstrk nost. Knjigo je okusno Jože Ciuha. ,[13 K", Mladina se bo razvesei J} ► ge priljubljenega Pis3tfl Kfv Londona «Otroci mx obsega deset krajših P° nimive in napete vsebin • je priredil Pavel Holee® J /r * Ne le lutkarjem, mar , /,,a ki se zanimajo za S rf*,, vprašanja je namenjei f . Sergej Obrazcov <(18rav gfi11 ko», ki jo je prevedel • Vsi streli v glavo ali v prsi. Za nekim hišnim oglom se je vodja patrulje spet sklonil, vendar mu zdaj ni bilo treha dvigniti glave, ker je vojak ležal vznak. «Leča ...!» je kriknilo iz njegovih ust. «Mehač Leča...!* sta prestrašeno kriknila oba nosača hkrati. «Ali je mrtev?* je sam sebe vprašal komandant, čeprav je že na prvi pogled spoznal, da stoji pred mrličem. «Ta je osmi...* je rekel eden izmed nosačev. Kmalu za Lečo so našli težko ranjenega Učakarja. Pri ponovnem obhodu so spet naleteli na mrliča. «Namerst...!» je zaklical komandant. «Tudi ta...? Deveti...* Zopet se je patrulja vrnila in štela. «Ta je deseti... ta je enajsti...* «Ta je dvanajsti...* Ob cestnem robu je ležal močan in plečat vojak; podoba je bila, da ga je zadelo ravno v trenutku, ko se je hotel pognati naprej, ker je bil že uprt na komolec levice, medtem ko je desnica še oprijemala puško, ležečo ob njegovi strani Ker mu je glava klecnila na zemljo, ni bilo mogoče videti njegovega obraza. Po kratkem premisleku se je sanitet sklonil in mu rahlo nagnil glavo na stran. «Demark...» so vzkrikinili vsj tli j e hkrati Na tleh je ležal mrtvi Demark. Smrt ga je zadela ravno pri zadnjem zaletu proti strojnici, ki ga je hotel izvršiti sam, ker mu je vse njegove tovariše že prej pokosila. Privzdignjen obraz je bil še tako živ in tako zaupanja poln, da se je v možeh skoraj rodil dvom, če Demark ne leži le nezavesten ob cesti; toda kmalu so se prepričali, da je njegovo telo mrzlo in negibno,... Medtem se je dan vedno bolj svetili, čeprav nd bilo sonca več na spregled. Koraki patrulje, ki so že dolgo trdo odmevali po tlaku, so dramili ljudi, ki so se bili v teku noči poskrili v najbolj temne kote svojih Uš. Okna so se odpirala in tu in tam so ropotali tudi zapahi; na ceste so gledale sklonjene postave, strmele, si zakrivale usta z rokami, da ne bi iz njih kričala groza, in se zopet umikale. Patrulja je š'la mimo ozkih vrat, ki so skozi plot vodile v majhen vrt Bila je že mimo njih, ko je zadnji nosač poklical: «He — tu za plotom je tudi eden...!* Onkraj plotu je ležal zvit soldat; videti je bilo, da ga je zadela smrt ravno v trenutku, ko se je kobalit čez plot, kajti imel je pedvite noge, a z rokami se je upiral v tla. «Zega...!» Saniteti so se skoraj, ustrašili; bil je res Zega, tisti, ki ga pri kompaniji nihče ni maral. Kako je ta j>rišei sem, ko je bil vendar pri Hafnerjevi stotniji. Dolgo je stala patrulja, kakor bi n,e vedela, kaj bi z mrtvim Zego. Nihče ni vedel, na kakšni poti je Zego to noč doletela smrt. Sinoči je bil on tisti, ki ga je korporal Hafner slišal copatah za plankami onkraj taborišča, kjer je prisluškoval njegovemu tajnemu razgovoru z Možino. Zega je že dolgo vedel, da se nekaj kuha, seveda nič gotovega. Njegovi tovariši niso slutili, da je Zega že dolgo orodje majorja Moe-biusa, ki mu je poveril nalogo, vohuniti med rojaki. Toda zaupal mu ni nihče in kjer koli so tovariši mogli, so se mu izogibali. Imel je nekaj n® sebi, kar jih je odbijalo. To je izdajalca podžigajo še k hujši sovražnosti. Imel je obljubljeno plačilo, ki sd ga j.e vedno želel, in to plačilo je bilo, da ga ne bodo poslali na fronto. Ker je vedno vohal za kakimi novicami ter za ljudmi, je tisti večer vohal tudi za korporalom Hafnerjem in bil priča njegovega sestanka s frajtarjem Možino. Iz nekega čudnega nagiba obeh ni mogel trpeti. Zaradi burje sicer ni kaj prida slišal, toda to kar je doumel, jie bilo dovolj in tako važno, d'a se je takoj potop skrivaj napotil iskat svojega varuha, četovodljo Rodeta, in mu zaupal, kar je slišal. Medtem pa, ko se je vračal, je upor že izbrunil in po cestah so Stikale krogle. Zato je hotel po ovinkih nazaj v taborišče, kakor mu je naročil temni Rode. Toda ko je najbolj pazil na svoje življenje, ga je gredoč doletela smrt izdajalca — padel je od krogle, ki jo je kdove kdo izstrelil... «Ta je trinajsti...* je rekla patrulja in šla dalje. Nedaleč stran je ležal štirinajsti; bil je Skobir. Preden je patrulja naletela na novega mrtveca, je pobrala s tal še ranjenega, nezavestnega Gruma. Bog ve, če ne bo petnajsti, sl je mislila, ko ga je nalagala & ^ Toda Grum še ni bil petnajsti, kajti prinesli s na obvezovališče. - A Patrulja je pretaknila že vse kote, koder Je sidj cel kup ranjencev s cest in jarkov. Misleč, da je n*^'r je iran^n — — 1. V _ _ • v - j • j |_ Spil. _______ ________w f ________________ Lgjjfcj streljanje, in naštelo šestnajst mrtvih vojakov; Dviga se sredi kj Jr’eD Colom in Veli-s Rcpnom, vidimo jo pa ^z> Opčin. ^vba je bila prav Potrat]*. °bčioZ?’ 30 dosedanji htšj -1 prostori v zasebni ^ slišn=i:nf2adostni' Pa da bj[0 11 koliko preoira je za to novo čin ' lo težko so dolo-tei v t°r. Vsak jo je ho 'epen,SVvii .vasi dru?i Pa na kredih Nazadaj€ so v stm’ kot Salomon; prav mtd Col°m in V. bo B,m.mora biti, da ne *®lra in slabe volje. fooi&t • t-etv, k Pomladansko sonce tud'i Ivana Tinje Sv®a- Vzel je v naročiti se,d Ie§a vnuka Stojana UU jp01,Pred hišo. Prijetno 0heSeV er se je ravnokar «Kau na§aiive influence. V' k?» K. L - ostal° tako vre-B (jež ze šlo. Veš, megla busij . P0 vreme ti gre do jk tun- *e sPravi v poste-Vtj .,1 De se braniš. Pa k> P°lje je žalostno, hej 831113 moča. \ ^ br,a* ?em* mislili so že, ^lili^1 ^e’'ta'eri so že -Za m0!0 dušo, dru-\.h'0 Dekli; «Saj ni še na-* a umreti«. Ha, ha, če ^ umreti, te ni ?* ^ a je zadnja. Grdo je ^bo s., * .Pa je vendar še , čr, Se lepše bi bi- jjji z vam ne bi toliko gro- s5‘ Pr,°3^- da bi nas Pu-iv J: uuru. sami pa da ^šf.,a 1 Več prepirali. Veš, iiatisk>re?ira se vesele šovinisti. Zakaj šteni in demokratični Slovenci, če ne bodo naši sovražniki poteptali naš narod. To bi vendar lahko vsak razumel.« «Ks!ko pa je v vaši vasi?« Novega nič, le to vreme, če bo držalo. Da za našo vas naša občina malo skrbi, to je znana stvar, le za Dolino največ skrbijo. Poglej po vasi vaške poti, pralnice še ni, itd. Vse je na polju. Delo je zaostalo, zaradi siefcega vremena, je treba zdaj pohiteti.« Povabil nas je še v hišo in poikazal kup časopisov. Vsak dan čita «Primorski dnevnik«. Nič mu ne uide «Vedno lepši je naš list«, nam pravi, «rad ga čitam. Prebrati pa moraš vse, če hočeš kaj vedeti.« Dobre volje je zopet Ivan Tinčetov. Sonce lepo sije, mali vnuk mu je v veselje, časopig Pa v pouk in razvedrilo. Ozdravil pa je, ker ni navajen umreti. Riemamo Na dan sv. Jožefa pride v našo vas Vsako leto mnogo ljudi, ker je to že star običaj. Tudi letaš je prišlo precejšnje število tujcev kljub slabemu vremenu. Ne bomo pa pisali o prazniku, ki je že za nami, pač Pa o neki stvari, ki bo zanimala vsakogar, zlasti one, ki so jih ob tej priliki opeharili vidalijev-ski (dntemacionalisfti«. Nov način borbe za zmago socializma in pridobivanja članov so si izmislili. Nič več pretepanja in zmerjanja, ker to- jim le škoduje; nekaj bolj donosnega, ker denar je pač denar. Slikali sq našo cerkev, napravili listke in jih na dan sv. Jožefa vsiljevali domačinom in tujcem. Da bi laže šlo, so poverili to nalogo otrokom. Misleč, da bo šel denar zg popravilo cerkve ali v druge dobrodelne namene, je marsjikdo dal desetak. Vsi niso skraja verjeli, kdo je to akcijo organiziral in v kakšne namene. Nazadnje pa se je videlo, kdo je v ozadju. Vprašamo le nekaj. Kdo je dal dovoljenje za nabiranje denarja? V kakšne namene je šel nabrani denar? Zakaj taka tajnost in skrivnost? Mordd nam bo znal podrobno odgovoriti dolinski kominformistični župan Lo- vriha, ki je verjetno db-iblro poučen o zadevi. • Kokmkooec Pri nas so znani «man-drijerjd«, ki imajo lepe vrtove in zalagajo Trst z zelenjavo in povrtninami. Vsi vrtnarji potrebujejo vode od jutra do večera, kajti brez nje zelenjava ne raste in tudi oprati je ne moremo. Lani so prav hrepeneli po dežju in vodi, pa je bilo nebo vedno jasno. Letos pa smo imeli dežja še preveč, siti smo ga do vrh glave in še čez; poleti pa bomo verjetno po njemu hrepeneli. Sploh nas skrbi, kaj bo letos s pridelkom. Pozimi je marsikdo imel influenco, tudi ob zadnjem navalu mraza so se nekateri znova prehladili. Vsi so se jezili na vreme, sicer pa ni nič novega. Saj j® bolje tako, si vsaj ne kvarimo živcev. Obljubljajo pa, da nam jih bodo uničili pred prihodnjimi volitvami. Prišli nas bedo snubit tudi takšni, ki sicer nikdar ne pridejo v našo sredo da bi videli, kaj potrebujemo in kako sie imamo. Naj rajši tudi tedaj ostančjo doma. O tistih pa, ki nam grozijo z vislicami in podobnimi dobrinami, bomo pa prihodnjič kaj povedali. Rotac ho* Ji ^«11? Prihka in K hčdo e zedinimo. 86 m°rali2^i volitve, n VS1 pc,_ Kje je Botač? Kako velik in kakšen je? Kod sie gre? Kaikšni ljudje so tam? Kaj delajo? Ne bomo odgovorili na vsa ta vprašanja. Ko je lepo vreme, vprašajte v Borštu ali Bo-1 juncu, pa vam bodo pokazali pot. Ne prestrašite se! Le pogumno naprej! Cest mi ne potrebujemo. Kaj bi z njimi? Pravijo, da nam bodo poslali zrakoplov, takega, ki mu pravijo helikopter in ki pristane kar na strehi. Morda se občinska uprava o tem že pogaja, Sirijo se govorice, da bi se tako močno razvil turizem v naših krajih. Toda dobro moramo premisliti, preden pristanemo na pogodbo, da bomo samo im razpolagali z letalom, kajti lahko pride do zmešnjav in se zgodi, da nam kakšen vroč vidalijevski prvak odleti z letalom proti jugu. m *< 5- (V> vrfo5'uc Ni lahko najti pravega odnosa do knjige, posebno ne preprosti ženi, ki ji m bilo dano, da bi ji v šoli privzgojili potrebo po prebiranju knjig. Zato pogosto slišimo: «Ni časa za knjigen ali «komaj polovico tega, kar berem, razumem)). Taki m podobni izgovori so deloma upravičeni, toda kakor ne sme žena zanemarjati svoje zunanjosti, tako je prav, da izoblikuje svojo notranjo podobo. Toda kako, se bo marsikatera vprašala. Ženam na Tržaškem ozemlju bi svetovali, da bero predvsem slovenske knjige, kajti še vedno srečujemo dekleta in žene, ki se naslajajo ob plehkih italijanskih povestih in romanih, takih, ki zavajajo bralca od vsakdanjega resničnega življenja in mu polnijo glavo z netz-polnljiiAmi željami. Vsebina takega berila nas prav nič ne obogati, ni ti nam ne pomaga da izpolnimo dolžnost, ki jo ima vsak človek do svoje, kulture, tega glavnega gibala pri razvoju nekega naroda. Slovenke se moramo zlasti izobraževati ob knjigah ki nam govore v domačem jeziku. Z lepo in poučno knjigo si bomo poglobile svoje znanje o človeku, življenju in o vsem dogajanju na svetu. Cim bolj si bemo razširile obzorje, tem bolj si bomo oblikovale svoj značaj, tem laže se bomo izmotale iz neštetih življenjskih zmot. Vsaka žena je dolžna, da se kolikor mogoče izobražuje tudi zato, da bo pravilno in čim bolje vzgojila svoje otroke, kajti že od predšolske vzgoje je odvisno, v kaj se bo otrok razvil. Marsikatera bo morda rekla, da nima denarja za knjige. Res so knjige drage, toda če se potrudimo, bomo že kako prišle do njih. Se najlepše bi bilo, da bi v vsaki naši vasi bila primerna knjižnica in tudi knjižničar, ki bi znal in mogel dati vsakemu primerno knjigo. Na nas vseh je in torej tudi na ženah, da podpro delovanje knjižnic, če ne drugače vsaj kot zveste bralke in se seznanjajo s slovenskimi le- poslovnimi in poljudno znanstvenimi deli; kajti ko bodo spoznale kulturno zakladnico svojega naroda, bodo bolje razumele tujo. Ce bomo pridno prebirale slovenske knjige, nam tudi pisanje v slovenščini ne bo-delalo več preglavic in ne bo se več dogajalo, da bi Slovenka Slovenki pisala italijansko pismo. Upamo, da ni več daleč čas, ko se bo tudi naša preprosta žena dvignila do tiste kulturne stopnje, ko bo knjigo pravilno razumela in jo vzljubila. ■ ■■ . . .. ... ...... ■ . -■ ■ _________________ Ali jih poznate? Vsi prav gotovo ne; toda mamice iz Skednja jih bodo prav goto -o spoznale, saj so to vendar njih malčki, ki se grejejo kot martinčki na prvem pomladanskem soncu. ZRAVNISKA POSVETOVALNICA Vprašdjfe in odgovorili vam bomo r SPOMLADANSKI IZLETI l/llodm mptilii ^ Toplo sonce nas vabi ven, v naravo. Naši kraji nam nudijo v tem času prelepo simfonijo barv. Povsod vidimo svetle madeže poganjajočega zelenja, drevje je v cvetju, med sivino skal se mešajo barve prvih pomladnih cvetic Kadar nam pogled pohiti k morju, se nam zdi, da je tudi njegova barva posebno lepa v pomladnem soncu. Stara navada Tržačanov je, da ob nedeljah hodijo na izlete v okoliške kraje. Vedno lahko opazimo, da so posebno žene na izletih neprimerno in nerodno oblečene. Težko je tu svetovati, kajti nekatere so prepričane, da je za take prilike treba obleči najslabše obleke, kar jih imajo, druge pa ravno nasprotno, najboljše. Srednja pot bi bila prava in to si hočemo ogledati. Glede barv je najbolje, da se naslanjamo na tiste, ki nam jih narava tako širokogrudno nudi. Oblika naj bo športna. Izključimo pa dolge hlače, ki zelo redko dobro pristajalo ženski postavi ter je veliko vprašanje, ali sc res tako praktične. Najbolje nam bo služil kostim iz športnega, debelejšega blaga, h kateremu nosimo različne bluze. Za daljše izlete naj bodo čevlji z nizko peto, bluza svetla, preko katere povlečemo volnen žemper, na glavi nosimo ruto. Tu lahko pokažemo svojo iznajdljivost. Zelo lepe so rute iz švicarskega ba- tista, poslikane s šopki cvetic v svežih barvah. Ce je naša obleka enotna, torej kostim in žemper v isti barvi, tedaj nam bo pristajala pisana volnena ruta naših narodnih noš. Ali pa denimo na glavo ruto v isti barvi kakor je bluza. Zelo praktične so tudi jope iz volnenega blaga, podložene z ga-bardinom. Ob dežju jo kar obrnemo in naše zdravje je rešeno. Za take izlete pa, kadar se, recimo, peljemo na Prosek z avtobusom ter se po nekaj korakih lačne in trudne zatečemo v gostilno, nadomestimo nizke športne čevlje s polčevlji in poveznimo veselo športno čepico na glavo Ali mislite, da so okovani visoki čevlji in debele volnene nogavice bolj primerne? Vedno vzemimo s seboj rokavice. pletene ali usnjene, da 31 ne bomo mazale rok v avtobusu ali vlaku. Kadar pa si jih umažemo na izletu, jih na poti do doma lahko skrijemo v rokavice. Ha, ha, to bi bilo nekaj za otroke, njihove roke skoraj počrnijo, kadar so v naravi. Saj, res, kaj pa otroci, ali se tudi oni oblačijo po modi? O tem se pogovorimo prihodnjič. Sonja MIKULETIO-PALME 1) Tržačanka: Ze dolga leta trpim na zaprtju, ki se ga kljub raznim zdraviln.m kuram in dietam nisem mogla rešiti. Želela i v dati, ali obstaja kakšna dosledna kura, ki bj lahko to zaprtje vsaj delno odpravila? Odgovor. Predvsem Vas vprašam, kako je Z Vašim živčnim sistemom? Ce ni v redu, potem je Vaše zaprtje odvisno od te-o" xr tem rvrmeru bj Vam koristila razna pomirjevalna sredstva, kakor n. pr. kamilčni čaj. valerijama, beladona itd. V nasprotnem Primeru po je Vaše zaprtje habituelnega (Privajenega) zna-ajr. Priporočam Vam raznoliko hrano, predvsem dosti zelenjave sadja in črnečo i-rvho ri-sti zavisi od Fošp volje, navadite svoj organizem On.ločf>~'o nro (jutroojo) Ro segajte preveč Po odvajalnih sredstvih. Tu jr, tam vzemite ulivno ali parafinovo olje 2) Marica T.T.: Pred leti sem se mečno prehladila v glavo. Cp.nrav sem se toda i nnnoiT-oroa pozdravila, sem kliub temu zelo podvržena nahodu, ki ga do- h”iv) i (('MfviriH d?*1 tpVo zim. Ko imam nahod se mi vedno tudi zelo solzijo oči, kar me ze’o moti mri delu. Prcsim da mi svetujete, kako bi se rešila te nadloge in kako bi si pozdravila solzne oči? Odgovor: Predvsem je potrebno, da si utrdite telo na pr. z injekcijami kalcija ter vitamina C. Trenutno Vam sue1 tu-em. da se dobro prerotite (asrnrin), da ostanete v postelj, dokler nahod ne preide. Za oči Vam pa svetujem kapljice za oči (koltrii) oziroma tople obkladke z borovo vedo (aci-dum borieum). 3) Rezi S.: Imam 56 let m lahko rečem, da nisem preživela v svojem 'življenju kakšnih težjih bolezni. Ze nekaj časa te. ga pa so Sp mj pričeli delati na gležnjih nog in med členki rok nekake otekline, ki so pa mehke, kot bi bila v njih voda. Te otekline so enkrat večje, drugič manjše ter So nekoliko boleče. Ker sem zelo močne. postave bi želela vedeti, ali je temu otekanju in nabiranju vode (vsaj tako mislim) vzrok hrana in kakšno kuro bj morala začeti, da bi mi te otekline izginile. Odgovor: Vaše otekline nad členki so bržkone na atritični oziroma protinski podlagi, Svetujem Vam predvsem dieto to je malo govejega mesa, nič obisti, jeter, divjačine, dosti zelenjave, sadja in mlečnih izdelkov. Kot zdravilo Vam priporočam n. pr. atopen, ali arici-dino ter kako mineralno voda 'Učko- odpraviti jecljanje 0 NESNIH IN NERESNIH METODIH ZDRAVLJENJA TE NADLEŽNE IN NEPRIJETNE ROLEZNI Jecljanje, ta neprijetna govorna napaka, se pojavlja navadno že v otroški do bi* med tretjim in šestim Rtom starosti. Jecljanje ni dedno niti ne izhaja v večini primerov iz kake napake govorilnih organov ali iz pomanjkljive skladnosti med možga-c in govorilnim mišičevjem t Vmveč iz duševnih motenj. Zato se za govorne napake zanimajo predvsem psihologi in uspehi niso izostali, kajti današnje statistike zaznamujejo mnoge manj jecljavcev kot pred dvajsetimi ali tridesetimi leti_ Iz večine zdravijo otroke, ki jecljajo, v posebnih šolah, toda v’čkrat se zgodi, da začno ti otroci, ko odrastejo spet brez vidnega vzroka jecljati. Včasih začno kar nenadoma jecljati tudi od-asli. ki prej nikdar niso jecljali; tem lahko najbolj pomaga psihoanalitik ali izšolan hipnotizer, kajti vzrok jecljanja je v tem primeru živčnost. Jecljavci cesto podzavestno trpe na nevrozi strahu; jec Ijanje je tedaj le ena izmed neštetih oblik reakcije, v katerih se javlja nepremagljivi strah pred svetom, pred usodo, okolico, pred lastnim spominom. C e se posreči odkriti pravi vzrok tega strahu, tedaj preneha tudi jecljanje. Ko še niso poznali osnovnih vzrokov jecljanja, so ga jgosku. šali zdraviti z raznimi vajami in mehaničnimi sredstvi, Gotovo so vaje koristile, niso pa trajne vrednosti, če jih ne spremlja psihično zdravljenje. S KAMENČKI V USTIH Vsakdo pozna iz šolskih let vzpodbudno zgodbo q slavnem govorniku Demostenu. Mož, ki je s svojimi ognjevitimi govori navdušil Atence za boj proti Makedoncem, je v svoji mladosti jecljal. Da bi odpravil to svojo napako, je s kamenčki v ustih hodil gor in dol ob morski obali in se trudil, da pre-vpije bučanje šumečih valov. Tako pripoveduje znameniti zgodovinar Plutarh in dolga, stoletja so mu ljudje verjeli. Skoraj ni jecljavca, ki bi n* bil SKRBIMO 2,A DOBER mUHMNSKI ZARODI ('fatotad Ut lop?** IZBIRA JAJC ZA NASAD Za valjenje vzamemo praviloma le jajca onih kokoši, ki po svojih lastnostih in po svojih prednikih prednjačijo izmed vse trope. Toda to je izvedljivo edinole v rejskih središčih, kjer z z ^klopnimi gnezdi točno ugotavljajo, katere kokoši je vsako jajce. Kmečka gospodinja tega ne more. Na dober rod' pa tudi ona vpliva s tem, da nabavlja prvovrstne peteline. Za nasad izberemo samo jajca popolnoma pravilnih oblik, gladke, površine, brez razpok in nesnage. Tehtati mowjo najmanj 55 a največ 65 gramov. te/jilt ,. iftifni/3+o»lom «p*l cm cv/c & cm in e Jajca morajo biti sveža. Zato jih spravljajte od vsakega dneva posebej. Shranite jih bolj na hladnem in suhem prostoru. Vsak dan jih obračajte: s tem dosežete, da ostane rumenjak v svoji pravilni legi in jajce ohrani dalje časa svojo kalivost. Več kot štirinajst dni starih jajc ne nasajajte, ker je življenjska sila takih jajc zmanjšana. Po treh tednih začenja kalivost jajc ugašati. Ako dobimo jajca iz drugega kraja, moramo skrbeti za kar najbolj skrben prenos. Vsak pretres lahko uniči kalivost jajca. Za prevoz morajo biti jajca najskrbneje pripravljena. Ko dospejo jajca na cilj jih pustimo da en dan po- Čiv"j0' GNEZDA Gnezda pripravimo na skritem mračnem prostoru, kjer je popoln mir, da se koklje nemoteno posvetijo valilnemu poslu. Napravimo jih v zabojih, košarah ali kQr je še najbolje, touhnahie hted eht) naravnost na tleh. V tem primeru ogradimo vsako posebej z nekaj kosi opeke. Gnezdišče napravimo takole: na dno položimo nekaj kosov travne ruše, z zelenjem navzgor, kar naj ohrani za valjenje potrebno vlago. Tega ne pozabimo zlasti takrat, ko smo določili za vali-šče kak suh podstrešni prostor. Vrh ruš damo nekaj suhe praproti. ki naj preganja mrčes. Nato šele pride pravo gnezdišče. za katero uporabljamo čisto, kratko slamo ali čisto seno. V vsako gnezdo damo po velikosti koklje 12 do 15, puri pa okoli 25 jajc. Ponekod dajejo koklji v kot gnezda skledico z zrnjem ter posodico z vodo. To j_e slaba navada! Koklja potrebuje med valjenjem le malo hrane. Ce pa jo ima neprestano pred kljunom, ji ne preostaja drugega, kakor da pridno zoblje. Posledica so zanemarjena gnezda. RAVNANJE MED VALJENJEM Vsako jutro vzamemo koklje iz gnezd. To delamo zelo Previdno. da jih ne prestrašimo. Z mirno besedo se oglasimo že, ko vstopimo v prostor. Kokljo pritisnemo z levo roko mirno in narahlo na hrbtu, nato ji se-žemo z desnico pod perutnice. Prav tako primemo se z levo roko in kokljo potegnemo vodoravno v smeri nazaj z gnezda, Ta previdnost je potrebna, ker ima koklja jajca pod perutnicami in na nogah, pa moramo paziti, da jih ne pretresemo ali celo pobijemo. Koklje odnesemo na prosto, kjer smo jim pripravili zrnje in vodo. Pustimo jih četrt do pol ure, da se najedo, napijejo in morda tufii v prahu okopljejo. Ce stopi koklja v rosno travo. se tega nikar ne bojte! Malo vlage, ki jo prinese v gnezdo, jajcem samo koristi. Medtem ko si koklje na prostem opomorejo, pregledamo gnezdo. Morebitno nesnago odstranimo. Ce so jajca onesnažena, jih obrišemo s suho krpo. Nikakor pa ne smemo jajc umivati ali brisati z mokro krpo; tem bi zamašili v jajčni lupini majhne luknjice, skozi katere plod diha. Nekateri se bojijo, da bi se jajca prehladila, če ostanejo brez koklje. Tega se ne bojte! Celo potrebno je. da se jajca vsak dan hladijo. Tudi v valil-nih strojih vsak dan zračijo. Nekateri strokovnjaki menijo, naj kokelj ne jemljemo z gnezd. Zadostuje, da gredo same na prosto, kadar se jim ljubi. Ta način je gotovo nevaren. Kdor nima dovolj časa, da se bo vsak dan s kokljami ukvarjal, si delo na ta način olajša, vendar je za kokljo in za jajca bolje, če se držimo stalnega dnevnega reda. Zelo priporočljivo je, da jajca šesti ali sedmi dan valjenja pregledamo in odstranimo tista, ki niso oplojena. To je zelo koristno: neoplojena jajca, ki so bila šest dni pod kokljo, so še popolmova zdrava in v kuhinji uporabna. Ce bi ostala pod kokljo do konca valjenja, bi segnila in okužila ostala jajca, oziroma piščance. Končno pa lahko prihranimo na ta način kakšno kokljo. Recimo, da imate istočasno nasajenih pet kokelj in najdete pod vsako po dve neoplojeni jajci, potem lahko eno kokljo odstranite in njena jajca porazdelite med ostale. Kokljo pa lahko posodite sosedi ali pa odvadite kokljanja, da čez nekaj casa zopet začne nesti. Hadar otiraš lo drevo, hi je že rodilo a je slabe vrste ali ne odgovarja podnebnim in talnim razmeram, vnovič cepimo na drngo mesto Rrecepljamo takrat, kadar odraslo drevo, bi je že rodilo, a je slabe vrste ali ne odgovarja podnebnim in talnim razmeram, vnovič cepimo na drugo vrsto. Za precepljanje najbolj priporočamo naslednje načine: 1. Cepljenje v razkol; 2. cepljenje pod lub; 3. cepljenje na sedlo. Mesec marec in april sta najbolj ugodna za cepljenje sadnega drevja. V ta namen pa si moramo že v februarju narezati potrebnih cepičev, zato da bodo v času cepljenja nekoliko manj sočni kakor podlaga ali divjak, ker sicer se lahko zgodi, da poženejo cepiči prej, preden se primejo. Nabrane cepiče zakopljemo do uporabe v vlažen pesek kje v kleti. Oglejmo si seda j nekoliko posamezne načine cepljenja. CEPLJENJE V RAZKOL Ta način cepljenja je pri nas najbolj udomačen. Ima pa to slabo stran, da prizadenemo drevesu veliko in obsežno ra- sadnega drevja Aprilska dela na travniku, v kleti in v čebelnjaku TRAVNISTVO Nadaljuj in dokončaj čiščenje, trebljenje, gnojenje in bra-nanje travnikov. Kjer je ruša redka, moramo podsejati, a sejmo samo dobre trave. Skoraj povsod, uspevajo angleška ljuljka. mačji rep pa tudi nekoliko deteljnega semena ne škoduje. Najboljša je hrana iz dbbrih trav in detelje. Ne sejmo senenega drobirja, ki nam travnike »mo zaplevcli! Plevel na travniku je največkrat kriv, da pridelamo malo sena. KLETARSTVO V aprilu je skrajni čais, da drugič pretočimo vino, in sicer prej kakor ozeleni trta. Znano j'e. da se takrat začne ■i vino gibati. Ce stoji še na drož-ju, se lahko drožje dvigne in _ vino postane motno. Pri preta- Soezo/o i« meijenja Ikanju ne smemo pozabiti žve- plati sodov. Nadalje moramo skrbeti za snažnost kleti in sodov. » * ČEBELARSTVO Čebelnjak je oživel Čebele letajo pridno na pašo ter prinašajo obnožnino. vodo in nektar. Te snovi so nujno potrebne za hranjenje zalege, ki je mora v tem mesecu biti iz dneva v dan vec. Čebelar mora uporabiti vse svoje znanje, vse pomoči in sredstva, da pride v panju, še preden akacija vzcvete, do močnih družin, ki bodo zmožne izkoristiti to važno spomladansko pašo. Kdor če-belari s slabiči in gleda bolj na število panjev- kakor na število ččbel. ta ne bo imej od čebelarstva nikdar gmotni}, koristi. V njegovih panjih bo vladal namesto matice molj in iz panjev bodo zleteli metuljčki namesto čebel. Cvetoder spomladanski sadni škodljivec Dosti imamo sadnih škodljivcev, ki delajo spomladi po naših sadovnjakih škode. Med te lahko po vsej pravici prištevamo majhnega hroseka-cveto-dera. Kdor ga ne pozna, naj nabere nekaj rjavih, še zaprtih jabolčnih cvetov in naj jih shrani v škatlici. Po nekaj dneh bo videl v njej hrošče, ki so se preobrazili iz ličinke, ki je v cvetu. Hrošček, ki se podnevi skriva pod mahom in drevesno skorjo, sam po sebi ni škodljiv, toliko bolj Pd škoduje njegov zarod. Prot i koncu marca, prve dni aprila, se samice opiode in začnejo odlagati jajca v cvetne popke, ki jih navrtajo. Ličinke se izvalijo v osmih dneh in začno takoj žreti. Loti- jo se prašnikov in pestiča. Napadeni cvet ostane zliprt ter porjavi; na to vpliva nekoliko tudi vreme. Ako je vreme tako ugodno, da se cvetje naglo odpre preden so bili spolni deli cveta uničeni, je dobro; ako pa je hladno deževno vreme, ki zadržuje cvet v razvoju, ima ličinka dovolj časa, da uniči spolne dele cveta tako, da se iz njega ne more razviti plod. Kako zatiramo' cvetodera? Tako, da ga v hladnih dneh, oziroma zgodaj zjutraj ali na večer, otresemo raz drevesa na odeje ali tudi na tla. V zadnjem primeru ovijemo deblo s cunjami ali še bolje s pasom ‘ute, ker hrošček leze Po deblu, sg zarije v nastavljeno past. no. Da bi se ta rana čimprej zarasla, moramo cepiče tako obrniti, da stoje njihovi spodnji popki navznoter. Nastale odprte rane moramo prav skrbno zamazati s cepilnim voskom aili smolo. CEPLJENJE POD LUB Cepljenje pod lub je zelo pri poročljiv način spomladanskega cepljenja. Rana, ki pri tem cepljenju nastane, je majhna. Ta cep se tudi zelo rad prime, toda izvršimo ga šele tedaj, ko se da lubad na lahkem ločiti od lesa. To cepljenje izvršimo takole: Prerežemo ali prežagamo deblo, kakor za cepljenje v razkol. Rano zgladimo z nožem, nato prerežemo cepič in ga pripravimo tako. kakor za cepljenje na sedlo. Nato na-j>ravimo toliko zarez v lub. kolikor želimo vstaviti cepičev. Ko je to storjeno, privzdignemo lub na podlagi tako, kakor pri cepljenju v oko. Končno vtaknemo med lub in les cepič, da se zareza dotika lesa, hrbet pa lubja. Nazadnje povežemo cepljeno mesto z ličjem in ga zamažemo s cepilno smolo. CEPLJENJE V SEDLO Te vrste cepljenja se poslužujemo tedaj, ko ie podlaga nekoliko debelejša od cepiča. Cepimo takole. Na glavnem mestu prerežemo podlago s škar-jami ali z zobčasto žagico; prerez bodi nekoliko poševen in gladek. Zgladimo ga z ostrim nabrušenim sadjarskim nožem. Nato zarežemo cejpdč na sedlo. To zarezo napravimo z ostro in dolgo ostjo cepilnega noža. Pri tem postopamo takjo: V bližini popka, in sicer za njim, napravimo nekoliko poševno v smeri proti vrhu cepiča zarezo, globoko 1/3 cepiče ve debeline. Nato napravimo še eno tako zarezo, toda mnogo bolj poševno. Ta zareza naj sega prav tako globoko in naj se steka s prvo zarezo. Zaradi teh dveh zarez odpade košček lesa od cepiča. Nato nastavimo cepil-ni nož v nastalo zarezo in prerežemo cepič zelo poševno. Ta-feo nastane na cepiču sedlu odgovarjajoča zareza. Ko smo to storili, napravimo na podlagi, in sicer na strani, kjer je prerez najvišji, podolgasto zarezo tako veliko kakor je ona na cepiču. Končno položimo cepič natančno na zarezo in povežemo cepljeno mesto z ličjem in namažemo cepi jen jo mesto s , cepilno smolo. poskušal kakor Demostenes $ kamenčki v ustih, s trdimi bonboni ali z žvečilnim gumijem odpraviti svoje hibe in se nekaj časa tudi veselil rezultata. Toda. odkod uspeh? Odtod, ker se je jecljavec vadil sam in se nikogar ni bat. Cim pa je prišel v družbo, se je stara pesem ponovila. In res so zdravniki in zgodovinarji že ob koncu 19. stoletja dokazali, dg ni mnogo resnice v lepi Plutarhovi anekdoti. Kako važno vlogo igra pri jecljanju strah; dokazuje že to, da jecljavci prenehajo kar sami pod sebe jecljati, če so v družbi svojih sotrpinov. ZELJA IN STRAH Jecljanje je torej duševni problem, Levičarji, ki jih hočemo prevzgojiti v desničarje, prično često jecljati, verjetno zato, ker je nasilje, proti kateremu se podzavestno upirajo, zamajalo njih duševno ravnotežje, Primer za to je angleški kralj Jurij VI. Po naravi je levičar, ker so ga pa silili, da uporablja bolj desno roko nego levo, je pričel kot otrok jecljati in šele s tridesetimi leti je pričel premagovati svojo govorno napako. Včasih povzroči tudi m-soglasje v družini, da otrok jeclja. Oče in mati se prepirata in vsakdo hoče pridobiti otroka zase. V strahu, da se enemu ali drugemu zameti, se otroku začne zapletati jezik. Baje jeclja 10% ljudi, če ne stalno, pa vsaj včasih, in sicer Če so duševno močno vznemirjeni. Vsakemu izmed nas se je že primerilo, da je v veliki razburjenosti začel jecljati; po mnfinju nekega ameriškega zdravnika, strokovnjaka, je jec Ijanje v razburjenosti produkt di>-h nasprotujočih si sil: želje, da čimprej izrečemo, kar hočemo povedati in strahu pred posledicami, ki jih "lahko imajo izrečene besede. Naglico zadrži strah in tako začnemo jecljati, Klasični primeri za te vrste jecljanja so na primer ljubezenske izjave, izjave prič, stokanje izpitniloov, obtožencev itd. Usodno je zd j?djauca, če se mu ljudje smejejo. Ce vzame ta smeh tragično, potem zanj ni več pomoči. Nasprotno Pa bo - nehal jecljati tisti, ki dobi vero vase. Pri tim seveda mu more mnogo pomagati zdrdvnik za duševne bolezni, največ pa si lahko pomaga sam in to ne z napori, temveč s tem, da sprosti srnjo voljo. Cesto pomaga, če se jecljavec zateče k sugestiji. Pri tem mu seveda pomaga pogum, premagovanje samega sebe in dobra, volja. Komur se jezik zatika pri izgovoru glasov «st» bi moral često izgovarjati prav besede, ki se prično s tema črkama. Važno je tudi, da pri govoru ne hitimo in če smo enkrat premagali oviro, ne smemo ostalih besed izgovoriti v enem dahu, kajti to zopet Povzroči, da zajecljamo. Glavno načelo vsakega jecljavca naj bo, da. govori počasi in da ne jemlje svoje napake tragično. - Ul (Nadaljevanje in konec) isto pozornost mora imeti mati, ki ima otroka bolnega, na difteriji — da vici ali na škrlatinki; perilo, kdt'rega je bolnik rabil, mora biti dobro prekuhano, prav tako se ne sme posojati njegovih igrač, knjig ali časopisov. Mati naj si umije roke z lizoformom in naj se preobleče, kadar zapusti njegovo sobo. Obe boltzni imata zelo kratko inkubacijsko dobo; od enega do pet dni. Samo zdravnik lahko odloči, kdaj gre lahko otrok spet v skupnost. Pri najmAnjšem sumu ne pošiljajte otroka v ^olo. Rdeči madeži, ki so zelo srbeči, a brez vročine, so navadno koprivnica in torej niso znak nalezljive bolezni. Rdeči madeži razne velikosti, ki se pojavijo vedno z visoko temperaturo in prehlddom, so ošpice. Majhni pikčasti madeži, na gesto posejani po vsem telesu, po sebno pa v kožnih gubah, z v?čjo ali manjšo temperaturo, ki traja včasih tudi en sam dan, so znaki škrlatinke. Ker pa res H lahko vedno razlikovati posamezne bolezni, je najbolje, da v dvomu pokličete vedno zdravnika. Dr. a M. POT NAŠE MLADINE lr, poročila tov. ŽIVE BELI RAM na 1 V. okrajni konferenci ZAM v Kopru Mladinska organizacija v Istrskem okrožju ima skupno z mladino cone A Tržaškega ozemlja vsaj v glavnem enak Statut, vendar so pogoji, v katerih organizaciji delata, prrecej različni. V Istri zastavlja mladina svoje sile za izgradnjo boljše bodočnosti, medtem ko se mladina Trsta bori za dosego najosnovnejših mladinskih pravic. Kakšna je razlika med delom in uspehi mladinske organizacije obeh con je razvidno iz izvlečka poročila, ki ga je imela tov. Živa Beltram na IV. okrajni konferenci ZAM. Naj še omenimo, da sta konferenci prisostvovala tudi dva delegata ZAM iz Trsta, ki sta istrski mladini prinesla pozdrave tržaške mladine. Mlada človeška generacija ima, ne glede na zelo različne pogoje življenja v posameznih delih sveta, vendar tudi skupne osnovne lastnosti, ki so na splošno značilne za mladega človeka. Mlad Indijec ali mlad Američan, Kitajec ali Italijan, Norvežan ali Jugoslovan, _ vsi ljudje, ki so danes mladi — so dovzetni za dobro, plemenito in lepo, vsi gojijo želje po velikih, večkrat celo fantastičnih doživetjih, vsi so iskreni, tovariški, pripravljeni na žrtvovanje. Seveda pomenj vsi v toliko, v kolikor jih nepravilna vzgoja ali pretežki življenjski pogoji prezgodaj ne pokvarijo ali pa postanejo zaradi življenjskih izkušenj marsikdaj razočarani in preveč oprezni zatrti, sebični. ’ Mi pojmujemo kot najbolj osnovno m najbolj splošno na-logo za vzgojo novega socialističnega človeka, prav to — čuvati te lastnosti mladine, ne pustiti, da bi jih trda življenjska resničnost pokopala. Zato odpiramo mladini znanstveni pogled na svet, ki ne dopušča velikih razočaranj, zato spreminjamo «življenjsko resničnost» v lepše in boljše življenje, — v socializem. Nato je tov. Živa Beltram omenilo vlogo mladine v delavskih svetih in upravnih odborih raznih tovarn in podjetij, kjer vsi delajo tako, kakor da bi bilo podjetje ali tovarna njihova last. Nadalje je omenila vsa dela, ki so pravzaprav samo začetek naše preobrazbe v socialistični izgradnji. V vsem tem dogajanju ni mladina samo predmet posebne skrbi, ni samo "bodočnost» in ne čaka na to, da pride vrsta nanjo, ko bo prevzela vso težo in odgovornost dela nase. Naša mladina je že danes važen činitelj v splošnih naporih za preobrazbo. Težko je v številkah zajeti trud in uspehe dela mladinske organizacije, vendar že nekaj številk mnogo povedo: v lanskem letu je mladina Istrskega okrožja opravila 369.000 ur prostovoljnega dela, kar pomeni, da je povprečno 1000 mladincev delalo ,vsak dan v letu po eno uro. Samo izmed 690 brigadnikov iz okraja Buje, ki so delali v Novem Beogradu, v dclini Mirne in na Reki, se je vrnilo 86 udarnikov. Ze iz teh dveh primerov lahko sklepamo, da je ZAM vključila mladino v skupno akcijo delomih ljudi Istrskega okrožja. Jasno je, da je še nekaj pasivneiev, ki stojijo ob strani. To ugotovitev ne smemo ponavljati od konference do konference, temveč se moramo zadržati na vprašanju širjenja vzgojnega vpliva ZAM nad mladino, ki si jo še lastijo sovražniki napredka. Pri tem nas mora- voditi osnovni princip — mladina je v glavnem zdrava in pozitivna. Nalcge mladinske organizacije so tako raznolike, kot je raznoliko in razčlenjeno naše življenje. Naš cilj ni poenostavljanje življenja, ustanavljanje kasarn in predpisovanja uniform. Nasprotno, čim bolj pestro bo življenje, tem lepše bo, tem svobodnejši bedo ljudje. Tudi naloge naše organizacije ne moremo stisniti v kratko in enostavno formulo. Enostavno je samo to, da mora biti naše delo pravilno, če bo izhajalo iz osnovnih zahtev naše socialistične graditve, naših vzgojnih ciljev. Prt tem pa naj bo čimbolj različno, resnično prilagojeno potrebam in zanimanju vsake skupine mladine. Naša dejavnost mora izhajati iz trenutnih potreb sedanjega položaja vendar pri tem ne smemo niti za trenutek pozabiti, da je naša končna zmaga v uresničenju socializma. H uho [g l otob Stara pesem sicer, vendar vsako leto aktualna ob tem času: za prvomajski telovadni nastop še ni dovolj telovadcev. Miloš se jezi, vprašuje na mladinski organizaciji in po okrajih, kaj se je zgodilo, da gre letos tako počasi, tam pa odgovarjajo: v naši vasi'se je obvezalo toliko in toliko pionirjev, toliko mladincev in toliko mladink. In se jezijo na Miloša, zakaj jih vendar gnjavi, ko so vendar dosegli tako lep uspeh. Miloš pa odgovarja: Dobro, prijavilo se jih je toliko in toliko, kje pa so ti mladinci, mladinke in pionirji? Teh je pet, onih šestnajst, kje so pa drugi? Eh, saj bodo prišli, odgovarjajo na okraju, sicer pa je še tri tedne časa, tovariš Miloš. Miloš se pa jezi in grunta ali bodo mladinci prišli k telovadbi ali pa bo imel samo njihova imena na papirju in najbrže že študira, kako bo tiste lističe z imeni na najbolj zaničevalen način h telfrvniiki* sci PVci fiici/ MIlOŠEVE SKRBI TRI TEDNE PRED NASTOPOM PLES NA STADIONU «1. MAJ*' Nisem prevelik ljubitelj plesa, vendar se prav rad od časa do časa zavrtim. Do sedaj sem moral, to je, morala naša mladina zahajati v najrazličnejše lokale, plesne dvorane itd, če je hotela preživeti nekaj zabavnih uric ob zvokih dobrega orkestra. Vsi smo si želeli, da bi imeli nekaj svojega, svoj prostor, svoj orkester in najbolj, svojo družbo. Večkrat so se slišale obljube, da bo tudi za zabavo preskrbljeno, pa je vendar minila zima takorekoč brez zabavne prireditve. Prepričan sem, da tako misli večina mladine. Danes bi rad v tej zvezi omenil iniciativo mladine iz Sv. Ivana, ki bo danes priredila že drugič zapovrstjo mladinski ples na stadionu «Prvi maj». 2e prvi ples, ki je bil prejšnjo nedeljo, je dokazal, da nam take zabave manjkajo. Vsakdo, ki je bil na tem plesu je rade volje priznal, da bi morali biti plesi in podobne zabave skozi vso zimo. Toda ostanimo pri sedanjosti. Mladina Sv. Ivana zasluži vso pohvalo za svojo iniciativo, še bolj pa za tehnično izvedbo plesa, ki je bil res zelo dobro organiziran. Dobro bi bilo, da bi nedeljski ples ostal v navadi in da bi se na stadionu zbirala naša mladina tudi v urah zabave in veselja. B. K. vrgel v koš. Zvesti telovadci, ki poznajo Miloševe navade pa ga tolažijo: Saj bodo prišli, Miloš, za boga, ne jezi se vendar. Spomni se, da je bilo lani prav tako, in predlanskim tudi in tako leta nazaj. Miloš posluša pa se vendar ne da prepričati. Ali odtehta optimizem na eni strani več, kakor Milošev pesimizem na drugi? Pa poglejmo kako je z letošnjo telovadbo. Letos se pionirji, mladinci in mladinke vadijo na 24 različnih mestih. Lani so ob tem času telovadili na 23 mestih, vendar se na lanskih petih mestih telovadba še n'i' priče la, tako da beležimo uspeh 5 novih mesi. Toda telovadni prostori ne pomenijo še vsega, pravi tovariš Miloš. Res ne. Koliko pionirjev telovadi do sedaj? Cez 200 starejših in okrog 150 mlajših pionirjev obiskuje redno telovadne vaje. To sta lepi številki, ki nam povesta, da se nam za pionirje ni treba bati. Pri mladincih in mladinkah ima pa tovariš Miloš prav. Mladinke se do sedaj niso najboljše izkazale, tako da jih letos mladinci v povprečju s prejšnjimi leti prekašajo. Glavni vzrok letošnje zamude je prav gotovo prevelika samozavest večine mladink, ki si mislijo: Vaje! naučim se jih v desetih minutah! Potem pa še malo bolj pomislijo pa rečejo: Ne, v desetih minutah ne, toda v treh enournih vajah, jih prav sigurno znamo na pamet! In potolažene z mislijo, da je časa dovolj, čakajo do zadnjega trenutka. Pa vendar so se letos uštele. Vaje so težje in se jih pri najboljši volji ne bodo mogle naučiti v zadnjem tednu. Zato naj poslušajo Miloša in pričnejo z vajami. Marsikakšni bo potem žal ! in si bo očitala preveliko samozavest. Mladince, iz mesta in vasi pa najbrž res ne bomo mogli nikoli prepričati, da bi z vajami pričeli vsaj en mesec pred nastopom. Je že tako, naša «mularija» je vse preveč «komot», da bi žrtvovala mesec dni za telovadne vaje. Tri tedne, 14 dni, to še še, več pa ne. Upajmo torej, da bo kot lani, ko so v zadnjih dveh tednih telovadni učitelji, z Milošem na čelu, skorajda izgubili glavo, no, glas pa prav zares. Ali se še spomnite kakšni alti, basi in soprani so uhajali, Milošu po končanem nastopu? Se dve besedi: Telovadni nastop Prvega maja mora biti lepši in mogočnejši od lanskega. V tem smo si vsi edini. Da pa bo nastop tak, kakršnega si vsi želimo, je naša dolžnost, da obiskujemo telovadne vaje in skličemo v naše vrste še vse one, ki stojijo ob strani. Ta naj bo v tem mesecu naša prva in glavna dolžnost. PEPA %,Ue' Mladost, zdravje, na vdušenje — 1. maj Jugoslovanske znamke RK (Nadaljevanje in konec) Leta 1936 je srbski Rdeči križ praznoval šestdesetletnico svojega obstoja. V proslavo tega dogodka so izdali znamko za 0,50 din., na kateri je portret dr. Vladana Džordževiča, ustanovitelja srbskega Rdečega križa, kmalu nato pa sta bili izdani še dve znamki s portretom tedanjega regenta kneza Pavla. Leta 1938-so znova izdali do-plačilno znamko ob tednu Rdečega križa. Na znamki, ki je večbarvna, vidimo ((Kosovsko devoj- 0 Sta | PIOMKHKA POŠTA > to-s-atifU! Ko je oče Po obedu v nedeljo odložil «Primorski dnev-nik», mi je dejal: sPoglej časopis, nekaj bo tudi zate.» Radovedno sem ga odprl in kmalu zagledal naslov "Pionirski rodrt. Takoj sem vedel, da je prav na to mislil oče in sem z zanimanjom prebral, kar je nam ndmenjeno. Vesei sem, da imamo zopet svoj kotiček .in po njem pozdravljam vse pionirje in pionirke in jih vabim, da se, tudi oni kaj oglasijo v našem' kotičku. MITJA IV. razred' osnovne Sole fouca, Na našem dvorišču je polno mačk. Mijavkdjo in se tudi kre. gajo med seboj. Jaz jih imam pa vseeno rada. Lepo so pisane in vsaka je drugačna. Ponujam jim košček mesd, ki je ostal pri kosilu in jih tako privabim k sebi. Kar rade me imajo in se me več ne boje. Mama pa ni nič zadovoljna z mojimi novimi prijateljicami, kajti kakor hitro so vrata v kuhinjo le malo odprta, pride katera vanjo. Pa ne le ena, včasih kar po dve ali tri. Mama jih zapodi in zgodilo se je že, da je tudi mcne že zapodila za njimi. Mamo moram seveda ubogdti, prijateljstva z mucami pa nočeni prekiniti.' Svetujte mi, kaj naj storim, da bo mama zadovoljna, da bom vesela jaz in da bodo muce le hodile k meni v vas. Pionirka iz Rojana Jezero pri Sv. Jakobu? Jezer0 že, toda samo umetno, ki vsako toliko izgine, da mu očistijo dno in ko ga spet napolnijo z vodo, je kristalno, da se vidiš v njem kot v ogledalu. Seveda ne za dolgo. Za to poskrbijo naši šentjakobski pionirji, ki po njem capljajo, poleti pa se v njem celo kopajo Pesem o vetru Veter razgrajač, veter pometač, brez metle pometa, sproti spet razmeta. V drevju završi, preko streh buči, v hišo naglo butne, vrata zaloputne. Na gredice plane, drobno cvetje zmane, preko polja gre, zlato klasje tre. 9 Koliko dečkov in deklic že vadi za prvi maj? Se Se spomnite, kako lepo je bilo lani? Tudi letos mora biti tako! Kdor še ni začel, naj začne, da ne bo prepozno-Vaje so lepe in vesele, veselo bo vsem, ki bodo nastopili. ko», ki pomaga ranjencu. Dve leti pozneje je izšla znamka z' enako sliko, a v enostavni modri barvi. Po razpadu Jugoslavije so nastale na njenem ozemlju majhne državice. V Nezavisni državi Hr-vatski je bilo izdanih več serij znamk v korist; Rdečega križa; sploh je večina hrvatskih znamk bila namenjena v korist raznih ustanov. Prve tri znamke so bile izdane v oktobru leta 1941, na vseh treh so različne hrvatske narodne noše, v kotu vsake spodaj pa žari rdeči križ. Naslednjega leta je izšla serija šestih znamk, prav tako z narodnimi nošami. Znamke naslednjega leta, katerih je bilo kar deset, so prikazovale bolničarke in ranjence: Poslednje hrvaške znamke v korist Rdečega križa niso več prikazovale prejšnjih motivov, ampak le rdeči križ in vejico. Tudi v Sloveniji so izdali za časa nemške okupacije znamke v korist Rdečega križa. Bile so to italijanske ekspresne znamke z doplačilom in velikim rdečim križem. Končno so izdali znamke za Rdeči križ še v Crni gori, kjer je izšlo sedem znamk. Bile so to znamke bivše Jugoslavije in Crne gore s pretiskom «Crveni krst -Montenegro« in novo vrednostjo. Po osvoboditvi so izšle prve znamke v korist Rdečega križa v septembru leta 1945. Na prvi znamki sta naslikana dva partizana, ki nosita ranjenega tovariša, na drugi pa glava dečka. Napis «Rdeči križ* je v Štirih jugoslovanskih jezikih. V začetku leta 1947 sta bili izdani zopet dve znamki, frankov-na in portovna, z enakim motivom: požgane hiše čakajo obnovo. Naslednjega leta v oktobru sta zopet izšli dve znamki, ki sta pa zelo neokusni in nerazločni. Na njih je naslikana bolničarka, na vrhu pa je napis v cirilici: «Ospo-sobimo se za pružanje prve pomoči«. Enaka slika je bila na propagandnih letakih ob tednu Rdečega križa. Krivda, da so znamke slabe, je tudi v zelo temni zeleni in modri barvi. Najlepše jugoslovanske znamke v korist Rdečega križa po vojni sta izšli leta 1949, kot da bi se Poštna uprava hotela oprostiti za izdanje prejšnjega leta. Slika kaže otroško negovalko in otroka v otroških jaslih. Korak nazaj pa predstavljajo lanske znamke za Rdeči križ. Temu se je treba čuditi, saj so bile ostale lanske jugoslovanske znamke zelo lepo izdelane. Na fran-kovni znamki je upodobljena žena v narodni noši, ki čita knjigo »Higiena«, na portovni vrednosti pa vidipjo. zemljevid Jugoslavije. Barva obeh znamk je graje vredna in tudi sliki nista najlepši. Tako smo končali ta naš pregled. Upajmo da bodo znamke za Rdeči križ, ki so napovedane za letos lepše tako po barvi kot po izdelavi in da bodo tudi njih motivi bolj ustrezali smotrom Rdečega križa. S A H BRILJANTNA IGRA Prinašamo partijo, ki šteje samo dvajset potez, vendar pa sta se srččala dva nasprotnika, bivši in sedanji svetovni prvak, katerih imeni sta najboljša reklama. Diamant se je kresal z diamantom, tresle so se gore, rodil pa se je remi. Beli: Aljehin Crni: Botvinik Nottingham, 1936. 1. e2—e4 c7—c5 2. Sfl—f3 d7—d6 3. d2—d4 c 5—d4 4. Si 3—d4 Sf8—f6 5. Sel—C3 g7—g6 6. Lfl—e2 Lf8—g7 7. Lei—e3 Sb8—c6 8. Sbl—c3 Lc8—e6 9. 12—f4 0—0 10. g2—g4!? S to ofenzivno potezo sporoča beli, da je pripravljen na puščanje krvi. 10 .--------------- - d6—d5 11. f4—f5 Le6—c8 12. e4—5d Sc6—b4 13. d5—d6.! -------- Druga varianta 13. fg, hg; 14. Lf3, Sg4:!; 15. Lg4, Lg4:; 16. Dg4:, Sc2-)-ne gre, ker pride črni do močnega napada. 13 .- DdS—d6:!! Poteza je seveda mnogo boljša od 13. ... er, 14. a3!, Sc6, 15. g5, Se8, 16. f6 z dobljeno pozicijo za belega. 14. Le3—c5 DI4!! 15. Thl—fl -------- Dobi figuro, ne pa igro. 15 .---- Dh2: 16. L —b4: Slž—xg4 Ena figura več ali manj med prijatelji ne igra prevelike vloge. 17. Dh2—g3+ 18. Tfl—f2 Dg3—gl + Po levovski. igri remis z večnim šahom. .JEČI He, Jucina, vražja ženska si se vendar oglasila, kajti bila sem že v strahu, da si name pozabila. Radi tebe bi kaj kmalu oni teden naredila oslarijo, ker hotela sem poslati ti voščila kar po radiu. K sreči, Juca, sem se znašla v pravem času ter pomislila na tebe, ki bi bržkone ob glasu iz sprejemnika skočila s stola in me še preklela, ker sem tudi jaz s to vrsto poniglavosti začela. Prav imaš, Jucina moja! Te pozdravne filastroke so postale že osladne. Saj pozdravljajo otroke nedorasle in dojenčke, ki zaenkrat so premlečni, da bi starim sporočili. naj vendar ne bodo tečni. Cim je Pipi svet zagledal, že mu pošljejo čestitko, ko pa Pipi se zadere, mesto da bi ga čez ritko, steče brž kdo k telefonu in najavi to postaji radijski, češ naj ne zabi sporočiti vest v oddaji. In potem vsa dolga vrsta znanih, neimenovanih, ki sprašujejo po tetah, stricih, ujnah in vaščanih ter pošiljajo poljube po valovih za dekleta, in to neokusno lajno zdaj poslušamo že leta. Ta je ena. A so točke, vnešene med te oddaje, ki začetnikom pri radiu služijo menda kot vaje. Vsaj tako bi človek sodil, če posluša varieteje, ki prenašajo po etru res posrečene ideje, vredne skedenjskih prizorov, podeželskih otročajev ob nedeljskih popoldnevih. In še ti, brez vaj, tečajev mnogokrat so bolj zadeti kakor radijski programi. Meni včasih se dozdeva, da norčujejo se z nami nesposobni premetenci s ploščami in poročili, za katera pač ni treba, da bi se še kaj učili. Pa kaj hočeš, vsak se loti dela, ki mu najbolj prija in pri tem pač kot mu nese pamet — poje in zavija. Naj končam, Jucina moja. Bodi zdrava in mi piši, kaj je bilo v vsem tem časa novega pri vaši hiši. zn m tune ilUllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll VODORAVNO IN NAVPIČNO: 1. puščavski veter, 2. hrib blizu Beograda, 3. francoski revolucionar, 4. vrsta konjenice, 5. slovenski kulturni delavec iz prve polovice 19. stoletja, 6. drugod (pravni pojem), 7. svojilni oziralni zaimek, 8. breg, 9. mesto v Istri. tFfchednien A A A B D rastlina, E E E E I pregnanstvo, I J J J K moško ime, K K L L L upravna enota, M O O O R narod v Pirenejih. R S S V Z lošč. Začetr.e črke dobljenih besed, brane navzdol, in končne črke, brane navzgor, drv?-*- nregovor. HeSitve KRIŽANKA Vodoravno: 1. liker, mulat; 2. imun, runi; 3. ko, Anabaza, ep; 4. akt, Odesa, ena; 5. ara, Ada, tri; 6. ona, ova; 7. tava, upor; 8. matador; 9. Lotar; 10. as, Ra. Navpično: a. Lika; b. Oka; c. ki, trot; č. Ema, Anam; d. runo, Avala; e. nada, Atos; f. beda, at; g. rasa. udar; h. muza, opora; i. Una, tvor, j. li, erar; k. eni; 1. tipa. UGANKA Ce krava veliko veka ima malo mleka. POSETNICA Radijski napovedovalec. mmPOROčm (V svojih prejšnjih P0^ čilih je gen. Airey vednb F navijal, da je edino Pra da se Trst in Tržaško lje vrneta Italiji. V z ^ poročilu pa, ki ga je^ vij tik pred svojim odhod« je ubral druge strune-poroča sporazum med sosedama, Italijo in J^051 vi jo). Lr PALUTAN: Sment ga ri! Tako čisto, krepko -nam je vedno nalival, ^ BARTOLI: Zdaj pa pustil navadno ■ l3e.van'jra PALUTAN: Vidiš, Bartoli, če bi midva ne taka nasprotnika slove j, jezika, bi zdaj lahko ,4 tisto staro; _J Včasih je lušno b’lo, pa ni več tako: , ^ Včasih smo vince P1 > 1 pa vodo. TRŽAŠKE 0 TAZACAN, A-: Tramvaj tarifo so občutno poviša ^ vem, če je bilo to 168 nujno. - _ ^ TRŽAČAN B: In se nujno! Morajo vendar ^ viti še nekaj kontrolorje''-^ ko da bo imel vsak v® jega! RECEK Kako ugotoviš strani ned temi? uri Iztegni roko, položi nanj ^ in se počasi obračaj- Tad1- ^ ti ura zmanjka, je vzhod- , (pavl*a’ SOFIJA. D0SLEDK9SE ■ Notranje n>>"^ Hod stvo je zaplenilo knjig0 doreja« zaradi njenih nacio"* •„ tende" stičnih in buržoaznih 1 ^ Niti na enem mestu v L. namreč ni omenjeno stvo ZSSR. modN'w (Pavlih8’ MED UBSTH| PRIMERKU 'DABiby-,..lVv 3. t. m. je De Gasperi 70-letnico rojstva. Med ^, i • • c.-u ie% nb t£j *7u. jev: Kompas, Novinar^,,,, poudarjali, da ima rfO-' simboličen pomen: jš vodi kompas pomori* mu kaže pravo smer za_eri.,'> bo, tako želijo De da bi s tem simbolični* pasom v bodočih svol11 pd pih vedno pogodil Pra in smer. k MED VRSTAMI: po, simbolično darild-^ped dočnost je torej ^e.,irlo e! preskrbljen. Vprašuje ^ le: Kdo pa mu je da’a id3', do sedaj, vsa ta d°lg J MIHEC IH J* ilim- MIHEC: v V er obl p ,and- p, pray muhastega žllP'. n8 •, dan 1. aprila je Pr'8’av st* da so neki šaljivci ^ rimski areni uprizorm^oh* ten požar z ogromnim utr Dovolil je tudi, da s bI*>. teli gasilci, in tudi d .jgn bil prisoten ter kaza »a ljeno lice, dokler se deva ni razblinila v i g amor^'1 £jjmcnikliu, *» ZakloZ al°- knti iMlinn- •'•'SlT**0' Nato ni Pd-niami!?'- a Je Predvidela leta trm ^j iaP™° polov i-' ie proračunu Sofija f!o’ Prl^an]u tega * Prave^LnPraTmo' koliko dejanski pri- f! &&&*»* ^ taks-ri Trst d°- ?° Pozabit) 'h ■ ' ne sme~ Pollet-L bilo c &r- Vontam i-* . m v Predvidenem V&hnoi' VU vseb°mmih 2.900 hi 0 drugem 9r.aini° ladij H?>» 2-8°0 mi- yr‘oi'ati te akor ne bi mogli tSZ. kakšnn9aJ>Ti&pevka ne bji Pomoč našemu ?*ti, d,,' moramo upošte- ^^ijanske1 tvrdk °rade h< cse odideš e ln d-a ako-*"“*« luke P02™:* v ita- Poftje 1051 je pa Zam?-> Tpmesečnem po. f^e Prim !],ske vojaške u-l^t^m^lkljaj 2,040.577.855, v ^nii^po^evan[h 8 ti- tSi ^dij ’ror,°v lir Za °rad- igr. J> le v prvem L30* im^Predvideno samo ^“njkija^0”6 operativnega J9S0- teta ni bi-iJe morJla. Primanjkljaja, ki °k*0n ? Jlti p’m nač več JVoči,! ’5 milijard. Pri? niestihrU7l*a in t0 kar m i^tčunsk ’ 90ri omenjeni v „2 Primanjkljaj ne IjPiro^^mfri podpore, ki tvkde, dobim od italijan-jšjb , mnoOe od naj- fc*L- 7,4 bem^vl°ov. kakor da-SSo TT* odmerjajo in j}o velik- u’ dejansko pa Sjjjtfei j.? meri plačujejo po- ',Pra»i T70 ^ ltaLijH- p°-ij »D n P tfflfciJi p-rime- l& ntZaJnaprtar- p0,btm v^err„ 0 italijanskega K..,LmistrSl1’" in ob- J?r'ane vsote. V fi- & do^naZ}JUVu °d L jo- 'jJpPomi, Junija 1951 je i^t°hiS°aebei poudarr-k9% taZj*?tveni del dohod-k, % trošarine na vrineral-i-l dhia»na carina na ka-m t/GP^ne iw prometni fc^rošnii de-jansko pobiran k'X^E’ ki bivajo v Ita-tajsko sporazum, da % “» 4ra^ doJ°čiti znesek L; Pa Jj. prispevkov, me-t' Vero? ®e vrt: Za to pol-W obit-,; milijarde lir. "b* ^ dw° fudi tokrat P^ it * »se t jfl° m široko opi- telk^io’- , Prihaja na na-kt„ te/ca ^ Italije. Spušča se ^ kJ^ uporablja ®°; ®menijo, da se tNV* upoštevajo, da 'cotl“ pro0.0" ogromne vsote Prtre. fcof C> da uporablja ®°; omenijo, da se (So®rn}r,J1'e Upoštevajo, da proaa^ ogromne vsote «»t0 Pob,v 9“ u Tr«« -a ,°žnrino dalijanska Via. S^Ui ed kot SS2? je avt*eVrolet' kliub t&iejL m-non' l^iriške pro- iTo ^rst,, aje dali jan- nikjer’ Poudarjamo držn«. . ^ omenjUjO ^Jo Poldrt^b Podjetij, ozi-CV 5°fce Podjetij, ki Od ^»USifce fce iaU pi,ra«& davfcw':. -tor? v° Pro ra- si« to?!?* »so. t^a dr^utdrja V dati ni-ie t?0 Polletji Ptoraču-h i '95°- te-^nitey vsebo- vana v «Tromesednem gospodarskem poročilu». Nikakor ne razumemo, zakaj se ne zdi zavezniški vojaški, upratui potreb-no v poročilih Varnostnemu svetu razčleniti proračuna, saj vendar ne daje razdelitev na: redne, navadne, posebne dohod k e in izdatke nikake jasne slike findnčnega položaja. Po trimesečnem- gospodarskem poročilu je bilo v drugem polletju 1950. i. rednih izdatkov vsega skupaj 8,051.000.000 lir. Od tega ie več kot polovica namenjena za državne u-rade, policijo in gasilce in sicer točno 4,321.815.470 Kr. Ta številka je. brez dvoma previsoka, zato je tudi center stalnih napadov opozicicmalnega tiska. Zdi se nam skoraj nesmiselno, da gre več kot polovica rednega državnega proračuna za birokratski aparat, ki vsako leto vedno bolj rase. Poleg tega vidimo, da je za letošnje leto, to se pravi za, prvi Semester 1951. določena celo malo višja vsota. To se pravi, da ni čutiti nikake težnje po zmanjšanju tega. ogromnega parazitskega ap-lrata, ki teži državni proračun. Omenili bi še to, da to ni ves administrativni aparat, ker tu ni upoštevana občinska uprava, ki ima tudi sdtma enake izdatke. Zanimivo je to, da se v istepi času t. j. od drugega semestra 1950. na prvi semester 1951. ne povečujejo izdatki namenjeni za vzgojo, temveč padajo. Pri izrednih izdatkih nosijo zastavo izdatki namenjeni za javna de la in znašajo 3,741.850.000 Ur v drugem polletju 1950 in 3,259.400.000 lir v -prvem- polletju 1950. O javnih delih bomo sicer govorili pozneje, vendar hočdmo -poudariti, da ‘so ta namenjena predvsem za slabitev brezposelnosti. Se bolj neprijetno sliko nam daje druga stran proračuna: 'dohodki. Pri rednih dohodkih imamo sledečo sliko: direktni davki 704 milijone, indirektni davki 2.675.000.000, davki na obrtnike, carina in indirektni davek na potrošnjo 6.135.000.000 Brez kakšnih teoretičnih razpravljanj lahko ugotovimo, da plaičd Cosulich in drugi tržaški magnati malo več davkov, kot ga mora plačati osa-k običajni tržaški -potrošnik. Saj je na- SPOMINI NA 10. OBLETNICO OF PADRIČANI SO PONOSNI NA SVOJ PRISPEVEK V NOB (Nadaljevanje na 8. strani) Hiša v Padričah, kjer .ie med vojno imela sestanke vaška mladina Včeraj je bila v Padričah slovesna otvoritev razstave narod-dnoosvobodilne borbe, g katero je hotela tudi ta majhna, p zelo prijazna in prikupna vasica dostojno proslaviti 10. obletnico ustanovitve OF. Ce bi Padričane vprašali, naj nam, kaj povedo, kako je bilo za časa narodnoovobodilne borbe, bi se prav gotovo marsikdo izgovarjal, češ da je že mnogo pozabil ter da se raznih dogodkov ne spominja več popolnoma jasno. Toda ko so si ogledali razstavo, tedaj so vstali pred njimi spomini, na katere so Padričani upravičeno tako ponosni. In, koliko je teh spominov! Kot živi so se nizali pred njihovimi očmi ter vzbujali težke in prijetne občutke na tiste čase, ko so roko v roki z vsem poštenim slovenskim ljudstvom pomagali tudi oni uničevati na, ciste in fašiste. Toda Padriče niso bile aktivne samo za časa narodnoosvobodilne borbe. Vsak starejši možakar in njegova zakonska družica se prav rada spominjata na tiste čase, ko je bilo v Padričah ustanovljeno prosvetno društvo «Slovan», ki je pred dobrima dvema letoma praznovalo svojo 50-letnico. Kako lepo je bilo takrat, ko so odmevale po vasi slovenske pesmi in je V tej jami so bile za časa NOB prireditve, katerih Padričani ne bodo zlepa pozabili tamburaš ki zbor imel svoje nastope. Bilo je to leta 1897. Razen tega so imeli v Padričah tudi svojo Gospodarsko zadrugo upravičenih posestnikov, ki tudi še obstaja in zavarovalnico, ki pa je bila skupna za Padrič* in Gropado. Ves ta položaj se je s prihodom fašizma na oblast želo spremenil;, slovenska društva so bila prepovedana, slovenske šole zaprte, slovenska gospodarska podjetja uničena. Ni bil pa uničen ne poteptan odločni duh zavednih Padriča-nov, ki so kljub nevarnosti zbirali in prepevali slovenske pesmi. Se sedaj se spominjajo tistih nastopov, ko so morali skrivati note slovenskih pesmi pod1 note raznih italijanskih popevk, ki so jih fašisti g takim besom propagirali. Prva aretacija Prišla je vojna in z njo gorje za slovensko ljudstvo na tem ozemlju. Toda tokrat je bilo slovensko ljudstvo po naših vaseh pripravljeno tudi na upor. Ze leta 1942 je bila zanesena v vas ideja OF, pojavili so se v Padričah na raznih hišah in celo «Dol s fašistia «2iveli partizani® itd. Čeprav so si fašisti prizadevali, da bi j£ napise zbrisali, se jim to ni posrečilo; čutili so, da jim gorijo tla pod nogami, zato so hoteli s terorjem in aretacijami uničiti neur pogljivi duh hrabrih Padrlča-nov. Sledila je prva aretacija domačina Grgiča Josipa, ki je pri omenjeni napisni in listkovni akciji sodeloval. Odpeljali so ga v zapore, kjer je ostal vse do kapitulacije fašističn^ Italije. Po kapitulaciji se je vrnil v svojo vas, kjer je nadaljeval z delom na terenu. Leta 1944 je odfšel v partizane; bil je hraber in požrtvovalen borec. Zal mu ni bilo dano. da bi bil dočakal svobodo. Padel je 20.8.19a4 nekje pri Soči. Vašča-hi se ga s ponosom spominjajo, saj je bil vedno aktiven ter do skrajnosti predan svojemu narodu, za katerega svobodo je daroval tudi svoje življenje. Ustanovitev terenskega odbora O F in odborov mladine ter žena Leta 1943 je bil v vasi ustanovljen tudi terenski odbor OF, ki je imel nalogo držati povezavo domačinov a partizani ter voditi aktivistično delo na terenu, Domačini ae s ponosom spominjajo tistega dne, ko so se v vasi prikazali prvi partizani. Bilo je 10 septembra, ko so prišli v vas trije partizani. S kakšnim navdušenjem so jih gledali domačini, k j so videli v njih svoje osvoboditelje in rešitelje! S prihodom Nemcev se je po. ložaj v naših kraških vaseh zelo zaostril. Treba je bilo vse na samem sedežu fascia napisi več previdnosti pri delu na terenu. Takrat so bili ponovno aretirani trije domačini, ki so bili poslani tudi v Dachauv od-koder se je vrnii po končani vojni le eden. Leta 1944. je bilo v Padričah delo v sklopu Osvobodilne fronte že v polnem teku. Ustanovila sta se še mladinski odbor in odbor antifašističnih žena, ki sta pričela Z vso naglico delovati. Bilo je treba zbirati živež za partizane, vzpostaviti stalno kurirsko zvezo s partizanskimi edinicami ter skrbeti, da bodo partizani dobro obuti in oblečeni. Se danes vam žene iz Padrič s ponosom pokažejo, kje vse so pekle partizanom kruh, kje so jim pletle tople nogavice in šivale toplo perilo. TUdi hrabrih kurirk v Padričah ni manjkalo. Vsa vas, kot en sam mož, je hotela dati svoj prispevek v narodno osvobodilni borbi. Prireditve v «Jami» Zelo ponosni to Padričani na svoje prireditve, ki so jih imeli g mi m f mm mm ... \• i Tukaj je bil bunker, v katerem so se skrivali aktivisti in zasledovani partizani za časa narodnoosvobodilne borbe y tako imenovani «Jami». Najbolj sta jim ostali v spominu dve takšni prireditvi; prva ob razvitju mladinske zastave in druga ob razvitju zastave AFZ. Vsak domačin vam bo vedel povedati, kako lepo je bilo na teh prireditvah^ Zbrala se je V «Jami» prav vsa vas. Da bi bili izvajalci in občinstvo med prireditvijo varni, so postavili v vasi posebno patruio, toj je imela nalogo paziti ter jih opozoriti na morebitno nevarnost. No, vse je poteklo popolnoma v redu. Spored prireditev je bil zelo pester; govor petje, recitacije in celo lepo igro so za to priliko naštudirali. Igro ((Odlikovanje® je spisala creio sama domačinka Kalc Zdenka ter je g tem, vsa stvar na vrednosti samo še pridobila. Ko so ljudje vsi navdušenj odhajali, je marsikdo izmed njih izjavil: «Naj me Nemci sedaj tudi ubijejo. toda videl sem nekaj takega, kar nikoli več ne bom pozabil)). Napad pri Sv. Ivanu Leta 1944 so Padričani izvedli še eno tako veliko akcijo. Odšli so namreč k Sv. Ivanu, kjer so ponoči napadli kasarno gasilcev ter odnesli iz nje mnogo stvari, ki so, jih potem, za ceno tolikih nevarnosti prepe-Ijsli na vozovih partizanskim edinicam. Istega leta je šlo v partizane veliko število domačinov; bilo jih je vsega skupaj 32; od teh jih je 8 padlo; drugi so seveda morali ostati v vasi, da so skrbeli za partizane ter držali zvezo med posameznimi vasmj in edinicami. S posebnimi jionosom vam Padričani pokažejo tudi dva bunkerja, kjer so imeli za časa narodnoosvobodilne borbe svoje varno skrivališče partizani in aktivisti. V enem izmed teh bunkerjev je bil dolgo časa skrit tudj ranjeni partizan, ki ga je domače ljudstvo z vso skrbjo negovalo in zdravilo. In še toliko dogodkov iz narodnoosvobodilne borbe bi nam Padričani radi povedali. Tako se prav radi spominjajo tudi tistega dogodka, ko je hrabri, komaj 13-letni Grgič Svetko prepeljal sam preko dveh nemških blokov cel voz orožja in hrane partizanom. «Kako ti je pa to uspelo®: so ga spraševali domači. «Prav lahko, ko sem šel mimo njihovih blokov sem vzel v usta ustno harmoniko (orglice) ter sem same take vesele igral, da so Nemci samo mene poslušali, a so pozabili pregledati voz». Tudi marsikatera kurirka bi vedela povedati nešteto dogodkov, ko je samo po sreči ušla smrtni nevarnosti. Osvoboditev Prišel je toliko pričakovani konec vojne. Ko so vaščani zvedeli, da Se bližajo vasi partizani, So ne glede na nevarnost, ki jim je pretila (Nemci so bili namreč še vedno v bližini), okrasili vse svoje hiše ter izobesili zastave. Sprejemi, ki so ga priredili hrabrim partizanom, bo ostal za vedno v spominu vsem zavednim Padriča-nom. Vsa vas je bila na nogah; nihče ni mislil ne na jed' ne na spanje, vsi so hoteli biti samo v bližini partizanov, vsi so jim hoteli izkazati vso -svojo hvaležnost in veselje. «Potem ko smo pretrpeli toliko hudega, je bil prihod partizanov v našo vas nejlepši dan. kar sem ga v svojem življenju doživela®. nam je hitela zatrjevati stara_ mamica, k; se tudi rada spominja, da je videla Priti v dag prvi partizanski tank. Takih spominov b; bilo še mnogo: in nanje so ,Padričani lahko ponosni; ponosni zato, kes so se znali pod vodstvom, slavne Osvobodilne fronte upreti sovražniku ter prispevati k zmagi partizanske vojske. Poleg skupine slik razstavlja slikar Bogdan Grom v galeriji «Scorpione» tudi Ilustracije. Umetnostni zgodovinar in kritik Darjo de Tuoni pravi o Gromu: ((Ilustracija leposlovnega dela ni šala, a Grom se zna poglobiti v zgodbo »n dušo junakov, ki v njegovi ilustraciji zažive. Težko se je skozi neizogibne stilne zapletenosti sodobne umetnosti dokopati do pravih ljudskih okrasnih motivov. In tudi v tem primeru Grom neutrudno išče take umetniške elemente in pri tem odkriva vrednote vsakomur; kdor se poglablja v praumet-nost, iz katere so zrasle poznejše kompleksne oblike. Taka je Gromova umetnost: brez umetničenja, skrbno podane umetnine, ki nimajo zgolj estetski vrednosti, ampak tudi, znanstveno, narodopisno.® POPRAVEK Pod včerajšnjim člankom o partizanskih spominih iz Gro-pade je bil pomotoma napačen podpis. Pravilno bi moralo biti N. M. TEŽAK POLOŽAJ MALE IN SREDNJE INDUSTRIJE Predsednik združenja malih in srednjih podjetnikov je podal na letnem zasedanju zelo zanimive podatke o meničnih pirotestih. Porast meničnih protestov 5e takle; 1948. leta jih je bilo 4921 za 178.420.364 lir; 1949. teta 10.154 za 311.498.693 lir; in lani 19.030 za 510.869.275 lir. Ta močan porast meničnih protestov govori o težkem po. iožaju predvsem malih ljudi. Saj je zelo značilno, da se ni v enaki meri povečala vsota denarja, • Število meničnih protestov se je povečalo od 1948. leta do lani za 'Okroglo štirikrat medtem, 'ko se je povečala vsota zapadlega denarja za nekaj manij kot trikrat. To govori, dg je sedaj več meničnih protestov nastalih iz prodaje na obroke in zaradi težkega položaja malih podjetnikov. Kriza, v katero je zašla mala industrija je močno občutna, ker zadeva okrog 15.000 uslužbencev v 750 podjetjih. N'a sestanku &e je poudarila velika konkurenca italijanskih tvrdk, ki na razlic.ne načine -prodiraiio v Trst. Ze lo huda kriza je zadela industrijo pohištva, predvsem zaradi zelo občutne konkurence furlanskih izdelkov, ki poplav Ijajo Trst. Dovolj je, da omenimo, da so y 1950. letu uvozili 5 dc 6 tisoč oprav za vred nosi preko 1 milijarde lir. Vendar dobivajo mali in srednji podjetniki od ZVU predvsem obljube ne pa pomoči Prav tako ni prišlo od centra za gospodarski razvoj nič konkretnega razen obljub, da bodo skrbeli za 'razvoj male in srednje industrije. Tvrdka ima v zalogi električnih štedilnikov • JU? premog, p t Jedilni pribor, namizno steklenino, servise iz stekla, porcelana in keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike, plinske peči za peko «REKOFIX» itd. Vse za dom. menze, gostilne in bare. TRST - Trg S. Giovanni št. 1. V ŠVARA ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA T RST - UL. GIULIA 28. URESNIČENA NAPOVED OSVOBODILNE FRONTE Slovenija je dobila nov radijski oddajnik V Domžalah so sestavili 135 -kilovatni oddajnik - Hiter napredek v radiofuziji - tpomlni na oddaje v Ljubljani med okupacijo je oddajnike, bi so bili odkriti,| okupator tega malega 20-vatne-(48 m. Prve oddaje s0 bile vsa- nihn/l.r. Tre; /Ja rm/J« (Toini It. - • _ . J . - _ w Na travniku Hudle pri Domžalah se je edert izmed inženirjev, ki danes prevzemajo novi oddajnik, pred dobrima dvema desetletjema podil in igral nogomet, ne da bi kaj posebnega vedel o radiu. Na tem travniku so prvi dan vojne leta 1941 nacistični strmoglavci u-ničili stari 5-kilovatni oddajnik. Dolgo so zdaj po vojni raziskavah strokovnjaki, kje bi postavili novo veliko radijsko postajo. Tla so bila za ozemljitev primerna tudi blizu Grosuplja, kjer je talna voda visoka. Kazen oddajnika pa bi bilo tamkaj treba zgraditi tudi cesto. Zato so se spet odločili za staro mesto pri Domžalah, kjer so že pred vojno nameravali postaviti 20-kilovatni oddajnik. Delavci ((Projekta® so predlanskim v rekordnem času — v 35 dneh — sezidali zgradbo nove radijske postaje, lani v februarju pa je skupina francoskih monterjev začeia sestavljati in postavljati številne naprave ter aparature za novi od. dajnik. Dela so bila nato spričo pomanjkanja deviz pretrgana lani konec marca. Letos so znova prišli francoski monterji in že od sredine januarja nadaljujejo napol dokončano delo. Novi ljubljanski oddajnik je že pripravljen za slavnostni začetek, ki bo v soboto, 14. aprila popoldne. Isti dan bo odprt tudi novi studio Radia Ljubljane. Slovenija, k; ima* razmeroma največ radijskih poslušalcev, saj jih je blizu 70.000, je kohčno dobila primeren oddajnik. Naslednji načrt — povedo v oddajniku in Radijskem domu v Ljubljani — je televizija. Francoski monterji so postavili 135 kilovatni oddajnik fran. coske družbe «Thomson-Hou-ston». Popolnoma enako 135 ki. lovatno radijsko postajo so predlanskim odprli y Zagrebu. Razen teh dveh so francoski monterji postavili po vojni še štiri 20-kilovatne radijske postaje, in sicer v Skoplju, Sarajevu, Titogradu in Beogradu za LR Srbijo. Za primer naj po. verno, da je ista francoska družba postavila po vojni v francoskih kolonijah šest radijskih postaj, v Španiji pa dve. Vsekakor tudi na tem področju z velikimi koraki dohajamo drža. ve, ki so bile pred nami. In pred nami jih v radiofuziji ni bilo malo. kajti v stari Jugoslaviji je skupna moč vseh radijskih postaj zalegla le malo več, kolikor zmore en sam 20-kilovatni oddajnik. V LJUBLJANI OKUPATOR NIKOLI NI MOGEL NAJTI MALEGA ((KRIČAČA®. Ko bomo te dni slišali veliko radijsko postajo, bo prav, če se čitatelji seznanijo tudi z delom najmanjšega slovenskega kratkovalovnega oddajnika — Radia Osvobodilne fronte. Deset let poteka tetes, odkar je dal v avgustu 1. 1941 nared, heroj Tone Tomšič nalogo, da se sestavi oddajnik, ki so ga aktivisti v letih 1941-1942 enostavno imenovali «kričač». Naši ljudje Rado, Marijan, Drago, Jelka, Milan, Miloš, Mirko in morda še kdo, ki je sodeloval pri sestavljanju, oddajah in pre. našanju oddajnika, so imeli v prvem letu narodnoosvobodilne vojne razen plemenitih lastnosti eno samo najdragocenejšo izkušnjo. V mnogih državah so imele komunistične partije svo- menda vsi do zadnjega. Tajni oddajnik KP Nemčije je odkrila gestapo že pred vojno s pomočjo izključitve električnega tolka v potsam©zmiih delih o-mrežja Kratkovalovni oddajnik Radia Osvobodilne fronte je izdelal študent elektrotehnike Rado Luzner, ki je bil pozneje kot partizan ujet v Dolomitih in je umrl v Dachauu. V Ljubljani ga oddajnika ni mogel najti niti z instrumenti, niti z izključevanjem toka, niti s celo kolono kamionov, ki so bili opremljeni z instrumenti. Vsi sodelavci (dtričača®, razen Rada in Marijana. ki je padel pri Verdu, so dočakali osvoboditev. Od 17. novembra 1941 je ROF oddajal na valovnih dolžinah 26 m in 42 metrov, ]P ob koncu je oddajal na valovni dolžini Antona ko sredo in soboto ob 7.45. Trajale so največkrat od 5 do 15 minut. Pozneje je mali ((kričač® oddajal spored tudi vsak ponedeljek. V počastitev Prešerna je hila 10. februarja 1942 najdaljša oddaja, kj je trajala eno uro. Prva oddaja 17. novembra je bila na Vilharjevi cesti v hiši za nakladalnim stolpom. Priti bi moral napovedovalec Marijan. Iz opravičljivih vzrokov ga ni bilo (pozneje je napovedoval približno en mesec). Čakala sta ga Milan in Milko, Milko še danes pravi, da ne bo mogel nikoli pozabiti velike Milanove odločitve, ko je odločno dejal: «Ni ga! Jaz borni govoril!® Potlej je Radio OF oddajal vselej v drugem predelu Ljubljane. Menda ie na ta način menjal 18 stanovanj, kjer je imel — kakor ima zapisano pivi napovedovalec Milan — 45 oddaj. Vso aparaturo so prenašali v dveh, seveda precej debelih torbah. Pozneje je ROF dobil tudi gramofon in nevarno bieme se je še povečalo. Tudi svetlobni znaki obveščevalcev z ulic so omogočali, da so še pravi čas prenehali z oddajami in skrili oddajnik. Le enkrat je ((kričač® ostal obkoljen za Bežigradom. Milan je na svojo roko vzel avto italijanske radijske družbe EIAR in odpeljal oddajnik pred ■ nosom čedalje bolj besnih Italijanov- Ob najhujšem preganjanju ROF so v Ljubljani že govorili, da se nekje otroci igrajo z razbitim, skozi okno vrženim oddajnikom, da je napovedovalec ujet itd. Toda ko se je drugi dan «kričač» zopet oglasil, je bila Ljubljana pomirjena. V Ljubljani so Italijani obupali nad vsemi mogočimi načini iskanja tajnega oddajnika. Niti malo ni zaleglo odklapljanje omrežij. Radio OF je pravočasno zvedel tudi za to in si oskrbel akumulatorje in stikala, «Kričača» so dobro slišali po vsej Ljubljani. Slišali so ga celo v Beogradu in Afriki, do-čim se v bližnji okolici mesta ni cul njegov glas. Zgodilo se je, da direktor italijanske družbe EIAR nekoč ni slišal našega radia. V jezi je izbruhnil in izrekel veliko neumnost: «Toiiko jih posluša, da ne morejo vsi slišati®. Se marsikaj bi se dalo zapisati iz spominov sodelavcev Radia OF, k; je budil narodni upor v najtežjih časih, tedaj, ko je bilo najbolj nevarno prenašati literaturo in ((Slovenskega poročevalca®. Prvi oddajnik ni bil nikoli izdan in je nepoškodovan’ prispel na osvobojeno ozemlje Bele Krajine, kjer je ROF 1. 1944 spet začel z oddajami v črnomeljskem studiu, ki je bil za tedanje razmere že prav dobro urejen in je imel 0.05 kilovatni oddajnik. Ko hodiš po novem modernem studiu Radia Ljubljane, kamor radovednežev ne puste posebno radi, in si zamisliš partizanski podstrešni; studio iž Ljubljane ali studio na osvobojenem ozemlju Bele Krajine, še bolj spoštuješ veliko delo in izpolnitev naloge, ki jo je opra. vil ROF v Ljubljani 4 aprila 1942 ob zadnji oddaji. Novi studio v Ljubljani je sijajno urejen. Zanj je dobavila večino opreme tvrdka ((Siemens® z Dunaja. V Radijskem doro,u bodo morali do 14. aprila opraviti največ dela. Opremljene bodo morale biti vse tehnične kabine — prostori za vajo in oddajanje sporedov. Spričo moderne ureditve studia in novega velikega oddajnika pričakujejo deset tisoči zvestih poslušalcev vsak dan več in to željo jim lahko izpolni v največji meri edino programski oddelek slovenskega radia. ELEKTROINSTALACIJSKO PODJETJE TRST. UL. BOCC AVTORIZIRANI GEOMETER prevzema vse posle za katastrska knjiženja zemljišč in načrte stanovanjskih hiš po ugodnih cenah UL. MACHIAVELLI 17, III. vrata 7 BEMBIČ TRST - UL. CORONEO 38 se priporoča Pletilni svetovno znani stroji „ DIAMANT" „COLMOR" in ,/PFA F F" za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, pnšitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače. iiiHiiiiiiMiHimiiiniiin TRST MU HM, NA OBROK TRGOVINA Trsi, Ul. G. Vasari lO OGLEJTE! si nase izložbe • Dospela nam je nova pošiljka spomladanskih čevljev za ženske in moške rnmsANi \/ft r l J 1"" Včeraj ob 9. uri zvečer je bil V i A/l P zračtii pritisk 759.2 (v petek * |\ LlVl L 762.4!), toplota 14.5 (najvišja med dnevom 16.2, najnižja 9.0), vlaga 70 odst., veter 5 km (severozahodnik), nebo pokrito 5/10, vidljivost 15 km, toplota morja 11.3. Včeraj so se zračne motnje iz južne Fran- cije pričele pomikati proti vzhodu. Zato bo danes sicer lepo vreme, vendar večja oblačnost. STRAN 8 ZADNJA POROČILA 8. APRILA 1951 iiiiil : • * 10 11 ■i::::!::::::::::!::::: il i» j! iiiliS lili IZRAELSKO-SIRIJSKI OBMEJNI SPOR Pred razpravljanji v Varnostnem svetu Živahno delo diplomatov v Kairu • V Tel Avivu pravijo, da je vojaško obdobje končano - Tri velesile bodo posredovale v Bagdadu inTel Avivu tel AVIV, 7. - Uradno izraelsko poročilo javlja, da se rti dogodilo na področju Al Haitrna ob sirijsko-izraelifti meji nič novega, vendar pa |da je položaj še vedno napet. Kakor poročajo iz Londona, skuša angleška vlad® pomiriti vladi v Damasku m Tel Avivu m ju je pozvala, naj modro Uredita medsebojne odnose. lati angleški krogi tudi pravijo; da žele tudli Egipčani, kljub temu, da so proti Izraelu zavzeli zelo ositro stališče, odpraviti (vse, kar bi spravilo v nevarnost mir na Bližnjem vzhodu. Na Foreign Gfficeu so potrdili, Ida so sprejeli obvestilo amgle-Skega odpravnika poslov v Kairu, g katerim je javil, da Ea je egipčanski državna podtajnik opozoril na težak položaj po torkovem incidentu med Izraelom in Sirijo. To poročilo proučujejo na angleškem zunanjem ministrstvu in je prav (verjetno, da bodo po posvetovanjih med Londonom, Parizom in Wash.ington.om v ami-dtu izjave iz preteklega maja s katero so te vladle garantirale mir med! Izraelom in arabskimi in vojaški krogi, da je končano vojaško obdobje izraelsko-siri jakega incidenta. V Tel Avivu odobravajo brez rezerv represalije, ki so jih podlvzeli izraelski predstavniki. Zdaj mislijo, da če ne bo novih spopadov. bodo o sedanjem incidentu na dolgo razpravljali pred' mednarodnimi forumi. Danes je sirijski delegat pri OZN poslal predsedniku Varnostnega sveta dve pismi, v katerih je zahteval, naj se Varnostni svet čimprej sestane in zavzame stališče o zadnjih incidentih na sirijsko-izraelski meji. Prvo pismo govori o velikih incidentih v zadinjih 48 urah, drugo pa uradno zahteva sklicanje Varnostnega sveta. V Laike Succepsu pričakujejo, da se bo Varnostni svet sestal v prvih dnevih prihodnjega tedna. Danes je sprejel v Wasbing-tonu ameriški državni podtajnik im strokovnjak za vprašanja Bližnjega vzhoda, Mac Ghee sirijskega poslanika Faresa El Khurja, zaterr. pa še izraelskega poslanika Ebana. Oba sta državami, vplivali na vladi v I mu razložila stališči svojih Damasku in Tel Avivu. Tudi v izraelski prestolnici vlad. Tudli libanonski ministrski *> prepričani vladni, politični 1 predsednik j*e izjavil, da bo 'njegova država podprla Sirijo in da z velikim zanimanjem sledii nasprotjem medi Sirijo im Izraelom. Iz Damaska pa javljajo, da je sirijski parlament z 52 glasovi proti 42 izrekel zaupnico ministrskemu predsedniku Khaledu Elazemu. Za vlado sta glasovali republikanska skupina in neodvisni, medtem ko sta se IjudHka stranka in muslimanska socialistična fronta vzdržali. Danes pozno ponoči se je zvedelo, da je izraelska vlada sporočila Angliji, Franciji in ZDA. da Hna mirne, namene zaradi kršitve meje s Sirijo. Izrael je sporočil predstavnikom velesil, d!g upa v hiter in miren zaključek sedanjega spora med sestankom, ki ga je imel glavni ravnatelj zunanjega ministrstva v Tei Avivu Walter Eytan. Prav tako poročajo iz Kaira danes poocči, da bodo v Kairu zahtevali od arabskih držav, naj podpro egipčanski korak v Londonu, Washingtonu in Parizu proti izraelskemu «naipadu» na Sirijo. Tajnik Arabske lige je sprejel v Kairu Nassih Shi-baibo, sirijskega odpravnika poslov. Zunanji minister Saudske Arabije princ Feisal pa je sprejel egipčanskega zunanjega ministra Šalah el Din beja. Ta je po sestanku izjavil; «Vsi bomo podprli Sirijo v vsakem primeru«. Egipčanski zunanji minister je sprejel tudi iraškega odpravnika poslov-. Izvedelo se je tudii, da bodo Angleži poslali sfcupdni lovskih letal na reakcijski pogon «Vam-pire» v Jordanijo., Prva sku, pima bo tam 11. aprila prisostvovala mimohodu čet pred jordanskim kraljem Abdulahom, druga skupina pa bo sodelovala na jordanskih vojaških vajah, ki sle bodo pričele 12. aprila. Mir v Iranu Viada se je odločila ukiniti izredno stanje - Predsednik parlamentarne komisije za naito proti angleški noti, ker ima vsaka država pravico nacionalizirati svoje industrije TEHERAN, 7. — Danes je izjavil dr. Mohamed Mossa-degh, predsednik posebne komisije parlamenta za nafto, da je hotel Iran Z ukrepom za nacionalizacijo svoje industrije nafte, samo «ohraniti gospodarsko in politično neodvisnost in služiti mednarodnemu miru«. Dr. Mossadegh je govoril na posebni tiskovni konferenci. Dejal je. da se bo Perzija v bodoče v svoji industriji nafte posluževala predvsem strokovnjakov iz majhnih držav. Opozoril je, da ne spada spor med iransko vlado in «Anglo-Iranian Oil C.o» v kompetenco mednarodnega sodišča v Haagu, ker ima vsaka država pravico nacionalizirati svoje industrije. Mosadegh je potem dejal, da mora Iran odbiti zadnjo angleško noto, ker se londonska vlada ne sme vmešavati v nasprotja med iransko vlado in neko privatno družbo. Iranski ministrski svet se je odločil preklicati odlok o izrednem stanju. Zdi se, da bo ta novi ukrep stopil jutri v veljavo, ko se bo zbral iranski parlament na novo zasedanje. Položaj v državi se je izboljšal, kljub temu, da na nekaterih področjih industrije nafte stavka še vedno traja. Danes je javil dopisnik lista «Kei-han» iz Abadana, da še stavkajo pristaniščniki v Machour-ju in delavci v Aghadjari. Vladna komisija, ki je obi- ŠPORTNI DNEVNIK Današnji program ZDTV Montebello-Sv. Just, Arrigoni-Piran Začetek istrskega prvenstva - Košarka Kolesarske dirke V nedeljski finalnih igrah bomo lahko prisostvoval dvobojema med tržaškima in istrskima enajstericama. Na Opčinah se bosta ob 15.30 pomerila Monte-bello in Sv. Just Obe ekipi sta v prvi nedelji tega tekmovanja doživeli svoje razočaranje, čeprav Montebello nekoliko j manjše od Sv. Justa. Današnja tekma bo verjetno odločilna za tretje mesto, ki pa Montebello ne bi smelo zbežati. Sv. Just je enajstorica vse preveč mehke hrbtenice, poleg tega pa se nam tudi zdi, da igralci nimajo potrebne volje in elana. Piran odpotuje na izolsko igrišče, kjer bo poskusil srečo proti Arrigoniju. Drugega ne bo mogel, kot preizkusiti srečo ker so izolani trenutno v svoji najsijajnejši formi in smo lahko ravno v nedeljo v Trstu videli, kakšen brezhiben stroj je njihova napadalna petorica. Tudi ta tekma bo ob 15.30. Okrožni odbor ZDTV in Oblastni fizkulturni odbor za Istro sta organizirala nogometno tekmovanje za «Pokal Istre«, ki bo zajelo najmočnejša moštva Istre, tostran in onkraj meje. Pri tekmovanju, ki se bo pričelo danes, bodo sodelovala ta moštva; Uljanik iz Pulja. Pulj II, Raša, Rovinj, Medulin, Poreč, Tovarna tobaka-Rovinj, Koper, Piran in Buje. V prvem kolu, ki se igra danes, bodo moštva jugoslovanske cone STO odigrala sledeče tekme; V Rovinju; Rovinj-Koper, v Bujah; Buje-TT-Rovinj, v Pulju: Uujanik-Piran. V Kopru se prične kvalifikacijski turnir v košarki. Današnje tekme: Aurora-Polet in JA. KDT iz Trsta. Na dirkališču koprskega stadiona bodo popoldne zanimive kolesarske dirke, na katerih bodo dirkali znani kolesarji; Sellier, Rinaldi, Grio, Apollo-nio, Brajnik, Lonzarič in drugi. V Kopru bosta odigrani dve tekmi in sicer Jugoslovanska Armija-CP Trst ob 10.30 uri na novem igrišču za košarko v Kopru Aurora-Polet Trsta pa ob 9.30 uri na istem igrišču. Finalna nogometna tekma med Arrigoni Izola in Piran bo v Izoli ob 15.30 uri. TENIS Turnir v Rimu se začne 91. m. skala to področje nafte v Južni Perziji, je povabila stavkajoče delavce, naj se vrnejo na delo, da bodo tako lahko v mirnejšem ozračju proučili svoje zahteve. Komisija je tudi pozvala predstavnike «Anglo-lra-nian Oil C.o», naj temeljito pro-uče položaj, ki je nastal po stavki njenih nameščencev. Katz-Suhy se pretepa FILADELFIA, 7. — Stakni poljski zastopnik pri OZN, Katz — Suhy in bivši ameriški državni podtajnik Adolf Berie sta se danes stepla za mikrofon olb koncu 55-lethega zasedanja ameriške akademije za politične in socialne vedle. Oba sta govorila na tem zasedanju, na katerem je prisostvovalo okrog 300 ljudi. Katz — Suhy se je že oblačil, ko je stopil Berle k mikrofonu in obsodil Suhega, da je žalil ameriške vojake, ki umirajo na Koreji. Suhy je takoj skočil in odrinil Berleja od mikrofona in pričel vanj vpiti; «Na Koreji ameriški vojaki ubijajo može in žene«, Narto sta se pričela prerivati in boriti za mikrofon. Borba je bila že precej huda, ko jo je prekinil podpredsednik akademije Kulp. Katz-Suhy je nato takoj zapustil dvorano. KINO V TRSTU Letalske izvidnice iščejo ponesrečeno letalo SAN FRANCISCO, 7. --»Danes zvečer so zaman pričakovali n® letališču S. Barbara letalo družbe «Southwest Airlines. Na letalu je 19 potnikov. Letalo, je na liniji med San Franciscom in Los Angelesom. Takoj so poslali letalske izvidnice, dia bi poiskale letalo, vendar so se te morale vrniti zaradi goste megle. RIM, 7. — Danes so izbrali 1 njim se je povečalo število vpi- nosilce skupin za mednarodni ---------------------- — turnir, ki bo od 9. do 16. apri- la v Rimu, Lestvica posameznikov je taka: Patty, Drobny, Sa-vitt, Bergelin, Von Cramm, Da. vidsson, Clark ter Ampon. Tur. nir je kvalitetno zelo močan, saj niso mogli biti vključeni v osem nosilcev skupin igralci, kot so Washer, Mitič, Cucelli, Masip ter Branovič, ki se je prijavil v zadnjem trenutku. Z Še 23 dni in 1. maj bo tu! 77i' ^ J’’7? iv '**A- mVm Pionirji in pionirke, mladinci, mladinke in člani posečajo redno prvomajske vaje: vendar so najpridnejši oni iz petega okraja. Pohvale so vredni tudi telovalci centra, Sv. Ivana, Sv. Jakoba in Skednja. Na podeželju se odlikujejo Plavčani, Prosečani ter Naibrežinci. Kdor še ni začel, naj le hitro. Dnevi tečejo! sanih na 48, igralk pa bo 24. Nemčija - Italija 2:1 VERONA, 7. — Danes so odigrali ob prisotnosti ogromnega števila gledalcev iz vseh predelov Italije in Nemčije prvi del nemško-italijanskega dvoboja v tenisu. Nemci so izbojevali zmago v obeh igtah posameznikov, par Cucelli -Marcello del Bello pa je premagal po krasni igri Nemca Von Cramroa in Goepferta. Maggi je bil danes zelo nervo. zen, del Bello pa je nastopil z vročino. Omeniti je treba, da sta vodila Nemca v tretjem se.tu igre dvojic s 5:2 in v točkah 40:0. da jim je torej manjkala do zmage seta ena sama nasprotnikova napaka, a da sta Italijana kljub temu uspela na-doknaditi in celo zmagati. Rezultati: Hermann . Maggi: 6:0, 6:4. Bucholz - M. del Bello: 6:2, 6:3. Dvojice: Cucelli . del Bello: Von Gramm - Goepfert; 6:3, 1:6, 7:5; 6:4. 4x100 yardov: 3' 23' COLUMBUS, 7. — Trgatev svetovnih rekordov se nadaljuje. Danes je štafeta Nevvhoven Svvimming Cluba postavila nov rekord na 4x100 yardov prosto s časom 3’23”. Prejšnji rekord je imela ista štafeta leta 1948, rezultat pa je bil 3’23”8. B 0 H S Charles • Joe Ata 30. maja CHICAGO, 7. — Svetovni prvak težke kategorije Ezzard Charles je podpisal pogodbo, s katero se obvezuje, da se bo boril za svetovno prvenstvo proti prvaku srednjetežke teže Jou Maximu. Mateh bo v Chicago Stadiumu 30. maja. Char. les bo. dobil čistih 40 odst. dobička. DeseloAireyero poročilo o finančnem položaju (Nadaljevanje s 7. strani. ravnost smešno, da je na našem ozemlju okoli štvrinajst-krat več posrednih davkov, lei težijo vsakega posameznika takrat, ko si gre kupit čevlje, obleko aU katero koli drugo življenjsko potrebščino. Poleg tega ta ogromni razčlenjeni, do kraja birokratizirani sistem pobiranja posrednih davkov zaposluje ogromno število davčnih uradnikov, kar vodi na drugi strani k povečanju postdvke izdatkov za državne urade. Pri teni moramo pripomniti, da ne kažejo tv davki nikakih nagibov k izboljšanju. Prav obratno v proračunu za prvi semester 1951. vidimo, da se je predvidena, postavka neposrednih davkov celo zmanjšala, medtem ko se postavke posrednih davkov večajo. Tako bodo plačali Tržačani prihod-nje teto posrednih davkov 2 milijardi 851.350.000 lir, davkov na obrtnike, carino in indirektni davek na potrošnjo 6.732.000 lir. Večajo se tudi dohodki državnega monopola. Ker so se dohodki povečali, pravi poročilo, je bilo moči povečat i proračunske izdatke za primernejšo zadostitev potreb. V letu 1950. so bile izdane velike vsote Za sezidanje stanovanjskih hiš. okoli 2 milijardi je Odo nakazano v ta namen, za pristanišče v Zavljah 560 milijonov in okoli 500 milijonov so znašala posojila industrijskim' podjetjem. Nikjer v celotnem poročilu ni sledu o tem, koliko je dobilo kmetijstvo, verjetno je ta številka tako majhna, da se ne zdi niti omembe vrednd. Lahko pripomnimo še enkrat t, ' E. Flynn in G. Garson. Centrale. 15.00: ({Pripovedke strica Toma« in film W. Disneya. Moderno. 15.00: «Na svidenje«, M. Lockwood. Eden. lf.30: »Tajfun nad Malezijo«, D. Lamour. RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA Nedelja 8. aprila 1951. Poročila v slovenščini ob 7.00, 13.00. 19.30, 23.05; v hrvaščini ob 18.45; v italijanščini ob 6.45, 12.45, 19.15 in 23.00. 7.00: Jutranja glasba do 8.00, nato orkestralna glasba. 8.30: Kmetijska ura (slov.) 9.00: Pevski ansambli in solisti. 10.00: Pesmi in plesi raznih narodov. 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.) 11.15: Slavni instrumentalisti. 11.30: Glasba po željah (slov.) 13.15: Skladbe za najmlajše. 13.30: Pionirska oddaja: Giuseppe Verdi (slov.) 14.45: Glasba po željah (ital.) do 16.00. 17.00: Oddaja za podeželje: Cvetko Golar: Alenčica in zmaj - Reportaža: Ribiči se pripravljajo na letni lov (slov.) 18.30: Lahka glasba. 19.45: Veder glasbeni spored. 20.10: Brahms: Koncert za violino in orkester v D-duru. 21.00: Iz opernega sveta. 22.15: Lahka in plesna glasba. 23.15: Glasba za lahko noč do 23.30. TRST II. 19.45 Poročila ob 7.15, 12.45, In 23.15. 8.00: Koledar in jutranja glasba. 8.45: Vesela glasba. 9.00: Kmetijska oddaja. 9.30: Lahka glasba. 10.00: Prenos maše iz cerkve sv. Justa, med mašo pridiga. 11.15: Cezar Franck: Simfonične variacije. 11.45: Rimski Korsakov: Španski capriccio. 12.00: Od melodije do melodije. 12.30: Valčki in polke. 13.00: Glasba po željah. 14.30: Popoldan v operi. 15.30: Razni solisti. 17.00: To, kar vsakdo rad posluša. 18.30: Oddaja za najmlajše. 19.00: Richard Strauss: Burke Tilla Eulenspiegla. 19.15: Pestra glasba. 20.00: Znane in priljubljene melodije. 20.35: Operetni odmevi. 21.00: Z domače knjižne police. 22.00: Schubert: Simfonija št. 9 v Crduru. 22.47: Večerne melodije. 23.35: Polnočna glasba do 24.00. TRST I. Poročila ob 7.30, 13.00, 20.00 in 23.10. 8.00: Jutranja glasba. 8.45: Operni odlomki. 13.25: Lahka glasba Guida Cergolija. 14.30: Solisti s kitaro. 15.00: Donadijev melodični orkester. 15.30: Jazz. 15.45: Prenos mednarodne nogometne tekme Portugalska - Italija. 18.00: Sinita nična glasba. 18.50; Napoletanske pesmi. 20.45: Dunajski motivi. iiiip ’!plj ’TTHHiiTniiwiiiliiniiiiiM«iaiiii^iiiiiiiiiwwiBBinnnniiimniiiniHHtmimiininHiHiHtiiimuiiiiiiiuuniillHuBiiiiai Najvažnejše današnje oddaje: Radio Slovenija: 10.00 Dopoldanski simfonični koncert: 22.30 Skladbe, ki jih redko slišimo. RADIO Radio jug. cone Trsta: 11.30 Glasba po željah; 19.45 Veder glasbeni spored. Trst II.: 11-45 R. Kor sakov: Spar.ski capriccio; 19.00 R. Strauss: Bur e Tilla Eulenspiegla. Trst I.: 14.30 Solisti na kitaro. Mizarji podjetniki Deske smre kove, mace-I snov e in trdih KIH8tOV3lCI ! lesov, trame vezane plošče, furnir, parkete in drva •udi najugodneje IRSI vialeSonninoM M. 90441 Krznarstvo TRST Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 (tii {dačilu, C MIZARSKA DELAVNICA TRST Ul. Polonio 3 MIHELJ JOŽE vhidiov^htun uiisn'!0 hit n dela p e ugoclnili cenah S/a\m ^)iiyJir® TrfifL €3 J^ictieltlhnUl0 lit CGfilVff/fi/li lm!^[au9 «'jrrri/frcYn//i teh hleptriMu o lja‘1 Celimi a Hidromontaža Sporočam svojim spoštovanim gostom, da sem s prvim aprilom zopet sprejel vodstvo svoje kavarne v Ul. Cellini št. 3, tel. 4386 sprejme večje šte®1. gradbenih in strojn ^ ključavničar! Interesenti naj so la p9 pismeno ali osebo0 j personalni odo^n HIDRO MONTA/ ff& ptipotočam BENCO-LISI ANI Ul. heroja Tomšiča MARIBOR Vali hml KRZNENI PLAŠČ 2ILI0TT TRST. Ul. 30. oktobra št. 11, tel. 29374 miniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiinmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii iiiiiiiiiijuiilUtlUlU^ T* luniil! TkldtolCMciHt ^ {Mositv^i} doSie^d uefakd U dvetOMU UOfM II. DEL 125. r PREVEDEL P RO V. LlltITRIRAL DR. DR. PRAN ROBERT BRADA« H L A V A T V Vanj ek je vzel Svejku slušalko Iz roke in razburjeno kriCal,-da železničarji figo ved6. češ da je bil pravkar v polkovni pisarni. Svejk je vztrajal pri telefonu in je na vsa vprašanja, kaj je novega, odgovarjal, da se Se nič določnega ne ve. Tako je odgovoril tudi na vprašanje nadporočnika Lukaša: «Kaj je pri vas novega?* «Ne ve se se nič določnega, gospod obrlajtnant*, je od govoril Svejk. «Vi osel, povesite slušalko!* Potem je prišla eela vrsta telefonogramov, ki jih je Svejk po daljšem nesporazumevanju sprejel. Najprej tisti telefono-gram, ki mu ni mogel biti narekovan, ker ni povesil slušalke in je’spal, tikajoč se cepljenih in necepljenih. Potem spet zakasneli telefonogram o konservah, kar je bilo že včeraj pojasnjeno. Nato telefonogram vsem bataljonom, kompanijam in de-loma polku: »Kopija telefonograma brigade No. 76692. Ukaz brigade štev. 172. — Pri izkazih o gospodarjenju vojnih kuhinj sledi tale red pri uporabljanih produktih: 1. meso, 2. konserve, 3. sveža zelenjava, 4. posušena zelenjava, 5. riž, 6. makarone, 7. kaša in zdrob, 8. krompir, namesto prejšnjega: 4. posušena zelenjava, 5- sveža zelenjava.* Ko je Svejk to prebral računskemu naredniku, je Vanjek svečano izjavil, da se taki telefonogirami mečejo v latrino: «To si je izmislil kak bebec pri štabu armade in zdaj gre to po vseh divizijah, brigadah in polkih.* Potem je Svejk sprejel še en telefonogram, ki je bil tako hitro narekovan, da je Svejk ujel samo to, kar se je zdelo kakor šifra'. «In der Folge genauer erlaubt gewesen oder das selbst einem hingegen immerhin eingeholt werden.»* «To je vse odveč*, je rekel Vanjek, ko se je Svejk strašno čudil, kaj je napisal; «same neumnosti, dasi vrag ve, ali ni to, morda Šifrirano. Pa tudi to lahko vržemo v koš.* «Jaz tudi tako mislim*, je rekel Svejk; «če bi sporočil gospodu obrlajtnantu, da se mora in der Folge genauer erlaubt gewesen oder das selbst einem hingegen immerhin eingeholt werden, bi bil še užaljen.* «Marsikdo vam je grozno nedotakljiv*, je nadaljeval Svejk. »Nekoč sem se z Vysočan peljal s tramvajem v Prago in v Libnji je prisedel neki gospod Novotny. Brž ko sem ga spoznal, sem šel k njemu in sem se dal z njim v pogovor, češ da sva oba iz Dražova. On pa se je name razkričal, naj ga ne nadlegujem, češ da me ne pozna. Začel sem mu pojasnjevati, naj se le spomni, da sem kot majhen deček hodil k njemu z materjo. * Zaradi temnejših bilo dovoljeno ali to celo nekomu nasprotno tako ali tako bo nadoknadeno. ki ji je bilo ime Antonija, očetu pa Prokop, ki je bil oskrbnik na veleposestvu. Se potem ni maral vedeti, da se poznava- Zato sem mu še enkrat povedal vse podrobnosti, češ da sta bila v Dražovu dva Novotna, Anton in Jože. Da je on tisti Jože, da so mi pisali o njem iz Dražova, da je obstrelil svojo ženo, ko ga je zmerjala zaradi pijače. In zdajci se vam je on razpetelinil, jaz sem se mu umaknil, on pa je razbil šipo na prednjem koncu tramvaja, tisto veliko pred voznikom. Zato so naju ven postavili. odvedli in na komisariatu se je izkazalo, da je bil zato tako nedotakljiv, ker se sploh ni pisal Jože Novotny, ampak Edvard Doubrava in je bil iz Montgomere v Ameriki; bil je tukaj na obisku pri sorodnikih svoje rodbine.* Telefon je prekinil njegovo pripovedovanje in hripav glas iz oddelka strojnic je zopet spraševal, ali se bodo odpeljali na fronto. Baje bo zjutraj posvetovanje pri gospodu polkovniku. Pri vratih se je pojavil ves bled kadet Biegler, največji bedak pri kompaniji, ker je skušal v enoletniški šoli uveljaviti svoje znanje. Pomignil je Vanjku, naj gre z njim na hodnik, kjer se je z njim dolgo razgovarjal. Ko se je Vanjek vrnil, se je zaničljivo smehljal. «To je trapeč*, je rekel Svejku; «pri naši marškompaniji imamo res eksemplarje! Bil je tudi pri konferenci in, ko so se razhajali, je gospod obrlajtnant ukazal, naj vsi komandanti čet vizitlrajo puške in naj bodo strogi. In zdajci me pride vprašat, ali naj da privezati Zlabka. ker si je svojo puško očistil s petrolejem.* Vanjek se je razburil. «Za takšno neumnost me vpraša zdaj. ko pojdemo na fronto. Saj se je gospod obrlajtnant včeraj dobro premislil, ko je dal privezati svojega slugo. Zato sem temu mladiču tudi rekel, naj se dobro premisli, preden bo delal iz moštva živali.* «Ko že govorite o slugi*, je rekel Svejk, «ali ste 11101 katerega našli za gospoda obrlajtnanta?* . «Le potrpite!* je odgovoril Vanjek. «Za vse je ge Oj Sicer pa mislim, da se bo gospod obrlajtnant na Bal ^ vadil. Kdaj pa kdaj mu kaj požre, na bojišču pa sa 0 g9lo minilo. Tam ne bosta imela oba kaj jesti. Ce pravim, d? ostane, to velja- To je moja skrb in gospod obrlajtna biti tiho. Le nikar ne hiteti!* Vanjek je zopet legel na svojo posteljo in a pripovedujte mi kako zgodbico iz vojaškega življenja-. $ «Bi že*, je odgovoril Svejk, «a bojim se. da bo s telefoniral.* «Pa izključite telefon, Svejk! Odvijte vod ali Pa slušalko!* «Dobro», je rekel Svejk in snel slušalko; «povem kar je primemo’ za tole situacijo, le da so bili takrat ^ prave vojne samo manevri in je bila prav takšna P_a g danes, ker se ni vedelo, kdaj odrinemo iz vojašnice- je8. j je služil neki Sic, dober človek, ampak pobožen ^i® si je mislil, da so manevri nekaj groznega, da lJuf^u K9 nevrih padajo od žeje in jih sanitejci pobirajo na ^ sadje, ki pada z drevja. Zato je pil in pil, 'in ko sm° manevre iz vojašnice, je rekel: .Jaz, fantje, tega 110 $ot°1 , mene lahko reši edinole sam bog.’ Potem smo Prl=. in tam smo dva dni počivali. Tisti sic je storil tofloro^jcl taborili, se je pobral in Sel nekaj kupovat v vas zaciI13; ^ jjl ter se vrnil opoldne v taborišče. Bila je veHka vro1 je zagledal .na cesti steber, na stebru je bila skrinj pod steklom prav majhen kipec svetega Janeza NcP (Nadalievan' oipa9. UKEDN1ST VO: ULICA MONTEC CH1, St. 6, UL <>a Poštni tekoči rafinn za STO-ZVU- Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.6374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega tnore«ns8|!® _ ffl — - -- ““• 'ov v ii <.00X01,0 “ - — ■ •- no vu(vjiavijv. ngriii.ii* uciuuni aiiLliCNd «»»• ^ > Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska 0^°'