m- y^mv'!. Slovenci-bratje združimo se! Y slogi je moč! SteT. U ^ZADNJI POZIV --- M • I < -- HA VSE ZAVEDNE SLOVENCE ZA "Slovensko narodno jednoto". Kaj.bomo ponavljali, kar smo že cpctovano razpravljali in rojakom na srce polagali o posameznostih "slovenske narodne jednote". Omenimo naj le še, da je čikaško društvo "Slavija'' na svojem zadnjem zborovanju 6. t. m. založilo nekaki jednotni fond za pokritje prvih jed-notnih stroškov. S tem je društvo pokazalo, da hoče odločno vstrajati na začeti poti in niti za las ne odstopiti od svojega cilja. Res je, vsak začetek je težak, a kjer začetka ni, tudi konca ne more biti.. Zato pa poživljamo tem potom še enkrat vse zavedne rojake in somišljenike naše širom Zedinje-nih držav, ustanovite kar najhitreje nova društva v prospeh narodjie jednote; kjer pa se zedinijo v ta namen stara društva, tem bolje. Čas je drag, zato pa. na j nihče še dlje ne odlaša s sodelovanjem na ustanovitvi slovenske narodne jednote. Hodimo odkritosrčni! Mi priznavamo javno, da nam ostale' slov. jednote ne ugajajo že vsled tega, ker nam kratijo vsako prosto voljo tudi izven uradnega poslovanja. Mi stojimo na stališču, da sme biti vsak človek popolnoma evolKxlen v vsakem oziru; nihče mu ne Sme kratiti njegovega prepričanja, le dostojno in uzorno naj 6C vede. To je glavni pogoj, kateri se upošteva iu ^e bo upošteval pri ustanovitvi slovenske nar. jed. In, ker vemo, da ne stojimo osamljeni s temi idejami tu, rečemo, da je dolžnost vsakega treznomislečega Slovenca stopiti pod prapor "slov. nar. jetl." Vemo pa tudi, da je mnogo rojakov, ki ne spadajo še poj nobeno jednoto in tem se nudi prav sedaj lepa prilika, da se preskrbe za slučaj bolezni ali smrti. Odločno pa rečemo, da ravna nc-premišljeno-nespametno tisti, ki ne stopi v kako podporno društvo. Vsak narod ima svoje j>odporna društva, ker ta so neobhodno i>o-trebna v Ameriki. Nihče naj ne misli, da bomo še dlje odlašali z glavnim zborovanjem. Za shod je že vse priprav Kaj je skeb? Kar je izdajalec proti svoji domovini, to je skeb proti delavski sveti reči.. Morebiti sta oba potrebna v vojskinem času, toda vzlic temu sta oba zaničevana, kadar se povrne mir. Ako je treba pomoči sodrugoin tedaj stiska skeb svoje žepe; ako pa se gre za pridobitev kake pomoči, je skeb prvi, ki se oglasi'zanjo, čeprav ni storil ničesar, da se sestavi kaka pomoč. Skeb skrbi samo zase, 011 ne ve, da bo za jutrom šc več dni sledilo. Za denarno nagrado bi izda! svoje prijatelje, svojo obitelj, svojo domovino. S kratka: skeb ali "garjcvec" je izdajalec v ožjem pomenu besede, 011 prodaja svoje delavske so-druge, da je sam prodan od svojih delodajalcev. Pride pa čas, ko ga začno sodrugi in delodajalci zaničevati, slednjič ga zapusti vsak. On je sovražnik samega sebe, nasprotnik sedanjemu veku in uničevalec dobrih časov. Za[>omnite si imeti,t in obraze skebov. Nedvomno jih bodete še večkrat srečali v svojem življenji. Sveti Peter in skeb. Obraza resnega sveti Peter pri vratih stal, da bi nevredneža vsacega od njih |K)gnal. Na vrhu zlate lestvice pa se prikaže, proseča uliod, podoba dvomljive baže. Stopila je pred Petra, dobrega . svetnika; rekla, da stopiti v nebo cclb jo mika. "Prosim te, svetnik ljubi in mogočni, odpri mi nclw zlato, s ključem ti bod' ročni. Pridružil rad bi se drugim srečnim, v slavo bi igral rad harpo Večnim. O sveti Peter,uzroka ni me odvrniti, nič na [»ti ne stoji me posvetiti. Pri mitingah trikrat bil na teden, med govorniki jaz gotovo bil eden. Sosedom vedno pravil sem se |>o-korili, hudobna pota, kar mogoče brž zapustiti. Neumorno n°voril o Adamu in Evi, o grehu, katerega naredile sta te šlevi. Mitenga vsacega bil sem pravi kras, močna imam pljuča in čvrst glas. Vidiš Peter, pravi, prav izborno storiš, Chicago, 111. 11. marca 1904; Prispevek k odmevu! Razgled po svetu, Leto III SLOV. NAR. JEDNOTE! cih dent graph Ijeno in se prične 6. aprila z jutraj.. , Skrbno preštudirana pravila so de- nebeška vTata im koj otvor.s, loma že gotova, vsled česar bodo|Ud kompatuje pismo rekoma.uli-inielr zastouniki in poooblaščenci! ran0' raznih društev lahko delo. Vnanji zastopniki so naprošeni dospeti v Cikago že v torek zvečer, ko bo skupni sestanek vseh delegatov. Zborovanje se bo zaključilo z veliko ljudsko veselico, s sodelovanjem del. pev. zbora "Orel". V 13. št. "Gl. Sv." bodo naznanjeni vsi zastopniki in ]>ooblaščcnci raznih že priglašenih društev. Društva, ki še niso imenovala svoje odposlance ali pooblaščence na prvo glavno zborovanje, naj to kar najhitreje store, oziroma dajo'lahko pismene nasvete glavnemu zboru. Vsi odposlanci prijavljenih društev dobe povrnjeno vožnjo sem in nazaj |x> končanem zborovanju iz jed-notnega fonda. Vsak treznomisleči rojak naj postane ud slov. nar. jed. s principom, da naša jednota ne sme biti zadnja, marveč, da se mora povzdigniti v najkrajšem času med prve jednote. Z umnim gospodjiMstvom in vstraj-nostjo sedanjih jednotnih članov bomo dosegli tudi to. Kjcr„je le 8 vrlih rojakov skupaj, bi bilo želeti, da se ustanovi društvo, in to je prav lahko, le potrpljenja in dobre volje treba 1 Kdor bo storil kaj za slov. nar. jednoto, si bo lahko v svesti, da je storil tudi nekaj za napredek Slovencev v Ameriki. Tudi drugi bratje Jugoslovani so nam dobro došli, stisnili jim bomo bratsko roke. Z geslom: "Vse za slo. vensko narodno jednoto", podajmo krat je — bratsko si roke! Za začasni pripravljavni odbor jslov. narodne jednote": Frank Klobučar, predsednik; Anion Mladil, l. tajnik; Frank Bahovec, blagajnik Vsa pisma je adresirati na: Anion Mladic-a, I. tajnika društva "Slavma", "134 W. 19th Str. feicago, nL tud' prinesel sem—0110 ni pretirano. Hvali me na debelo in na drobno, utiši besedo proti meni vsako zlobno. To pismo povzdignilo gotovo me bo, če dniz'ga ne. v zlato, lepo nebo. Kar konipanija mi sama hotela je dati, na um mi ni prišlo jhj več vprašati. Plačilo veliko jaz res sem zaslužil, z unijcem nikdar se jaz ne družil. Xikol' se nisem v štrajke jaz mešal, žep moj linijsko karto vedjio je pogrešal. Razlogov ilost', moj ljubi, dragi Piter, da skoz vrata pustiš me vrlo hiter." Mirno sedel Peter, brado gladil se, oko njegovo pa zablisketak) je. "Čuvaj teli vrat, kdo je, jaz al' ti? Kdo v rokah njih ključ drži? Na zemlji skeb bil si imenovan, po domače "garjevec" povsod pso-van." Po besedah teh sveti Peter vstal, na gumbico prst pritisnil kmal'. Služabnik ko blisk rfritis^u-se od- zval, j kojemu Peter skeba takoj je^oddal. Vodi brž v peklo, pri mojduna! tega petoliznega, zanikrnega ko-štruna. Tik svoj'ga trona hudič kosmati, naj ga v razbeljen jarm vkomati. Pa stoj 1 Meni se zdi, da še hudič, spustit od se' bo najglasneji krič, ako mu luid' smrad ocvrtga skeba, v nos noč in dan naprej mu drega. Nič manj .preverjen s^Ti.primaraha, da ta v peklu še kak štrajk nam skuha. riše P—i. r ', 'Pozno, toda vendar se je pričelo intensivneje razpravljati o naši bodoči "slovenski narodni jednoti". Do sedaj se je še vse premalo pisalo o tej ideji iz vnanje strani v predale Glas svobode, kateri zavzema stališče in protckcijo. In zato je ravno prav, da se je pisatelj g. A. T. še pred časom oglasil in razvil svoje intimne želje -in vzvišene nazore o bodoči narodni jednoti. Kar misli in piše pisatelj o tej zadevi, je docela važno in tudi jaz stojim prav blizo njegovim nazorom, Zavzemam se za to, da bi se ta jednota že v bližnji bodočnosti imenovala drugače, a nikakor ne "Jugoslovanska narodna jednota". To bi bilo nesmiselno, kakor je ne-1 smisel glede jugoslovanske katoliške jednote, kar pisatelj sam omenja in povdarja. "Jugosl. nar. jednote" nikakor ne morem pojmiti v enotnem smislu, ker Jugoslovani tvorijo, kakor pisatelj sam pravi, tri neodvisne narode, vsak s svojim bogom. In tc tri slovanske narode sjHjjiti v eno slovansko vzajemnost; ki naj bi bila v vsakem oziru čisto idealno Slovanstvo, se mi zdi v tem smislu pre fantastično, sosebno če pomislimo na književnost jugoslovanskih narodov. Slovanska vzajemnost zamore|lcd ]>ostati le tedaj resnična in uresničena, če se vsakemu narodu da ono, kar mu je sveto in drago, to je, vso ono svobodo, katero si posameznik želi, pa bodisi že v verskem ali v narodnem oziru. In to mora*"biti izvedeno z duševno vzvišenega stališča. V Ameriki so skušali izvršiti to že drugi slovanski narodi, ki stoje na višji stopinji izobrazbe kot mi Slovenci. Cehi na pr. imajo take slovanske |Kxl[>orna društva, v katere se sprejme le Slovan," vzlic Ic-niu pa ni mogoče reči, da se je s temi.nagibi slovansko-vzajemni Čut le za piko približal istem« cilju, za katerim streme lajiki. To je dokaz, da se proces slovanske vzajemnosti ne da izvesti brez duševne podlage. Samo materijelni smotri ne l>odo nikdar povzdignili Slovane v narodnem smislu do onega vrhunca, katerega se hode po enakih |>otih doseči do splošnega Slovanstva. Takega stališča bodoča jednota ne sme zavzemati, sosebno v narodnem oziru ue, ker se ista ne sme pečati s politiko razeiLinorebiti for-mclno. Na podlagi materijelnih sredstev torej, nam ni pričakovati kakega združenja Slovanov, k večjim med-sebojno plemensko nagnjenost, kar pa je inače čisto naravno. Ves trud v tem oziru je danes še zaman. Niti o splošni slovenski vzajemnosti ne moremo govoriti kaj šele o jugoslovanski. Saj bi ne šle niti meščanske stranke z natni, ko hoče vendar ]>osamczriik imeti predvsem svoje interese zavarovane. Jaz se odločno zavzemam za to, da se de lavei oproste vseh spon in se i>o torn delavskega procesa združijo vsi Jugoslovani pod "Jugoslovansko delavsko jednoto". Jn, evo po mojem mnenju naslova "slovenski na rodni jednoti" v bližnji bodočnosti. Bodimo odkritosrčni in ne sramuj-mo se imenovati "delavce ", kajti le delo je vir vsega bogastva in lc potom zavednih delavcev se zamore odstraniti današnjo družabno korupcijo. \ »eitčiliški češki profesor Masa-rvk pravi: prišli bodo novi ljudje, ki bodo združili, slovanske brate p<*J en praj>or in to bo — delavstvo! Zatorej krepko naprej za ciljem v do — zmage I ruske-Japonskega bojišča. Japonci atakirali Vladivostok. Bitka nn rekiJa- 1 lu. Rusi tepenf. 7. marca se je prikazala japonska eskadra, obstoječa iz petih oklopnic iu dveh križark, pred Vladivosto-kom in začela bombardirati trdnja-vcL Škode ni bilo prouzročene 110- orešpondent londonskega lista andard" poroča iz Petrograda, daljo prejel car brzojavno obvestilo o jfbombardovanju Vladivostoka. Rusi so imeli baje neznatne izgube, naj f>rotno pa so Ja]>onci zgubili eno ali, ive ladiji. Brzojav se ne potrjuj! iz nobene strani, i ixli se, da manevrira japotuko bro ovje v vladivostdškiin vodovji: z 11 menom, da bi nenadoma napa-dlolptok Sahatin, katerega je Ja-]>oiftlti>|!»la Rusom in si,ga zopet prisvo-jiloj nazaj. Japonska ima tam velikih interesov in |xj vsem sever-neiif delu države bi nastopila lakota, ;\ko bi Rusija zabranila nadaljni izvor živeža na japonsko. Ribar-stvoma Sahalintt je jako razvito in deveti desetin vsega izvoza gre na Ruska vlada je sklenila ladij v obrambo otoka, kakor hitro se stopi reki Amur. >I'4rt Artur, 9. mar. — Ruski xl#nird ueveji uesciin v: Japojisko. Rusi poslati več ladij To fc zgodi, ka Posjet zaliva v tumenško dolino, kjer hoče z vojstvom na suhem skupno nastopati. Ako je to istina in izsledijo to Japonci, je pričakovati v najkrajšem času velike morske bitke. — Vsa pristanišča daleč na okoli so baje zamrznena in tako bo ta ruska eskadra prej ali slej prisiljena vrniti so v Vladivostok že vsed tega, da se preskrbi s premogom. Prej pa ko se to zgodi, mora prit ij do boja! Znano je dejstvo, da skoro vse ameriško časopisje simpatizuje z Japonci. S skrajno zlobnostjo se zaganja v vse, kar je ruskega in prinaša take laži z bojišča, da se vidijo na milje daleč. Kaj čudno, če je rastlo nasprotstvo med Rusijo 111 Zed. državami v očigled takih neresničnih j>oročil. Ruska vlada zahteva sedaj, da mora ameriško časopisje vse preklicati, kar je pisalo o poškodovanju ruske mornarice pred Port Arturom. Vojaško zapovedništvo je pripravljeno vsak čas dokazati, da ni bila nobena ruska ladija poškodovana še pun j pa potopljena pri zadnjem napadu na Port \rtur. Tudi je neresnično, da so Rusi zasedli Simmiuting, da bi tako dobili kontrolo čez železnico in brzoja\, pač pa so bile poslane vojaške patrulje v tiste kraje le na razgledovanje. Zadnje poročilo se potrjuje tudi iz kitajske strani. Cifu, 9. mar. — Poroča se, da je je najmanj eno leto deloval za kak v^čji časopis. Anglija. London, > 9. mar. — Ministrski predsednik Balfour je izjavil v spodnji zbornic!, da pripisuje angleška vlada veliko važnost izjavi Rusije, da bo ravnala s premogom kot z vojniško tihotapsko robo. Na konferenci v Bcrolinu I. 1884. je iz-* javil ruski zastopnik, da ne bo njegova vlada nikdar pripoznala mednarodno pomorsko pravo, katero označuje premog kot zabranjevino. Balfour je še |>ovedal, da se je njegova vlada obrnila na rusko za natančnejša pojasnila te zadeve. — Vojniški minister Arnold-Foster je naznanil v spodnji zbornici, da se je izdelal načrt za nove topove, s katerimi bo angleško poljsko topništvo daleč nadkriljevalo vse druge evropske artilerije. Z vlivanjem novih topov .se prične že aprila meseca. London, 10. mar. — "Daily Te-' legraph" zatrjuje, da so Japonci zasledili vladivostoško eskadro na odprtem morju in jo z vso silo napadli. Resultat boju se neznan u je, toda sodi se, da je bila ruska eskadra, ali uničena ali pa zajeta. — 100 milj od Vladivostoka sprejeli Rusi in Japonci tudi 11a suhem. Baje so bili prvi {>o|x)lnoma poraženi. Hongkong, 10. mar. — Kitajsko vojaštvo sc je v nekaterih okrajih ]kk1S znav (hi, okraj 1 vlada po|>olni mir, o Japon- al Makarov, izvrstni po-ec razmer na daljnem vzlio-dos|K-l danes sem. V vsem ničesar ne ve. Lo don, 9. mar. — Korešpon- Pozorl Opozarjamo Slovenci nii današnji oglas Fedend Gold r Mining Comp. Podjetje je popolnoma zanesljivo, kolikor se more zahtevati od rudništva. Rudnik leži I r prebogatem Beaver Lake Mining . u« ..V.t,,. »v Skeb prokleti, nazaj se na zemljo j distriktu. Beaver County,« F tali. t : , Nova družba Monarch b kapitalom 1 j ti 1 t^c f»«i tA cL-,ihi $30,000,000, načelu ji Rockefeller, da nadalje se bos tvoj te skubi. ^ ; ^ J Povej, da tud v peklu ne mara nic,)^ .^miljj J^pa* od Fed. za slvtffa najzanikrnejsi hudič !..... eral (Jold & Mining Co. Vsa na- Soclalni klub v Chicagl ima svoje redne seje t »ako drugo in vsako četrto nedeljo v mesecu ob 3 uri popoldne na Blue Island 535. tning tančna pojasnila daje obratno Frank Gram 664 So. Ceutre Ave., Chicago, I1L »riškega Exchange Tele-Co. naznanja, da so Japonci znovižposkušali zadelati uliod v pristanišče Port Artura. Natančno porot":k> o tvtu .šeui bilo. dostavljeno. Rim, cj. mar. — "Agenzia Libera" poroča, da so Rusi v vladivo-stoškem okraju jx>bili skoro vse Kitajce in Japonce. Japonska vlada je baje protestirala proti taki krvoločnosti. London, 9. mar. — Tukajšnje jajioiisko jioslnnstvo je mnenja, da se nahajajo 'Japonci meti vladivostoško eskadro. in Vladivostokom samim. Ruska eskadra je baje iskala zavetja v zalivti Posjet. Ruska oficijehia naznanila niti ne o-menjajo tc eskadre in splošno sc sodi, da je deloma že zajeta oil ja-|>onskega brodovja. Paris, 9. mar. — En brzojav iz Petrograda se glasi: Tukaj ne prevladuje nobena skrb radi vladivo-stoške eskadre. Ladijc so jako hitre in se bodo gotovo izognile boju z Ja[)onci, dokler ne nastopi i>oletje, do katerega časa sc bo ruski jx>!o-žaj na daljnem vzhodu vsestransko zboljšal. London, 9. mar. — Iz raznih strani sc jx>roča, da želi car, da bi velesile posredovale na daljnem vzhodu in napravile konec vojni, katera se je tako pogubno izkazala za rusko brodovje. Car je baje pripravljen ves razpor predložiti mednarodnemu razsodišču v HagU. Tozadevna pogajanja so že v teku in Rusija je baje nažnanila, da' bo v slučaju miru privolila v vse zahteve glede Mandžurije. Sanghaj, 9. mar. — Mobilizacija japonskega vojaštva se vrši v najlepšem redu, toda veliko počasneje, kakor sc jc prvotno mislilo. Kakor hitro bo ena armada izkrcana v Koreji in druga v Mandžuriji, se bo japonska moč razdelila v štiri enako močne oddelke. Katere kraje je japonrki generalni štab določil kot koncentracije, še ni znano. Marki Ito jc odjjotoval v Korejo v neki posebni misiji. S sabo ima lastnoročno pismo Mikadota na korejskega cesarja. Na potu ostane okoli tri tedne in je spremljan od grofa Tuczuko, generala Usagawa admirala Sakamota. Petrograd, 9. mar. — Ko so se japonske ladije prikazale pred Vladivostokom, jc bila vladivostoška eskadra pod kapitanom Ritzenstei-nom že na varnem. Vojaška ob-Jastva skrbno varujejo, izdati, kje Se ista nahaja; sodi se pa, da varuje transport ruskega vojaštva iz prišlo na reki Jalu do hude praske. H'0010, l*,stav!!o lla, ^n japon-I a I ione i so bili v veliki premoči, iz- ske.'" bf scJc,,V5ak H^f" nenadili so Ruse v neki zasedi m k1 ,''"ni,l,a- A^^v je jih strašno porazili ter poznali Čez I p"etavil svoj glavni stan .z Muk reko nazaj. Ruske izgube so velike, Japonska vojaška komanda jc storila vse, da bi se ta bitka začasno še zamolčala; a korejski domorod ci, kateri so pribežali v Činamfo, so povedali, da so Japonci iz dveh strani — pehota iz severne, in ar-lilerija iz južne — napadli 2000 mož ruske kavalirije Ob enem se zatrjuje, da so bili Rusi tepeni in da Ik'zc proti Kasongu in Čondšu. Baje se to j»oročilo ]XJtrjujc tudi iz Kasana, 70 kozakov je bilo ubitih in 40 zajetih. Število ranjenih ni znano. ' Rusija. Petrograd, 10. mar. — Ruska vlada je sklenila vložiti protest proti mobilizaciji kitajskega voja štva na rusko-kitajski meji. Rusi j a je prepričana, da kitajska vlada ne misli kršiti proglašene nevtra litetc, toda ona zahteva, da mora Kitajska sama strahovati svoje vojaštvo in bandite, kateri ropajo po Mandžuriji v večjih in manjših od delkih in mnogokrat skupno nasto; pajo. V slučaju, da se banditstvu v najkrajšem času ne naredi konec, l)o Rusija smatrala to, vzlic miroljubnosti kitajske vlade, za kršenje nevtralitete in po tem tudi uravnala svoje ravnanje proti Kitajski. Berolin, 10. mar. — Na prošnjo Rusije je Turčija dovolila, da sme rusko brodovje v Črnem morju pluti skozi Dardanele, ako ugodi Rusija nekaterim zahtevam turške vlade. Ena teh zahtev sc glasi, da se mora Rusija; odpovedati pogodbi z Avstrijo in v slučaju stopiti na stran Turčije, Rusija je to zahtevo zavrnila kot nesmiselno, vzlic temu pa jc še enkrat ponovila svojo prošnjo. Anglija zahteva, da se mora mednarodno pogodlio s|>ošto-vati in da morajo biti Dardanele zaprte vsem tujim vojnim ladijam. Francija. Paris, 9. mar. — Mestni svet pariški je poslal mestnemu svetoval-stvu v Petrogradu eno noto, v kateri so izražena čutila z Rusijo v vojni proti Japoncem. Socialisti so se pred glasovanjem odstranili. Japonsko. Tokio, 9. mar. — Prestonasled-nik in princ Arisugava odpotujeta v kratkem na bojišče. — Korešpon-denti, kateri nameravajo spremlje-vati japonsko armado, si morajo iiena v Harbin, baje zato, ker ni hotel kitajski general odpustiti svojega vojaštva v Mukdenu. Španija. Valladolid, 10. mar. — Tukaj je prišlo včeraj do proti religijoznim demonstracijam. Zeiidannerija je žircljala na. ljudstvo. ,Več oseb je !)'lo ubitih 111 mnogo ranjenih/ — Kralj Alfons je podpisal ratifikacijo razsodne pogodbe med Španijo in Britanijo in Španijo in Francijo. Ameriške resti. Linčan. Springfield, O., 9. mar. — Zamorec Richard Discon, kateri je ustrelil jiolicija Collinsa, je bid včeraj od ljudstva odpeljan iz ječe in ustreljen na nekem dvorišču. Truplo je bilo ]H)tem obešeno na neki brzojavni drog, kjer jc služilo lin-čarjem za tarčo. Boj med belokožcl in zamorci.- Springfield, 0„ 10. mar, — Tukaj se je pričela prava vojska med belo in črno pasmo. Na trgu, kjer je bil predvčerajšnjenl linčan zamorec Dixon, se je zbralo kakih -1500 ljudi in sklenili so med sabo, da mora biti zamorski okraj popolnoma upeljen. Zgovorjeno, storjeno. Pol ure j>ozneje je bil zaznamovani okrajne na IJ. konceh zažgan. Da bi se ne moglo iz gorečih hiš ničesar rešiti, jc ljudstvo toliko časa streljalo v ogenj, dokler ni vse zgorelo. Guverner Herick je na brzojavno obvestilo o boju posla! takoj 7 kompanij vojaštva na lice mesta. Nad 800 zamorcev je brez strehe in groze, da bodo zažgali iz maščevanja trgovski del mesta. Vojaštvo varuje pozorišče. Morilci. Philadelphia, 9. mar. — Zamorski zdravnik George Hossey je bil obsojen na smrt, ker je neki ženi prodal strup, s katerim je umorila svojega moža. Zavdajalko so zaprli in pride v kratkem pred kriminalno sodbo. " • Salt Lake City, 9. mar. — Frank Rose, kateri je nedavno ustrelil svojo ženo in pustil svojega dve leti Starega sina brez hrane zaprtega z maternim truplom, je bil danes obsojen na smrt. St. Joseph, 9, mar. — Maric Dunn, kateri je pred nekaj mesed umoril nekepn bogatega farmerja in bil zato obsojen na smrt, je po- pravočast.o preskrbeti priporočilna j be gnil iz ječe. Usmrčenje je bilo pisma poslanica ali konsula. Vst določeno na II. marca korespondence. Časopisi in pri vat— I na pisma sc morajo predložiti ja- Somišljeniki, a^Hujte In delujte ponski censuri. Pri dopisovanju M "Slovensko aarodno Jednoto". ali brzojavljenju je strogo prepove dano p siuževati se številk. Vsak korešpondent se mora izkazati, da 6. aprila 1.1. se prične prvo glavno zborovanje, zaključi m 9. aprila x veselico v koilat Jednoti. "Glas Svobode" Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. Izdajatelja in 1 urednika: maktin v. konda frank m. medica "(Sins Svobode" izidu vsaki potok fh volja za Ameriko: za celo let«---- 51.50 za pol leta - - - - 75c za evropo; »a celo leto - - - kron 10 za pol leta - - - kron 5 Posamezni liBtpo 5 con tov. "Glas Svobode" [The voice op'Liberty] it the only union labor paper in Aniorica: edited & published every Friday in the olovenio language by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA. "Entered July 2, lOOJl, at Chicago, 111., as second-class matter, under Act of Congress of March 8. 187U" Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement. Naslov za dopise in pošiljatve je sledeči: "GLAS SVOBODE" 563 Throop St. Piben Sta. op t Chi hicago, 111. 4 DOPISI. Iz Allegheny, Pa. Sclc pred kratkem smo dob.lt prvi list "(JI. Sv." v roke in iznu-nadciri smo bili, saj -o vendar to prve novim*, ki go\ ore nam delavcem iz srca. Da, tudi v Ameriki se je začelo slaven-ko časopisje zavzemati za pravo izkoriščanega, bednega ljudstva. Istina je, da je kapitalistom in raznim popom vseeno, jeli si Slovenec, JUrvat, Italijan, Žid itd,, samo, da si njih j>o-slu.šen rob in jim delaš tlako, za drugo te ne vprašajo. Kaj popom nia.. kako opravljaš njihove verske dolžr.o-ti: polni jim bisage, preskrbuj jim ugodno življenje in lopov s^'.es biti. I/loko v roki hodijo s kapitalisti, |k> največ Židi in sploh drngoverci, v boj proti delavstvu. I.c nas se straši s fantastičnimi mukami na drugem sveta, meri tem, ko se naši strašitelji-popi uklanjajo svojim kapitalističnim zaveznikom. Jn, ali je mar božji sin učil, da se mora ogromna večina človeštva mučiti vse svoje življenje v basen peščice ljudi, ko smo vendar vsi ljudje vstvarjeni po eni in isti podobi?! Cas je. da sc temu odpo-tnorc; da se gdritžiino delavci vseh narodnosti) v ta namen. Cc bomo š- -11 »o Uaševali s spretno agita-o'jo \ p> :(| človeštva, v svojo korist, zna se zgoditi v tiajkrajšem času, da bO:n6 morali še v>c* drugače služiti svoj vsakdanji kruh. Na eni strani se množi kapital v silno moč, a na drugi strani se opaža dan za dnevom večje pomanjkanje med naraščajočim delavnim ljudstvom. Ako l*i šlo to v isti meri naprej, moramo nehote v kratkem postati pravi sužnji kapitala in oznanjcval-ccv-poneutnjevalcev nevedne mase. Scvc, dosti je mož, ki stoje neustrašeno za delavske interese, a premalo jih je, da bi mogli uspešno kljubovati \sem zločestim napadom hinavskih tiranov, zato pa je naša — vseh tistih, ki so prebili dobo nazadnjaštva - mračnjaštva—sveta dožnost, da agitujejo med svojimi rojaki za splošno delavsko organizacijo. Predvsem, če hoče človeštvo doseči svoj smoter, mora se povzdigniti iz dušne teme; le izobraženo. ljudstvo zamore nastopiti odločno za svoje pravo, za enakost, bratstvo in svobodo v seli ljudi, širiti vedo med-svojimi sotrpini je najspretnejše orožje v boju proti kapitalizmu in -popovstvu. In zato, bratje Slovenci in Hrvati, kjer vas je par zavednih mož skupaj, združite se v kakem naprednem društvu ali političnem klubu in poučujte narod v smislu vesoljnega bratstva, v gmotni prospeh vseh. £e ne Immo zeli mi, kar bomo sejali, želi bodo naši otroci, zato pa le vrlo na — delo. Naša duhovščina skuša sicer dokazati — preneumno — da ruje-mo proti Kristusovi veri, a to je prav tako kot- pet krav za en groš; nasprotno, mi smo verni učenci Kristovi in držimo se le njegovih naukov, ker služjjo v vseh delih ljudskemu pravu, sploh pa ima naš boj, boj socializma proti sedanjemu spodarski značaj, ne pa verski. Tukaj smo slavenski delavci u-stanovili političen klub, ime mu je: Jugoslovanski politični klub. "V klubu smo zastopani večinoma Hrvati. Naša patriotična gospoda nas je vzela takoj na rešeto in delovala na to, da bi ne dobili prostora za shajališče in res, neke posebne vr-^ ste požrtvovalnosti je bilo treba iz naše sjrani, da smo se vzdržali. In to jih sedaj peče, saj oni dobro vedo, da jim bomo gledali na prste in varovali narod pred izrabljanjem. Kaj njim mar bedno ljudstvo, odirajo ga na vse mogoče načine v imenu boga, vere in domovine. No, zadnji čas se je začel gibati tudi že prosti /larod in mnogo jih je, ki so prišli tlo prepričanja, da bo treba v kratkem kbre-nito obračunati s to vsepatriotično gospodo, ki hoče odnosno živeti na stroške trpinčenih delajrcev. Tudi taki se že skušajo uriniti v našo sredo, katerim so postala tla v stari domovini prevroča. Ko bi se zmotili ! Komu bi vendar ne zavrela kri, ko pobirajo eni denar za svoje žepe v imenu tlačane domovine in drugi, v imenu vere,, delavec pa naj ostane suh, vedno suh, brez počitka in kakega poboljška. Delavci, preštudirajte vse to enkrat prav korenito in dajte zaslužene brce svojim zapeljivim osrečevalcem. Zajedno naj si vsak delavec šteje v dolžnost' da podpira in širi liste, kakoršen je "Glas Svobode" in da je slednjič ud kacega naprednega društva, oziroma političnega kluba. Podajmo si bratje bratsko roke, širimo slogo in ljubav tudi med danes nam še nasprotnim delavstvom, kajti le potom vestnega delovanja zamoremo dospeti do cilja — zmage človeštva. Bodočnost je nala in to naj nas {tolaži v našem težavnem boju. Vse za svolxxlo in napredek! Odbor ju go.ti. pol i til. kluba Pavao Miihiiui. j>rt'tlstilnik. 14_*K Ohio str. Allegheny, ra. iz Crested Butte, Colo, nam poroča rojak in somišljenik M. S.: 12 milj od tukaj v hribih se nahaja rudokop, v katerem dela tudi nmogo Slovencev. 2.'t. feb. se jo napotilo 9 mož peš proti našemu mestu. Ko bo korakali mimo ne-kega visokega, strmega hriba, se je naenkrat utrgal plaz snega in pokopal pod sabo (i nesrečnikov. Trije so pravočnsnoodskočili in se rešili. Dosedajao bili izkopani in v nedeljo pokopani štirje ponesrečenci in Bicer: Joie /.logar, doma iz Metlike; Peter Sterli in Joseph Farera, Italijana ter Pete Mc Grade, mnerikan. Do ostalih dveh, Antona Staniša iz Novega mesta in Mihaela Vidmarja iz Žužen borka, se še ni moglo prodreti, ker je vreme za to jako neugodno in bi se znala zgoditi še nova nesreča. Cirilov cerkveni račun, Nikar ne mislite, da hočemo zo-l>et kaj pozabavljati. O ne! Človeka a la pucblski Ciril se itak nič ne prime, pasji bič bi bil zanj najpri-pravnejše zdravilo. Morebiti se Pueblčani končno vendar-lc zedinijo za zadnje sredstvo. Kakor rečeno Cirilov račun, katerega smo pravkar dobili v roke, nas pusti to pot popolnoma hladnokrvne, ker smo prepričani, da črnuhi sploh "boljših" računov sestavljati ne znajo, saj so le |>csek v oči nevednega ljudstva. Rečemo le, ko bi znali Pueblčani količkaj računati in da bi se tic tresli pred vsako tonzuro propalih ljudi, bi tudi Cirila vprašali Za kratko pojasnilo tega ali onega dohodka in izdatka. Vsega vraga dene med stroške, tako. da mu ostane njegova direktna plača popolnoma čista, čeprav ni Ae nikdar |x>vcdal, koliko zasluži med letom za krste, obhajila. poroke, |x>kopc itd. Pa še nekaj. Leta iyoi. so bili v cerkvenem računu zaznamovani obresti od cerkvenega dolga s 596.30 dolarji, 1. itjo2 s 417.H5 in koncem 1. 1903. z 216 d<»larji. To pri najboljši volji ne gre .skupaj, no menda je pa slednjič tudi Ciril uvidel. da je dovolj "fulanja". Morebiti bo stalo v računu za leto 1903.: obresti od cerkvenega dolga {$7.206.24)----0.00 in Ciril bo šel —*aj4aka si moramo, tolmačiti dejstvo, da popušča vsako leto okroglih $200 na obrestih. Pa. kaj nas briga, nekaterim res ni pomagati, čeprav so sami prepričani, rta bilo dobro posvetiti v far.ska stranišča. Ne razumemo, kako morajo biti nekateri ljudje tako satansko hudobni, da'ravnajo s tujim (revnih sfojev) denarjem, kakor svinja, če zaide v zelje. Far je pač res ve hudič, kar ga je • male, male izbi se dale koii:'-iatirati. c ".ra-eden čez druzega. kakor da b se šlo za stavo, a nikdar ne dajo centa svojemu bližnjemu v potrebi. Nesrečni rojak Anton Vilik, s svojo družino nam daje tu jasen pogled v farško usmiljeno srce. Vzlic temu, da raz|x>laga far čez tisoče, katere je izvil prilepljenemu revnemu Ijutbstvu iz rok, nima niti par ccn-pomoč imenovani, v strašni bedi se nahajajoči družini v VVash-higtonville, O. In, kakoršni so farji v tem oziru taki so vsi njihovi zavezniki, katoličani iz hinavstva. Do sedaj smo se še vedno prepričali, da posedujejo le svobodomiselnlki usmiljeno, blago srce — naravno, oni ne poznajo hinavstva. S faršči-110 dol — z oznanjevalci Kristovih naukov gor! Tudi ne\traliteta. Pod naslovom "Tudi nevtralita" objavlja danski satirik Karl Ewald v kopeuhagiškem listu "Politiken" nasljedno skico, katero posnemamo iz "Frankf. Ztg.": Sv, Peter je stopil pred tron božji in podal Bogu i>oroči!o o rusko-japonski vojski. Ko je končal, vrgel se je ruski angelj na kolena in vil roke. "Pomagaj Rusom, o Gospod, pravovernim Rusom!" je prosil. "Car te lx> poveličeval v Petrogra-du, bo pred tabo klečal v Moskvi in se pred tabo 11a svoj obraz vrgel v Kasarni!" "Zdrobi krvoločne, krivične Ruse!" je prosil finski angelj, medtem ko je privzdignil svoje temno, s solzami oblito obličje. Francoski angelj se je nagnil k Gospodu in mu zašepetal na njegovo desno uho: "Stoj Rusom na strani, sicer napravi Francija bankrot!" I11 tudi angleški angelj se je približal Gospodu in mu skrivnostno zašepetal na njegovo levo uho: "Pusti zmagovati JaponcAn, da ne pride Angleška šiloma v položaj, jim pomagatil'' "Pokončaj Japonce in Ruse, o Gospodi" je zdihoval kitajski angelj iz globine svojega srca. "Kje je jajionski angelj?' je vprašal Bog. "Jaz ga ne vidim." "On je šel na vojsko", je odgovoril sv. Peter. "On leži sedaj v poziciji in strelja 'na Port Artur," Bog se je ozrl i>o enem in drugem in smehljaj se je pojavil na njegovem nežaslednem obličju. "Sv. Peter, jioslušaj!" je rekel. ' Mi ostanemo nevtralni!'' Parry in stavka. 2e izza zadnjih par let, odkar je prouzročil škandal v Washingtonu, upije neki D. M. Parry, da so delavske unije največja nadloga države. S skrajno izzivajočim glasom, poživlja vse "dobre" — gotovo kapitalistične hlapec in kapitaliste same — državljane na odpor proti delavskim oraguizacijam, češ, da so te svobodi škodljive, za kar zaslužijo kar najhitrejšega uničenja. Ta zlobni manever proti izžemanemu delavstvu se je Parryu deloma tudi posrečil. Organizoval je neko stvar-co, ki se imenuje Citizens Industrial Association, katera razpošilja sedaj v svet njegove prismotlarije, če ne oslarije. Kar Parrya iu njegovo kapitalistično baiulo najbolj vznemirja so štrajki, za katere hočejo napraviti odgovorne delavce 11 nanje zvaliti vse nastale posledice. Po kapitalistiČiio-bandilskih nazorih spodkopavajo ilrajki tla pravim principu« _ameriške države, vsled česar so baje nevarni obstanku republike, ker se direktno zatirajo tovarne, nastajajo bolezni itd., kar vse mora slednjič privesti do propada. Citizens Industrial Association si je vzela v nalogo uničiti unije, s čim bi bili nabran jeni tudi štrajki. Tula poglejmo, kako-bi bilo s štrajki. ako bi ne bilo nobene unije. !'arr\ si je zgradil neko tovarno v Iiidiaiwpolisu in samo ob sebi je umljivo, da ni vzel v svojo službo niti enega linijskega delavca. "No union men for Parry". Hotel.je iti drugim kapitalističnim lopovom, češ tako naj se postopa z neumnimi delavci, z dobrim vzgledom naprej. a napravil je račun brez krč-marja. Zadnji teden je šlo kar naenkrat 150 neunijskih delavcev, u-.službenih v Par nov i tovarni, brez v^ake priprave ali najmanjše vna-iije zveze, na štrajk. In zakaj^50 zašt raj kali?. Delali so p<> |flgodhi in dobivali so plačo od kosa. Koncem avgusta I. L i.imje usmilj« ti in radodarni Parry znižal plač' !<«• pri kosu. In ker se delavci niso upali pritpžit:, m- jim je plača bt-segel vmes in znižal isto od 71 na 45 c. pri kosu.. Tedaj le zavrela kri sicer tako mirnim delavcem. Poslali šo depujacijb k - poslovodju in zahtevali zadoščenja, a kapitalistični hlapec jih je odgnal, češ, da z delavskim odborom- nima ničesar opraviti. Kakor en mož so zapustili na to vsi delavci tovarno, ravnali so kot pravi linijski možje. To je kratka sličica, kako bi se ravnalo 7. delavci v sepovsodi v A-j ineriki, ako bi ne bilo tu delavskih organizacij, katere v pravem pomenu besede ščitijo ceno delavskih rok. Nekateri kapitalisti so že da1-j ues javno izjavili, da delavci preveč [dobro žive itvbi izhajali prav lahko s jiolovjco sedaj imajoče plače. V interesu vsakega posameznega delavca je torej, da stopi v unijo, ali pa se vsaj ob pravem času postavi t>o robu kapitalističnemu lopovstvu in sč zajedno bavi s politiko. Kolikor izobraženejši fvet, toliko prej pridemo do "socialne revolucije in potom te do svojih naravnih pravic. C. G. FOUCEK 586 Centre Ave. na vogalu .10. u'< Najboljša t enko slovanska lekarna v Cikugu V nji se nahaja tudi pošt«, kjer je mogoče po- šiljati novce po vsi Amerki in v Evropo. Prodaja znamk in sprejemanje priporočenih pisem. Odprto po dnevi in ponoči.- Br/.ojuvni urad na vso strani. Ekspresni urnd,v pošiljajo so kov-čpgi in drugo na yse strani Zed. držav. V lekarni orli i nI rajo naslednji zdravniki: I>r. Martin Ivcc, vsak vooer od »i. do7. ure: Dr Štulik ul 10. do 12, dopoldno in od T.-t), •zvečer: Dr. Kolar, -Dr, Roth, Dr. Chvotal, in Dr. Čunat. Ako ste Ixdni, stopite v mojo lekarno in pomagalo se Vam l>ode. Url. ^ HMM8MMBIMWW—— Farško- katoliška resnicoljubnost. • Lansko leto napadel je "Ameri-kanski Slovenec" — dotične številke nimamo ravno pri rokah, a si jo lahko poiščemo — prav surovo socialno stranko, čes, poglejte predragi moji verniki, kakšni sleparji so ti preklicani socialisti; in navedel je slučaj, da je nemški social-dcmo-kratski državni poslanec, tovarnar s šivalnimi stroji Singer, pravi izkoriščevalec svojih delavcev. No, to je sicer res, da izkorišča tvrdka s šivalnimi stroji na sve mogoče načine svoje delavce, a ta tvrdka- ni nikakor indentiČna s poslancem Singer jem na Nemškem. Zadnji je bil sicer tudi mati tovarnar — izdeloval je sukno — a ko je bil voljen državnim poslancem, je poklical vse svoje flclavce k sebi in jim povedal, da je prodal tovarno, ker mu je nemogoče konkurirati z drugimi tovarnarji te stroke ob u-vedeni visoki plači v njegovi tovarni. To je resnica, gospodje o-koli "Amerikinezarja" in obskumo je, pačiti jo na ta način. Bralci naj pa sodijo, kdo je slepar in kdo ne. Na tak iti enak način se dan -za dnem slepi ljudstvo, baje v večjo čast liožjo. Gorje vam, kadar se z dani! Povodenj. Altcntown, Pa., 9. mar. — Vsled velikanske jwvodni je bilo mesto včerajšnjo noč popotnoma v temi. Iz treh strani je silila voda v mesto in ker so tudi železnice pod vodo, je mesto popolnoma izolirano ul ostalega sveta. Mahonev City, Pa., <;. mar. — Radi nenadnega naraščanja votle v premogokopih je delavno ljudstvo \* silnih skrbeh. Stroji delajo noč in dan. a vzlic temu liarnšča voda z vsakim trenutkom. Mnogo delavcev je že ostavilo delo v jamah. Mahoncy Creek je silno narastel in preplavil celo okolico. Shamokin, Pa., 9. mar. — Večina premogokopov v tem okraju je popolnoma preplavljenih, vsled česar so se morali začasno zapreti. Železniške nesreč«. Marshfield, Wis., 9. man. — Dva j tovornd vlaka tukajšnje železniške družbe, sta trčila skupaj med He-wittom in Aiibunulabm. Kurjač in zavorač sta bila ubita in strojevodja je snirtnonevarno ranjen. Jefferson City, Mo., 9. mar. — V tunelu tik .Moreau-mosta sta tr čila skupaj dva tovorna vlaka Missouri Paltfic železniške družin.*. Ponesrečile so tri osebe in sicer sprevodnik in dva zavorača. Razstrelbu in požar. < Ho, la., 9. mar. — Požar je uničil (lanes tukajšnje operno gledišče, šest trgovskih tvrdk in tri druga poslopja. V zvezi s požarom sc je | primerila tudi eksplozija. Zupan j Hills in neki drugi mož sta bila nevarno ranjena. Mnogo poslopij j 11a drugi strani ceste je-bilo moč- j no poškodovanih. Nesreča je bila | toliko večja, ker je mestni vodovod i ravno v najbolj kritičnem trenotku | odpovedal službo. Listnica uredništva. „ Rojaku somišljeniku na |x>tu! Prav radi bi priobčili Vaš dopis, toda stvar je že prastara in deloma že pozabi j una: ni v ret 1110, da Iti /o-l>et drezali v tist čelu H. M. Wells, guverner T tali. -r Pravkar se je ustanovila nova, prvi enaka, družba Monarch, koji predseduje znani Rockeffeller a 30 milijoni kapitala. Ta družba je kupila I rudnike i -2 milji oddaljeno 4 South Centre Avenue Chicago, IU. Kdor se zaveže kupiti M(XX) delnic, je povabljen, tla si ogleda vse stvari (rudnik) natančno; ako ni vse tako, kakor se zatrjuje, pluča se mu vožnja in stroški. Thalia Hall. Velika dvorana in gostilna, na voglu !H. in Allp<>rl ceste v 4(H) \V. ISth St. se priporoča ŠTEFAN POPOVIČ ZA ameriko patentirane Rarmotiike, izvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu John Uoloh 20;i Bridok St. .IOLIET, ILL. SLIKAIPREDSTAVUA uro /a (lame. Pokrovi ho pretegnjeni z zlatom) (jold filed, ji.mčeni za '-'O let. Kole-stivje na razpolago Elgin ali VValtham. Zdaj samo S12.50 Mož, oareči svojo ženo in kupi ji uro za božično darilce. Jacob Stonich I N» K. Madison St. Chicago, 111. O* • "Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Teto u «t Uradne ure: do 9, zjutraj od I. d* 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. NVEISSKOPF je Čeli. in milimi zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. s Pixlpisani si u ••Saloon" roja in IhkIc vselej ritim, da se 1« Jtor tnojemu (i če zagtitavtjabf sniotlkami, sve. vinom itd. Za jntelj obiskujte Na zdar! o OBV ESTILOI lojam naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel ka .bik. Martiiiiiia v Sumit, III. Moji nafelo je sprejemati rojake najuljutlnejse, veleti česar u-de tudi tnetii izkazovala tista naklonjenost, ka-edniku. Posetuike prijatelje in e. rojake v obrhi hod., vsak čas postreženi točno 7. izvrstnihii pivo, raznimi likerji. Portvini", Trinerjevim abavo novotlobno kegljišče. Rojaki znanci, prime v prostih urah, vživali ixxlete vsaj čisti zrak. o PRANK KOENIG. o o Summit, lil. Petrova skala. V. K. Iz Rima, 25. nov. VII. Zadnjič sem omenil, i'a se v zadevi duhovnika Loisyja mudi v Rimu parišlci kardinal-nadakof Richard. Sedaj je prišel v Rin\tui{ škof Turinaz, osebno jako častivreden mož, ki je pa pravi, vodja najhujših klerikalnih reakcijonarjcv na Francoskem. Oba sedaj obdelava-ta papeža in kardinale. Kakor znano, ima nervus "rerum v Rhnu veliko veljavo in ker francoski du-' hov ni k i .še vedno pridno nabirajo "Pelrov novčic' sc Richanlu in Tu-rinazu jako rada odpirajo vsa vrata. Te drti scin imel priliko, govoriti z nekim monsignorom v tej zadevi in ta mi je rekel, da je danes še popolnoma nemogoče povedati, kako se Rim odloči glede Loisyja. Sicer so po sedanjem cerkvenem stališču Loisyjeve trditve najhujše krivoverstvo, ali vzlic temu bi Vatikan Loisyja "morda pardoniral, ker jc Francoz, ako bi se ne bili proti njemu podali v boj Francoski škofje. Najbrže, je rekel omenjeni monsignore, se j>oišče taka pot, da bo Vatikan navidezno zavarovan — Louisy pa bo svoje nauke lahko še dalje razširjal — četudi so "krivo-verski". Pri ti priliki mi je mož tudi ]>o-vcdal, da vlada v Vatikanu velika nevolja proti avstrijskim škofom. Neki vplivni kardinal sc jc izrazil: "Ti avstrijski škofje so sami vladni uradniki in nimajo nič vere.'' Povod tem pikrim besedam je iskati v dogodkih pri zadnjem konklavu. Ker je Avstrija s svojim "vetom' preprečila izvolitev kardinala Ram-polle so dobili škofje migljaj, naj prouzroče veliko pihanje proti temu vtikanju avstrijske državo v "notranje'' cerkvene zadeve. Ta migljaj pa ni imel uspeha. Sicer so sc na nekaterih sluvjkih sklenile tozadevne rcsolucije, a ker niso našle odmeva, jc stvar zaspala. In to jezi vatikansko gospodo. Kadar so govori o "vatikanski gospodi", se ne sme misliti na vse okrog Vatikana zbrane višje in nižje duhovnike, nego samo na Italijane. Ti so edini ki imajo ves vpliv, edini, ki dejansko vladajo cerkev. Inozemski kardinali so popolnoma brezvplivni in brezpomembni statisti, dekoracijski meb-lji, ki nimajo druge naloge, kakor prikrivati svetu, da so gospodarji cerkve Lahi. Ti inozemski kardinali in njih priveski navadno niti italijansko nc znajo, s svojo revno latnščino pa ostajajo vedno na cedilu, posebno če nimajo mnogo denarja. Saj poznate Jugurthov "O urben vetialem I'' . ItAZNO. Zmaga blstrouma. Človeški bistroum si je podvrgel najskritejše kote preteklih stoletij ter jih postavil na svitlo. Znanost si jc pridobila neprecenljivih zaslug za splošno javnost; "obvarovala je mnogo ljudij bolezni in velikega trpljenja. Bolezni, katere so še pred nckojiko leti zahtevale obilo žrtev, se dajo danes že z lahkoto odpraviti. Zdravniki so iznašli, da jc mrzlica ena najbolj nevarnih bolezni, ali nikdar se ona ne loti onih, ki imajo dober in zdrav želodec, k< r sc vsaka zalega bolezni v istem hipu uniči, Ako pa hočeš, da ti ostane želodec zdrav in da se njegova moč šo .pomnoži, tedaj u-živaj Trinerjevo zdravilno grenko vino, katero je edino pravo, naravno zdravilo, izdelovano naravnost iz čistega naravnega trfiitga vina in izbranih zdravilnih zelišč. To vino je jako tcčlio in ima isti upliv kot želodčna grenčica; jc pravi kri-čestilec. t >no vzdrži ves »istem v pravilnem stanju in zabranjuje u-hod raznim boleznim kot ti. pr. ner-voznosti, tlispepsiji, glavobolu, splošnemu oslabi jen ju itd. ter daje obličju naravno rožnato barvo. Za ženske vsestransko priznano kot najboljše zdravilo. Dobi se V vseli lekarnah in dobrih gostilnah ter pri edinemu izdelovalcu Jos. Trincr-ju, 7 imelo 13. marca Bkupni sestanek (sejo) t prostorih g. Tony Kostello, 1 st. Str, Začetek točno ob J7. uri žvo-I oer- Ker Be lxxlo navedenega dne razpravljale važne zadeve, so s tem naproxen i vsidosudaj tlpisani clčinit da se pravočasno in zanesljivo udeleže zborovanja. Na svidenje torej d«el3 marca. Bratski poxdrnv vsim Odbor. Dva uboja v kraljestvu kamniškega telianta. Komaj sc jc pričelo novo leto, imamo žc zaznamovati dvoje hudodelstev uboja v kamniškem okraju. Uboja pa se nista zgodila mordfi v Kamniku, kjer jc vendar še nekoliko "brezvercev!', ampak na deželi med hribovci, katcril) še ni čisto nič okužil "brezverski" duh, med ljudmi, katere lahko imenuje ljubljanski škof "naše dobro katoliško ljud-tvo". Vzgoja, rimskih postopačev rotli vedno lepše sadove. Vzgajati ljudstvo v zmislu Kristusovih naukov, za to današnji klerikalci nimajo časa, vzgajati ljudi v prave hinavce in ubijalce, za to pa, imajo časa dovolj. Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu, Franc Perušič je udaril s kleščami v pijanosti naj prvo syojo lastno mater, potem pa šc sestro Marijo. Toženega ni bilo k obravnavi. Perušič jc bil obsojen na 3 mesccc težke ječe. — Marija Klemenelč roj. Erjavec, iz Velikih Kompolj, 57 let stara jc kradla več kot 3 leta pri Mihu Grošeljnu blago in mrvo. Ukratleno blago se ceni približno na 200 K. Miha Grošelj jc imel v hiši Marije Klcmcnčič svojo prodajalno. Tožena se je zagovarjala, da je vse kar je vzela, vzela za na-jemŠčino, Grošelj ji je bil dolžan. Ker jc bila tožena žc kaznovana, obsojena jc bila radi hudodelstva tatvine na 3 mesece tčžke ječe. — Turk Miha iz škjaučevega in Ro-zenbcrgcr Jože iz Goričevega popihala sta jo v Ameriko pred naborom. Sedaj sta oglasila se sama pri oblastvu; obsojena sta bila I vsak na 7 dni zapora. — Kadi motenja vere bil jc France Rataicc ob-.lolžcn, da je na dan sv. Štefana Martinu Znidaršiču stopil na noge. Ta dva sta se že preje sovražila. Ljudje v cerkvi so culi prepir. Priča Franc Lavrič iz Bučke ia|»ove, da je France Ratajc, Žnitlaršiča udaril ta pa mu jc zaušnico vrnil. Ker pa županstvo tla obema slabo izpričevalo, bila sta obsojena oba-tlva rftdi motenja vere na 14 dni j zapora. Pri te priliki bodi omenjeno, tla poznamo na tucate duhovnikov, ki'so že zakrivili taka motenja vere, a obsojen ni bil radi tega >e nihče.— S sekiro je hotel zabra-uiti ruliežen Janez Tome davčnemu eksekutorju Francu Kramaršiču. Izgovarja se, da je v istini sekiro imel v rokah, ko je prišel ekseku-tor. Sekal pa je drva. France Kramaršič pa izpovt/, da v skrinji ničesar zarubiti ni mogel. Ko je hotel iti v hlev jc toženi izustil besede: "Poberi se, siccr te s sekiro mahnem.' Nastavil mu je tudi gnojne vile. Prešiči sicer niso bili v hlevu, ampak na vrtu. Kramar-šiča je sunil v prsa. Tudi Franc Parič izpove, da jc toženi grozil predreti eksekutorja. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. Boj v blaznici. V blaznici v Gorici služi že mnogo let kot strežaj neki Luka Križnic. 17. m, m. je prinesel Križnič nekemu bolniku jesti. Naenkrat ga je bolnik napadel in vnel sc jc med njim strašen boj — boj. na življenj«? in na smrt. Trikrat sc je Kriiniču posrečilo, da jc blaznega napadalca vrgel ob tla, a vselej sc ga je bolnik otrese!. Boj jc trajal več kakor četrt ure. Bolnik je Kiižniča s prsti sunil v oči in ga s ključi hudo poškodoval. KrižniČu jc prišel na pomoč frater llatiak, ki je blaznega napadalca ]>o daljšem boju vendar premagal. Križnič jc zadobil 13 j ran. Maček na parah. V hiši na Poljanski esti št. 60 v Ljubljani preminol na pustni torek 14 let stari maček delavke Ane Lo-karjevc, katera jc imela mačka tako tada, da ga je dala na pare in ga okrasila z oljkmimi vejami. Do j včeraj je ležal maček na parah in j je provzročil |x> celi hiši smrad, i Scle ko so drugi stanovuiki grozili Lokarjcvi, da bodo poklicali poli-' cijo na pomoč, je ista mačka odnesla in jjokopala. Žrtva usodne vojaške vaje v Bileku. V Trpbinju sc jc ustrelil stotnik 1 j. ]>ešpolka Jaroslav Moravče. To I je bil isti stotnik, l^i je pri zasliša-v.injti pred vojnim sodiščem iz svo-1 je bilcžnice narekoval vse podrob-nosti usodne vojaške vaje, pri kateri je pomrlo toliko slovanskih vojakov Moravec je nan^č že v naprej slutil. <1.1 m<>ra bit! tak vaji j usoden .konec; ker je imel srce za slovanske sinove, zapisoval si je od i začetka vaje vse nerednosti in kriv-i le vojnih poveljnikov. Zoradi tega so ga tovariši tako črtili in preganjali, tla niu ni bilo več živeti. Boj v sodni dvorani. V Budimpešti je bil neki Mazu-rck obsojen zaradi raznih hudodelstev v dveletno ječo. Ko se mu jc obsodba prečitala, zgrabil je klap ter. jo zalučal proti predsedniku s tako močjo, da se jc razbil;*! vendar hi zadela predsednika. Nato je; nastal boj med izgrednikom in stražniki. Vse je do krvavega pretepel s pestmi in stolovo nogo, preden so ga ukrotili. Polomil jc Vse pohištvo v dvorani, tudi glinasto peč je porušil. Zopet grozna katastrofa v Parizu. V ricki Gnadstropni hiši na Bou-1 levard Sebastopol je eksplodiral plin. V hiši so bile velike zaloge ! seluloida, vsled česar jc bila hiša v 1 hipu v plamenu. V petem in šestem nadstropju so vpili ljudje na balkonih na pomoč, a nihče ni mogel v liišo. Dva človeka sta zblaz-nfla, skočila sta iz petega nadstropja ter se ubila. Nekoliko oseb so rešili na ta način, da so napravili iz balkona sosednje hišo v naglici nekak inostič iz vrvi do balkona goreče hiše. 15 oseb' jc zgorelo, l.jubavna drama. V češki Lipi sc je nedavno zastrupila zaradi nesrečne ljubezni iSletna * delavka Antonija Neumann. Sprevoda sc jc udeležil tudi njen ljubimec, neki Emil Gcistler. Sredi pota pa se jc Gcistler nenadoma zgrubil. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki kon-statovaii, tla je zastrupljen. Gcistler je priznal, tla jc pred sprevodom pil strup, ker ne more preboleti smrti svoje ljubljenke. Po nedolžnem v norišnici. V Parizu sc je pričela te dni jako zanimiva pravda. Angleški žur- \ ijalist llertic-Moriott toži svojega I svaka Paudino in vrhovnega zdravnika norišnice tir. Fereta, ker sta ga sporazumno z njegovo ženo proglasila za blaznega ter je vsled tega moral preživeli v norišnici 57 dni. Le s posredovanjem angleškega poslanika se 11111 jc |>osrečilo, tla so ga še enkrat preiskali ter ga proglasili za |K»polnoma zdravega. Zurnalist zahteva 50,000 frankov odškodnine. Njegov zagovornik 1m> dokazal, tla jc v Parizu prav lahko, spravitj najpametnejšega človeka v blazuico, kar se tudi čc-stokrat dogaja. Bogataš v sirotišnici. V sirotnišnici v Doncgalu (Irska) je umrl nedavno neki mož, ki ga je občina mnogo let preživljala. Lahko si mislimo, kako so se jezile oblasti, ko je revež zapustil v oporoki 35,000 kron, seveda občini nič. V Ameriki živeči sv j i sestri je zapustil 22,000 K, neki bivši svoji ljubici 5000 K, predstojniku sirot-nišnicc za skrb in postrežbo 3000 K, za svoj nagrobni spomuik 1000 K. Najtežji mož jc vsekakor leta 1848 rojeni Anglež Tomaž I-onglpy. Isti tehta 282 kg. in meri čez prsi 70 palccv, čez pas pa celo 83 palcev; njegova meča imajo obseg 23 palccv. Mož je visok rt čevljev in 1 palec. Ix>ng-lev je zelo izobražen mož. V jubilejnem letu mu je brzojavila kraljica Viktorija ter mu"čestitala k dobremu zdravju. Kralj tatov. Pred pariškim sodiščem imajo nevarnega tatu, ki si jc pridobil sloveče ime 'kralj tatov". Izvršil je 500—Ux) drznili vlomov in ro-|k»v, pralen so ga vlovili. K razpravi je prišlo 1500 prič. '"Kralj tatov" se piše Laurent Dclarite ter sc je temeljito pripravljal na svoj "poklic". V ta namen je delal par let omare za denar, pozneje pa je bil ključavničar. Ko sta izropala z bratom — ki mu je služil za prak-tikanta — dva kolodvora, šla sta v St. Leu, tla ulomita v neko hišo. "Kralj" je splezal svojemu bratu i 11a nytte ter odpiral okno. V ti-! steni trenotku pa je prišel okoli vogla nočni čuvaj. Toda roparja i se' trsta dala pregnati, temveč sta I povedala čuvaju, tla sta zgubila ključ od hišnih vrat vsled česar morata priti skozi okno v sobo. Na-: prosila sta ob enem čuvaja, naj jima pomaga. I11 čuvaj se je res uprJ ob zid, da ja po njcccjyih ra-I mah' 'turli drugi ropar mogel splezati v hišo. Potem je zadovoljen odšel naprej v prijetni zavesti. Ha je storil dobro tlelo bližnjemu. Drugi dan je seveda prestrašen zvedel,,, kaka je bila njegova pomoč. ' Zamotana rodbinska zadeva. Dtinajsko civilno sodišče se ravnokar bavi s čutlno zidevo. Neka kneginja hoče svojishčerki, ki veljata za zakonski, proglasiti za ne- zakonski, da jrh more nato-sprejeti za zakonski. Zamotana stvar, kaj ? Da sc proccs razume, jiovedati jc treba sledeče: Sedanja kneginja R. se je poročila 1896 na Dunaju s poljskim grofom O. Vzela ga jc, ker je l>il bogat, a ljubila ga lepa, mlada žena ni, ker je bil mnogo starejši od nje. Po dveletnem pu-jtem zakonu jc šla kneginja obiskat svojo prijateljico v Normandijo ter se tam na lovu seznanila s knezom R. Takoj sta se medsebojno zaljubila ter si tudi izpovedafa ljubezen. Oiljiotovala sta v južne toplice, odkoder je grofica pisala svojemu soprogu na Dunaj, da jc nc vitli nikoli več, ker si jc našla sorodno srce drugje. Grof jc seveda vložil tožbo na ločitev zakona. Predett pa je sodišče zakon razveljavilo, dobila jc grofic^ dva otroka, ki sta se seveda morala zapisati 11a grofovo ime, ker jc bila tedaj še mati njegova legitimna žena, Po razve!javijenjit zakona sta se poročila s knezom R. Ker pa bi rada, da bi njeni hčeri nosili ime sedanjega njenega moža in faktičnega očeta otrok, mora najprej doseči, cht sc prvi mož odreče očetovstvu ter so-d'ščc proglasi otroka kot izven zakona rojena, jiotem šele more knez deklici |Hjličcriti. DARILA. Za rojaka A. Vilikn in njegovo družin« v Washingtonville, O.: jK)slal nam jc g. Joset Matko iz Ctaridgc, Pa., $7.25. Darovali so gg.: Valentin Retlnak -Si; John Drečnik, Anton Kokcl, Franc Kos, Martin Grošel, Jurij Marjetic, lo-sef šalaher, Martin Bučar, Marko Antlžur, Josef Metelko, Anton Lek-šan, Franc Lcksan, John Metelko, Alojz Kostelc, Josef Sinkovič. Joset Pinter, Josef Fabjančič, Kratic Sušteršič, George Gratofil, Alojz Surla, Josef Kost reve, Franc Her-vald in Mihael llenvald )>o 25c; Anton Lah in Jakob• Gabrovšek' po ioc : Anton Reber 15c; John Turk in Franc Zorman |>o ioc; — Neimenovan v Cikagu 30c, skupaj $7.55. Zadnjič objavljenih $22.95, izročenih 11.-111 dosedaj skupaj $30.50. — Živeli darovalci! KjC jO ? Frank Fdovč. tx> domače "Čehnar." V' Ameriko je pričel pr <>0 centov, ter star grape brandy |k> $2.75 j^don. ANTON KRIZE, O AT HILL, NAPA CO. CA L. JOHN FEKBEZAR j29 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priijoročam rojakom svojo novo, opo urejeno gostilno, kjer točim vedno syeže Walterjevo pivo. Izvrstno žganju in fine smodke na razpolago. KALIFORNIJSKO VINO na prodaj. Pridelek farme Hill dirt Wineyard. Dobro črno in belo vino po 3» tlo 1"» centov galun; staro lie-lo ali črno vino 50 centov galon; risling Mc. Kdor kupi manj kot 50 ga Ionov vina, mora dati za posodo. D rožnik po $S.'J.r> do$». 75 gal.; Blivovic ix) gal. Pri večjem naročilu tlani popust. • V nutogobmjna naročila se priporočam NTKFAN 4AKSHE Box 77 Crockett, Cal. Zakaj trpite? Zakaj se mučite, ko zamorete laltko in hitro ozdraviti? Berite Slovenci spričevala od , bolnikov, kteri so ac obrnili .ia prof. Collinsa in so sedaj popolnoma dzdravljeni. Ker nam pro: stor ne^dopusča, priobčimo samo nekoliko pl«em, iz kterih lahko posnamete, daje prof E. Collins najboljši zdravnik. Vsak dan dobi prof. dr, Collins na stotine zahvalnih pisem. r l Zahvalna pisma : Gosp.i Anna Obešter jjiSc: Vele^enjeni prof. Collins: — Zelo !>i mi bilo ustrcicno, da bi te moje vrsticc objavili, in da Vas iste pri idrav-ju najdejo kakor sem i jai hvala llogu. Naznanjam, da po VaSih zdravilih se počutim popolnoma zdrava in nc (utim nikakih bolečin v životu. Tek imam dober in scin zclosreč-naf VaSo znanost v zdravljenju, v slučajih tako tefke bolezni' kakor sem jo jaz imela me veie dolinost Vas vsem bolnim Slovenkam toplo priporočati. Z velcitovanjem Va5a Anna ObcSter, 374 Apple SI. Pottstown, Pa. Cenjeni gospod profesor Collins. Kakor vam tere sem se obrnil, obe-čali so ini, da me ozdravijo, ali bilo jc ravno nasprotno, pokvarili so me do cela in moji živci so bili popolnoma oslabljeni. Obrnil sem se zaupno na Vas g. prof. Collins, Vi ste mi zdravila poslali in po prvi uporabi čutil sem se boljši in sem bil za delo sposoben, sedaj sem pa hvala Bogu in Vam do cela zdrav. Zahvaljujem sc \'am tcin potom najsrčneje in biljetim z vclestova-njem Mulo Zugežič, Box I2J 1'cllcfonte, Pa. Vsakdo mora pripoznati da najboljša priporočila za zdravnika so zullvalna pismu od bolnikov, in baš bolniki se imajo zahvaliti g, prof. dr. li. C. Col-liasu, da KO Setlilj zdravi ill srečni. Zdravje je naj\ečje bogastvo sveta. Prof. tir. Collins posluje že mnogo let točno in vestno ter on zamore pomagati v vseh slučajih, posebno pri boleznih, ko drugi zdravniki Že več niso mogli pomagati in bolniku odvzeli vse upanje. Prof. Collins trdi, da soda vsaka bole/en ozdraviti in njegoro prepričanje je, tla. zamore človek umreti zaradi velike starosti, ali pa vslod oslabonja. Izvrstna zdravilu, dobro spoznanje bolezni, točno ravnanje po njegovem navodilu vsakomu zagotovi zdravje. Ako trpite na bolezni, ktero nobeden zdravnik ozdraviti ne more in ni bila pravilno IcČena, takoj piSite na imenovanega zdravnika. Ako trpite vsled inalobrižnosti, pre hlajenja, na prsah, želodcu pljučah in druzih boleznih? Ali bolehate na skrivnih boleznih ali nesposobnosti? No prikrivnjte ničesar, pišite takoj vse natančno, obrnite ho na tega zdravnika s polnim zaupanjem. Hodite si srostl, da vam bodo gotovo poinugal. Prof. dr. Collinsa Dispepsia Cure. Ta bolezen prouzročuje, da bolnik neznosno trpi„Jn nastane od prehlajenja, nerednega Življenja jedi in pijače. To zdravilo jc on izumil; pomaga vsakem, ako na tej bolezni trpi. Bolezen na ledicah ozdravi on zanesljivo, točno, vestno v par dnevih. Njegov način ozdraviti ireumatlzem je neprekosljiv; on ne daje zdravila'kaktu^druui zdravniki da bolnika preveč na stran ženejo, njegov način zdravljenja pri tej bolezni je drugačen, osvobodi bolnika takoj oo nezno^aib muk in bolečin. Kteremu ni prilika dana osobno obiskati prof, dr. Collinsa, naj tnu takoj piše in dobro opiše svoju bolezen. Vsaka bolezen se zamore po njegovem načinu ozdraviti, on vsako bolezen ako ni zastarela iz korenine ozdravi z dobrimi zdravili in njegovo točnostjo, bolnik se mora točno po njegovem navodilu rav nati. Vozor Slovenci, ubogajte nas in obrnite se takoj na prof. dr. Collinsa Naslov tega čislanega in znamenitega zdravnika je: Prof. dr. E. C. Collins I40 West, 34 St., INevv York City. Uradne ure so vsak dan od 10. ure dopoludne do 5. ure popoludne. Vtorek in petek do 8. ure zvečer. Naznanjam rojakom in drugim da sam odprl na Nouell St. d 4 S noromoduo urejen "SALOON." Točim izvrstno, vedno sveže piv o, rakijo in vino ter raznovrstno dru-'ge pijače. Fine smodke za kadil ce Pošiljam denar v staro domovino. itiiiittiJtttiJ a ttttttttn iin v8e dru«e tlol° svf(r«\ U MATIJA KRKLAYEC, I ^ovo" B0: -nemško W. 17tb81,Chicago, Ii.l. § URBAN BRO S . pogrebniki. 398 W. i nth. Nt. Chicago, III. i GENA IN DOilitA POSTHEZBA I_I R7-7» Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom jjo Zdr. driavab, onim v Cbicagi in drugim po okolici naznanjam, da toeim v svojem novoureje-nitn "saloonn" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Ftiijsko Binodke na razpolngo. Vsae«-11111 v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (jiool table). Solidna jx»trei-lwi zagotovljena. - Za obilen obisk se vljudno priiioro^a: MOMOK MLADIC 1517 S. Center Ave. blizo 19 ulic*- Chicauo. III. K M J* (Klini slov. krojač v Chieaui, $$ ^ s« priporoča rojakom v izde- loranjo novo in ijopravljanj* star« obleke, kat(>ra Iki izgle- ^ dala kakor nova. Vb« |>o ** tt amorno nizkih cenah. (fl mnt*t*tti*nixt*t*t*n angleško, špansko, italijansko in češko. V iiinogabrojeu poset se pri jMiroča »loNcpli /gaj 11 ar t! 43 No well St. Itarberton, O. Pozor! ■ . Kaj pustiš o«l nevednih zol zdravnikov izdiruti svoje, mogc še iKipoluoma zdrave zolte? Pu Bi jih zaliti s zlatom ali srebro kar ti za vselej dobro in po najniž ceni napravi 587 S. Centre Ave. je Slovanom najlxilj priljubljena za ! vsakojake veselice, predavanja, plese, zlxirovanja itd. Nadalje priporočam slovenskemu oličinstvu svoj le- ■ jxj urejeni "SALOON", J USE F 0B0KNY, lastnik. wmwwmn»m»**»»w B. K.SIMONEK ' Ml 544 IIM E ISLAND AVE. [CAUO, ILL. organ 438, prapori! Zgodovu}:a povest. Spisa! F. R. XIV. Napadalci so vzeli ilieče v roke in Jernej Kos jim jc zašepnil na tiho: Najprej po Matiji. Planili so v hišo. Kakor divje zveri so vdrli v sobo. Matija, ki je sedel za mizo, je planil kviško, a predno je mogel stegniti toko, ti-daril ga je Jernej Kos po g'avi, da sc je takoj vlila kri. Matija je o-mahiiil in pade! na t!j. — Ilura — zmaga je' naša, je zakričal Jernej Kos in se ozrl po svojih spremljevalcih. Ta dva sta v tistem liipif, ko jc bil zadet Matija, skočila nad ženski, ki sta kakor okamencli stali v sobi in vsled strahu in presenečenja nista mogli iie govoriti ne se ganiti. Kakor ,bi trenil, sta ju hlapca vrgla na tla in ju zvezala. — Dobro smo opravili, se jc smejal Jernej Kos in dobro plačilo ■as čaka. Spravite ženski v gozd, med tem pogledam jaz, kako je z Matijo. Potonica je jokala upila in prosila, naj jo puste, a napadalci so bili tako vajeni takih prizorov, da so se Polonici samo smejali. Starka pa ni zinila besede. Krčevito je stiskala roke, iz njenih oči. pa so-švigali plameni najhujšega sovraštva. Kmalu je prišel tudi Jernej Kos za hlapci v gozd. — Matija Jazbec ne bo veČ norcev zabijal na tem švetu, jc dejal zadovoljno. Tako sem ga zadel, da teče od njega kri, kakor iz studenca. Skoda zanj. Hil je vesel človek. Zasedli, so prišedši iz gozda, konje. Jernej jc vzel na svojega konja Polotiico, starko pa drugi hlapec in potem so zdirjali proti Križni vasi. Samotna in zapuščena je 's./ala koča na hribu. Skozi odprto okno jc mesec vlival*svojo milo luč v sobo in obseval v krvi iež^čega Matijo. Nakrat se je Matija začel premikati, odprl je oči in se začel počasi dvigati. Oziral se je krog . sebe, kakor bi ne vedel, kje da je in kaj sc je zgodilo. Počasi se mu je jel vračati spomin. Z veliko težavo je splezal do klopi, kjer je stal škaf vode in si začel močiti glavo ter izpirati kri. — Menda boste morali name šc malo počakati, gospo.! hudič, je težko sopeč govoril polglasno. Pošteno me je vsekal, a moja črepina nekaj prenese. Polagoma so sc mu vračale mo":i tako, da je mogel ostati in storiti nekaj korakov. — Čisto dobro stojim, je govoril in tudi v glavi ne brenči več tako. Ko bi imel malo rakije, bi bilo kmalu bolje. No, pa voda bi tudi pomagala. Opiral si je rano do jutra in jo skrbno obvezal. Zabil/je potem z debelimi cveki okna iu'vrata in počasi in tezavn* odkorakal s hriba, a me proti samostanu, nego .proti smreški graščini. Prišedši na potu do ovinka, od koder se je videl zati-ški samostan, se je vsedel na velik kamen in se zatopil v svoje misli. Nakrat je vstal, zagrozil s pestjo proti samostanu in zaklicali — Trideset let sem bil Vaš služabnik, zdaj pa bom Vaš sovražnik in ne bom popred nehal, dokler ne bo konca tega samostana in njegovih prebivalcev! XV. Opatovi hajduki, Jernej Kos in njegovi hlapci so dobljeno povelje glede Polonice in njene babice dobesedno izpolnili. Polonico so spravili v dosti udobno opremljeno sch bo, njeno babico pa so zaprli v klet. In v tem, ko je Polonica bridko jokala in si pulila lase, ko je starka v svoji kleti besno preklinjala, so opatovi tolovaji z Jernejem Kosom praznili velike vrče vina in se veselili knežje nagrade, katero jim je dal zatiški opit Nekaj dni je pustil opat Polonico popolnoma na miru. Niti prikazal se ni na pristavi in dekle je začelo končno domnevati, da so morda njo in njeno babico odvedli in zaprli aamo zaradi tega, ker i o babica večkrat kaj slabega govorila o duhovnikih sploh, zlasti pa o zatiških menihih. Ker se je to že marsikomu primerilo, je bila ta misel zanjo prava tolažba, tembolj, ker se je moral Andrej Rovan v kakem tednu vrniti. Da jo Andrej takoj resi iz ječe, o tem ni dvomila. Nekega večera — ravno ko se je Polonica spravljala spat — jc čuta na hodniku previdne korake. Nekdo se je bližal vratom njene jer če. Polonica je vztrepctala! Se-lj bliža rešitelj! Je-li prišel Rovan, di jo osvobodi? Neznanec sc je tako počasi, tako tihotapsko bližal in tako jjočasi začel odpirati zapah na vratih. Polonica je,,kar sapo zadrževala. Zdej sc je na vratih pojavila visoka moška postava. Vzlic tmini se jc videlo, da ima na glavi širok klobuk, ki je zasenčil ves obraz. — Andrej! — je šepetala Polonica in pristopila bliže. Dvoje močnih rok jo je objelo iu vroča listna so sc dotaknila njenega lica. V tem trenotku pa je Polonica tudi že odskočila vsa prestrašena^ Spoznala je bila, i da ni slonela na Ro-vanih prsih. — Prcmilostni gospod opat — je prišlo strahoma čez njene ustneT — Zate, Polonica, nisem niti premilostni gospod, niti opat, jc z mehkim glasom odgovoril Albertus pl. Lindeck in potegnil Polonico s sel K) j v sobo. Ne prihajam k tebi ne kot gospod in ne kot opat, nego kot mož. . -t Kaj mi hočete, prcmilostni gospod 1 — Kaj hočem! Kako moreš se tako vpraševati? Kaj nisi žc davno spoznala, da tc imam rad, tako od srca rad, da bi storil zate vse, samo da si pridobim tvojo ljubezen, — Prosim, prcmilostni gospod opat — nikar ne govorite tacili stvari. •— Mar misliš, da nimam srca? — Prcmilostni gospod opat — duhovnik ste in — — Kaj zato? Tudi duhovniki smo |kx1 ko/o krvavi, kakor drugi ljudje. < >pat je Polonico novic stisnil k sebi in jo začel novic poljubovati. — Sedi sem k meni, Polonica, je rekel opat in se vsedel na jiosteljo. Polonica pa sc mu jc izvila iz rok in sc zopet odmaknila od njega. — Prcmilostni gosjiod opat, je prosila Polonica, pustite mene in mojo babico domov, Ce sva se s kako besedo pregrešili, odpustite nama. Zato venlar nisva zaslužili, da bi bili zaprti. — Nc bo ti treba živeti v tisti revni koči na hribu. Odslej boš živela tU na pristavi, kakor kaka gospa plemenitega stanu. Ne bo ti treba delati in skrbeti — prav tako lioš živela, kakor da si prava moja žena. Iii tudi tvoja babica ostane pri tebi. — Premilostni gospod opat prosim — izpustite me — jaz ne morem tu ostati. — Ali me imaš malo rada, Polonica? je vprašal opat. Polonica ni odgovorila. Povesila jc glavo, potem pa nakrat zajokala, se vrgla na kolena in začela prositi, naj jo opat vendar izpusti. Opata je jela minevati potrpežljivost. Sel je parkrat s trdimi koraki po sobi sem in tja, potem pa se je ustavil preti Polonico, jo dvignil s tal in jo pritisnil k sebi. — Dobro, Polonica, je rekel odločno. Ce nečeš pri meni ostati, te ne bodem silil. Jutri zjutraj greš lahko domov na hrib z babico vred. To noč pa ostanem jaz pri tebi. Polonica jc odskočila od opata, kakor da je strela udarila v sobo. Hipoma je sjioznala svoj položaj, a to spoznanje ji je dalo tudi moč za obrambo. Mehko, ponižno dekle se jc nakrat prelevilo v pogumno ženo, ki jc pripravljen^ braniti svojo čast do skrajnosti. — Premilostni gospod opat — je zaklicala Polonica — jaz sem revno kmetsko dekle, ali poštena sem in poštena ostanem. — To je prav lepo, se je porogljivo smejal opat. Ti pa ne pozabi, da sem jaz opat in gospodar zatiškega samostana, in da si ti moja last, s katero lahko storim kar hočem. Pri teh ljcsedah jc SKOčil k Polonici in prijemaje jo za roko skoro hripaiv razburjenosti ji rekel |K>I glasno: — Moja si! Jaz te hočem imeti. Če me ne ljubiš — kaj zato? Moja boš vendar. — Nikdar! jc zakričala Polonica in se poskusila osvoboditi iz opatovih rok. Pustite me! Opat pa jo je prijel še trje in jo vlekel proti ležišču. — Pustite tnc! je klicala Polonica. Pomagajte! Pomagajte! A niliče ni prišel Polonici na pomoč. Dasi se je branila z vsemi svojimi silami, vendar ni bila kos opatu. — Pustite me! Jaz sc bom branita! "je zakričala nakrat In segla v nedrije. Le brani se, grlica drobna, sc je rogal opat in jo pahni! proti ležišču. V tem trenotku se je" Polonici posrečilo, da si je osvobodila roko. Bliskoma je segla pod zglavje svojega ležišča, nekaj se je zasvetilo v njeni roki in se v najkritičnejšem trenotku zabodlo v opata. Polo- niea je bila opatu sunila v prsa bo-dalce, katero ji jc bil daroval Matija. — Ah — jc dihnil opat in izpustil Polonico. Roka njegova jc segla tja, kjer je bil zadet, in potegnila iz prsi bodalo. Pasja duša — zabodla si me, je škripajc z zobmi sikal iti sedel na posteljo. Polonica je skočila k vratom. Ali ta so bila od zunaj zaprta. Na ves glas je kričala: Pomagajte, gospod opat umira. Zdaj je odletcl zapah in v sobo je stopil Jernej Kos. — Gospod opat — je zaklical., Jaz sem tu, Jernej. — Zgrabi to ptmico in zqpri jo v klet — i>otem pa pošlji kakega človeka sem. In luč preskrbi! Jaz sem ranjen — Jernej Kos se je prestrašil in ni vedel, kaj bi storil. Prijel je Polonico za roko, potem pa začel klicati hlapce. Prihiteli so liakrat od vseh strani, hlapci iti dekle. — Pomagajte premilostnemu go-Spodu opatu, jim je Jernej Kos ukazal. In med tem, ko so posli pohiteli na pomoč opatu, ki je bil brez zavesti omahnil na |x>steljo, je Jernej Kos vlekel Polotiico po stopnicah mzdoli in jo pahnil v temno klet, V tem ko je zaklepal težka vrata, se je dekle jokajc zgrudilo na vlažno zemljo. XVJ. Težko je prišel Matija Jezbcc na grajščina Smreko, Na i>oiu jc večkrat omahoval, kajti bil je vsled izgube krvi silno slab, ali njegova železna volja je premagala telesno slabost. Grajščinski oskrbnik — Rovanov oče — ga je ' prijazno sprejel in jc prijateljsko zanj skrbel, tako da je Matija že čez nekaj dni bil zopet na nogah. Samo glavo je imel obvezano, da so ga graj-ščihske ženske imenovale Turka. Matija je samo staremu Rovanu povedal, kaj se je zgodilo v koči na hribu. Vendar sc je kmalu raznese! glas, da sta izginili Polonica in njena babica. Sosedje so bili začeli ženski jiogrešati; šti so končno v ko čo in se prepričali, da sta izginili, in da je v sobi vse krvavo. A kmet-ski ljudje so tudi takoj začeli ugibati, da morajo biti pri tem dogodku vdeleženi samostanski ljudje. Tudi na smreško grajščino so prišli glasovi o tem dogodku in vzbudili posebno med ženskami veliko zanimanje in pri večerji ni bito o drugem govora, kakor o skrivnostnem dogodku v koči na hribu. Posebno so ženske silile v Matijo, ker so vedele, da je poznal Polonico in njeno babico in da so mu samostanske razmere dobro znane. Toda Matija se ni dal zapeljati, da bi bil kaj povedal, nego le zbijal navadne svoje šale in se delal popolnoma nevednega. — Časih sem mislila, da si ti Matija moder, kakor kralj Salamon, je nejevoljno rekla dekla Reza, ki je bila najbolj Tadovedna med vsemi posli. Vse si hotel ycdcti in vse uganiti — o tem shiifr^Lpa ničesar ne veš.. • — Ali mreliš ti Reza, da je bil kralj Salamon res tako posebno moder, kakor o njem pridigujejo? je vprašal Matija mirno in dostojanstveno, kakor mož, ki se zaveda svoje imenitnosti. — No, lej ga, kako neumno iz-prašuje! se je rogala Reza. Seveda je bil moder. Ali si že pozabil, kako sta se dve materi kregali, če-gav da jc otrok in kako da jc kralj Salamon potem modro uganil katera je prava mati. r- Prava reč, taka sodba, je dejal Matija. Tako modro sodbo, kakor kralj Salamon bi jaz tudi znal napraviti. In še prav gotovo! Ženske so udarile v smeh, Matija pa sc ni dal premotiti, nego rekel: — Pravo mater kacega otroka sc kmalu najde, ali pravega očeta najti, to jc umetnost. Zato pa jaz na tistega kralja Salamona nič preveč ne dam Zdaj so se ženske začele jezili in vse vprek vpiti na Matijo, ta pa se je le zadovoljno smejal, kakor' vselej, kadar je kako poredno uganil. Vrišč se je šele čez nekaj časa polegel. Kočijaž Marka, ki je bil med tem prizorom samo jedel in jedel, je zdaj odložil žlico. — čudno stvari se časih gode, jc rekel rmokaje, prav čudne stvari. V nedeljo sem bil v Višnji gori* pa sem slišal, da je krčmarjeva mačka vrpla eno mačico pa enega psička, — To je že mogoče, je menil Matija. Jaz sem v Ljubljani poznal žensko, ki je rodila enega peka, enega čfvljarja in enega krojača._ Slovenskemu dekletu se povrnilo zdravje. , Želodčna bolezen jo je privedla na kraj groba. Želim vnni povedati in potrditi, kako vzvišeno moč ima Trinerjevo zdravilno grenko vino v nevarnih želodčnih boleznih. Mlada duma katero predstavlja tn podoba, jo zelo triH-ln na želodčni oteklini. No. bi(n zdravnik ji ni mogel pomagati. Uilii je jako slabotna in lx>lj mrliču kot. živemu bitju podobna. Se gel sem slednjič po Trinorjevom zdravilnem gjrpnkein vinu in ga podu! dekletu. Na prigovarjanje jo res vzela Id vino k sebi in na veliko začudenja zdravnikov in nas vseh, se ji jo zgubljena življensku moč vračala dan za dnovom bolj in danes je popolnoma zdrava in močna; kakoršno vidite na sliki. Ona se vam zii pomoč v skrajni Bili najto-pleje zahvaljuje. Kako sem zvedel za vaše zdravilno vino, vam poročam pozneje. Vino ocenjujem najbolj s tem, da ga naročujetn se en zul)oj, če prav 1110 stane vožnja in uvoznimi v našem denarju že veliko svoto. Res je, taka zdravila niso nigdur preplačana. Zvesti vum P. Kaiiol Jancioah Do burn ice, Krain-Austria, Evropa. Dokazana resnica je, da se pri vsaki bolezni zgubi tek, .nastopi pomanjkanje prebavljenja. slabo spanje, nervoznost, telesni zapor iu oslabljen ji!. Trinerjevo zdravilno grenko vino, je edino zdravilo perfeklno zanesljive vrednosti. Dajo moč prebavnemu aparatu, da prejema in pre-bavlja vse brane in pomnožil je novo čisto kri. Cista kri pomeni porfektuozdravje, moč in eneržijo. Obličje poe-tane roJnnto, živci močni in žilave mišice in Minemo govoriti o potlalj-šenjii življenja dotičnika. JOSEPH TRINER, 791) South Ashland Avo. Chicago, 111. Tako/.vane želodčne grcnčice, delane iz surovega špirita, so sistemu SKRAJNO ŠKODLJIVE. Trinerjev ••Angelica Bitter Tonic," je edina prava grenčica, izdelovana iz čistega vina, in je edina zdravilna grenčica. • "(JRAD ZAGREB" jo najstarejši hrvatski "SALOON" nn zapadni strani mesta Chicago. Postrežba izvrstna. Hrvatsko—Sloneska dvorana za zborovanja, svadbe in plese. A LOUIS PA l'ŠE lastnik, 314 W. ISftb St. Chicago, III. PII1L. HAST LASTNIK, ;>:i.~> Illue .Island Ave., CHICAGO, ILL. Tu najde vsak |x>siinieziiik postrežbo, kukoršnonarekujo bratski socializem. Veliki posebni prostori za skupščine in društva nu razpolago. my Somišljeniki naročujte in priporočujte "GLAS SVOBODE" X ^azdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovunom priporočani svoj lepo urejeni_''SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristne drugo pijače. Raznovrstne fine smodke na nr/.polugo. Potniki dobe pri meni čedna preno£i$£a in dobro postrežbo. Za obilni poset se priporoča MAIITIN POTOKAH. f)<)4 S. Centre Ave. Chicago. III. Telefon štev. 1721 Morgan, Rojaki,' ne | ozabite starega prostora, John KoH-jIrka. *_« ZOPET NIZKE CENE IUZIIIASIJK NORTHERN PACIFIC ŽELEZNICA Za vse tiste, ki se mislijo b časoma kot farmerji naseliti na severozapndni strani Amerike, je najbolje, ako si sami ogledajo dotično deželo. Northern Pacific, železnica bo marca in aprila in.t.1. prodajala naselniške listke "second class" vsak dan na vse strani svoje North Dakote in Montana črte in vse druge zvezne proge i»o jako nizkih cenah. Vsak dan odhajata'v označene kraje dva ekspresna, kontinentalna vlaka iu sicer eden zjutraj iu drugi i>o noči. Oba sta oprem ljena z vsem potrebnim in razpolagata čez jedilne iu Pullman Standard spalne vozove. V vseh večjih mestih imamo svoje okriijne ali generalne a-gente, ki postrežejo vsakemn z zahtevanimi informacijami, bodisi pismeno ali ustmeno. Piši enemu izmed lius iu tvoji želji se bo ugodilo; zajedno pošlji nam šest centov za knjižico, zvano "Wonderland 1904." C. E. MATTHEWS, CHAS. S. FEE, General Agent Pass. Dept., Gen. Pass. «V* Ticket Agent, 208 S. Clark St. CHICAGO, ILL. ST. PAUL, MINN. Ako hočeš imeti fine slike, idi k fotografu LlEBICHu 80 86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. Anton Snkle PUEBLO, Colo 004 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganj«. Telefon (592 Red in 373 Black £ t £ £ £ t £ IJjPOZOR SLOVENCI! SjKnlaj podpisana naznanjava p. n. občinstvu da Bva na 129 S. Genesee St. Waukegan, ill., odprla veliko novo prodajalnico, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno robo. Iuiavu v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, spodnjo obleko, čevlje, rokavice, nogavice, Brajce, ovratnike, zapestnike. "Overalls" in "Jumpers", ter vbo vrste obleke, spadajoče v to stroko. z veleštovanjem W KOŠICEK in STEFANIC 129 South Qenesee Str______________Waukegan, Illinois. ^iUiUiUiMiUiUiUiUiUiUiUiiiiUiUiiiiUiUiiiiUiUiUiUiUiU^ Obrnite sc zaupno na nas ® ® ft kadar hočete odpreti saloon ali sc zmeniti za pivu. Lahko govorita z nami v slovenskem jeziku, n naše Izborno pire j« po eviopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali debro kupeijo. Kadar nimate časa priti »selmo do nus. pišite ali telefonirajte nam, ta kar Ixxlete dobili hitri odgovor. Imamo pivo t sodčkih iu izvrstno dežan« pivo (Lager-Beer) v Btekleuicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO, 21. & Blue Island Ave. 000000000101300000010130910002020202023100