NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik 7. februar 1991 • šte¥ilka 5 • leto XLV • cena 20 dinarlev 22.500 izvodov - 32 strani Bos zivel, Blaž? Mali Blaž Skornšek iz Laškega je prejšnji teden v Londonu prestal dve hudi operaciji. Po prvi je bilo tako hudo, da je kazalo, da mu lahko pomaga le še bog. Zdaj pa mu že gre na bolje. Več v reportaži Boj za Blaževo življenje na strani 7. Harley street klinika v Londonu je klinika upanja za štiriletnega Blaža Skornška. Stran 1 Gremo na morje! -interier Šlandrov trg 9 Žalec Najbolj obiskana trgovina s pohištvom in stanovanjsko opremo na štajerskem Zakaj? Najnižje cene in ugodni kreditni pogoji! Pravi naslov za nakup pohištva Stran 16 Bog razbrzdanega veseiia stran 5 Spopad s težKlsr. dihaniem stran 2 Kritika ministra Bastia —: ".S wiiiaii lo Srečlfo Ladinelf- Pismo iz zapora stran 12 Drameijsica iiuda liri 2. STRAN - 7. FEBRUAR 1991 NT&RC DOGODKI Večer s Cirilom Zlobcem Slovenci v očiščenju in pomlajenju - to je tema še- stega Celjskega večera, ki bo tokrat v Zdraviliškem domu na Dobrni. Gost ve- čera bo Ciril Zlobec, član predsedstva Republike Slovenije in nedvomno najvidnejši slovenski pesnik. Moderator večera Drago Medved bo gosta vpraševal o aktualnih problemih slo- venstva, o slovenski držav- ni in kulturni samobitnosti, o tistem, kar spremlja bolj ali manj prijazne slovenske poplebiscitne čase, pa tudi o literaturi in pesništvu, kar je Cirilu Zlobcu zagoto- vo bližje kot politika. Mor- da je zanimivo še vedeti, da Ciril Zlobec v slovenskem državnem predsedstvu med drugim skrbi za spra- vo med Slovenci, zato celj- ski večer ne bo mogel tudi mimo te tematike, ki je v zadnjem letu pogosto vzbudila izjemno zanima- nje, pa tudi nasprotujoče si reakcije med slovenskim prebivalstvom. Po ciklusu petih celjskih večerov, ki so bili v hotelu Evropa, so se organizatorji odločili za novo »lokacijo«, za hotelski kompleks na Dobrni. Vodstvo hotela Evropa zaradi ekonomskih razlogov in zaradi premajh- nega zanimanja ni bilo več zainteresirano za priredi- tev, ki je v določeni meri razgibala celjsko družbeno življenje, pomenila pa je tu- di afirmacijo Celja v širšem prostoru. Celjski večer bo- do programsko enaki, kot so bih doslej, le da na Dobr- ni za udeležence večera ne bo obvezne večerje. Šesti celjski večer s Cirilom Zlobcem pa bo nekoliko drugačen tudi zato, ker je povezan s kulturnim praz- nikom. Pred pogovorom s Cirilom Zlobcem bo na- stopil celjski komorni zbor. In še ena zanimivost - or- ganizatorji celjskih večerov so prejeli odgovor tovariši- ce Jovanke Broz, ki je spo- ročila, da v tem trenutku še ne more priti v Celje, ven- dar vabilo sprejema. Po- temtakem je še možnost, da bo eden izmed prihod- njih gostov Celjskih veče- rov tudi Jovanka Broz. J. V. Kritika ministra Bastia Ali imajo celjski prenovi- telji prav. ko kritizirajo Mak- sa Bastia. republiškega mini- stra za tržišče in splošne go- spodarske zadeve, ker se kot podpredsednik celjske ob- činske skupščine ne udele- žuje njenih sej? Točneje - ali je to resnični vzrok za kri- tiko? Napadi na ministre v repu- bliški in občinski vladi - ali celo zahteve po odstopih - so zmeraj dražljiv del parla- mentarne demokracije. V zadnjem času so se v skupščini in v javnosti zgo- stile kritike na račun posa- meznih ministrov in resorjev v republiškem izvršnem sve- tu, nič drugače pa ni v obči- nah. Različne kadrovske in drugačne »aferice« kar mr- golijo tudi na celjskem ob- močju, od Mozirja in Velenja do Celja, pa tudi drugod. Po- nekod zadržujejo odstope članov vlade, drugje pa so Demosove koalicije tako močne in opozicija tako šib- ka, da sploh ne sprejemajo nikakršne pobude za razpra- vo. Vseeno je. ali so zahteve pobudnikov upravičene ali ne, ali seje že nabralo dovolj vzroko za kritično oceno in povsem vseeno je celo. če življenje zahteva premislek o tem, kaj dela vlada ali ka- sen njen resor. Toda kolikor je res, da parlamentarna ve- čina pač vlada po svoje in ne izbira sredstev, kiji pomaga- jo obdržati ravnovesje v ko- aliciji ali v skupščinskem od- ločanju, tako je obenem res. da opozicija pri vsem tem ni nič manj nedolžna. Primer z Maksom Bastlom je in ni tipičen. Celjskim pre- noviteljem ne more nihče odreči pravice do kritike, še posebej, ker gre tudi za pod- predsednika celjske občin- ske skupščine in ne samo re- publiškega ministra. Toda težko je sprejeti utemeljitev kritike - češ, minister se ne udeležuje sej občinske skupščine. Tak argument kajpak ni brez vsakršne ce- ne. Vprašanje pa je, ali je to- liko tehten, da si zasluži jezo in vznemirjenje prenovite- ljev. Celje se tako in tako ne more pohvaliti niti s števi- lom ministrov niti s številom ljudi, ki bi v republiki zase- dali najpomembnejše poli- tične, gospodarske in oblast- ne pozicije. A če do takih mest pride, je prav Celje pr- vo, ki poskuša »svojim <^ pod- staviti nogo. To ne pomeni, da bi ljub- ljanske Celjane že vnaprej odvezah vseh grehov, tudi Maksa Bastia ne. Toda če je kaj pomembno, je pomemb- no to, kaj dela in kako dela kot minister in kaj lahko v taki vlogi dela kot pod- predsednik občinske skupš- čine. Delo, profesionalni in strokovni kriteriji, izvedba sprejetih in dogovorjenih programov - to naj bodo os- nove za kritični pogovor o ljudeh, ki opravljajo funk- cije, pa naj bodo ljudje črne ali rdeče barve. In če gre že za Maksa Bastia kot pod- predsednika celjske občin- ske skupščine, je temelj raz- mejevanja predvsem to, ka- ko in koliko je lahko uspeš- no, tudi v korist svoje mati- ce, združeval obe dolžnosti. Detajli so v življenju in po- litiki kakor med na suhi skorji kruha. A če je kruh suh in čeprav je le skorja, je še zmeraj kruh. Zdaj se po- gosto zdi, kot da so ljudem važnejši detajli kot bistva. Iz žalske občine se na primer sliši, da je nenadoma sporna postavitev spominske plošče za pesnika Franceta Oniča (rojenega v Petrovčah), ker je bil menda v življenju ne- kaj časa preveč na levi stra- ni, torej je bil komunist. Ne- nadoma sploh ni bistveno, da je bil pesnik... V zadnjem letu to ni niti prvi niti zadnji primer, pa najsi gre za krščanskega de- morkata Maksa Bastia aH za pokojnega Franceta Oniča, pesnika, ko je za človeka bi- stvenejša ideološka oziroma strankarska pripadnost kot pa človek sam. Če je bilo to nekaj časa razumljivo pač za- to, ker se nekaj zgodovine zmeraj v življenju ponovi in ker smo ljudje pač naklonje- ni revanšizmu. zdaj polago- ma le naj prihaja čas, ko bo strankarska razcepljenost družbe nekaj povsem narav- nega. Vendar strankarska pripadnost in politično pre- pričanje ne moreta biti niti start za kakršnokoli promo- cijo v življenju, pa tudi ne za bolj ali manj za lase privleče- ne kritike in napade. Ali še za nekaj več - za zavestne diskvalifikacije umazanega politikantstva. Najbrž v pri- meru Maksa Bastia ne gre za to. Je pa blizu. V teh dneh. dneh slovenskega kulturne- ga praznika, je čas tak. da je morda beseda o nekulturi v odnosih med ljudmi bolj vroča tema kot kultura sama. JOŽE VOLFAND.. Evropske norme ob balkanskih plačah Socialistična stranka Slovenije naj bi postala delavska stranka, pred- vsem na področju social- nega standarda delav- cev, so poudarili na sre- čanju vodstva kluba po- slancev Socialistične stranke republiške skupščine s celjskim klu- bom poslancev te stran- ke. Četrtkovo srečanje obeh klubov, ki se ga je udeležil tudi Jože Smole, naj bi bilo začetek pogo- stejših medsebojnih stikov. Na srečanju so poslanci izmenjali svoje izkušnje in ugotovili, da so sicer kot poslanci aktivni, a za- radi premajhnega števila nimajo vpliva na premo- čan Demosov glasovalni stroj. Na srečanju občin- skega in republiškega kluba poslancev SSS so pretresali tudi zadnja do- gajanja v republiški skupščini. Novi, že spre- jeti zakonodaji očitajo, da daje privilegije delodajal- cem, zanemarja pa delav- ce. To dokazuje tudi do neke mere kar vsiljena delopravna zakonodaja, po drugi strani pa močno zavlačujejo s sprejemom socialnih programov in urejanjem statuta sindi- kata. Vlada bi morala pri sprejemanju novih zako- nov, po mnenju sociali- stov, bolj upoštevati do- sedanje izkušnje in realne razmere, pri zgledovanju po Zahodu pa biti bolj se- lektivna. Nova davčna politika ima to pomanjk- ljivost, menijo socialisti, da izhaja iz evropskih norm ob balkanskih plačah. U.K. Protestni odhod s skupščine Celjska občinska skupšči- na očitno postaja vse manj učinkovita in se vse bolj za- pleta v medstrankarske spopade. To še posebej ve- lja za zadnje zasedanje, ki tudi po štirih urah razprav ni dalo nikakršnih oprijem- ljivih rezultatov. Namesto tega so poslanci Stranke de- mokratične prenove pro- testno zapustili sejo. Prve ure zasedanja so bile namenjene obravnavi poro- čila o uresničevanju progra- ma četrtega samoprispevka, ki pa se je sprevrglo v vses- plošno razpravo o problemih in kritikah na račun bolniš- nice. Tako so nazadnje točko prestavili na naslednje zase- danje. Nič bolje ni bilo v na- daljevanju. Demos je očitno hotel poslancem' opozicije odvzeti vsako nadaljnjo možnost zastavljanja vpraša- nja zaupnice Silvestru Dre- venšku, pri kateri so poslan- ci SDP vztrajali že nekaj me- secev, pa je niso uspeli spra- viti na dnevni red zasedanja. Ker se je medtem izkazalo. da lahko vprašanje zaupnice članu občinske vlade ogrozi izvršni svet v celoti, se je predsedstvo skupščine lotilo sprememb ustreznih občin- skih aktov, ki govorijo o ne- zaupnici in razrešitvi. Vse do zadnjega zasedanja je šlo brez večjih zapletov, ko pa naj bi končno sprejeli bese- dilo predloga, je Demos gla- soval proti in tako je odlok o spremembah razrešitve funkcionarjev padel v vodo. Pritožbe poslancev SDP in zahteve po nadaljnjem us- klajevanju niso nič pomaga- le. Le spremembe statuta, ki govorijo o vprašanju zaupni- ce, so predstavili na nasled- nje zasedanje, kar pa ima pravega smisla, saj sta oba dokumenta med sabo pove- zana. Poslanci SDP so nato protestno zapustili zaseda- nje (njihovo izjavo si lahko preberete med Pismi). Poslanec Matjaž Železnik je priznal, da so se v Demosu dogovorili, da bodo glasovali proti, vendar po njegovih be- sedah zaradi nedorečenih sprememb v obeh aktih. Kljub temu je bilo vsem jas- no, kje so razlogi. Opozicija tako vprašanja zaupnice še nekaj časa ne bo mogla spra- viti na dnevni red zasedanj skupščine, razrešitev enega člana vlade pa bi še vedno pomenila njen odstop v celo- ti, za kar pa po mnenju vod- stva skupščine trenutno ni razloga. Morda pa se bo kdo vprašal, kaj je z zaupnico ta- ko neučinkoviti skupščini kot je celjska? T. CVIRN (Ne)zaupnica mozirskemu IS? Predsednik izvršnega sve- ta v Mozirju Alfred Božič naj o svojem delu in delu izvrš- nega sveta poroča poslan- cem v občinski skupščini, nato pa naj zahteva glasova- nje o zaupnici oziroma o ne- zaupnici celotnemu izvršne- mu svetu, so sklenili člani te- ga organa. Na nizkotna obre- kovanja IS ne bo odgovarjal, nekatere stvari pa bo uradno pojasnil. Te sklepe so člani mozir- skega IS sprejeli zaradi go- voric, ki vedno bolj krožijo v občini. Še enkrat so pono- vili, da so se za kršitev zako- na o začasni prepovedi seč- nje lesa odločili vsi skupaj, torej je za to odgovoren iz- vršni svet. Za menjavo ka- drov v Elkroju pa je Alfred Božič povedal, da je bila to njegova osebna odločitev in da je tudi svetoval kot Alfred Božič in ne kot predsednik izvršnega sveta. To bo pojas- nil tudi poslancem v skupš- čini, ki bodo zasedali pred- vidoma 20. februarja. Člani izvršnega sveta so na seji v četrtek sprejeli tudi program dela, a le za pol leta. saj za naprej ni jasno, kaj bo z novo ustavo in volitvami. V mozirski občini bodo usta- novili javno podjetje, ki bo družba s polno odgovornost- jo, njeno delo pa bo nadziral IS. Javno podjetje bo uprav- ljalo s komunalo in stanova- nji in bo v celoti odgovorno za svoje odločitve. Člani iz- vršnega sveta so se pogovar- jali tudi o problematiki seč- nje v gozdovih. Še enkrat so poudarili, da priporočilo se- kretariata za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano, da naj gozdarji še naprej omejujejo sečnjo, pomeni isto kot za- kon o moratoriju. Če bodo to priporočilo spoštovali, bo proizvodnja ponovno prepo- lovljena. U.K. Nočejo denarja, ampak zemljo v soboto so v Žalcu ustanovili podružnico Združe- nja lastnikov razlaščenega premoženja. Srečanja, ki ga je organiziral Demos, se je udeležilo okrog 60 ljudi iz žalske občine. Za predsednika podružnice so izvolili Franca Rojnika iz Grušovelj, odbor pa sestavljajo Drago Vizovišek iz Ložnice, Manja Krašovic iz Žalca, Ana Kosu iz Ojstriške vasi, Ivan Jošt iz Gotovelj. Franc Rovšnik iz Trnave ter Danilo Gorjup iz Žalca. Naloga podružnice bo pred- vsem varovanje interesov oškodovancev in vključeva- nje v razreševanje problematike. Vračanje premoženja bo v žalski občini dokaj trd oreh, saj seje na komiteju za gospodarstvo doslej nabralo že približno 400 vlog. Na srečanju v prostorih gasilskega doma so nekdanji lastniki menili, da zakonodaja, ki jo pripravljajo v republiki, premalo upošteva interese oškodovancev. Kmetje so tudi tokrat vztrajali, da želijo dobiti nazaj zemljišča, in ne pristajajo na kakršno koli drugačno reševanje problematike, na primer na izplačevanje od- škodnin. IB Voda pošteno opljusknila Laščane Za več kot 468 milijonov dinarjev škode je povzročila povodenj, ki je tudi po Laškem pustošila novembra lani. Po- plava je prizadela 184 gospodinjstev in 1068 oseb, poplavljenih je bilo 140 hek- tarjev kmetijskih zemljišč ter poškodo- vanih več stanovanjskih hiš in stano- vanj v blokih. In kako v Laškem od- pravljajo posledice? Najhuje je poškodovan stanovanjski blok na Rimski cesti 8 v Laškem, v kate- rem je 32 stanovanj, s skupno 60 stano- valci. Sanacija objekta, ki ne zagotavlja primerne varnosti stanovalcem, ne pride v poštev, saj bi bili stroški zanjo višji kot novogradnja. Zato ga bodo porušili, v kratkem pa morajo v občini zagotoviti ustrezna stanovanja vsem 32 družinam. Za odstranjanje posledic povodnji so v Laškem prejeli iz republiških solidar- nostnih sredstev nekaj manj kot štiri in pol milijone dinarjev, kijih bodo razdeli- li, glede na povzročeno škodo, med po- plavljena podjetja in ustanove v višini osem odstotkov od ocenjene škode. Sicer pa je precej pomoči v občino pri- spelo tudi na naslov občinske organizaci- je Rdečega križa. Poleg številnih podje- tij, ki so pri^pGVsia ^2di5i denar bodisi proizvodne artikle poplavljencem, sO uli; Laščani deležni tudi pomoči iz tujine. Ta- ko so prejeli 20 tisoč nemških mark iz Pliezhau.sem ter pred nedavnim kamion rabljenih oblačil m obutve iz Avstrije. Vehk del te pomoči je občinska organi- zacija Rdečega križa namenila Zdraviliš- ču Laško, iz blagovnih rezerv pa so raz- delili prehrambene izdelke poplavljen- cem. Iz republiških blagovnih rezerv so prejeli pomoč za 150 družin, poleg tega pa je tudi občinska organizacija RK zbra- la večje količine rabljenega pohištva in bele tehnike ter več kot sto tisoč dinar- jev. Vse to so v občini Laško razdeljevali do 3L januarja, potem pa so akcijo usta- vili in preostale artikle popisali. Pomoč so nudili 244 gospodinjstvom v skupnem znesku več kot milijon in pol dinarjev, pri tem pa ni upoštevana pomoč Zdravi- lišču Laško. Te dni se bo ponovno sestala komisija za odpravljanje posledic poplave. Dogo- vorili se bodo o nadaljnjih aktivnostih na področju razdeljevanja pomoči poplav- ljencem. N.G. Proračun za naložbe v občini Laško predvidevajo, da bo občinski proračun letos znašal okoli 220 milijonov dinarjev. Sredstva proraču- na naj bi predvidoma namenjali pred- vsem za naložbene dejavnosti in čim manj za administrativne. Letos name- ravajo štiri milijone dinarjev iz prora- čuna nameniti za dograditev kulturne- ga doma v Laškem, nekaj več pa še za dograditev zdravstvenega doma v Ra- dečah. Proračunski denar bodo nameni- li tudi za razširitev zdraviliške dejav- nosti ter za ekološke programe, na po- droČ'u izobraževanja pa predvsem za izbofjšanje kakCV05"i Š-Iske^a pouka. Pri dograditvi zdravstvenega cioma v Radečah naj bi del sredstev zbrali še iz samoprispevka, ki ga oodo letos zbirali Radečani, in iz amortizacije Zdravstve- nega centra Celje. V Laškem, kjer prav tako razmišljajo o gradnji novega zdrav- stvenega doma, pa naj bi letos začeli zbi- rati sredstva, da bi lahko predvidoma pri- hodnje leto pričeli graditi. Član izvršnega sveta Petar Hrastelj je ob tem sprožil vprašanje visokih davčnih odmer, ki po novem bremenijo tako za- sebnike kot tudi gospodarstvo nasploh. Zato so na izvršnem svetu sklenili, da bodo v bodoče namenjali intervencijska sredstva občinske vlade, namenjena go- spodarstvu, tudi zasebnim podjetnikom in obrtnikom, od občinskih poslancev v rcDllbliški skupščini pa bodo zahtevali, naj se tam zavzamCjO razbremenitev gospodarstva. N. G. DOGODKI NT&RC 7. FEBRUAR 1991 - STRAN 3 Ni strahu pred sevanji y celjski bolnišnici ne ogrožalo ne bolnikov, ne osebja, ne okolja strah pred nuklearnimi medicin- skimi preiskavami v celjski bolnišni- ci je neupravičen. Diagnostične prei- skave opravlja dobro usposobljena ekipa s sodobno aparaturo. Pri delu uporablja običajne radiofarmacevti- ke (predvsem radioaktiven tehnecij i razpolovno dobo 6 ur), kakovost de- la je na visoki strokovni ravni. Odlagališče radioaktivnih odpadkov je v kleteh v ustreznih jeklenih oklepa- jih, kjer so odpadki do popolnega raz- pada, odprti viri ionizirajočega sevanja pa ne dosegajo dovoljenih mej. Prei- skave z gama kamero torej ne ogrožajo ne bolnikov, ne osebja, ne okolja. To sta prejšnji teden na novinarski konfe- renci potrdila namestnik republiške sekretarke za zdravstveno in socialno varstvo dr. Tone Košir in glavna repu- bliška sanitarna inšpektorica dr. Met- ka Macarol-Hiti. Zagotovila strokovnjakov, ki po- stavljajo na laž govorice o škodljivem ^lovanju nuklearnega, laboratorija, temeljijo na strokovnem poročilu o rednem pregledu Oddelka za endo- krinologijo in nefrologijo z nuklear- nim laboratorijem, ki ga vodi docent dr. Franc Fazarinc. Strokovni pregled je opravila komisija Univerzitetne kli- nike za nuklearno medicino iz Ljublja- ne, vodil pa jo je profesor dr. Miran Porenta. V času, ko nas ionizirajoča sevanja v okolju vedno bolj ogrožajo, je strah pred vsakim dodatnim sevanjem raz- umljiv. Toda v celjski bolnišnici ne obsevajo brez potrebe zdravih ljudi. Obsevajo bolnike, pri katerih je po- trebno razjasniti bolezen, določiti di- agnozo. »Trdim, da je doprinos seva- nja bolni populaciji pri nas le 3 do 4 odstotke celotnega obsevanja, ki ga bolniki dobijo za razjasnitev bolezni,« je dejal dr. Franc Fazarinc. Že malo matematike potrjuje njegove besede. Nuklearni laboratorij dela za širše celj- sko območje, za približno 250 tisoč prebivalcev. Od leta 1978, ko so dobili gama kamero, letno pregledajo 3 do 4 tisoč bolnikov. V istem času opravijo na našem območju 45 do 50 tisoč sli- kanj z rentgenskimi aparati, kjer so obsevalne doze višje kot pri radioizo- topskih preiskavah. Po podatkih je med z radioizotopi pregledanimi kar 15 odstotkov življenjsko ogroženih. Preiskava, ki omogoča hitro in pravil- no diagnozo in na njeni osnovi takoj pravo pomoč, pač ne sodi na listo za življenje nevarnih preiskav. Tako kot so v bolnišnici učinkovito razčistili z govoricami o nepravilno- stih na tem oddelku, bodo tudi z odpr- timi vprašanji odnosov in strokovnosti na internističnih oddelkih v celoti. Se ta teden pričakujejo izreden pregled vseh internističnih strok v Celju, ki ga bo opravila posebna komisija republi- škega sekretariata za zdravstveno in socialno varstvo. Resnica se bo izkaza- la - če seveda še k^j verjamemo stro- kovnjakom. MILENA B. POKLIC SVET MED TEDNOM Piše: Robert Gorjanc Prayna ali divja vojna če globlje dojamemo znameniti stavek Clausewitza, da je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, se zaliv- ska vojna ni začela z zasipavanjem ameriških bomb na Bagdad. Začela seje že dosti prej, z iraškim blitzkriegom na Kuvajt, 2. avgusta, kot nadaljevanje sredstev, ki niso privedla do sporazuma med državama, skreganima zaradi nafte. Vse kar se je dogajalo med 2. avgustom in 15. januarjem je bila politika raznih sredstev med vojnama, torej tudi že vojna. Dokaze za to lahko najdemo tudi v mednarodnem pravu. Postavlja se vprašanje v kolikšni meri gre pri zaliv- ski vojni za pravno, v kolikšni meri za divjo, necivilizirano vojno. Osnovni aksiomom sodobnega mednarodnega prava je, daje vojna prepovedana 1. člen ustanovne listine Združenih narodov). Asidrassy piše, da je začetek napa- dalne, nepravične vojne (seveda Irak in ZDA po svoje razlagal, kdo se v tej vojni brani in kdo napada) prekršek prava in da se lahko kaznuje kot zločin, toda samo vojsko- vanje mora biti urejeno z nekimi predpisi, ker bi bil boj brez vsakih omejitev divjaški. Vojno pravo je v veliki meri tudi zgodovinska katego- rija, ki pravo podobo in fair play vojnih akterjev razkrije šele veliko kasneje, največkrat po prenehanju sovražnosti, ko imajo pristojne mednarodne komisije in raziskovalci dostop do večjega števila podatkov. Zalivsko vojno so mnogi že poimenovali cenzurirana vojna, saj na obeh voj- skujočih se straneh deluje neveijetni selektivni mehani- zem, kar izredno otežuje ugotavljanje pravnosti vojne. Vojna bo nov velik preizkus za obstoječe vire mednarod- nega prava, ki seje za tedanje še eksotične načine bojeva- nja začelo s Pariško pomorsko deklaracijo iz leta 1856 in Petrograjsko deklaracijo o uporabi eksplozivnih nabojev iz leta 1868 in potem preko ženevskih in haških konvencij, deklaracij in protokolov doživelo z višjimi oblikami boje- vanja veliko vsebinsko evolucijo, tako da so danes pravno pokrita vsa področja vojskovanja. Ves potek zalivske krize od 2. avgusta naprej je že navr- gel dovolj gradiva za oceno civiliziranosti vojne, nekaj pravnih referenc pa je mogoče napovedati na osnovi nadaljnjih vojnih algoritmov, ki sta jih obe strani zaupali svetovni javnosti. Čeprav mednarodno vojno pravo to predpisuje, seje Irak vedel zelo moderno, ko Kuijatu ni napovedal vojne. Na podoben adut presenečenja je igral tudi Bush. Smisel neobjave vojne je v tem, da ne postaneš krivec za začetek vojne. Kajti drugo pravno dejstvo o vojni, »nastop sovražnosti«, ne pomeni še hkrati vojaške akcije in se lahko razlaga zelo elastično. Irak Kuvajta ne more proglasiti za svojo 19. provinco, kajti po mednarod- nem pravu se z okupacijo ozemlje ne pridobi, pač pa se, kot »zmaga nad sovražnikom« začasno suspendira prejš- nja oblast in se vzpostavi oblast okupanta. Toda država, torej Kuvajt, ohrani suverenost (do tega ozemlja bi lahko prišel Irak samo z mirovno pogodbo). Haški pravilnik in ženevska konvencija (1907, 1949) prepovedujeta Iraku od Kuvajtčanov zahtevati pripadnost, služenje v njihovih oboroženih silah, ne sme jih siliti k obveščanju, izrecno pa je prepovedano jemanje talcev, okupant mora spoštovati osebno čast okupirancev. Če držijo govorice pobeglih iz Kuvajta o ubojih, posilstvih, mučenjih, ropih, potem je Irak storil že veliko težkih zločinov. Mednarodno vojno pravo (haške konvencije) od vojsku- jočih strani zahteva določene omejitve, ki zadevajo osebe, objekte, orožje, način vojskovanja in spoštovanje poseb- nih pravil o ranjencih, bolnikih in ujetnikih. Ali zavezni- ška koalicija bombardira Bagdad po pravnih normah? Pritrdila je slišati iz ameriškega generalštaba, iz iraških virov pa, da so pobili že 30 tisoč civilistov. 5. člen haškega pravilnika prepoveduje bombardiranje nebranjenih mest, luk, vasi, naselij in stavb, opravičuje pa bombardiranje vojnih ciljev, da bi se uničila vojaška sposobnost sovraž- nika. Haška pravila prepovedujejo uporabo strupov, strupe- nega orožja in plinov ter bakterioloških sredstev. Tu pri- haja do vozla, saj so o teh normah v mednarodnem pravu deljena mnenja: te prepovedi naj bi bile del običajnega mednarodnega prava, ne samo pogodbenega, torej obvezne za vse. Irak lahko igra na karto, da teh pravil ni podpisal in kemično orožje upošteva v opciji vseh dovolje- nih sredstev »obrambe«. Za jedrsko orožje še ni izdelanih izrecnih prepovedi, zaradi ubijalskih učinkov se v vojnem pravu šteje pod prepovedi strupenih in bakterioloških sredstev. Pravi šolski primer seje zgodil v prvi kopenski bitki pri Hafdžiju. Iraški tanki so s cevmi bih obrnjeni proč od ameriške vojske, ko pa se jim je ta približala, so odprli ogenj. Iraški poveljniki so to razumeU v duhu stavka haškega pravilnika, ki pravi, da vojne prevare niso prepo- vedane, če so v iskanju prednosti namenjene temu, da zavedejo sovražnika. Ker so Američani pomislili na pre- dajo, si to lahko razlagajo kot prepovedano zlorabo, ki sodi v žanr deliktov streljanja po dvigu rok, po beli zastavi ali odprtju ognja iz kakšnega templja (umetniški spomeniki se ne smejo uporabljati kot sredstvo vojne). Doslej ni poročil z obeh strani o deviacijah pri ravnanju z ranjenci, bolniki in zaporniki. Predpisi mednarodnega prava imajo zelo velik pomen za izhod zalivskega spopada. Njihovo upoštevanje velja kot izrazit politično-propagandni dejavnik. Če bi Irak svo- jim potencialnim arabskim zaveznikom uspel prikazati Američane kot brutalneže, ki v svojih »imperialističnih ciljih« ne izbirajo sredstev, bi morda Husein lahko bolj računal na tako želeno širjenje spopada do razsežnosti svete vojne. In obratno. Če bi Američani z odkrivanjem in razpihovanjem Sadamovih deliktov uspeli Arabce dokončno prepričati o njegovi diaboličnosti, bi se nemara odločilno zmanjšalo število fanatikov, ki so zanj priprav- ljeni umreti. To pa je za obe strani tudi naložba za konec vojne, ko se bo začel neizbežni stečs^ni postopek seda- njega reda na Bližnjem vzhodu. Mati Emo in deset hčera Z Izplačilom materialnih stroškov preprečiti splošno stavko Namesto starega Ema po- sluje od 1. februarja deset novih podjetij in krovna or- ganizacija EMO. Ta je last- nica osnovnih sredstev, lastniki obratnih sredstev pa so podjetja. Kot je pove- dal glavni direktor Jože Gu- benšek, bodo v enem mese- cu zaživele vse nove oblike vodenja, že sedaj pa se pri- pravljajo na naslednji ko- rak - na privatizacijo. Pri njej želijo doseči, da bi se- danji in upokojeni delavci Ema dobili deleže v skladu z vrednostjo, ki so jo ustva- rili s svojim delom. Bodočnost Ema je v glavni meri odvisna od uspešnosti posameznih podjetij. Tre- nutno so razmere malo ugodnejše kot pred tednom dni, saj jim je v petek uspelo deblokirati račun. To jim je omogočilo, da so izplačali nadomestila za prehrano in prevoze na delo. Povprečno so delavci prejeli po tisoč di- narjev, kar je tudi preprečilo za v ponedeljek napovedano splošno stavko. Sindikati so sicer zahtevali izplačilo janu- arskega osebnega dohodka v skladu z določili splošne kolektivne pogodbe, vendar tega podjetjem v izgubi za- kon ne omogoča. Emo je leto 1990 zaključil s približno 100 milijoni di- narjev izgube (toliko so po- trebovali za deblokado). Glavna razloga sta bila pre- nizka proizvodnja in proda- ja. Uspelo pa jim je za 16 od- stotkov povečati izvoz, iz- boljšati kakovost izdelkov in zmanjšati število zaposlenih za 257 delavcev. V načrtih za letos predvidevajo poveča- nje proizvodnje za 10 odstot- kov in izvoza za 25 odstot- kov, pri čemer je njihov cilj prehod v višje cenovne raz- rede. Največ si obetajo od novih programov oziroma iz- delkov, zlasti od nove sodob- ne posode, ki jo bodo pričeli izdelovati v drugi polovici le- ta. Če bodo posamezna po- djetja pri svojem poslovanju uspešna, jim ne bo treba od- puščati delavcev. Načrtujejo sicer zmanjšanje števila za- poslenih še za 300, vendar bodo to dosegli z naravno fluktuacijo. Prehuda zaskrb- ljenost blizu 400 delavcev, ki so že ali bodo v kratkem ča- su »na čakanju«, po besedah vodstva Ema ni potrebna, razen seveda, če bi se jugo- slovansko tržišče povsem za- prlo, Emo pa ne bi našel ku- pcev za svoje izdelke dru-' god. Odvisnost od jugoslo- vanskega trga je od podjetja do podjetja drugačna, različ- ne pa so tudi druge njihove možnosti poslovnega uspeha - kljub teoretično enaki startni osnovi. Kdo je sposo- ben preživeti, uspeti in mor- da celo zaposliti nove delav- ce (namesto odpuščanja), bo kmalu pokazal čas. MILENA B. POKLIC Novo vodstvo sindilcata obrti Konec minulega tedna so se na letni seji zbrali člani sindikata delavcev obrti v žalski občini. Govorili so o delu v lanskem in letoš- njem letu ter izvolili novo vodstvo. Sindikat delavcev, zaposlenih pri obrtnikih v žalski občini bo poslej vo- dil Roman Privšek, zaposlen v obratovalnici Kunst v Grižah. IB Dliiajte giohoifo - ušesa zamašite! Emu končno deluje čistilna naprava, ki Celjane rešuje fluora in prahu v zraku Celo desetletje so si v Emu prizade- vali za zmanjšanje onesnaženja zraka s fluorom in prašnimi delci, januarja Pa je čistilna naprava pričela delova- ti. Uspelo jim je namreč razrešiti pro- blem odpadkov, ki nastajajo v proce- su čiščenja. Sedaj jih lahko v celoti "porabijo v lastni proizvodnji frit, l^ožnosti pa so tudi za njihovo proda- jo. S to čistilno napravo je Emo ures- •»ičil prvi del ekološke sanacije. Po- l^g zraka bo potrebno očistiti še vodo '1 zmanjšati hrup. Na novinarski •tonferenci prejšnji teden so zagoto- vili, da bodo to naredili predvidoma v pol leta. Naložba v čistilno napravo za čišče- •^Je dimnih plinov je vredna 32 milijo- '^ov dinarjev. Polovico vsote je Emo ^Sgotovil z uvozom opreme na leasing ter s kreditom zavarovalnice Triglav Celje. Za preostalo plačilo še nimajo pokritja kljub zagotovilom republike, da ima naložba prednost v ekoloških programih Slovenije. Vseeno še raču- najo na ekološki dinar, iščejo pa tudi bančne kredite, pri čemer pa nimajo uspeha, ker banke za take namene tre- nutno nimajo denarja. Čistilno napravo so poskusno prik- IjučiU 5. januarja, po tem datumu pa so postopno priklapljali peči. Zaenkrat v proizvodnji frit še delajo s polovično zmogljivostjo, do konca februarja pa bodo vse peči maksimalno obremenili in s tem tudi čistilno napravo v celoti preizkusili. Prve meritve delovanja so pokazale bistveno zmanjšanje vsebno- sti fluora v zraku. Namesto dovoljenih 5 mihgramov fluora in 50 miligramov prahu je analiza pokazala manj kot 2 miligrama fluora v kubičnem metru zraka. Prahu še niso merili, pričakuje- jo pa približno 10 mihgramov v kubič- nem metru dimnih plinov. Pričetek delovanja čistilne naprave spremljajo pogoste pritožbe stanoval- cev v okolici Ema zaradi velikega hru- pa. Odgovorni v Emu pravijo, da sama čistilna naprava ne povzroča hrupa nad dovoljeno mejo 80 decibelov in da se tudi skupen hrup ob delovanju peči ni bistveno spremenil, ker pa se je spremenila frekvenca, je postal bolj moteč. To bodo odpravili v pol leta, v tem času pa nameravajo pri železnici postaviti pregrade, ki bodo nekaj hru- pa zadržale in tako olajšale življenje ljudem v bližini. MILENA B. POKLIC 4. STRAN-7. FEBRUAR 1991 NT&RC DOGODKI Ali nočejo denarja? Ministra BastI in Rejc o probiemili doltapitalizaciie Dokapitalizacija ima smi- sel, če se zagotovijo normal- ni pogoji za gospodarjenje naprej - drugače je le dari- lo, ki omogoča kratkoročno preživetje, so menili direk- torji petih celjskih delov- nih kolektivov na pogovoru s predsednikom izvršnega sveta Mirkom Krajncem in republiškima ministroma Maksom Bastlom, zadolže- nim za trg in cene, ter Izdor- jem Rejcem, ki odgovarja za industrijo in gradbeni- štvo. V pogovoru so sodelovali vodilni delavci petih po de- javnosti in velikosti različnih celjskih podjetij - Libele, Aera, Auree, Metke in Ema - ki so o svojih programih dokapitalizacije že dobili po- zitivna mnenja. Podrobneje so programe dokapitalizacije predstavili vodilni delavci iz Aera, Libele, Metke in Auree, medtem ko je Jože Gubenšek, direktor Ema, ki je imel v tem času novinar- sko konferenco o poslovanju svojega podjetja, navedel le številke: za dokapitalizacije potrebujejo deset milijonov • nemških mark (od tega naj bi republika prispevala 7 mi- lijonov. Ljubljanska banka- Splošna banka Celje 2 mili- jona in Emo še preostali mi- lijon mark). V vseh štirih po- djetjih so programe dokapi- talizacije zasnovali na po- trebni sanaciji obstoječih razmer, obnovi tehnologije in znanja v podjetjih ter raz- voju perspektivnih proiz- vodnih programov. V Aeru potrebujejo za sa- nacijo razmer 3 milijone nemških mark, 2 milijona bi potrebovali za plačilo sveto- valni organizaciji, ki bi pri- pravila tudi novo organizaci- jo in tržno usmeritev firme, dodatnih 7 milijonov mark pa za razvojno prestrukturi- ranje. A ves ta denar bo le pesek v oči, pravi Harold Karner, če se ne bodo uredi- le razmere za normalno po- slovanje. Kako poslovati v razmerah, ko seje povpreč- na obrestna mera gibala oko- li 65 odstotkov, v Aeru pa so zabeležili le 15-odstotno no- tranjo inflacijo? Kako se znajti v neurejenih pogojih plačilne in finančne politike, ko so v Aeru še lanskega ja- nuarja beležili le za 1,5 me- sečne prodaje terjatev, de- cember pa zaključili s terja- tvami v višini štirih meseč- nih prodaj? V Libeli, pravi direktor Danilo Kotnik, je končni znesek, ki bi ga potrebovali za dokapitalizacije podjetja, nižji, kot so sprva pričakova- li. Program dokapitalizacije sloni na tehnološki in ekolo- ški sanaciji, v Libeli naj bi ohranili glavne elemente proizvodnje, razširili progra- ma ekološke in medicinske opreme, kakovostno izbolj- šali program tehtnic za nez- nanega kupca (zvečine izvoz) ter v celoti posodobih pro- gram energetske opreme. Za vse to bi potrebovali 1,7 mili- jona mark, za dokončno iz- polnitev pogojev, ki jih ob programih dokapitalizacije zahtevajo v republiki, pa Li- beli manjka še neodvisna tržna analiza in razpis inter- nih obveznic. V Metki so doslej sanacijo gradili na zmanjševanju stro- škov in odpravljanju notra- njih rezerv, zdaj pa so prišli do meje, ko brez denarja iz dokapitalizacijskega progra- ma ne morejo več ničesar na- rediti. Metko je namreč po- trebno tehnološko obnoviti, z narejenim elaboratom in številčnimi podatki o pora- stu izvoza od 35 na 60 odstot- kov celotne proizvodnje) ter razmerjem med izvozom in uvozom ki je za 100 odstot- kov manjši od izvoza) pa do- kazujejo, daje Metka podjet- je, ki ima prihodnost. Pro- gram dokapitalizacije so v Metki ovrednotili na 3,6 milijona mark, republika naj bi prispevala 2,1 milijona, banka 1,3 milijona in v po- djetju še približno 140 tisoč nemških mark. Podobo po velikosti in de- javnostih raznolikih celjskih podjetij dopolnjuje še Aurea, ki za celotno dokapi- talizacijb potrebuje 1,8 mili- jona nemških mark. Aurea se je že zadnjih nekaj let pre- izkušala na trgu, saj s svojm proizvodnim programom (športni, turistični in znač- karski ne sodi v krog živ- ljenjsko potrebnih proizva- jalcev. Veliko poslujejo z juž- nimi republikami, razmerje med terjatvami in svojimi dolgovi pa uravnavajo tako, da ustavljajo prodajo, če ter- jatve preveč presegajo nji- hov dolg. Sicer pa zadnji čas vse bolj usihajo njihovi stan- dardni proizvodni programi, graditi so začeli na masov- nih, proizvodno in prodajno zanimivih programih. Z nemškim poslovnim part- nerjem se dogovarjajo o od- kupu opreme in prodajnih pravic za program okrasnih etuijev in škatel, kar bi jih veljalo 600 tisoč mark - vse bolj pa jih mika tudi masov- na proizvodnja žetonov in morebitnega kovanja denar- ja, za kar bi potrebovali po- seben stiskalni avtomat. IVANA STAMEJČIČ Zakon o intervencijah v gospodarstvu, ki so ga re- publiški poslanci sprejeli v decembru, predvideva do 700 milijonov nemških mark za programe dokapi- talizacije v slovenskih po- djetjih. Po podatkih Ljubljanske banke - Splošne banke Ce- lje je doslej na našem ob- močju (upoštevani so zgolj komintenti banke) priprav- ljenih programov za 80 mi- lijonov mark, v celjski obči- ni pa za 41 milijonov. Od tega naj bi republika pri- spevala 23 milijonov mark, banka pa bi s pretvorbo kratkoročnih posojil v dol- goročna prispevala 20 do 30 odstotkov potrebnega de- narja. Po mnenju predsednika celjskega izvršnega sveta Mirka Krajnca so celjska podjetja vse premalo agre- sivna in preskromna v se- stavljanju svojih dokapita- lizacijskih programov. Gle- de na razmere v celjskem gospodarstvu bi moral biti skupni seštevek dokapitali- zacijskih programov vsaj dvakrat večji - torej okoli 80 milijonov mark. Papirnati stečaji Celjslia bloldrana podjetja imajo več terjatev Irof tjolgov »Očitki nekaterih strank, da v Celju izvršni svet in skupščina ne naredita ničesar za izboljšanje razmer v gospo- darstvu, so enostranski«, me- ni predsednik občinske vlade Mirko Krajne in hkrati priz- nava, da so rezultati dejansko pičli. Izvršni svet se skupaj s pri- stojnimi institucijami sicer trudi, vendar so razmere tako težke, da rezultatov ni videti. Kljub vsemu pa v tem manda- tu občinska vlada m zabeležila nobenega stečaja, kar je glede na to, da smo bili v Celju priča stečajem v gospodarsko veliko ugodnejših razmerah, razvese- ljiv podatek. Res pa je tudi, da je celjsko gospodarstvo v tako težkih razmerah kot ni bilo še nikoli doslej, saj je padlo na najnižjo še mogočo točko. Skoraj vsa podjetja so tik pred stečajem, vendar pa tega ni krivo toliko slabo poslova- nje oziroma pomanjkanje raz- vojnih programov. Bolj gre kriviti nemogoče razmere v plačilni in finančni politiki, pomanjkanje denarja na trgu in nenormalno visoke obrest- ne mere. Če v svetu gospodari- jo s povprečnimi 12 do 20-od- stotnimi obrestnimi merami, pri nas za najeto posojilo po- djetja plačujejo po 50, 100 in včasih tudi več odstotne obre- sti. Ob upoštevanju teh dejstev in pa podatkov, da imajo po- djetja, ki so jim zaradi nelik- vidnosti zaprli žiro račune, viš- je zneske terjatev kot pa dol- gov, je kritično stanje celjske- ga gospodarstva v večji meri le na papirju. A kaj storiti, da papirnati ste- čaji ne bodo prerasli v dejan- ske? V Celju menijo, da bo po- trebna skupna, enotna politika podjetij, občine in države, dru- gače bomo slej ko prej doživeli gospodarski zlom. Država bi morala omogočiti najemanje tujih posojil (brez nemogočih proceduralnih postopkov), po- spešiti procese lastninjenja v podjetjih in poskrbeti, da bo- do banke razpolagale s svežim denarjem. Da bi banke tudi resnično prišle do svežega ka- pitala, bi se morale oblikovati v delniške družbe, kjer pa med delničarji ne bi smela biti po- djetja-dolžniki. IVANA STAMEJČIČ Minister stavi na optimizem »Naše gospodarstvo je res v hudih časih, skorajda ni podjetja, kjer bi bili brez te- žav - a v prihodnost je le treba gledati z optimiz- mom,« nas je ob nedavnem obisku v Celju podučil re- publiški minister za indu- strijo in gradbeništvo Izi- dor Rejc. »Človekova psiha ima me- je, zato so jK)trebne dobre besede, dobre misli in dobre ideje - razmere so pa teške,« je še dodal in novinarje poz- val, naj le optimistično piše- mo o prihodnosti našega go- spodarstva. Res je v republi- ki spejet zakon o intervenci- jah v gospodarstvu, ki ob- ljublja do 700 milijonov nemških mark za dokapitali- zacijo naših podjetij - a ta denar bo potrebno še dobiti. Najverjetneje bo potrebno sprejeti še kakšen zakon o najemanju tujih posojil, minsiter Rejc pa na konkret- na vprašanja celjskih gospo- darstvenikov o tem, kdaj in koliko, še bolj pa, pod kakš- nimi pogoji in kako drag bo ta denar, ni znal odgovoriti. Povedal nam je le, da bo denar v podjetja, ki bodo (oziroma so že) predložila programe za dokapitalizaci- jo, pritekal v valovih. Prvi val bodo gospodarstveniki prejeli že kmalu, koliko de- narja bo v njem. pa minister Rejc zaenkrat še ne ve. Direktorji, ki ste sestavili (gotovo ne sami) dokapitali- zacijske programe in prihod- nost vaših podjetij zdaj sloni na njih, ne preostane vam drugega kot čakanje. V do- deljevanju danarja za doka- pitalizacijo bodo upoštevana vsa podjetja, ki izpolnjujejo zastavljene pogoje, in čeprav razdeljevanje denarja ne bo odvisno od agresivnosti, s katero bo nastopal posame- zen kolektiv, se vseeno spla- ča pohiteti, še svetuje mini- ster Rejc. IVANA STAMEJČIČ Kujejo kovance Prav nič po vzoru Markovi- čevega ponosnega razkazova- nja in Peterletovega sramež- ljivega skrivanja novega de- narja smo si novinarji in celj- ski gospodarstveniki prejšnjo sredo ogledali kovanec za 10 lip, ki so ga skovali v celjski Aurei. S tiskanjem denarja je dru- gače, smo menili - že res, daje potreben poseben papir, a ti- sto, kar so tiskali v Aeru prav- zaprav ni bil čisto »tazaresni« denar. Šlo je »le« za vrednost- ne bone, ki bi nadomeščali naš pre-, pod- in kar je še podobnih predpon za cenjeni dinar. V Aureji pa so skovali kovanec za 10 hp. Očitno imajo potreb- no opremo in orodja, pred- vsem pa znanje, saj je v sodelo- vanju z dr. Bogdanom Obla- kom-Hamurabijem vse skupaj zraslo na njihovem zeljniku. Aurea se s svojim kovanjem denarja prav nič ne meša v slo- vensko monetarno politiko. Vodilni pravijo, da je bilo ko- vanje kovanca za 10 lip svoje- vrsten izziv in preizkus lastne- ga znanja ter zmogljivosti. Uspelo jim je in z vzorcem, ko- vancem iz običajne zlitine, je zadovoljen tudi naročnik, Ha- murabi. Kako bo s kovanjem denarja naprej, v Aurei ne ve- do. Razen Hamurabijeve po- nudbe, da mu skujejo tudi sre- brnike in zlatnike iz »progra- ma lip«, se namreč nanje ni še nihče obrnil. Pa bi bilo morda dobro, če bi v slovenski vladi vzeli na zna- nje sposobnosti, ki so jih poka- zali v celjski Aurei. Ce bomo (in vlada zagotavlja, da bomo) imeli svoj denar, bomo nujno potrebovali tudi kovance. Te pa zaenkrat znajo kovati (pa tudi za to potrebno opremo imajo) le v Topčideru. Glede na politične razmere med do- slej jugoslovanskimi republi- kami, si prevelikega navduše- naj za kovanje slovenskih ko- vancev v Točideru ne znamo predstavljati. IVANA STAMEJČIČ Slovensica I moneta bo! »Spremembe monetarne po- litike v Sloveniji so le še vpra- šanje časa, najprimernejšaga trenutka«, je na vprašnje, kdaj bomo Slovenci imeli svoj de- nar, odgovoril republiški mini- ster za trg in cene Maks Bastl, ob obisku v Celju prejšnji teden. Zakonodaja, ki bo urejala monetarna vprašanja, je že pri- pravljena in republiška vlada skupaj s skupščino čaka na najprimernejši trenutek, ko bo v obtok prišel nov, slovenski denar. Bo to Upa, triglav ali kakšna tretja valuta, nam ni uspelo izvedeti, vsekakor pa Maks Bastl meni, da z novim denarjem ne bomo šli po ko- stanj v žerjavico. »Zavedati se je treba, da bodo v prehodnem obdobju velike težave, ki pa bodo prešle, ko bodo slovenski denar priznale mednarodne fi- nančne in monetarne instituci- je«, meni minister Bastl. V Sloveniji so prevladale ocene, da je dolgoročno gleda- no za zaščito lastnega gospo- darstva še najprimernejša pot uvedba lastnega monetarnega sistema. Čeprav datuma, kdaj naj bi uvedli lasten denar, vla- da noče izdati, pa se ministri vseeno pogovarjajo, da bi bilo najprimerneje takrat, ko bodo druge republike zahtevale po- večanje emisije denarja. Skle- pati namreč gre, da so finanč- ne razmere v ostahh jugoslo- vanskih republikah zvečine že tako kritične, da bodo vodstva zahtevala dodatno tiskanje de- narja, na to pa Slovenija ne bo pristala. IS DENAR IN VALUTA Piše dr. Bogdan Oblak-HamurabI v zadnjih mesecih je bilo v slovenski javnosti veliko govora, ugibanj in razmi- šljanj o potrebi nove slovenske valute, o tem, kakšen denar rabimo, kako naj bi se imenoval, kakšen naj bi bil. Razprave o tem so bile podkrepljene z utemeljitvami strokovnjakov s tega področja. Te ugotovi- tve v večini niso bile razumljive najširši javnosti. Ker je denar stvar, okoli katere se vrti pravzaprav vse in ker zadeva vsakogar, smo prosili dr. Bogdana Oblaka-Hamura- bija za kar se da poljudno razlago tega, kaj to denar je, kakšna je njegova funkcija, kakšni so, poenostavljeno, modeli denar- nega sistema in kako nasploh rešiti naš denarni sistem. Dr. Oblak je prispevek, ki ga bomo obja- vili v nekaj nadaljevanjih, dopolnil še s kratko zgodovino denarja in tudi razložil (na primeru prodaje sladoleda) zakaj nasta- ne inflacija, vsemu skupaj pa dodal še raz- lago, zakaj rabimo svoj denar-lipo. Kolumen bomo občasno dopolnili še s trenutnim tečagem lipe. Uvod Pomen denarja, njegov vpliv na posa- meznika in družbo ter njegovo moč razu- memo le, če poznamo vse njegove funkcije in tudi vlogo, ki jo je denar imel v preteklo- sti. Ravno ta izkustvenost v preteklosti, ki se odraža v individualni zavesti ljudi, daje denarju njegovo vlogo v vrsti procesov v družbi. Čeprav denar izkustveno zelo do- bro poznamo in imamo z njim vsak dan opravka, pa je njegov vpliv na družbena dogajanja in posameznika zelo komplek- sen in še zdaleč ne deterministično določ- ljiv. Na najbolj elementarnem nivoju je de- nar simbol, ki izraža možnost, v kaj ga pretvorimo. Pravi denarje zato po definici- ji naravni monopol, njegova oblika in funkcija se v času in sistemih spreminja. Denar nikakor ni samo obhgatorno denar- no sredstvo (legal tender), ki ga v državi z zakoni okličejo, ampak je lahko tudi mar- sikaj drugega. Do uporabe vrednostnih vrst denarja, npr. deviz, kopičenja dragoce- nosti itd., pride v kriznih obdobjih in v dr- žavi, ki nima ustrezno urejene denarne po- litike pa tudi v urejenih in finančno razvi- tih državah, kjer vlada finančni liberali- zem. Vseobsegajoče in za večne čase ter povsod veljavne teorije o denarju ni in je ne more biti. Posebno pa ne v razvitem finančnem svetu, kjer so trgi denarja in kapitala razviti in obstaja cel spekter pla- čilnih sredstev različnih stopenj likvidno- sti in različnosti rokov dospelosti. Zadovo- ljivo pa je, če denar opišemo z njegovimi štirimi najpomembnejšimi funkcijami: 1. menjalna funkcija: za denar dobimo blago 2. hranilna funkcija: za denar lahko v bodočnosti kupimo blago 3. merilo vrednosti - valuta: transakcij- ske cene določajo vrednost blaga 4. merilo vrednosti za odložena plačila: sklenemo lahko pogodbo za nakup blaga v bodočnosti Kaj je valuta? Valuta (vrednost, protivrednost) je enota za merjenje vrednosti, z njo opišemo koli- ko je kakšna stvar vredna. Pravimo, da je hiša vredna 100.000 mark, zidarjeva ura 100 dinarjev in Mladina vredna 0,35 lipe itd. iVlenjalna funkcija denarja Od vseh funkcij denarja najlaže preizku- simo menjalno. Enostavno gremo z denar- jem v trgovino in kupimo blago. Prodajalki damo denar, ona pa nam blago. V trgovini nam torej zamenjajo denar za blago. Ta funkcija denarja tudi nazadnje odpove. Gospodarstvo, ki deluje tako, da lahko dobimo blago predvsem za denar, ki se nato prenese na tistega, ki je blago naredil, oziroma se koncentrira in plasira na trgu kapitala, imenujemo denarno gospodar- stvo. V širši družbi, kjer so ljudje različni, imajo razhčne interese ter so različno prid- ni in sposobni, je denarno gospodarstvo najracionalnejše. Denar ima ali si lahko pridobi tisti, kije učinkovitejši, uspešnejši, bolje gospodari, razpolaga z bogatejšimi viri in podobno. Skratka, kdor plača, se izkaže, daje »vreden« našega dela. oziroma vreden, da dobi naš izdelek. Denar omogo- ča najenostavnejšo mobilnost kapitala, je tudi enostaven in učinkovit informacijski sistem, ki omogoča pretok kapitala k uspešnejšemu. Ce denar razvrednotimo ali pa mu odvzamemo njegovo »narav- nost«, izgubi to informacijsko finkcijo; na- domestiti jo moramo z družbenim siste- mom informiranja in drugimi informacij- skimi sistemi ter neprestanimi intervenci- jami države. Nasprotje denarnemu gospodarstvu pa je nedenarno. Možno je v manjših skupi- nah, denimo v družini, komuni (kibuc v Iz- raelu) ali v sistemih, kjer vlada vsiljen red (vojska). Dobrine se delijo in ustvarjajo glede na načrt, ideološke cilje, moč posa- meznikov in njihove potrebe. Denar v ta- kih sistemih nima moči in vloge razdelje- vanja (distribucije) dobrin pa tudi ne vloge spodbujanja k delu, saj je v sistemu vred- nosti. V širši družbi takega sistema družbe- ni in politični korektivi nimajo učinkovitih vzvodov, niti ne objektivnih referenc, zato dolgoročno vodi tak sistem v neracionalno obnašanje posameznika ter posredno ce- lotne družbe, rezultat je vsesplošna materi- alna in kulturna revščina. (Prihodnjič: Poenostavljena zgodovina denarja) TEMA TEDNA NT&RC 7. FEBRUAR 1991 - STRAN 5 Evropa ne kupuje ekoloških fint lir. Dušan Plut: Tretjina Slovencev živi v liritično onesnaženih krajih član predsedstva republike Slovenije in predsednik stranke Zelenih je v ljubljani vodil pogovor oblasti s zastopniki ekološko najbolj ogroženih mest. Na začetku je dejal, da pričakuje, da bi lahko končali razpravo v dveh urah. Prijazno je prosil zbrane, da bi bi bili jedrnati, prijazno pa je tudi napovedal, da bo ob morebitnem dolgo- vezenju manj prijazen in da si jih bo drznil prekinjati. Čeprav je pogovor trajal dobre tri ure, mu tega ni bilo treba, saj je bila razprava razgibana, na trenutke tudi polemična. In do kakšnih spoznanj so prišli na tem sestanku? Odgovarja dr. Dušan Plut. Še zmeraj je situacija glede onesnaženosti zelo kritična, kanček optimizma pa je ven- darle čutiti. Začenjajo se pr- vi konkretni koraki k spre- membi nacionalne energet- ske strategije, kar se deloma že odraža v zmanjšani emisiji žveplovega dioksida. Po- stopki plinifikacije, toplifi- kacije in daljinskega ogreva- nja se širijo v slovenskih me- stih. Žal pa so stiki med stro- ko in občinskimi nosilci še vedno skromni. Na današ- njem sestanku so se začeli prvi pogovori, medsebojni, tudi neformalni, kar zelo po- grešamo. Žal so bile, določe- ne stvari zamujene, o vsem tem bi se morali pogovarjati pred začetkom kurilne se- zone. Kako bi kot ekolog oceni- li, kje je stanje najbolj kri- tično? Še zmeraj je najbolj alar- mantno stanje v Zasavju, Maribor je prav tako pose- ben problem, saj se tam zrak v zadnjih treh letih slabša, Celje ostaja mesto, ki se uvršča med najbolj onesna- žena v Sloveniji, čeprav so s sanacijskimi programi na- rejeni določeni premiki. Ve- lik problem so Ravne, Ljub- ljana, Krško, Novo mesto... Se vedno drži podatek, da ži- vi v krajih s kritično stopnjo onesnaženosti, (ki povzroča obolenja in celo povečuje smrtnosti op. p.) tretjina pre- bivalstva Slovenije. To je znak za alarm. To je teritorialna oprede- litev. Kaj pa sama konkret- na žarišča onesnaženosti? Kje so največji problemi? Največji in težje rešljiv problem vidim pri majhnih onesnaževalcij, pri individu- alnih kuriščih, ker je tu ne- mogoče rešiti problem z ne- ko enkratno akcijo. Spreme- niti bo treba miselnost, nava- de, prepričati ljudi o pome- nu ekološko čistejših metod kurjenja in uporabi varčnej- še energetske opreme, če- prav to sedaj takoj še ni mo- goče izmeriti s prihrankom denarja (plinifikacija) in se na to gleda kot na strošek. Tu so veliki termoenergetski objekti brez dvoma hud za- logaj. Rešitev za termoelek- trarne? Nekaj dobrih obetov je: do leta 93. 94 bi morali sanirati največje slovenske temo- elektrarne. S pomočjo mena- rodnih kreditov, ekološkega dinarja in proračunskih sredstev bi lahko uspeli. Kaj pa promet? Da, to je področje, ki me zelo skrbi. Odločno moramo v večjo rabo neosvinčenega bencina, kar pomeni uvedbo katalizatorjev. Ekologija mo- ra na odročju prometa posta- ti ekonomska kategorija, tre- ba je dati davčne olajšave ljudem, ki kupujejo avtomo- bile s katalizatorji. Zgraditi je treba obvoznice, da bi se tranzitni promet izognil veli- kim mestnim središčem. Resno pa se moramo tudi vprašati, koliko so Zastavina vozila primerna z ekološke- ga vidika... Kako povečati ekološko kulturo? Problema se zavedamo, vendar ostajamo pri bese- dah, manj pa je dejanj. Gre za celo paleto nalog: na šol- skem področju sprememba učnih programov, učbeni- kov, saj je tu varstvu okolja namenjene le malo pozorno- sti. Veliko lahko store tudi sredstava javnega obvešča- nja; v velikih temah okrog osamosvajanja Slovenije smo pozabili na ekologijo. Nasploh premalo govorimo o tem, da je ekologija narod- noekonomska kategorija. V Evropo 92 s proizvodnjo, ki onesnažuje okolje, ne bo- mo mogli, ne samo zaradi nas, ampak zaradi tujega tr- ga, ki bo zavračal izdelke, ki so narejeni na račun varstva okolja. Uveljaviti se mora princip plačuje naj onesna- ževalec. Predvsem pa se Slovenci moramo zavedati, da je sta- nje našega zraka, voda in gozdov takšno, da ne smemo več zamujati. ROBERT GORJANC OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Druga smrt v balkanski krčmi Jugoslovanski vojaški vrh je dobil prvo rundo pretepa v balkanski krčmi, imenovani (še) Jugoslavija, hkrati pa je izzivalno delovanje »Jugoslovanske ljudske armade« zah- tevalo še drugo smrtno žrtev - Ivana Darka Dana, 46- letnega elektrikarja iz Suhopolja pri Virovitici. Njemu je bila v zloglasnem »dokumentarnem filmu« informativne službe zveznega sekretariata za ljudsko obrambo in Zastava filma namenjena vloga »vodje teroristične sku- pine in strokovnjaka za radijske zveze«. Dana je, domne- vajo da zaradi razburjenja nad podtikanji, zadela srčna kap. Očitno je bila podobna usoda namenjena tudi tretji priči ■ (prva »priča« Zvonko Ostojič je naredil samomor) Goranu . Ribičiču, ki so mu življenje rešili hrvaški organi za notra-; nje zadeve, saj so ga pravočasno spravili na varno. Ribiči- čevo pričevanje je v novo luč postavilo tudi delovanja i armadnih protiobveščevalcev, saj zdaj zatrjuje, da so ga ure in ure pretepali, grozili s smrtjo njegovi ženi in otro- koma, če ne bo poslušen. Če Ribičičeva pripoved drži, \ potem je obveščevalna služba JLA svoje prste stegovala tudi v tujini, in sicer že desetletja. Armadni protiobvešče- valci so Ribičiča, člana Hrvaškega državotvornega giba- nja, ugrabili v Nemčiji že leta 1978 in ga hoteli prisiliti k sodelovanju. V histeriji, ki je zavladala v delu Jugoslavije in v vrhu »Jugoslovanske ljudske armade« - ljudska v dvojnem pomenu besede; kadar preprosti vojaki pomagajo ljudem v stiski, kot so, recimo, pri naravni katastrofi na Celjskem, in »ljudska«, ker ima prek prisluškovalnih naprav svojih obveščevalcev najtesnejše stike z vsemi nami, torej spet z ljudstvom (za vsak primer, spoštovani bralci, poglejte v telefon, v luč in na druge »ustrezne kraje« v službi in doma, saj ste morda tudi vi zanimivi za armadne obvešče- valce!) - potem ko so v »normalnih« (torej ne boljševiških ali komunistično-socialističnih) republikah komunisti doživeli prepričljive poraze (Slovenija, Hrvaška, BiH, Makedonija), so živce izgubili tudi armadni obveščevalci in protiobveščevalci. Hkrati s temeljnimi spremembami sistema v štirih republikah je namreč s prizorišča izginila tudi vladajoča in nezmotljiva »vsejugoslovanska avant- garda delavskega razreda«, za katero so vojaški obvešče- valci lovili »sovražnike« in preprečevali »podtalno dejav- nost zoper ZKJ in državo«, seveda skupaj s policijo. Tako so in vojska in obveščevalci izgubili političnega duhov- nega priganjača, kije svoje zveste pse slednike zmeraj znal usmeriti na pravo sled, da so lahko znova in znova odkri- vali »sovražnike« in do zadnjega diha varovali »enotnost« Jugoslavije in »enotnost« JLA. Pa vendar je jugoslovanski vojaški vrh dobil prvo rundo. Če ne zaradi drugega - pustimo ob strani strah in vznemirjenje, ki je zajelo vso Jugoslavijo, od »Triglava do Gjevgjelije« - zaradi tega, ker mu je očitno uspelo onemo- gočiti nadaljnje pogovore o (mirni) prihodnosti Jugosla- vije ali več držav jugoslovanskih narodov. Če bo dr. Franjo Tudjman vztrajal pri svojem, da se o Jugoslaviji (bolje rečeno Srboslaviji) ne da pogovarjati pod bremenom gro- ženj iz vrst JLA, pomeni, da nadaljevanja pogovorov v petek ne bo ali pa bodo okrnjeni. To pa bo nova prilož- nost za vojaški vrh, da poskuša disciplinirati nekomuni- stične republike. Vse kaže, da so se ušteli tisti, ki so bili prepričani, da se je vojaški vrh spametoval in da bo vojska za zmeraj ostala le v vojašnicah, kamor sodi. Propadlo »ljudsko posojilo« Zdaj je tudi že bolj jasno, zakaj so Srbi nujno_potrebovali novega »sovražnika«. Če ne bi bilo Martina Speglja, tre- nutno najbolj osovraženega Hrvata med Srbi in njegovimi nekdanjimi kolegi iz JLA, bi morda mnogi preprosti Srbi dvignili glas in javno povedali, da nimajo več od česa živeti. Morda bi se našli nekoliko manj preprosti Srbi, ki bi si upali javno vprašati, kaj je z »ljudksim posojilom«, obešanim na veliki zvon. Junija leta 1989 so po »zgodovin- ski zamisli« Slobodana Miloševiča začeli akcijo, ki naj bi pomenila »nesluten razmah srbskega gospodarstva«. Ker se je zatikalo že na začetku, smo bili priče raznim goljufi- jam (skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Srbije je najprej »vplačala« posojilo, tako da so upokojenci ostali brez pokojnin; na stenčasih v podjetjih so se pojavila imena »sovražnikov Srbije«, delavcev, ki niso vplačali posojila; velikanski izgubarji so »vplačevali« velikanske takratne milijarde posojila itd.). Zdaj so prišli (sramežljivo) na dan podatki: f2.247 Miloševičeva zapoved je bila: v šestih mesecih zbrati 600 milijonov dinarjev in milijardo dolarjev za »nov inve- sticijski ciklus«; • po 16 (ne šestih!) mesecih so zbrali 383 milijonov dinarjev in - reci in piši - 83 milijonov dolarjev. Očitno so bili na delu spet »sovražniki« Srbije in Slo- bodana Miloševiča, da se je veliki načrt Velikega vodje (v predvolilni bitki je zatrjeval: Uresničili smo vse, kar smo načrtovali) tako izjalovil. In še tisti denar, ki se je stekel v posojilni sklad, so Miloševičevi »ekonomski strokovnjaki« podarili tako »smotrno«, da so denar dobili, recimo, dve farmi za pitanje govedi (ob tem, da jih je v Srbiji že 26 in vse delajo izgubo) in obrat za proizvodnjo margarine (vsaka uvožena je najmanj še enkrat boljša in tudi cenejša od naših). Reveži vseh dežel, združite se! Vse več ljudi, ki žive vse slabše, pa je tudi v Špegljevi republiki, žrtvi nenehnih srbskih napadov. Po zadnjih podatkih je na Hrvaškem že 70.000 družin (v republiki je 210.000 nezaposlenih), ki so upravičene do socialne pomoči, vendar je ne prejemajo redno (1.671 din za enega člana, 2.827 din za dva, 3.727 din za tri in 4.369 din za štiričlansko družino), ker ni denarja, saj je tudi hrvaško gospodarstvo v hudih zagatah. Zato je iz dneva v dan več obiskovalcev javnih kuhinj (že pred vojno smo poznali tudi v Sloveniji »ljudske kuhinje« za reveže), kjer je mogoče za 20 din dobiti nekaj toplega za v usta, polne roke dela pa imajo tudi zagrebške usmiljenke, ki zastonj pre- hranjujejo lačne zagrebške reveže in so prepričane, da jim bo Bog že kdaj povrnil to dobroto. Kdo je torej komu sovražnik? Špegelj Srbom, napadalni Srbi Hrvatom - ali pa lakota revežem, ne glede na narod- nost? Spopad s težicim dihanjem Predstavniki najboll onesnaženih mest z oblastjo »Dihamo boljši zrak, pa smo vseeno vznemirjeni. To je vsekakor dobro,« je dejal namestnik republiškega se- kretarja za varstvo okolja in urejanje prostora Mitja Bricelj po petkovem pogovoru slovenske oblasti s pred- stavniki mest, ki so najbolj onesnaže- na. Takšna izjava zveni paradoksal- no ob dejstvu, da je bil sestanek v Ljubljani sklican domala čez noč in da do njega verjetno ne bi prišlo, če bi bila v veljavi še stara zakonodaja, ki je do lanskega avgusta dopuščala bistveno večje prekoračitve emisij žveplovega dioksida. Paradoksalna pa je tudi zaradi splošnega prepriča- nja, da je stanje kritično in da terja učinkovito ukrepanje. Pogovor je sklical član predsedstva repubhke Slovenije dr. Dušan Plut, nanj pa je povabil poleg predstavni- kov najbolj onesnaženih mest še pri- stojne člane vlade, strokovnjake hi- drometeorloškega zavoda, predstavni- ka Petrola in druge. Do sestanka je prišlo tudi zato, ker prebivalci v večini niest največjih onesnaževalcev v zad- njih štirinajstih dneh januarja težko dihajo. Kazalci merilnih naprav se na- nireč ustavljajo na skalah, ki so bistve- no višje od dovoljenih. Podatki za Celje kažejo, da je bila emisija žveplovega dioksida v glav- nem vedno večja od dovoljenih 0,125 miligramov žveplovega dioksida na kubični meter zraka za 24-urno pov- prečje. To mejo so meritve presegale do skale 0,350 in 0,450 miligramov. Do- voljeni enourni maksimum 0,35 mili- gramov pa je žveplena invazija prese- gala tudi do točke 0,90, v povprečju pa do 0,50 in 0,60 miligramov, kar je sko- i"aj dvakrat več od dovoljenega. Pred- stavnik celjske vlade Marjan Pahorje Povedal, da imajo v Celju vse večje tovarne sanacijske programe, ki že da- jejo rezultate. Na sestanku je bilo tudi slišati, da je Celje s tretjega mesta po Onesnaženosti že padlo na sedmo me- sto. VeUk problem predstavljajo staro f^estno jedro in individualna kurišča. je pri njih onesnaženost zmanjšala predvsem zaradi večjega uvajanja pli- novodnega omrežja in toplifikacije. Še vedno pa ostaja prvi cilj sanacije Šo- štanj ske termoelektrarne, ki naj bi se končala do leta 93. Za to bo potrebno veliko denarja, nujni pa bodo tudi so- cialni programi, saj se bo proizvodnja programa, ki so jo doslej že zmanjšali za 30 odstotkov, še naprej zmanjše- vala. Na pogovoru se je izkazalo, da so zelo velik problem individualna kuriš- ča in nekakovosten premog. Prav indi- vidualna kurišča imajo poleg velikih sistemov in prometa vse večji delež pri kritični zračni sliki. Večinoma namreč uporabljajo nekakovosten premog z veUko vsebnostjo žvepla, podobno pa ravnajo tudi termoelektrarne in to- plarne. Normalna količina naj bi bila okoli en odstotek žvepla, najslabše vr- ste jugoslovanskega premoga pa ga imajo tudi do tri odstotke. Vzrok je v ceni, saj večina kupuje cenejši pre- Do polemike je prišlo ob vprašanju kako ravnati ob sežiganju odpadkov in kje graditi zažigalnice. Predstav- niki mest so opozarjali na dvojno mo- ralo, češ zažigati je treba, toda ne pri meni. Mitja Bricelj je povedal, da vlada pripravlja nacionalni projekt za ravnanje z odpaki. Predvidena jc gradnja centralne zažigalnice v repu- bliki, vendar lokacija še ni znana. Si- cer pa vlada pravi, da bodo tovarnann dovolili sežiganje le določenih vrst odpadkov in to pod strogim strokov nim nadzorom. mog, vsebnosti žvepla pa ne upošteva- jo. Ob tem pa so nizke še kazni za tako ravnanje. Zal je domačega kakovost- nega premoga malo (nekaj v Zagorju in Laškem) pri uvozu tujega cenejšega premoga pa se zatika zaradi admini- striranja, dogajajo pa se tudi prevare. Tako je ameriški premog z 0,3 odstot- ka žvepla, šele sedaj, sredi kurilne se- zone, prispel v luko Koper, čeprav so se zanj dogovarjali že lansko jesen. Po- redstavnik Petrola je povedal, da bodo tudi na področju prometa začeli uvajati zemeljski plin v široko upo- rabo. Najprej v javnem prometu, kjer bodo preizkusili tako imenovani eko- bus, kasneje pa naj bi bilo na plin tudi vse več osebnih vozil, ki za zdaj še niso atestirana. Počasi bodo tudi nadomestili 86 okt:anski bencin z neo- svinčenim 91 oktanskim, s 1. aprilom za 10 odstotkov, do konca leta 1993 pa v celoti. Na nekaterih večjih črpal- kah, predvsem pa na mejnih preho- dih, bodo namestili črpalke z zaprtim sistemom polnjenja, ki onemogoča iz- puščanje bencinskih hlapov. nekod so naročali premog iz CSSR, ki naj bi vseboval 0,89 odstotka žvepla, izkazalo pa seje, da ga ima kar sedem- krat več. K onesnaženju veliko prispe- va še nepoučenost ljudi za pravilno ogrevanje s premogom. - Zato ni čud- no, da s 3 grami žveplovega dioksida v kubičnem metru zraka zaostajamo za evropskimi standardi. Kako ukrepati? V letošnji kurilni se- zoni je za korenitejše posege že pre- pozno. Sicer pa so se udeleženci pogo- vora strinjali, da je v največji meri po- trebno uporabljati premog z manj žve- pla, pospešiti uvajanje plinovodnega omrežja, sprejeti cenovno politiko, ki bo z davčnimi olajšavami vzpodbujala uporabo ekološko čistejših goriv in kuriv ter nakup energetsko varčne opreme. Obetajo se omejitve v prome- Do sprememb bo prišlo tudi pri projektu ekološkega dinarja: sred- stva iz tega sklada bodo odslej name- njena samo v preventivne namene, za perspektivne čiste tehnologije. Sana- cijske posege pa bodo morali plače- vati onesnaževalci sami. tu, močno pa naj bi se zvišale tudi kazni. Doslej so bile smešno nizke, zdaj pa naj bi jih zvišali tudi do tisoč- krat. ROBERT GORJANC 6. STRAN-7. FEBRUAR 1991 NT&RC DOGODKI Prazne obljube ministrov Posojila ob Izpadu srbskega tržišča vračajo slovenski vladi_ Ljubljanska banka-Splošna banka Celje je v ponedeljek republiški vladi vrnila 29 milijonov dinarjev, del po- sojila, ki so ga podjetja na Celjskem dobila spomladi v pomoč ob izpadu srbskega tržišča. Obljube, ki sta jo ob obisku v Celju dala republiška ministra Izidor Rejc in Maks Bastl, da bosta poskušala zago- toviti odlog plačila, torej ni bila izpol- njena. Banki so sicer nekoliko »poma- gala« nekatera podjetja-dolžniki, ki so sama poravnala svoje obveznosti, vse- eno pa so morali pokriti zapadle ob- veznosti podjetij, ki imajo zaradi nelik- vidnosti blokirane žiro račune. Zahte- vo po vračilu 40 milijonov dinarjev po- sojila so v Splošni banki Celje dobili prejšnjo sredo, denar pa bi morali vr- niti v treh dneh. Ker je bila tudi sama Ljubljanska banka-Splošna banka Celje v težavah in je poslovala v okviru obveznih re- zerv, je republiško vlado zaprosila za odlog plačila - podobno pa so ob obi- sku ministra za industrijo in gradbeni- štvo Izidorja Rejca zaprosili tudi v šentjurskem Alposu, enem izmed dolžnikov. Minister je pomoč sicer ob- ljubil, a telefonski razgovori v petek, v ponedeljek pa še urgence pri mini- stru za trg in cene Maksu Bastlu, niso obrodili sadov. Denar, ki so ga spomladi združile slovenske firme v sklad za nerazvite republike in pokrajine, vlada pa ga je nakazala podjetjem, prizadetim ob iz- padu srbskega tržišča, naj bi vrnili do 25. decembra lani. Te obveznosti so izpolnila le nekatera podjetja, večina (med njimi tudi štorska Železarna in Emo) pa zaradi lastne nelikvidnosti te- • ga ni zmogla izpolniti. Sicer pa v Ljubljanski banki-Splošni banki Celje pravijo, da so hkvidnostne razmere v podjetjih na Celjskem izred- no spreminjajoče in v prvih dneh tega tedna je stanje dosti boljše kot prejšnji teden. Zaradi tega, pravijo v banki, tu- di vračilo 29 milijonov dinarjev dolga republiški vladi ne bo neposredno vplivalo na zagotavljanje denarja za ja- nuarsko kvoto plač. IVANA STAMEJČIČ Bastl v Ljubljani koristnejši Predsednik celjskega izvršnega sveta Mirko Krajne je v odgovor na očitke nekaterih strank, predvsem Stranke de- mokratične prenove, ki vladi zameri neučinko- vitost, pojasnil sodelo- vanje z republiškim mi- nistrom za trg in cene Maksom Bastlom, ki je hkrati tudi podpredsed- nik celjske občinske skupščine. Stranka demokratične prenove Bastlu zameri, da se ne udeležuje (dovolj pogosto) zasedanj občin- ske skupščine, katere podpredsednik je, in da doslej še ni z ničemer konkretno pomagal celj- skemu gospodarstvu, ki je tik pred razsulom. (celj- ski premier Mirko Krajne pa meni, da je Maks Bastl za Celjane veliko korist- nejši v Ljubljani kot pa če bi sedel v celjskih skupš- činskih klopeh. »Doslej je Bastl posredoval v števil- nih dogovorih z republi- škimi institucijami in po- skrbel za razgovore s po- sameznimi resorskimi ministri, pred kratkim pa je na sedežu Gospodar- ske zbornice Slovenije or- ganiziral tudi pogovor slovenskih upnikov Crve- ne zastave«, je pojasnil Krajne in dodal, da Bastl aktivno sodeluje tudi na rednih, sobotnih pogovo- rih v prostorih celjske ob- činske skupščine. IS Zdravila akajo inšpektorico! Zdravila, ki jih je popla- vilo v celjski bolnišnici, se vračajo v Celje. Velenjski izvršni svet je že pred časom prepovedal nji- hov sežig v termoelektrarni Šoštanj in zahteval, da zdra- vila umaknejo iz občine. Re- publiški sekretariat za zdrav- stveno in socialno varstvo se je z Velenjčani strinjal, repu- bliška sanitarna inšpektori- ca dr. Metka Macarol-Hiti,^ ki je odredila sežig zdravil v Šo- štanju, pa je na dopustu. Če- prav ob zaključku redakcije zdravil še niso vrnili v celj- sko bolnišnico, smo vprašali vršilca dolžnosti direktorja dr. Jožeta Arzenška, kaj bo- do naredili z njirni. »Nič po- sebnega,« je dejal. »Uskla- diščili jih bomo v zaklenje- nih kletnih prostorih, nadzor nad njimi bo prevzela bolni- ška lekarna in tam bodo ča- kala, da se republiška sani- tarna inšpektorica vrne z do- pusta ter najde novo re- šitev.« MBP 110 let žaisifili gasilcev z občnim zborom so žalski gasilci začeli vrsto prireditev ob llO-letnici domačega ga- silskega društva, ki jo bodo sicer proslavili 7. 8. septem- bra, združili pa jo bodo z žal- skim občinskim praznikom. Takrat bodo dobili tudi novo vozilo. Med gosti občnega zbora je bil tudi Tone Sen- točnik, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, ki je med drugim poudaril, da so slo- venski gasilci visoko stro- kovna organizacija, ki je še zlasti pomembna ob števil- nih elementarnih nesrečah. Pred časom so bili gasilci povezani predvsem z reševa- njem v požarih, zdaj pa so nepogrešljivi tudi v drugih nesrečah, kakršne so npr. poplave, poleti pa so zlasti pomembni pri prevozu pitne vode v odmaknjene kraje. Te so lani prepeljali 370 kubi- kov, v zadnjih desetih letih pa kar 2391. Nenehno raste število požarov, ki jih je bilo pred desetimi leti 10, lani pa že 40, skupaj v tem obdobju kar 212. Žalski gasilci so solidno opremljeni, pohvalijo se lah- ko tudi z dobro usposoblje- nimi specialisti za reševanje na vodi in za nevarne stvari. V društvu je trenutno več kot 80 članov in približno 20 pionirjev in mladincev. Lan- ske načrte so v celoti uresni- čili, le vodnjaka pri osnovni šoli zaradi pomanjkanja de- narja niso mogli zgraditi. Učinkoviti pa so bili v lanski poplavi. Na občnem zboru so pode- lili več priznanj. Za dobro so- delovanje so Ferralitu pode- lili diplomo, plaketi sta dobi- la Peter Plohi in Stane Koro- šec, za 50 let zvestobe gasil- ski organizaciji sta dobila društveni priznanji Ivan Zot- tel in Štefan Vidmajer, pode- lili pa so tudi priznanja za 30, 20 in 10 letno gasilsko delo. TONE VRABL Oman obljublja vrnitev zemlje Vsi kmetovalci, ki so jim po vojni odvzeli zemljo, bo- do to zemljo zagotovo dobili nazaj. Morajo pa zato vložiti zahtevke na pristojnih orga- nih v občini. To je med dru- gim povedal predsednik slo- venske kmečke zveze Ivan Oman, ki je v ponedeljek obiskal žalsko občino. Povabilu savinjske kmeč- ke zveze se je poleg Omana odzvala še namestnica repu- bliškega sekretarja za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehra- no Marija Markeš. Gosta so Savinjčani najprej povabili v Export Import, kjer so go- vorili o hmeljarstvu, hme- ljarski trgovini, problemih pri uvozu repromateriala ter zaščitnih sredstev, v nadalje- vanju pa so se pogovarjali o obnovi žičnic ter zagotav- ljanju brezvirusnega sadilne- ga materiala za hmeljarje. Predstavniki kmečke zve- ze so pogovor potem nada- ljevali na žalski občini, tema pogovora sta bila predvsem zakon o denacionalizaciji ter zakon o zadrugah. Oba zako- na naj bi bila po zahtevah kmečke zveze prva faza za- kona o privatizaciji, podrob- neje pa bodo o obeh zakonih govorili republiški poslanci prihodnji mesec. IB Zmrzovall so v Dramljah so dejanske možnosti tako za samo- stojno občino in za zadru- go, so ugotavljali na ne- deljskem pogovoru v Dramljah kot samostoj- ni občini ter o kmetijskem zadružništvu danes. Republiški poslanec An- ton Tomažič iz ustavne ko- misije je predstavil tudi na- čela nove ustave ter mož- nosti, da v Sloveniji nasta- ne več občin, omenjal pa je tudi avstrijski vzgled. Re- publiški poslanec dr. Franc Zagožen, ki je govoril o za- družništvu, je predstavil smoter majhnih zadrug, o šentjurski zadrugi pa po- vedal, da so njene težave poznane v širšem sloven- skem prostoru. Med pogo- vorom je bilo zanimivo sli- šati tudi, da v ravninskem Prekmurju pridelajo naj- več mleka, v tem prostoru pa največ poljščin. Pred- sednik šentjurskega občin- skega odbora Slovenske demokratične zveze Rado Palir je sedemdesetim ude- ležencem, ki so tri ure zmr- zovali v nezakurjenem pro- storu, govoril o prednosti strankarstva kot oblike uresničevanja interesov skupnosti, pred nadstran- karstvom. BJ Zaupanje za slušno prizadete Da bi pospešili gradbena dela pri obnovi hiše v Lesni- čarjevi uUci v Celju, ki so jo začeli obnavljati lani, so pri Medobčinskem društvu slušno prizadetih Celje usta- novili lastno invalidsko po- djetje Zaupanje, ki šteje tre- nutno šest članov. Z njihovo pomočjo naj bi letos spravili pod streho svoj dom, ki gaje s humanitarno akcijo Človek človeku - z dlanjo v dlaneh omogočila tudi naša hiša NT in RC. V akciji smo prodali slike in zbrali 52 tisoč dinarjev, 4 slike pa so potem prodali še sami člani Medobčinske- ga društva in zanje dobili še 3 tisoč dinarjev. Akcija pre- ko društva še vedno traja in lani so jim zasebniki nakaza- li 7 tisoč 800 dinarjev, 300 tisoč dinarjev pa so dobili od celjskega Komiteja za druž- bene dejavnosti. Podjetje Remont je pričelo hišo obnavljati pri temeljih, člani Zaupanja pa bodo opravili zaključna gradbena dela na hiši. Člani društva slušno prizadetih upajo, da bo letos njihov dom dokon- čan in da se bodo lahko vanj tudi že vselili. Tam bo sedež organizacije slušno prizade- tih oseb celjske regije, tam se bo opravljala celotna de- javnost in izobraževanja in informatike do servisa sluš- nih aparatov ter logopedskih vaj. Tam bo tudi sedež inva- lidskega podjetja Zaupanje, kjer bodo skušali s konku- renčnimi cenami pridobiti stalne stranke. Z.S. Demokratična stranka upokojencev Upokojenci celotnega celjskega območja vabijo na usta- novni občni zbor Demokratične stranke upokojencev Celje, ki bo čez teden dni, 15. februarja v Narodnem domu v Celju ob 10. uri. Vabljeni so vsi upokojenci celjskega območja ne glede na strankarsko pripadnost in vsi tisti, ki so že podpi- sali pristopno izjavo. Inciativni odbor se je že sestal in pripravil program stranke, njen statut, čez teden dni pa bodo izvolili še svoje vodstvo. 2 S TRAČI niče ■ v prihodnost z optimiz- mom, je približno takšna, kot da bi pokojniku name- sto pevskega zbora na po- greb naročili plesni orke- ster. Na seji laškega izvršne- ga sveta so obravnavali tudi predlog o pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti. Med izvršniki se je Boško Šrot zavzel za to, da bi smeli le- to opravljati tudi posa- mezniki, na primer v času Piva in cvetja. Kdo ve, če nima kaj konkretnega za bregom? Med pogoji za opravlja- nje priložnostne gostinske dejavnosti je tudi člen, ki narekuje, da mora biti ob- močje, kjer se izvaja gostin- ska dejavnost, protiprašno urejeno oziroma redno škropljeno in stalno higien- sko vzdrževano. Ker so la- ški izvršniki ugotavljali, da je to poleti, v času Piva in cvetja težko izvedljivo, je najduhovitejši član občin- ske vlade (takoj za predsed- nikom), Peter Hrastelj pri- pomnil, da doslej še ni nih- če zbolel. »Razen od pija- če.« so ga opomnili kolegi. Čeprav smo samouprav- ljanju pokazali vrata, pa morajo slovenske občine še vedno plačevati prispe- vek za družbenega pravo- branilca samoupravlja- nja. To je poželo nemalo smeha na seji laškega iz- vršnega sveta, kjer so že pred leti zaslutili, da sa- moupravljanje nima pra- ve prihodnosti. Da lahko brez njega posebej dobro shajajo v gospodarstvu, pa so dokazali v Pivovarni Laško. Roman Matek, laški predsednik vlade, ni le do- ber izvršnik, pač pa tudi matematik. Izumil je na- mreč novo formulo: »Re- publiški proračun ni sešte- vek občinskih proračunov, temveč njihov odštevek.« Ni res, da je srbska blo- kada zavrla prodajo slo- venskega blaga v tej repu- bliki in prav tako ni res, da južne republike ne pla- čujejo blaga, naročenega v Sloveniji. V celjski Aurei imajo čisto drugač- ne izkušnje-lisice, ki so jih izdelali za Srbijo, so dobili v celoti plačane, prav tako so že davno poravnani ra- čuni za značke HDZ. Izjava tedna celjskega premiera Mirka Krajnca: »Za nas Celjane je Maks Bastl veliko koristnejši v Ljubljani kot pa bi bil v Celju.« Zahteve ministra Izidor- ja Rejca, naj novinarji in gospodarstveniki gledajo In še ena, kije zrastla na zeljniku ministra Rejca. Na vprašanje Avstrijcev, kakš- ne prednosti imajo, če bi vlagali svoj kapital v oživi- tev slovenskega gospodar- stva, je odgovoril: »Za ne- kaj stopinj bi se znižale temperature zraka tudi pri vas.« Celoten seznam obrtni- kov mozirske občine, ki so prejeli pomoč po poplavi, je še vedno skrbno varova- na skrivnost. Na naš poziv po objavi ni bilo odgovo- ra, le v velenjskem Našem času se je med pismi bral- cev neznani avtor pozaba- val na račun tega poziva. Govori se, da je avtor eden tistih, ki mu je zelo žal, da ima hišo na bregu in ga je zato voda obšla. Satirika pozivamo, da se oglasi tu- di v Novem tedniku, če ima pripombe na njegovo pisanje. Morda pa je pro- blem le naslov, zato mu ga sporočamo: NT-RC, Trg V. kongresa 3 a, Celje. Krajevne tajnice so prev- zele oblast v svoje roke, ka- že tudi primer iz Dramelj. Ob nesporazumu med kra- jevno skupnostjo in dra- meljskimi gasilci je naš no- vinar vljudno povprašal, kako se zadeva razpleta, tajnica KS Dragica Soline pa ga je nadrla: »Vse smo rešili, nič ne boste pisali! Velikokrat sem vam rekla, da pridite v Dramlje, da bo- ste pisali o nas, pa vas ni bilo, zdaj nas pa tudi ne bo- ste po cajtengah vlačili. Mi bomo že sami obvestili go- spodinjstva!« Kakšna sre- ča, da se vedno najde kdo, ki nas usmerja pri našem delu. Otroke bomo odslej oblačili v krzno, pili pa bodo pivo, vino in žgane pijače. Pri spremembah prometnega davka, ko so se najbolj podražila ravno otroška oblačila, obutev in še kaj, bo to pravi var- čevalni ukrep. Če seveda ne upoštevamo, da je živ- ljenje brez otrok še ce- nejše. Tri medicinske sestre na Oddelku za endokrinologi- jo in nefrologijo z nuklear- nim laboratorijem v celjski bolnišnici še nimajo otrok, čeprav so poročene. Neka- tere v Celju je zaskrbelo, da so za to kriva sevanja, ki so jim izpostavljene. Strokov- njaki to zanikajo, docent dr. Franc Fazarinc pa tudi zanika krivdo. »Name se ni obrnila nobena,« je rekel. Le k^je s tem mislil? Kdo bo direktor Upa? Konjiško podjetje Lip išče novega direktorja. Na razpis sta se prijavila Stane Kokelj iz Slovenskih Konjic in Adolf Klokočovnik iz Slovenske Bistrice. Sedanji vršilec dolžnosti Vinko Leskovar se ni prijavil. Odločitev o novem general nem direktorju bo sprejel delavski svet konec meseca hkrati z obravnavo zaključnega računa za preteklo leto. Lip s proizvodnjo in prodajo nima težav, razen pri stavbnem pohištvu. Tudi to leto dobro kaže, saj je velik del proizvod- nje že prodan v izvoz, v celoti pa so že prodali program pohištva. MBP Borci v Gračnici | Danes, v četrtek, bodo pri spomeriiku Ilije Badovin« Y Gračnici počastili spomin na prihod Štirinajste divizije ni Štajersko. Proslavo bodo pripravili otroci iz osnovne šole v Rimskih Toplicah, udeležile pa seje bodo, poleg borcev, še delegacije osnovnošolcev iz občine Laško. N.G Odvetniki za malčke I Odvetniška zbornica Slovenije je zbirala pomoč za priza- dete v poplavi in ves denar - 190 tisoč dinarjev - namenila sanacijo in odpravljanje posledic poplave v celjskih vrtcih V povprečju je vsak slovenski odvetnik prispeval po tiso^ dinarjev, denar pa so v celjskih vrtcih že dobili. REPORTAŽA NT&RC 7. FEBRUAR 1991 - STRAN 7 Boj za Blaževo življenje Blažu gre na bolje - Dve operaciji - po drugi je bilo iako hudo, da bi iahko pomagal le še bog Harley street klinika v središ- ču Londona. Torek, 29. januarja, ob osmih zjutraj. V sobici s tape- tami, na katerih so pisane figuri- ce, sta dve postelji. Na eni spi štiriletni Blaž Skornšek iz Laške- ga, na drugi je prejšnje dni spala njegova mati Vera Skornšek. To- krat bedi pri Blažu, skupaj z mo- žem Maksom. Natanko ob osmih pripeljejo vo- zičak, na katerega strežniki položi- jo malčka in ga odpeljejo v opera- cijsko dvorano. Vrata se odprejo, zaprejo in za njimi je usoda štiri- letnega srčnega bolnika prepušče- na urnim in strokovno podkova- nim rokam doktorja Starka in nje- govih treh ameriških kolegov... Operacija uspela, vendar... Operacija srca naj bi predvido- ma trajala okoli pet ur, toda opra- vili so jo že v treh urah in pol. Doktor Stark, ki je češkega pore- kla, sicer pa eno prvih imen otro- ške kardio-kirurgije v svetu, je v kravati in elegantni obleki prišel po operaciji k staršem v bolnišnič- no sobo: »Operacija je potekala dobro, tudi pljučni pritisk je bil normalen, proti koncu operacije se je le nekoliko zvišal. Zelo sem zadovoljen, da smo lahko naredili operacijo po Fontanu, vendar sem Sprva me obup je stresal, češ kdo naj prenese to? Pa sem vendar vse prenesel - ne vprašujte le, kako! Heine zaskrbljen. Situacija je zelo resna, ne morem zagotoviti, da bo vse v redu. Toda če bi bil Blaž moj sin, bi se prav tako odločil za to opera- cijo. Sedaj ga bomo natančno opa- zovali, saj je lahko njegovo življe- nje v nevarnosti še pet ur ah pa tudi pet dni, ničesar določnega ni mogoče reči.« Tako je dr. Stark poskušal Bla- ževo stanje naslikati čim bolj re- alno. Kakšno uro sta morala Maks in Vera Skornšek počakati, preden so ju spustili v sobo za intenzivno Doktor Stark po opravljeni prvi operaciji, ko je bil samo zaskrb- ljen. V sredo je bil obupan, v če- trtek pa je Skornškovim dejal: »Stvari gredo počasi na bolje. Upam, da se bomo čez nekaj dni lahko skupaj smejali.« nego. Tam je bil pogled na kratko- hlačnika, ki je bil pred operacijo tako živahen, da so ga poznale prav vse medicinske sestre v klini- ki žalosten. Cevke in cevčice so bile napelja- ne povsod okoU Blaža, poleg njega pa je bdela medicinska sestra, za- dolžena zanj. V sobi za intenzivno nego je bilo več bolnikov, med nji- mi nekateri še mlajši kot Blaž, in poleg vsakega je bila zanj določe- na medicinska sestra. Pogled na bolnike v tej sobi je bil zastrašu- joč ... Ob posteljah so sedele še matere in obupano zrle v nezave- dajoče se malčke, na njihovih obrazih pa so se mešah žalost, upanje, obup. Sedaj lahko pomaga le še bog čeprav sta bila oba Skornška ves čas, pred operacijo zelo po- gumna in polna optimizma, ju je po prvi operaciji pričel razjedati dvom, najhuje pa je bilo v sredo, 30. januarja, ko jima je zjutr^ dok- tor Stark dejal, da mora opraviti še eno operacijo, sicer bo Blaž zago- tovo umrl. Privolila sta na še en poseg in ob enajstih dopoldne se je pričel boj za Blaževo življenje. Malčku so odpovedale ledvice, tu- di s pljuči ni bilo vse v redu. Po nekaj urah je doktor Stark starše- ma dejal: »Narodih smo vse, kar je bilo v naši moči, noben operativni poseg ni več mogoč, upanja za Blaževo preživetje skorajda ni, go- spa, sedaj vam lahko pomaga le še bog.« Obupana starša, ki sta ta dan morala preživeti popolnoma sa- ma, brez kogarkoU iz domovine, sta bila sicer deležna tolažilnih be- sed sester in ostalega medicinske- ga osebja, toda tudi telefonski po- govori z domačimi v Laškem pa obisk duhovnika v bolnišnici in njegova obljuba, da bodo imeli v Londonu mašo za Blaža, ni mo- gla izbrisati obupa staršev«. ToU- ko ljudi je z nami, mora uspeti!« sta ves čas ponavljala v dneh do operacije, potem pa... Blažu gre na bolje Po zaslugi izjemne požrtvoval- nosti doktorja Starka, ki je imel na dan Blaževe operacije rojstni dan, medicinskih sester, ki so nepre- stano bdele ob Blaževi postelji in morebiti tudi vseh tistih, ki smo v teh dneh mislili na Blaža in mu zeleh zdravja, se je malčku v četr- tek pričelo stanje izboljševati. V četrtek je doktor Stark že dejal: »Stvari so se pričele odvijati tako kot si žeUm. Počasi mu gre na bo- lje in upam, da se bomo čez nekaj dni, lahko že vsi skupaj smejali.« V ponedeljek Blaž ni več preje- mal morfija, počasi so pričele svo- jo funkcijo opravljati ledvice, če- prav je še priključen na diaUzni aparat, občasno tudi na aparat za umetno dihanje, opaziti ni zasto- jev srca, pravijo zdravniki, s kate- rimi je na telefonski zvezi nepre- stano celjski kardiolog dr. Janez Tasič, ki je Bleiža spremljal v Lon- don in mu moral na avionu nuditi Omembe vreden je podatek, da v Angliji otroke s tovrstnimi ok- varami operirajo že najkasneje do tretjega leta starosti in jim s tem omogočijo dokaj normalno življenje. Precej bivših pacien- tov dr. Starka je danes že srečno poročenih in so si ustvarili druži- ne. Doktor Stark je bil tudi začu- den, da je Blaž s tako hudo okva- ro sploh dočakal četrti rojstni dan. tudi zdravniško pomoč. Dr. Tasič bo Blaža po vrnitvi v Celje pregle- doval po navodilih dr.Starka, sicer pa bo v London odpotoval zopet takrat, ko bo znan datum Blaževe vrnitve. Kot je dejal dr. Tasič, je dežurna zdravnica v Harley street khniki v ponedeljek izrazila pre- cejšnjo mero optimizma za Blaže- vo preživetje, čeprav je treba z do- končnimi napovedmi še nekaj ča- sa počakati. NATAŠA GERKEŠ Foto: EDO EINSPIELER Po prvi operaciji je bil pogled na prej tako živahnega Blaža takšen. Danes so številne cevčice, kijih vidite na sliki, že odstranjene. t*red operacijo se je Blaž naučil že nekaj angleških besed, najpogo- steje pa je mamo Vero in očeta Maksa spraševal: >>Ali bo po operaciji srček zdrav?« Starša sta mu prepričana prikimavala. Takole se je nekoliko jezno upiral Blaž strežniku, ki ga je posadil na voziček, s katerim so ga odpeljali v operacijsko dvorano. 8. STRAN - 7. FEBRUAR 1991 NT&RC KULTURA Neznosnost čakanja Po premieri Čakajoč GotJota Samuela Becketta Uprizoritev najbolj znane Beckettove drame, nastale leta 1948, prvič objavljene 1952. in praizvedene 1953. leta, ki pomeni enega vrhov dramatike absurda v ob- dobju avantgardizma, sodi v popolnoma spremenjenih razmerah postindustrijske družbe in postmodernistič- ne estetike devetdesetih let gotovo med estetsko zah- tevnejše izzive. Žal celjska uprizoritev ne uspe preprič- ljivo odgovoriti na temelj- no vprašanje: Zakaj Bec- kettov Godot danes in tukaj? Takoj moramo zapisati, da v najnovejši slovenski upri- zoritvi Beckettove umetni- ne, o kateri se zdi, da vsi že vemo vse, ne da bi jo v resni- ci brali, ni mogoče zaslediti poskusa oblikovanja nove- ga, aktualnega razmerja in vdihovanja nove živosti v že znano literarno predlogo (v novem prevodu Aleša Ber- gerja). Uprizoritev tako osta- ja na ravni natančnega in spoštljivega korektnega bra- nja in interpretiranja in kot taka bolj posnetek nekega že videnega in odigranega odr- skega dogodka kot pa dogo- dek sam. Dostopna in vse- skozi razprta na racionalni ravni pušča sodobnega gle- dalca izven svojega bivanj- skega risa, zgolj kot obrtno vešče »obvezno branje« so- dobne klasike in nazorno preigravanje radikalnega ni- hilizma, fragmentarnega mi- nimalizma ter vnaprej in vse- skozi znane odsotnosti Boga, smisla, trdne resničnosti. Deluje kot nadvse mučna in gostobesedna demonstracija poltretjo uro trajajočega brezplodnega pričakovanja dogodka, ki ga ni, a v katere- ga se ne zlije celota odrskih fragmentov. Ob vseh prodor- nih in logičnih razčlembah besedila v gledališkem listu deluje uprizoritev zgolj kot njihova hladna ilustracija, kot citat iz nekega drugega obdobja, kot že videno, ne pa kot samosvoj in polnokrven ter živ gledališki dogodek. Režiser Franci Križaj je v splošnih zamahih postav- ljal besedilo na oder spoštlji- vo in pregledno, premalo pa se je trudil upoštevati enega od dramaturških poudarkov (Blaža Lukana), da zavisi dramska napetost od boga- stva in konkretne izpolnje- nosti fragmentov, detajlov. Iz dogajanja na odru ni bilo mogoče slutiti stalne navzoč- nosti Godota, s tem pa je bila otežkočena tudi pot v meta- fizične razsežnosti interpre- tacije posameznih fragmen- tov in celote. Res terja avtor izjemno strogo in natančno upoštevanje didaskalij, vse- eno pa je znotraj njegovih markacij še veliko prostora za soustvarjalno imaginacijo in inovacijo ustvarjalcev. Eno opaznejših sprememb si je privoščila scenografka in kostumografka Meta Hoče- var, ki je Beckettovo posu- šeno in oskubljeno drevo na pusti planoti zamenjala s senco presenetljivo bogate krošnje na dvigajočih se tleh. Namesto asociacije na odmiranje in nemara kar kli- ca k samomoru je s tem ustvarila odsev (videz, lažno podobo) nekega v najbližji soseščini bivaj očega čvrste- ga in krepkega organizma. Njeni kostumi po eni strani karikirajo oba' klovna med ponošene suknje in bele sraj- ce, svilene brezrokavnike ter rdeče metuljčke in šale, po drugi pa postavljajo gospo- darja in služabnika v po- vsem drug prostor afriških pustolovskih osvajanj. Pro- stor in čas dogajanja sta za- brisana v sceni in kostumih. Najtežji del bremena so tu- di tokrat nosili igralci, ki so se morali izogniti tako psiho- logiziranju kot tudi intelek- tualističnemu abstrahiranju. Žal prav v neprepričljivosti posameznih fragmentov po- grešamo režiserjevo in njiho- vo poglobljenost in bivanj- sko prepričljivost. Premalo so bili prežeti z radikalno bi- vanjsko stisko slehernika v sodobnem svetu brez Bo- ga, premalo presvetljeni s spoznanjem lastne nespo- sobnosti pokončnega spreje- manja nihilističnega konč- nega spoznanja. Odsotnost Boga (God - an.) postaja ta- ko kljub vsemu profesional- nemu obvladovanju Becket- tove dramaturške mehanike tudi odsotnost duha, bivanj- ske prepričljivosti in odrske živosti. Čakanje postaja vse bolj samoumevno in vse manj napeto, Godot vse bij pozabljen in nepomemben, igra vse bolj mučna in dolgo- časna. Podobo skeptičnega, inte- lektualističnega in navzven nasilnega Vladimira je ostro izoblikoval Stane Potisk, njegovega otročje naivnega in občutljivega ter v čisto konkretnost in površinskost usmerjenega partnerja Estragona pa Miro Podjed. Njuno medsebojno razmer- je, ki raste iz potrebe po so- človeku in iz njenega neneh- nega zanikanja, je seveda po- polnoma drugačno od raz- merja med oblastniškim in mazohističnim Pozzom v in- terpretaciji Janeza Bermeža ter usmiljenja vrednim slu- žabnikom Luckyjem v inter- pretaciji Marjana Bačka, ki le v trenutkih slabosti spro- sti slutnjo uporništva in hre- penenja po človeškem do- stojanstvu. Neposrednost dečka, ki vnaša v ta grozljivo nepremični in hladni svet nesmisla pramen človeške radoživosti in topline, je ne- koliko^ robato vnašal v igro Anže Čater. SLAVKO PEZDIR Zgodovina vsaifdanjosti Prejšnji četrtek je bila v prostorih galerije Moza- ik v Celju uradna predsta- vitev knjige Kri v luft! Čreve na plot!, ki govori o življenju Celjanov na prelomu stoletja. Njen av- tor je magister Janez Cvirn, knjiga pa je izšla v založbi NT&RC. To je po dolgem času pr- va knjiga o zgodovini me- sta ob Savinji in po bese- dah dr. etnologije Slavka Kremenška s Filozofske fa- kultete, ki je ocenil knjigo, zelo pomembna za razume- vanja časa ter dogajanj na prelomu stoletja. V Celju so takratni čas zaznamovali stalni nacionalni boji med Slovenci in celjskimi Nem- ci, v znamenju teh bojev pa je bilo tudi vsakdanje živ- ljenje v mestu. Nacionalne razmere, razmah gospodar- stva, delovanje društev in predvsem družabno življe- nje Celjanov-to so stvari, ki se jih loteva mladi, a že uveljavljeni zgodovinar. Magister Janez Cvirn je si- cer kustos v Pokrajinskem muzeju v Celju, zanima pa ga predvsem čas, ki smo ga doslej zapostavljali. Janez Cvirn je obenem avtor, ki poskuša ljudem predstav- ljati zgodovino na polju- den, preprost in razumljiv način. Knjiga je bila izziv tudi za našo časopisno in radijsko hišo, zato smo se odločili za založništvo. Poleg te knjige smo lani izdali ali pomagali pri izidu še treh knjig: Ži- veti s Celjem, Celjski zbor- nik ter Herojski štrbunki avtorja Bojana Krajnca. S tem dodajamo hiši, ki se še vedno s polno močjo uk- varja z obnovo in prenovo tako časopisa kot radia, še založniško dejavnost. Ne zaradi zaslužkov, temveč zato, da bodo sledovi naše- ga dela ostah in da pripo- moremo k ugledu Celja. Tako tudi s ceno knjige Kri v luft! Čreve na plot! pokri- vamo samo najnujnejše stroške. V hiši NT&RC ve- lja knjiga 150 dinarjev, na ostalih prodajnih mestih pa je cena nekoliko višja. IB Mesec kulture v Mozirju v mozirski občini se je s petkovo predstavitvijo pesniške zbirke »Čakanje« avtorice Anke But začel me- sec kulture. Slavnostna otvoritev s podelitvijo pla- ket in priznanj kulturni- kom v občini Mozirje pa bo danes, v četrtek, 7. februar- ja, ob 18. uri v osnovni šoli v Lučah. Mesec kulture v občini Mozirje bo pustil pečat v vseh večjih krajih v Zgor- nji Savinjski dolini, v Lučah, na Ljubnem, Rečici, v Šmi- helu, Mozirju, Nazarjah, Bočni,^ Gornjem Gradu in Novi Štifti. Program, ki ga pripravlja Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje s sodelavci, obljublja veliko pestrih in zanimivih kultur- nih prireditev. V mozirski občini bodo posebej obeležili 90-letnico skladatelja Blaža Arniča in 100-letnico Pusta Mozirske- ga, zvrstile pa se bodo še šte- vilne druge prireditve, med njimi nastopi pevskih zbo- rov, glasbene pravljice in gledališke igre. Pripravljajo tudi orgelske koncerte, god- čevske viže, kulturne večere v posameznih krajih, likovne razstave... V Mesecu kultu- re v občini Mozirje bodo so- delovali tudi šolarji s svojim programom, priredili pa bo- do tudi koncert za poplavlje- ni dom v Nazarjah. U. K. Po fotografiji sodeč ni čisto nič narobe, če že štiri ali petletnik drži v rokah violino. Zasebna giasbena šoia v celjskem Narodnem do- mu pripravljajo nocoj, v če- trtek, 7. februarja, ob 19. uri prvi javni koncert gojencev Sole za mlade glasbene ta- lente. Šolo za mlade glasbene ta- lente je pred kratkim ustano- vil Radovan Marvin, ki si je ob ustanavljanju zasebne glasbene šole prizadeval za razvoj klasične glasbene vzgoje, organizirane na sku- pinskem delu. Ta šola naj bi ponujala možnosti poklicne- ga glasbenega izobraževanja, osnovni instrumenti pa so zaenkrat še godala (violina, viola in violončelo). Rado- van Marvin razmišlja o širi- tvi in uvajanju solopetja ter klasičnega baleta v šolski program, delo Šole za mlade glasbene talente pa temelji na dveh osnovnih principih. Ob pravilnem izboru gojen- cev, pri katerih se z upošte- vanjem osnovnih sposobno- sti posameznika lahko glas- beno izobraževanje začne že v zgodnjem otroštvu, posve- čajo največjo skrb sodelav- cem. Delo z gojenci, vpisani- mi v Šolo za mlade glasbene talente, mora biti skupinsko in na visoki strokovno profe- sionalni ravni, krog sodelav- cev pa trenutno zaokrožujejo prof Mitja Reichenberg, prof Vilim Demšar, prof Volodja Balžalorsky, prof Miloš Mlejnik in akademska glasbenika Stojan Kuret in Jani Golob. IS ZAPISOVANJA Ministrova (ne)sposobnost Kulturna politika, o ka- teri se čutim dolžnega za- pisati nekaj besed, je pač samo politika in kot taka tudi kurba, če že hočete. Pravzaprav sem se vedno in se še vedno izogibam kočljivih tem v zvezi s kulturno politiko, am- pak včasih se dobesedno čutim dolžnega »zapičiti« se na tak ali drugačen na- čin tudi v politiko, kon- kretno v politiko, ki jo vo- di njen minister dr. An- drej Capuder. Pa ne, da bi kar povprek udrihal in pri vsaki stvari iskal kriv- ca v gospodu ministru, četudi to ni čisto izključe- no oziroma v primeru Ca- puder je tudi to možno, ampak bi se osredotočil na tisto točko, ki pred- stavlja piko na »i«, torej na zadevo Dragan Zivadi- nov. Ali še boljše, na za- devo, ki ji je Dragan Živa- dinov dal svojstven pečat ali kar piko na »i«. Kot najbrž vsi vemo, je režiser in član NSK(Neue Slowenische Kunst), di- rektor Kozm.okinetičnega gledališča Rdeči pilot (ka- binet ^ Noordn ung), Dra- gan Živadinov, začel 25. januarja gladovno stavko po lastni odločitvi v pro- test mačehovskega odno- sa do kulture, torej v pro- test ministra Capudra. V to gaje prisilil odnos do kulture, ukinitev glasbe- nih dnevov, odbita proš- nja za najem galerijskih prostorov v letošnji kul- turni prestolnici Evrope, Madridu, zmanjšanje na- cionalnega deleža name- njenega kulturi, nova davčna zakonodaja, ki je kulturne delavce izenači- la z obrtniki, itd. NSK je ministru predložil svoje zahteve, ki jih je transpa- riral v treh točkah: prvič, zahteva ureditev razmer- ja med etablirano in ne- etablirano kulturo z zdajšnjega razmerja 100:1 na 100:20; drugič, »takojšnjo in brezpogoj- no« objavo slovenskega nacionalnega kulturnega programa, torej brošure, knjižice, v kateri se mora jasno videti kulturni pro- gram za leto 1991, ki v za- četku februarja še vedno ni napravljen, in tretjič, da se mesto Ljubljana vključi v strassbourski program »kulturna pre- stolnica Evrope«. Živadi- nov namerava stavkati vse dotlej, in to mu vseka- kor lahko verjamemo, do- kler minister ne uresniči postavljenih zahtev. Pravzaprav so vse tri zah- teve nujne, dve bolj kot tretja, kar pa ni gospodu Capudru nobeno opravi- čilo. Najbolj zanimiva je vse- kakor tretja točka, ki go- vori o vključitvi Ljublja- ne v strassbourski pro- gram »Kulturna prestol- nica Evrope«, o kateri niti najmanj ne odloča veli- kost naroda, temveč naci- onalna zavest, samoza- vest, skozi katero se pre- taka duhovna moč posa- meznega naroda. In če je bil še pred nedavnim os- Piše Tadej Čater novni pogoj za kandida- turo po prestolnici Evro- pe, biti član EGS, kar Slo- venija kot država, ki niti to ni, seveda ni, potem so se stvari precej spremeni- le. Gospod minister tega najbrž ne ve, ali pa se zgolj prenareja in kot sam pravi »varčuje«. Z bur- nim političnim dogna- njem v vzhodni Evropi, z rastjo demokratizacije, predvsem pa s padcem berlinskega zidu, so se ti transferji porušili že zno- traj Strassbourga; to pa ne pomeni nič drugega kot to, da bi imela Ljub- ljana kot kandidat pri iz- biri nove prestolnice Evrope, resda še ne letos, niti ne drugo leto, prav gotovo pa že 1994, torej še v mandatu gospoda Ca- pudra, prednost pred vse- mi ostalimi, seveda, če bi kandidirala kot prva z vzhoda. Nadalje bi to pomenilo doseči neko simbolno raven, ali še več, prvi participirati simbolno raven. Simbol- na raven se pa lahko do- seže izključno z umet- nostjo oziroma s kulturo, morda še s filozofijo, zna- nostjo, nikakor pa ne s politiko ali ekonomijo. Simbolna raven vključu- je neskončno energijo, kar minister Capuder za- nesljivo ve. Odveč je pri- pominjati, da v osmih mesecih, kolikor vrši dolžnost kulturnega mi- nistra, ni za slovensko kulturo napravil ne sko- raj, ampak popolnoma nič, ogromno pa za stran- ko kateri pripada, torej za Slovenske krščanske de- mokrate, in za koalicijo na oblasti, za Demos. Nje- gova nesposobnost ni zgolj odraz odnosa do kulture, ampak nas nje- govo služenje interesom oblasti prepričuje v nje- govo nesposobnost. Ah drugače, Slovenija ne more emanirati nasproti svetu z govori na različ- nih prireditvah (tega seje najbrž naučil od prejšnje oblasti, čeprav roko na sr- ce, vsaj za kulturo je bilo poskrbljeno - kolikor se je pač dalo, jasno), s spre- jemanjem odločitev, ki se tičejo kulturnih delavcev, ne da bi se njih vsaj za nasvet vprašalo, s pošilja- njem policije na umetni- ke (tak film se nam je ne- koč že nekajkrat odvrtel), z odbijanjem vsakršnih prošenj po strpnem dialo- gu... Slovenija kot mala država, dežela, lahko sve- tu emanira zgolj skozi umetnost, skozi kulturo. Navsezadnje, kdo drug kot kulturniki pa so sploh naredili zgodovino tega naroda. Turistično društvo Laško pripravlja seminar za turistične vodnike In družabnike. v Slovenskem in naslednjih tujih jezikih: nemščina, angleščina, italijanščina in francoščina. Prijave z navedbo šolske izobrazbe, starosti in tujega jezika, ki ga obvladate pošljite na Turistično društvo Laško, Trg 2. julija, do 15. februarja. Vsals petels radcriva RESNICO KULTURA - PUST NT&RC 7. FEBRUAR 1991 - STRAN 9 Mojster plakatov Radovan Jenko - nagrajenec Prešernovega sklada Radovan Jenko, diplomi- rani grafični oblikovalec, Celjan, je letošnji nagraje- nec Prešernovega sklada. Priznanje bo prejel danes zvečer na osrednji republi- ški kulturni proslavi v Can- karjevem domu. V tretje gre rado. Društvo oblikovalcev Slovenije ga je za to naci- onalno kulturno priznanje predlagalo že trikrat, če- prav je njegov član šele od leta 1983. Toda delovna bio- grafija šestintridesetletne- ga celjskega oblikovalca je tako razpoznavna in tako polna raznovrstnih doma- čih in tujih priznanj za obli- kovalske rešitve, da je do današnjega večernega slav- ja pravzaprav moralo oriti... Morebiti je bilo usodno le- to 1974, ko je Radovan Jenko sodeloval na natečaju za pla- kat na temo BIO 6 (Bienale jugoslovanskega industrij- skega oblikovanja) in je pre- jel prvo odkupno nagrado. To je bilo komaj dobro leto po tistem, ko je končal sred- njo šolo za oblikovanje v Ljubljani (grafični odde- lek), zaposlen je bil v Aeru, sanjal pa je o tem, da bi odšel študirat v Anglijo - na Royal College. Pa ni mogel, pač pa je bil sprejet na Akademijo lepih umetnosti v Varšavi. Zakaj prav v Varšavo in zakaj prav k profesorju H. Tomaszevskemu? »Vedel sem, kam grem. Poznal sem delo profesorjev na šoli, njihov likovni in mi- selni svet, in to mi je bilo blizu. Ne morem reči, da sem se odločil samo zaradi vsebi- ne šolanja. Na Akademiji le- pih umetnosti v Varšavi se študent specializira šele v tretjem letniku, prej pa ve- liko riše in slika. Vsak dan sem vsaj štiri ure slikal. V tretjem letniku pa je bila moja specializacija plakat. To je moja varšavska diplo- ma-graflčno oblikovanje, specializacija plakat, in sli- karstvo. Že med študijem sem začel sodelovati na med- narodnih bienalih plakata v Varšavi in Lahtiju, leta 1981 pa sem prejel prvo na- grado na Poljskem na nate- čaju za plakat na temo Rdeči križ.« Celo vaši kolegi pravijo, da ste mojster za oblikova- nje plakatov. Ampak slo- venska kultura plakata še daleč ni tako razvita kot na Poljskem ali na Japonskem. »Pri nas sploh nimamo plakatnih mest, če se lahko tako reče. Dobro se spomniš, kaj smo delali, ko sem prejel prvo nagrado na natečaju za celostno grafično podobo 10. kongresa ZKS. Hkrati s ce- lostno grafično podobo smo razmišljali tudi o tem, kako bomo plakate predstavili v javnosti. S tem se zdaj nih- če ne ukvarja, plakati se pač lepijo, kamor se lepijo. Ka- kor da se kultura neke deže- le ne kaže tudi v tem.« Ali imajo plakati v vašem oblikovalskem ciklusu prednost? Ali drugače - če je plakat vaša specializaci- ja, ali kot samostojni umet- nik izbirate predvsem taka naročila, do katerih čutite intimno naklonjenost? »Ne. Doslej sem oblikoval približno petdeset plakatov. Gledaliških je precej, pa tudi političnih, komercialnih, različnih torej. Tista naloga, tisti oblikovalski projekt, ki je najtežji, je največji izziv. Oblikovalec mora največ do- kazati, če mora iskati rešitve samo v eni barvi, na primer. Do vsake naloge čutim veh- ko odgovornosti, zato na leto vzamem samo tri ali štiri ve- like projekte, ne več. Najbrž se mi pozna, da sem v Varša- vi veliko risal. Ne bi pa mo- gel govoriti o razpoznavnosti mojega oblikovalskega slo- ga. Vedno poskušam dogna- ti bistvo naloge, tisto, kar iz- haja iz naročila.« To se mi zdi važno. V čem je torej razlika med umet- nostjo in oblikovanjem? Resda je med republiškimi kulturnimi nagradami vsa- ko leto tudi oblikovalec, vendar oblikovanje niti v kulturi niti v družbi ali v industriji, četudi bo letos pri nas svetovni kongres oblikovalcev, ni enako ce- njeno kot druge vrste ustvarjanja. »Umetnik ne misli na upo- rabnost tistega, kar ustvarja, oblikovanje pa mora upošte- vati funkcionalnost. Obliko- valcu je važno, kaj želi naroč- nik, če se odloči za celostno grafično podobo ali za tako ali drugačno tržno komuni- ciranje. Veliko časa porabim za pogovore z naročnikom, da ugotovim, kaj želi z obli- kovalsko rešitvijo. Potem snujem, rišem, razmišljam o tehnologiji izvedbe, o kom- pletni realizaciji. To je zah- tevno delo. Ko naročniku ponudim rešitev, se lahko zgodi, da z njo ne bo sogla- šal. Morda je bila moja ustvarjalna ambicija preveč radikalna, preveč inovativ- na. Tudi pri oblikovanju je tako, da vrhunski izdelek ustvarita oba - naročnik s kulturnim in oblikoval- skim posluhom, in kajpak oblikovalec z njegovim zna- njem, z njegovo osebno noto.« Pa kaj je lažje - oblikova- ti ali javno nastopati in da- jati intervjuje? »Obhkovati. Zase lahko ta- ko rečem.« JOŽE VOLFAND Tega so pa kar tu maskirali v štajersko ikebano. Pust Pustni krofi - zaščitni znak Trojan v pustnih dneh bodo na Tro- janah, v gostišču Konjšek, na- pekli 14 do 15 tisoč slastnih pustnih krofov, po katerih slo- vijo daleč naokoli. Z njimi so začeli leta 1961, potem ko so dolgo tuhtali kaj bi lahko go- stom, ki so se na tej prometni postojanki radi ustavljali, po- sebnega ponudili. Začeli so skromno, saj so pr- va leta spekli le po 160 tisoč krofov na leto, potem pa vsako leto več. Zlato obdobje je bilo v letih 1977 do 1980, ko so letno napekli in prodali tudi po dva milijona mastnih, okusnih, svetlorumenih krofov, napol- njenih s slastno marmelado. Potem pa se je prodaja nekoli- ko zmanjšala in zdaj jih letno napečejo po 1,8 milijona. Ljudje pogosto mislijo, da pri Konjšku delajo krofe stroj- no, kar pa po besedah sedanje- ga direktorja restavracije z gar- ni hotelom na Trojanah Bojana Gasiorja ni res. Pravi, da jih še vedno delajo ročno in da to opravlja redno po petnajst de- lavk. Med njimi je še nekaj takšnih, ki to počenjajo vse od začetka leta 61. Krofi so postali zaščitni znak Trojan in le malokdo, ki se tod pelje, si ne vzame trenutek ča- sa, da stopi v večinoma dolgo vrsto ter potrpežljivo počaka, da lahko kupi dobro pecivo. Ob pustu pa se nadejajo še po- sebne gneče, saj so v tem času krofi na mizi skorajda obvezni. Nekaj pa le nismo izvedeli: kcikšen je recept za trojanske krofe! Naj bo takšen ali druga- čen, krofi so dobri in to je naj- pomembnejše.. . Pustovanje na Celjski koči že nekaj let pripravljajo stal- ni obiskovalci Celjske koče maškarado na pustno nedeljo. Pripravili jo bodo tudi letos, pričela pa se bo ob 10. uri. Naj- boljše maske bodo nagradili, pričakujejo pa tudi v pustne šeme maskirane godbenike, ki bodo poskrbeU za plesno glasbo. V Velenju že osemindvajsetič Pust Turistično društvo Velenje in odbor za organizacijo pust- nega karnevala iz Velenja letos pripravljata zdaj že 28. pustni karneval, ki bo v nedeljo, 10. februarja. Pobudo so dali stari »pustni asi«, ki so se jim pri- družili tudi nekateri novi orga- nizatorji. Začetek velenjskega pustnega karnevala bo v po- poldanskih urah v velenjskem Starem trgu. Najboljše maske in skupine bodo nagrajene. V ŠRC Golovec tUdI za otroke Občinska zveza prijateljev mladine bo tudi letos na pust- no nedeljo, 10. februarja pri- pravila v Srtc Golovec dve maSkeradi. Prva se bo začela ob 14.30 in bo namenjena cici- banom od dveh do petih let, druga pa ob 17. uri in bo za tiste od petih do sedmih let, lahko pa se jim pridružijo tudi šolarji. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Čudež- na polja, nastopili pa bodo še plesalci Plesnega foruma in občinske plesne šole Celje. V Benetkah karnevala ne bo Tradicionalnega Karnevala v Benetkah tokrat zaradi sve- tovnih političnih nemirov ne bo, Celjani, ki bi radi pusto vali izven Celja, pa se bodo z neka- terimi turističnimi agencijami lahko odpravili v Moravske Toplice ali s tradicionalnim pustnim vlakom v Lovran. Okrogla obletnica IVIozirskega Pusta Pust kot praznik in Mozir- ski Pustnaki že v naprej ob- ljubljajo teden, poln dožive- tij, pustnih norčij in pustnih mask. Letos bodo praznik Pu- sta v mozirski občini še pose- bej slovesno obeležili, saj praznujejo Pustnaki 100-let- nico delovanja. Prireditve se bodo pričele danes, v četrtek 7. februarja, ko se Ido ob 18. uri zbrala Pust- na bratovščina, nato pa bo sku- paj s člani orkestra Boj se ga prvič v tem letu krenil sprevod v pustnih krojih po mozirskih ulicah. Jutri, v petek 8. febru- arja bo ob 18. uri otvoritev raz- stave Pust mozirski skozi 100 let v galeriji kulturnega doma v Mozirju, hkrati pa bo promo- cija monografije o stoletnem delovanju Pusta Mozirskega, ki jo je napisal Aleksander Vi- dečnik. Na pustno soboto bo ob 20. uri tradicionalna Pustna maškarada v domu Partizan v Mozirju. Pustna nedelja, 10. februarja se bo začela že ob 8. uri zjutraj, ko bo Pustna bratovščina kre- nila v kraje v Zadrečki in Sa- vinjski dolini. S pustnimi me- lodijami bodo povabili prebi- valce Zgornje Savinjske doline na torkov Pustni karneval. V nedeljo popoldne bodo v do- mu Partizan v Mozirju pusto- vali otroci, gosta otroške ma- škerade bosta skupina Don Juan in Heidi. V ponedeljek, 11. februarja pripravljajo Pustnaki tradici- onalno ofiranje s pohodom po mozirskih ulicah. V torek, na Pustni dan, bo ob 6. uri zjutraj budnica z orkestrom Boj se ga, ob 7. uri bodo Pustnaki iskali svojega zaščitnika. Uro kasne- je bodo prevzeli oblast na obči- ni Mozirje in nato obiskali po- djetja v Mozirju in Nazarjah. V zabavnem programu bodo pokazali nepravilnosti prete- klega leta in iskali možne reši- tve. Popoldne ob 15.15 uri se bo na mozirskem trgu začel tradicionalni Pustni karneval, v katerem bodo prikazali živ- ljenje Pusta skozi 100 let. Zadnji dan Pustnega preizno- vanja bodo ob 15. uri pokopali Pusta, ki je ponoči umrl, uro kasneje pa bodo Mozirski Pustnaki prebrali njegov testa- ment in zaključili Mozirske Pustne prireditve. Smučarsko društvo UNIOR CELJE vabi na PUSTNI PLES ki bo v soboto, 9. 2. ob 20. uri v hotelu Dobrava, Zreče. Igra skupina JOURNAL Predprodaja vstopnic v re- cepciji hotela. Napotnlk razstavlja v Kulturnem domu v Šo- štanju bodo jutri, v petek, 8. februarja, ob 19. uri odprli razstavo slikarja samouka Jožeta Napotnika iz Gavc pri Šmartnem ob Paki. Razstava bo posvečena kulturnemu prazniku, posebnost pa bo izbor del in ureditev razsta- ve, postavljene v okolje, ki mu pripadajo motivi. Jože Napotnik je postal sli- kar samouk, ki prekaša mar- sikaterega akademika. Nje- gov čopič je nepredvidljiv, njegova platna so krepko na- peta. Takšne so tudi njegove shke. Včasih divje, včasih mile in tople, ves čas pa žive. Kot razpoloženje človeka. Zdi se, da mu je novih moči in navdihov navrglo tudi živ- ljenje ob domačem ognjišču. Postal je še bolj nežen in živ- ljenjski, kot da želi naravi povrniti nekaj, kar ostaja za vse večne čase. Jože Napotnik je dobil že veliko dobrih kritik, visoko likovno oceno pa si bo ned- vomno prislužil še zlasti s predstavitvijo zadnjega opusa slikarskih del v Šošta- nju. Tu, pod dimniki ekolo- ške pošasti, je postavil svojo najlepšo kompozicijo slik, ki izražajo slo po življenju, ohranitvi in kulturi rodnega kraja. Razstava shkarjc; sa- mouka Jožeta Napotnika v Šoštanju bo na ogled do 20. febrijdija. J. M. Prešernu v čast Prireditve in nagrajenci ob slovenskem kulturnem prazniku Jutri, v petek 8. februarja, bo osrednji praznik slovenske kulture. Prešernov dan. Ob tej slovesnosti že leta pode- ljujejo tudi priznanja za delo na kulturnem področju. In kdo jih bo letos dobil na Celj- skem? V občini Celje bo nagrado za živjenjsko delo prejel Pavle Bukovac, individualne nagra- de pa bodp dobili Milko Miko- la, Bina Štampe-Žmavc, Ne- nad Firšt, Drago Kastelic in Anka Aškerc. Skupinsko na- grado prejme Eksperimental- no gledališče F Gimnazije Ce- lje pod idejnim vodstvom Mi- he Alujeviča. Osrednja priredi- tev v celjski občini bo na dan praznika, v petek 8. februarja ob 19.30 uri v veliki dvorani Narodnega doma. V občini Žalec bodo zasluž- nim kulturnikom podelili Sa- vinove nagrade, ki jih bodo prejeli DPD Svoboda Prebold, Marjan Kozmus iz Žalca in Amalija Javoršek iz Šempetra. Osrednja prireditev ob dnevu kulture v Žalcu bo danes, v če- trtek 7. februarja ob 17. uri v Občinski matični knjižnici v Žalcu. Prireditev bo posve- čena pesniku Francetu Oniču. V občini Mozirje bodo zlato plaketo s priznanjem Zveze kulturnih organizacij podelili posameznikom, ki so jih pred- lagala krajevna prosvetna dru- štva. Priznanja bodo prejeh Jo- že Vačovnik, Karel Pečnik, Marko Potočnik, Marta Tesov- nik, Valerija Robnik, Ivanka in Jože Čeplak ter Rade Rakun. Osrednja prireditev bo danes, v četrtek 7. februarja ob 18. uri v OŠ Luče, kjer bodo podelili priznanja kulturnikom, gost večera pa bo Big Ben Hit Quartet. V občini Laško bodo občin- sko priznanje Antona Aškerca prejeli trije godbeniki Karel Bregar, Edi Stigl in Franek Markošek. PodeUli bodo še priznanje Zlati možnar, ki ga podeljuje ZKO občine Laško, letos pa ga prejme Kulturno prosvetno društvo Lažiše. Re- publiška ZKO bo Juliju Gori- ču podelila še posebno nagra- do, Gallusovo listino za petde- setletno delo na področju vo- kalne glasbe. Kulturni praznik bodo Laščani počastili jutri, v petek 8. februaija ob 19. uri v prostorih Zdravilišča Laško. Gost večera bo Pihalni orke- ster radeških papirničarjev. V občini Slovenske Konjice bodo kulturni praznik počasti- li z razstavo likovnih del doma- čina akademskega slikarja Mi- lana Lamovca. Osrednja prire- ditev in otvoritev razstave bo jutri, v petek 8. februarja ob 19. uri v avli kulturnega doma. Za delo na področju kulture bodo podelili dve posamični in eno skupinsko priznanje, vendar imen nagrajencev pred zak- ljučkom redakcije še niso iz- brali. V občini Šmarje pri Jelšah podeljujejo kulturnikom Aškerčeva odličja vsako drugo leto in po tem vrstnem redu jih bodo znova prihodnje leto. Ob slovenskem kulturnem prazni- ku bodo pripravili prireditev Večer pesmi, plesa in ljudskih običajev. Prireditev bo jutri, v petek 8. februarja ob 19. uri v kulturnem domu v Bistrici ob Sotli. Z izvirnimi plesi in običaji se bodo predstavile fol- klorne skupine iz občine, pred- stavili pa bodo tudi pesniško zbirko Iztoka Kodriča V soju leščerbe. V občinah Velenje in Šent- jur priznanj za delo na kultur- nem področju letos ne bodo podelili, kljub temu pa pri- pravljajo vrsto kulturnih prire- ditev ob slovenskem kultur- nem prazniku. V domu kulture v Velenju bo jutri, v petek 8. februarja ob 19. uri Svečana akademija ob slovenskem kul- turnem prazniku, sodelovali bodo člani ŠFS Koleda in Ru- darski oktet. U.K. Što se kulture tiče: platite vi umetni- cima slabe stihove, a nama dobre to- pove! 10. STRAN - 7. FEBRUAR 1991 NT&RC NAŠI KRAJI IN LJUDJE Samoprispevek v Petrovčah v krajevni skupnosti Pe- trovče se bodo krajani na- slednjo nedeljo, 17. februar- ja, na šestih referendum- skih mestih odločali o po- daljšanju krajevnega samo- prispevka. V minulih dneh so imeli po vseh zaselkih zbore krajanov, na katerih so se dogovarjali o progra- mu vlaganj podaljšanega samoprispevka. Prvi, ki so ga izglasovali leta 85, se je lani uspešno iztekel. S sredstvi samoprispevka so_sofinancirali mrliško vežo v Žalcu, zgradili kanalizacijo v Dobriši vasi, delno v Pe- trovčah in Arji vasi, izdelan pa je bil tudi projekt kanali- zacije v Drešinji vasi. V vseh vaseh so dobili javno raz- svetljavo, sofinancirali pa so tudi odkup objekta za potre- be petrovške šole. Za vse to so zbrali in porabili približno 454 tisoč nemških mark. »Ocenjujemo, da je bila iz- vedba samoprispevka dobra in da pomeni pridobitev za večino prebivalcev vseh na- ših naselij,« pravi predsed- nik sveta KS Ivan Slavnik. Novi program samopri- spevka bo razdeljen v dva dela. Polovico zbranih sred- stev bi namenili skupnim programom krajevne skup- nosti, iz tega bi financirali predvsem nadaljnjo izgrad- njo kanalizacije, druga polo- vica pa bi ostala posamez- nim naseljem oziroma va- škim skupnostim. S tem de- narjem bi financirali progra- me, ki jih usmerja vsaka vas sama, okvirni program pa je že pripravljen. Tako naj bi v Arji vasi uredili kanalizaci- jo vzhodne strani vasi, asfal- tirali vaške poti, dogradili javno razsvetljavo, gasilski dom in igrišče. V Dobriši va- si naj bi dogradili sekundar- no kanalizacijo, obnovili ce- ste in gasilski dom, v Dreši- nji vasi naj bi denar prav ta- ko namenili za sekundarno kanalizacijo ter za obnovo vodovoda in ureditev obrambe pred poplavami. V Levcu naj bi asfaltirali ne- kaj makadamskih cest,-ure- dili bankine, javno razsvet- ljavo, pločnik ob magistralni cesti ter dokončali kanaliza- cijo. V Petrovčah namerava- jo preplastiti ceste, urediti vaško jedro in gasilski dom, v Mali Pirešici, Zaloški gori- ci in Rušah bodo skušali za- gotoviti vodooskrbo ter ure- diti kanalizacijo in igrišče. Zaposleni bi za samopri- spevek plačevali en odsto- tek, kmetje štiri, obrtniki pa dva odstotka. TONE TAVČAR Bivši lastnilci se oglašala Po obljubi nove oblasti v Sloveniji o popravljanju povojnih krivic se je za vrnitev nepremičnin v šmarski občini priglasilo 141 prejšnjih lastnikov oziroma njiho- vih pravnih naslednikov. Želijo vrnitev premoženja, ki so ga izgubili z agrarno reformo, nacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij, najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, z arondacijo ter zaradi preseganja zemljiškega maksimuma. Tako želijo priglasitelji vrnitev kmetijskih in gradbenih zemljišč, gozdov, kmetij, hotelov, podjetij, gostinskih lokalov, trgovine, pekarna, stanovanjskih hiš in graščine. Na podlagi agrarne reforme je 31 priglasitev za 232 hekta- rov gozdov ter 226 hektarov kmetijskih zemljišč ter za hišo in gospodarsko poslopje, zaradi nacionalizacije zasebnih zemljišč pa je 35 priglasitev za 5 gostinskih lokalov, 4 trgovske lokale, pekarno ter 9 hektarov gradbenih zem- ljišč. Po zaplembah v različnih povojnih postopkih želi 52 priglasiteljev 971 hektarov gozdov, 203 hektare kmetijskih zemljišč, 39 stanovanjskih hiš, 17 gospodarskih poslopij, 4 hotele in eno dvonadstropno graščino. Dvajset priglasi- teljev je zaradi arondacije in želijo 27 hektarov kmetijskih zemljišč, na podlagi preseganja določenega zemljiškega maksimuma pa zahtevajo bivši lastniki 30 hektarov ze- mlišč. B. J. .3vi inšpelctorici v Šentjurju Po upokojitvi dveh šentjurskih inšpektorjev je občinska vlada imenovala novega veterinarskega ter delovnega in požarnega inšpektorja. Za veternarskega inšpektorja so po javnem razpisu imenovali Andrejo Stopar, za dolžnosti delovnega in požarnega inšpektorja pa po internem razpisu, ker so imeli ustrezne kadre v občinski upravi, Sonjo Oset. BJ Davili nižji, pijača dražja! Optimistične napovedi, da bodo cene pijač v gostiš- čih zaradi znižanja promet- nega davka na pijače, odslej nižje, so se razblinile kot milni mehurčki, pravi di- rektorica gostinskega po- djetja NA-NA iz Celja, Eri- ka Grabarjeva. Res je, da so se prometni davki od pro- dajne cene v trgovinah zni- žali, vendar pa so v gostin- stvu znašali davki na pro- dajno ceno doslej 36 odstot- kov, odslej pa znaša davek od sedemdeset do sto dvaj- set odstotkov. To konkretno pomeni, da gostinska podjetja izgubljajo pri steklenici piva pet, pri steklenici žgane pijače pa tu- di do sto dinarjev. Ob vsem tem je bil dodatni udarec za gostince še tam, da so proiz- vajalci piva tik pred objavo novih prometnih davkov močno navili cene, kar še zlasti velja za naše pivovar- ne. Kaj to pomeni za družbe- ni sektor gostinstva, ni treba posebej poudarjati, še pose- bej, če vemo, da kupna moč nenehno upada. Ali vse to vodi h koncu ozi- roma propadu družbenega gostinstva? Vsekakor, zatr- juje tudi Grabarjeva. V NA- NA doslej še niso razmišljali o dajanju lokalov v najem, sedaj pa, kot vse kaže, bodo v to prisiljeni, saj drugega iz- hoda ni. Lahko bi seveda re- kli še kakšno o organizirano- sti družbenega sektorja go- stinstva in o notranjih rezer- vah, vendar je to nesmiselno, saj so na tem področju sko- raj povsod naredili, kar se je narediti dalo. Če k vsemu te- mu dodamo še nerazčiščena vprašanja o lastnini teh ob- jektov, potem je kot na dlani, da ni nobene možnosti za ob- stoj, kaj šele za razvoj. Bo pač treba spremeniti misel- nost in se sprijazniti, da lah- ko uspešno poslujejo kvečje- mu zasebniki. JANEZ VEDENIK Naročnik od prve številke Pintarjev Jakob iz Šent- janža nad Štorami je prav go- tovo eden naših najbolj zve- stih bralcev. Novi tednik prebira vse od začetka, pa tu- di naročnik je že od prve šte- vilke. Nič čudnega, da pozna prav vse urednike. Njegovo življenje je bilo pravzaprav eno samo delo. Doma so imeh grunt, kot mlad fant je kaj hitro poiskal delo v štoi- ski železarni. Tega, kar se do- gaja danes, kar ne more razu meti: »Na noge smo jo posta- vili, to našo železarno, zgra- dili smo najboljši in najmo- dernejši plavž, zdaj pa ljudi odpuščajo. To je sramota,« je hud Jakob. 68 let sije naložil na svoja ramena, zdravje mu ne služi najbolje, tudi žena je po možganski kapi v črno- meljskem domu za ostarele. Jesen življenja preživlja Ja- kob ob sinu in hčeri, v spo- minih na medvojna leta v Rusiji, Italiji in Franciji, spominih na Tita in njegov čas. »Rad sem ga imel in ga spoštoval. Takrat je bilo tako malo brezposelnih, zdaj pa je prava zmešnjava,« meni Ja- kob. A kljub vsemu - še na mnoga leta, Jakob Pintar. DK. Na poti k trenutku svetlobe »Mislimo, da je življenje prijetno, če najdeš njegov smisel* v petek se je v Narodnem domu v Celju zbralo okrog 50 obiskovalcev, da bi po- spremili dijake Srednje šo- le za slepo in slabovidno mladino iz Škofje Loke na njihovi poti k Trenutku svetlobe. Prisrčen glasbe- no-recitacijski nastop Suza- ne Dajčman, Jane Povalej in Sonje Pušnik, ki temelji na optimizmu in močni vo- lji do življenja, se je obliko- val pri urah prostočasne ak- tivnosti »Življenja široka cesta...« pod vodstvom mentorja Jureta Svoljška. To je bil že njihov 29. na- stop. Prvič so nastopili 8. fe- bruarja lani v Škofji Loki, od takrat pa so gostovali še v raznih krajih sirom po Slo- veniji, na primer v Kranju, Ljubljani, Strmcu pri Vojni- ku. Vinski gori. »Takšne dejavnosti, kot so jo dekleta pokazala, veliko pripomorejo k temu, da se osebe potem, ko zapustijo internat, lažje vključujejo nazaj v normalno družbeno okolje. To je nov, bolj nara- ven način odpiranja navzven in vključevanja v družbo, za- to ga je treba podpirati,« o nastopu razmišlja ravnatelj Centra slepih in slabovidnih Jože Dolenec. Dekleta se z njim strinjajo. »Povezava navzven je zelo težka. Včasih slep človek po- trebuje tudi nekoga videče- ga, da te kam pospremi, ti pomaga. Ljudje bi v glav- nem že radi pomagali, pa ne znajo. Včasih pa so tudi ne- sramni, ker nas istovetijo z umsko prizadetimi Ijud- m.i.« doda rjavolasa Sonja. Na srednji šoli se izobražu- jejo za teletoniste in admini- stratorje, usposabljajo se za delo v kovinski, mizarski in klasični stroki. Izkušnje si pridobivajo tudi v računalni- štvu kot operaterji in progra- merji. Radi bi počeli še mar- sikaj drugega, toda možnosti za to so omejene, predvsem zaradi slabe osveščenosti okolja o sposobnsoti slepih in slabovidnih oseb. Izobra- ževanje lahko nadaljujejo tu- di na višjih in visokih šolah. »Ja, tako pravijo. Toda res- ničnost je malce drugačna, saj za slepe ljudi nimajo pri- lagojenih visokošolskih uč- benikov z Braillevo pisavo,« dejansko stanje pokomenti- ra svetlolasa Suzana. In kako poteka pouk v nji- hovi šoli? »Podobno kot v normalni srednji šoli, le da nam je tu dovoljeno uporab- ljati Brailleve stroje, slabo- vidni pa imajo knjige s pove- čanim tiskom.,« razloži drob- na Jana. Tudi drugače so zelo de- javni. V aktivu mladih pri Medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih Celje je bila dana pobuda, da bi usta- novili Klub prijateljev na vi- du prizadetih. V klubu bi lahko sodeloval vsaki, ki bi bil pripravljen na kakršen koli način pomagati slepim. Zanimanja v Celju je dovolj, zato ne bi smelo biti večjih težav. Kaj pa njihova želja za pri- hodnost? »Največja želja na- šega aktiva je, da bi nas širša okolica čim bolje spoznala, da bi nam bilo omogočeno normalno zaživeti, da bi ne bili ločeni, da bi se izenačili z drugimi. Ja, pa še nekaj. Da bi nam bilo danih več prilož- nosti, da se izkažemo v po- klicu, ki smo si ga izbrali.« GRETA SENIČ Foto: EDI MASNEC Šola za hmeljarje Kmetijska zadruga Sa- vinjska dolina in Inštitut za hmeljarstvo SRS iz Žalca bosta skupaj pripravila tretjo hmeljarsko šolo. Pri- čela se bo 11. februarja, da bodo lahko teoretični del, ki obsega 84 ur, zaključili še pred pričetkom pomladan- skih del. V šoli bodo obravnavali pomen hmeljarstva, hmeljno rastlino ter njene prirodne pogoje, njen razvojni ciklus in kultiviranje, razmnoževa- nje in pripravljanje novih na- sadov. Govorili bodo o grad- nji in vrsti žičnic, o pripravi tal in obdelavi. Veliko pozor- nosti bodo namenili oskrbi rastline - tu gre predvsem za rez, napeljavo vodil in po- ganjkov ter odstranjevanje zalistnikov. Obdelali bodo prehrano, gnojenje, namaka- nje in varstvo rastline, po- tem pa še določanje zrelosti, obiranje, sušenje in skladiš- čenje. V zadnjem delu bodo govorili o ekonomiki proiz- vodnje, organiziranosti hme- ljarstva in pogodbah. Praktični del šole pa bodo imeli v času vegetacije. Ta- krat si bodo ogledali po- stavljkanje žičnic, opravlja- nje posameznih faz obdelave in druge postopke in opravi- la, ki so potrebna od takrat, ko hmelj odžene, pa do ta- krat, ko je v skladišču. Šolo bodo zaključili z obiskom sejma hmeljarske mehaniza- cije v Nemčiji. Do sedaj seje za to posebno obliko izobra- ževanja prijavilo že 40 kandi- datov. TONE TAVČAR LISTAMO PORUMENELE STRANI Zbira: Miloi Ukor Slovenski dom, 5. februar 1941 Področje celjske bolnišnice, v katero se zatekajo številni bolniki iz več okrajev, ki težijo k Celju, je zelo veliko. Zato ni čudno, da postaja bolnišnica vedno bolj tesna, to kliče po razširitvi. Številke, ki jih bomo navedli, to nazorno dokazujejo. V preteklem letu je sprejela bolnišnica 9836 bolni- kov, od teh 4753 moških in 5083 žensk. V bolnišnici sta umrla 302 bolnika, odpuščenih pa jih je bilo 9222, ostali pa se še nahajajo na zdravljenju. Prenapolnjen je zlasti kirurgični oddelek, kije imel lani 4177 bolnikov. V izolirnici se je zdravilo 1099 bolnikov, na internem oddelku 2695, v porodniško-ginekološkem oddelku 1865. Zdravniki so izvršili 2004 manjših operacij in 651 večjih. Porodov je bilo 841. Mamice so osrečile 13 dvojčkov. Mrtvorojenih je bilo 60 otrok. Umrljivost v celjski bolnišnici je znašala v preteklem letu 3,07, predlanskim 2.82. leta 1938 3,17 in leta 1937 3,28 odstot- kov. Povprečno dnevno oskrbovanih je bilo v bolniš- nici lani 342, predlani 302 in leta 1935 207. Še nekaj zanimivih podatkov. Lani je bilo sprejetih v bolnišnico 9836, predlagni 9326, leta 1935 6947, leta 1931 4764 in leta 1922 3283 pacientov. V preteklem letu je bolnišnica dobila lastno sušil- nico, že pred leti pa svojo lekarno. S posebnim pri- spevkorn banovine jc bolniška uprava izpolnila zdrav- niški inventar in nabavila uitrsvalovni aparat za obse- vanje in prenosljiv rentgen aparat m kardiograf. Bol- nišnica je pridobila v preteklem letu tudi 20 novih postelj. Čimprej naj bi se tudi zgradilo novo upravno poslopje, kajti sedanji prostori, kjer se nahaja uprava, niso niti dostojni niti higienični in primerni za urado- vanje, saj so v obupnem stanju. Maturanti bodo dragi v nekaterih celjskih butikih ugotav- ljajo, da se pomanjkanje denarja pozna tudi pri kupovanju maturantskih oblek. V večini butikov so obleke za to sveča- no priložnost sicer pripravili, njihova ce- na se giblje od tisoč do šest tisoč dinar- jev, marsikje pa opažajo, da prihajajo dijaki bolj opazoval modele, ki jih po- tem poskušajo čim bolje posnemati ma- me, sestre in druge domače šivilje. Za dekleta je izbira kar velika, materi- ali so predvsem pliš, svila, čipke, til in viskoza, fantom pa se nekoliko slabše piše. Zanje pravzaprav skrbijo le v buti- ku Petra, pa še tam jim obleke izdelujejo predvsem po naročilu. Kakšne posebne želje uresničujejo tudi dekletom v buti- kih Linija in Daci, kjer po meri izdelajo želeno obleko. Blago dajo sami, lahko pa ga kupci tudi prinesejo s seboj. Cene so seveda od izdelka do izdelka drugač- ne, za samo delo pa zaračunajo od 800 do tisoč 500 dinarjev. V vseh butikih pa se očitno tudi dobro zavedajo, da so žepi maturantskih star- šev bolj prazni. Zato povsod omogočajo obročno odplačevanje na dva ali tri če- ke. V trgovinah oziroma butikih, ki niso v zasebni lasti, pa je možno najeti kredit. SIMONA ESIH NAŠI KRAJI IN LJUDJE NT&RC 7. FEBRUAR 1991 - STRAN 11 Lanski optimizem se razblinja flazen ¥ Žalcu In Šmarju povsod manj turistov z lanskimi turističnimi re- zultati v regiji smo lahko za- dovoljni, če jih primerjamo z republiškimi in jugoslo- vanskimi na sploh. To pa je v glavnem tudi vse, kar še zbuja optimizem. Kakšni so bili ti rezultati, dovolj nazor- no pove tabela o številu no- čitev. V celjski občini gre za iz- pad poslovnega turizma, medtem ko so na Dobrni re- zultati pribhžno takšni kot lani. V občini Laško seje ob- čutno zmanjšalo število do- mačih, v občini Mozirje pa število nočitev tujih gostov. V občini Slovenske Konjice so imeli relativno dobre re- zultate na Rogli in v hotelu Dobrava v Zrečah, zelo slabi pa so bili rezultati v hotelu v Slovenskih Konjicah. V šentjurski občini je za veli- ko znižanje števila nočitev kriv izpad delavskih skupin, v šmarski občini so približno enake rezultate kot lani do- segli v Rogaški Slatini, pre- cejšen pa je bil porast v Atomskih Toplicah zaradi novih zmogljivosti v Atom- ski vasi. Za slabe rezultate v občini Velenje je treba vzroke iskati v padcu po- slovnega turizma in v zmanj- šanju nočitev tujih gostov v Topolšici, izredno dobri pa so rezultati v žalski občini, zlasti po zaslugi hotela Gol- ding in vodstva tega hotela, ki je z različnimi akcijami uspelo v Žalec privabiti več gostov kot prejšnja leta. Nenehno pa se zmanjšuje število zasebnih sob, ki jih je le še okrog tisoč, lani pa so v njih zabeležili kvečjemu 15 tisoč nočitev. Devizni priliv iz čistega tu- rizma v regiji bo znašal pri- bližno dva in pol milijona mark, kar je glede na zmog- ljivost precej nad jugoslo- vanskim poprečjem. Celjsko območje je lani ustvarilo okrog 13 odstotkov vseh slo- venskih turističnih nočitev, povprečna izkoriščenost le- žišč v družbenem sektorju je bila 40 odstotna, v zdraviliš- čih pa 75 odstotna. Sicer pa je bilo kar 70 odstotkov noči- tev ustvarjenih v zdravi- hščih. S turističnimi rezultati v minulem letu bi lahko bili kljub vsemu zadovoljni, bo pa potrebne še več zavzetosti in domiselnosti ter zasebne pobude. Če pa se bo nadalje- val sedanji porazni gospo- darski in politični položaj, se tudi našemu turizmu slabo piše. Kot vse kaže sedaj, pa prihodnje leto ne bomo mo- gli govoriti, da so rezultati skorajda enaki kot leto po- prej, tako kot ugotavljamo sedaj. ZORAN VUDLER JANEZ VEDENIK Še o turistični taksi se ne znamo dogovoriti! s pobiranjem turistične takse so še vedno križi in te- žave. Višina taks v posamez- nih občinah je različna. V Ljubljani že sedaj znaša dvajset dinarjev, v Mariboru predlagajo, naj bi bila poslej za domače goste 11, za tuje pa 22 dinarjev, pri nas v regi- ji pa je taksa v posameznih občinah različna, saj se gib- lje od 10 do 15 dinarjev. Celj- ska turistična zveza je že lani predlagala, naj bo taksa ize- načena za domače in tuje go- ste, saj nima smisla delati razlik, če že poudarjamo, da bi bili radi v Evropi. Eden izmed predlogov je, da bi pri nas znašala 15 dinarjev. Očitno pa tudi na tem po- dročju v republiki ne znamo napraviti reda. Takso dolo- čajo v občini z ustreznimi odloki, ki jih je treba med letom, med drugim tudi za- radi inflacije, kar naprej spreminjati. Predstavljamo si lahko, koliko odlokov je treba vsako leto sprejeti v re- publiki, ki ima več kot šest- deset občin, koliko dela ima birokracija ob vseh postop- kih, ki so potrebni za to! Očitno temu vprašanju ni kos niti ministrstvo za turi- zem, kije sicer pripravilo os- nutek zakona o turistični taksi, v skupščini pa ni dobil podpore. Ni ga dobil zato, ker je bil morda premalo do- rečen, pa tudi zato ne, ker lahko o turizmu razpravljajo tudi tisti, ki se na ta del go- spodarstva ne spoznajo kaj prida. V vsakem primeru pa se bo treba glede tega vpra- šanja v republiki poenotiti. Taksa bi bila sicer lahko raz- lična glede na kategorijo po- sameznih turističnih krajev (veliki, manjši, najmanjši) in pa izenačena za domače in tuje goste. Kot vse kaže pa se tudi sedaj ne znamo poslovi- ti od gesla »Zakaj enostavno, če lahko zapleteno«... KOMENTIRAMO Šmarje pri Jelšah - turistični kraj? Osvetlitev cerkve, etnološki muzej In turistični prospekt člani turističnega dru- štva Šmarje pri Jelšah želi- jo svoj kraj uvrstiti na čim višje mesto v regijski in re- publiški akciji izbiranja najlepše urejenega turistič- nega kraja. Zato bodo v kra- ju marsikaj spremenili in na novo uredili. Tržni prostor nameravajo iz pločnikov in parkirnih prostorov prenesti na ploš- čad pred kulturnim domom, kjer naj bi tržne prostore or- ganizirano dajali v najem. Postaviti nameravajo prepo- trebno obcestno signalizaci- jo z opozorili in obvestili, ki bodo dobrodošla gostom. Poleg tega bodo osvetlili cerkvi svetega Roka in sve- tega Miklavža v Sotenskem ter nadhod za pešce proti šo- li, v soglasju s cerkvijo pa bi radi v stari mežnariji na Sve- tem Roku uredih spominsko ploščo Antonu Aškercu ter etnološki muzej. Pri ureja- nju športnega parka želijo doseči predvsem to, da bo dobil vzdrževalca in da bo igrišče lepo urejeno vse leto. Po možnosti bi ga radi opre- mili še s koši za odpadke in igrali za otroke. V Šmarju imajo tudi precej možnosti za razvoj kmečkega turizma. Z nekaterimi lastniki kmetij v okolici se o tem že pogo- varjajo. Letos bodo pričeli ocenje- vati urejenost posameznih parcel v zasebni in družbeni lasti ter lokalov, več bo treba storiti za boljše vzdrževanje pokopališča, medtem ko že nekaj let potekajo tudi obno- vitvena dela na Kalvariji, vendar bistvenega napredka še ni videti. Zato so sklenili, da bodo letos skušali ta dela pospešiti. Člani turističnega društva iz Šmarja pri Jelšah bodo le- tos organizirali tudi vrsto za- bavnih večerov, kulturnih in športnih prireditev, na obrt- niški razstavi pa bodo pred- stavih dela mojstrov ročnih spretnosti. Omeniti velja še to, da je v zaključni fazi izde- lava turističnega prospekta. JANEZ VEDENIK Kdaj bodo odprli market v Podčetrtku? Krajani Podčetrtka in tu- risti Atomskih toplic bodo na odprta vrata marketa, ki obsega petsto kvadratnih metrov površine, morali še počakati. Po pogodbi, ki jo je,trgov- sko podjetje Jelša iz Šmarja sklenilo z graditeljem Ingra- dom iz Rogaške Slatine, bi market morali odpreti že ko- nec novembra, vendar so gradbeniki zaradi notranjih težav zaprosili za podaljšanje roka. Predvidevali so, da bo- do market lahko odprli ko- nec februarja, zaradi mraza, ki onemogoča nadaljevanje del, pa vse kaže, da se bodo njegova vrata odprla šele marca. V marketu, ki bo za Podčetrtek tudi vehkega tu- rističnega pomena, je po- trebno še pleskanje, monti- ranje opreme ter ureditev okolice. V Podčetrtku imajo sedaj štiri manjše trgovine, naj- bližje nakupovalno središče Obsoteljčanov pa je v Roga- ški Slatini. V novem marke- tu pa bo trgovsko podjetje Jelša ponujalo živila, belo tehniko in akustiko, nakupo- valci in drugi pa se bodo lah- ko še odžejali v bifeju. BJ Priznanja prožinskim gasilcem Gasilci Prožinske vasi so lani opravili 400 ur udarni- škega dela, pripravili so 3 družabne prireditve, udele- žili so se številnih meddruštvenih, občinskih in med- narodnih tekmovanj v Splitu in Varaždinu. Letos želijo poglobiti sodelovanje z občinsko gasilsko zvezo in krajevno skupnostjo Štore. V načrtu imajo številne seminarje, na katerih bi izboljšali znanje svojih članov, predvsem pa pridobili za delo več mladih in žensk. O tem so govorili v soboto na svoji že 53. letni konfe- renci, ki so se je udeležili tudi predstavniki celjske in šentjurske občinske zveze ter predstavniki bližnjih gasilskih društev. Na konferenci so podelili tri prizna- nja celjske gasilske zveze za desetletno delovanje ter po eno za dvajset in trideset let dela. Občinsko prizna- nje II. stopnje je dobilo pet članov, priznanje I. stopnje pa dva člana. Dvajsetim gasilcem so podelili tudi zah- vale za pomoč ob poplavi v Celju, za skupno opravlje- nih 800 ur dela v odpravljanju posledic poplave pa je zahvalo prejelo tudi celotno gasilsko društvo. BERNARDA STOJAN Šranga za zlatoporočenca V soboto sta v Praprečah pri Vranskem praznovala 50 let skupnega življenja Valentin in Jožefa Križnik. Zlatoporočencema, 75 let-^ nemu Valentinu in njegovi 71 letni Jožefi so vaščani pripravili po stari navadi ^rango, obred zlate poroke je bil v poročni dvorani v Žalcu, opravil pa ga je Ed- mund Božiček. Valentin seje rodil kot pr- vi otrok v petčlanski družini v Praprečah pri Vranskem. Tam je preživel svoje otro- štvo, šolo je obiskoval na Vranskem, šolanja pa zaradi pomanjkanja denarja ni mo- gel nadaljevati. Jožefa se je rodila v Jeronimu kot sedmi otrok v številni kmečki dru- žini. Zaradi obhce dela je po •končani osnovni šoU ostala doma. Po poroki sta mladoporo- čenca prevzela kmetijo v Praprečah. Tam sta doča- kala vojno in rojstvo prve fičere. Leta 1943 je Valentin J^oral na rusko fronto, po le- dni, ko je prišel domov na popust, je odšel v partizane, '^b koncu vojne je bilo treba začeti znova, zato je Valentin tesaril, Jožefa pa je doma go- spodinjila, delala na kmetiji in skrbela za tri otroke, ki so se rodili po vojni, medtem ko je prva hči zaradi bolezni umrla. V skupnem življenju sta doživela mnoge preizkuš- nje, vendar nista klonila in sta jih skupaj premagovala. Prav tako pa sta skupaj doži- vela marsikaj lepega. Sedaj živita pri mlajšem sinu Jože- tu na domači kmetiji v Pra- prečah. Tako kot pogosto ob raznih priložnostih so se tudi tokrat v domači hiši zbrali otroci, vnuki in drugi, da bi staremu očetu in mami zaže- leli za njun jubilej kar največ sreče in zdravja. T. TAVČAR Kmečka ženske spet na morje Danes začenjamo objavljati kupone za sodelovanje na 19. izletu 100 kmečkih žensk na morje, ki bo letos v petek in soboto, 5. in 6. aprila. Zakaj aprila? Pre- prosto zato, ker bosta v drugi polovici marca cvetna nedelja in Velika noč, ko so nafe popotnice pač rade doma v dru- žinskem krogu. Upamo, da bo vreme prvi teden aprila prijetno toplo, pokraji- na pa v spomladanskem cvetju, kar bo dalo še poseben čar tradicionalnemu iz- letu. Doslej smo na enodnevni izlet v Ko- per in Portorož, kasneje pa na dvodnev- ni v Rovinj, Piran in znova Portorož po- peljali že 1800 kmečkih žensk, letos jih bomo še sto. Čeprav je morje z našo pomočjo videlo že veliko kmečkih žensk, menimo, da zanimanje za sodelo- vanje letos ne bo nič manjše. In dokler bodo obstajale ženske, ki bi morje sicer le težko videle, bomo skupaj potovali. Tudi letos bomo v Novem tedniku ob- javili 5 kuponov. Skrbno jih shranite, na koncu akcije pa nalepite na dopisnico, dopišite še potrebne podatke in pošljite v naše uredništvo. Kuponi bodo oštevil- čeni od 1 do 4, objavili pa bomo tudi rezervni kupon, s katerim boste lahko nadomestile eno od manjkajočih šte- vilk. Žrebanje bo tudi letos javno preko Radia Celje. Poskrbeli bomo, da bo vsem izžrebankam na dvodnevnem izle- tu lepo, zato bomo pripravili tudi pester program. Bitka za sodelovanje na eni od naših najbolj priljubljenih akcij se torej začenja! TONE VRABL 12. STRAN-7. FEBRUAR 1991 NT&RC NAŠI KRAJI IN LJUDJE Živinorejcem ukinjajo občinske premije Hmeljarske pogodbe, lastna hranilno-kreditna služba, razreševanje last- ninskih odnosov z Mlekar- no in ukinjanje občinskih premij živonorejcem, kar je zraslo na republiškem zelj- niku - to so stvari, s kateri- mi se ubadajo v kmetijski zadrugi Savinjska dolina. Kaj vse te spremembe po- menijo za kmetovalce, pojas- njuje direktor zadruge Jože Šalamun. V Savinjski dolini je po- leg hmeljarstva živinoreja zelo pomembna. Kaj pome- ni ukinitev občinskih pre- mij za rajce?« Šalamun »V občini je prejšnja leta delovala samo- upravna interesna skupnost, ki je vključevala tudi pospe- ševanje proizvodnje hrane. Lani so se stvari spremenile, prispevek je bil prenesen na republiko, v občini je ostalo le združevanje prispevka iz dohodka po stopnji 0,579. Prihodki sklada so se tako zmanjšali in tudi obseg de- javnosti je temu primerno manjši. Rejci so dobivali iz teh sredstev 0,11 dinarjev za liter mleka, 1,50 dinarjev za kilogram tople polovice mla- dopitanega goveda in 1,80 di- narjev za oddanega prašiča. To je delno pokrivalo njiho- ve stroške. Prav tako se je iz tega sklada financiralo po- speševanje hrane, svetova- nje in pospeševanje ter od- pravljanje reprodukcijskih motenj. Tedensko sta kmete obiskovala veterinar in teh- nolog, rejec je plačal le zdra- vila, vse ostale stroške je fi- nanciral sklad. Letos je torej ta vir denarja usahnil in zdaj se dogovarjamo z občinskim izvršnim svetom, da bi našli denar in opravljali zastavlje- no delo.« »V žalski občini že deluje hranilno-kereditna služba. V zadrugi zdaj ustanavljate lastno službo. Čemu in kdaj bo začela delati?« Šalamun »Za lastno hra- nilno-kreditno službo so se odločili zadružniki sami. Če bodo sredstva zbrana pri za- drugi, bomo lažje reševali probleme, imeli bomo več sredstev in z njimi pomagali kmetovalcem pri kreditira- nju, izplačevanju mleka, me- sa in drugih proizvodov. Za- druga je že oktobra vložila zahtevo za registracijo hra- nilno-kreditne službe na so- dišču in računamo, da bo za- čela delati v tem mesecu.« »Pred dobrim tednom ste se sestali člani komisije, ki se ukvarja z lastninjenjem in razreševanjem premože- nja v Mlekarni. Kaj ste se dogovorili na tej prvi seji?« Šalamun: »Člani te komi- sije se ukvarjamo z vpraša- njem oziroma ugotavljanjem lastninskega deleža proizva- jalcev v Mlekarni. Dogovori- li smo se. da vodstvo komisi- je prevzame Zdravko Poči- valšek iz šmarske zadruge, vsak proizvajalec pa naj predloži zahtevke in doku- mentacijo o tem, koliko je vložil v Mlekarno. Nadalje moramo ugotoviti tudi, koli- ko zadružnega premoženja je bilo vloženega v Mlekarno ob njeni izgradnji.« »Ste v vaši zadrugi že ugotovili, koliko ste vložili v Mlekarno?« Šalamun: »Imamo doku- mente o tem, koliko smo vlo- žili v Mlekarno po samou- pravnem sporazumu. Pred- lagamo tudi, da bi kmetom na osnovi količin oddanega mleka priznali določen delež v Mlekarni. Zagovarjamo pa stališče, da se je treba dogo- voriti in najti skupen jezik, ker pridelava ne more brez predelave in obratno.« »Kmetovalcem v teh dneh pošiljate v podpis hmeljar- ske pogodbe. O njih so tekle dolge in vroče razprave, kaj jim zdaj ponujate?« Šalamun: »Hmeljarski od- bor je pripravil pogodbo o dolgoročni prodaji hmelja za obdobje 91-95, o njej je podrobno razpravljal tudi za- družni svet. Hmeljarji naj bi se predvsem odločili, koliko hmelja bodo dali v predpro- dajo in koliko ga bodo oddali vsako leto. Tako bo zadruga vedela, koliko hmelja bo lah- ko ponudila Exort Importu. Pogodba se je usklajevala dva meseca in mislim, da smo upoštevali interese veči- ne hmeljarjev.« IB Sredi januarja so v žalski občini ustanovili oddelek splošnega kmetijskega svetovanja, kar pomeni reorgani- zacijo dosedanje pospeševalne službe. Oddelek vodi Lud- vik Semprimožnik, sicer pa dela v njem pet ljudi - štirje agronomi in inženirka, ki se ukvarja s področjem gospo- dinjstva, delom kmečkih žena in mladine. Poleg žalske občine pokriva še občino Velenje. Pospeševalci so razpore- jeni po posameznih delih občine. Franc Beričič deluje na območju Vranskega, Tabora in Prebolda, Marko Tevž na območju Trnave in Braslovč, Mira Vrisk v Šempetru in na Polzeli, Ludvik Semprimožnik pa na področju Gotovelj in Petrovč. Vsak pospeševalec ima določene dneve za pogo- vor s kmetovalci, razporedi pa so objavljeni v zadružnih organizacijah. Njihovo delo v celoti financira republiški proračun, za normalno delo in nadaljevanje dosedanjih akcij pa naj bi kakšen dinar našli še v občinskem prora- čunu. Razlika med sedanjo in prejšnjo obliko pospeševal- nega dela pa je v tem, da pospejševalci zdaj svetujejo vsem kmetovalcem, ne glede na članstvo v zadrugi. Huda kri v Dramljah Gasilci protestno sneli urata doma, kmalu Iti še streho... »Gasilski dom in dom krajanov« se uradno imenuje stavba, ki naj bi Dra- meljčane združevala in ne ločevala. Staro krajevno vodstvo pa je tik pred novimi volitvami zasebnici omogoči- lo v sejni sobi doma urediti frizerski salon. S tem so zanetili ogenj v strehi. Gasilci, ki so v dom vložili veliko sredstev in ki jih še vedno bremeni tudi lani najeti kredit, se s takšno ureditvijo niso strinjali. Zato so pro- testno sneli vrata svojih prostorov v domu in zagrozili, da bodo razkrili še streho. Kot vse kaže, so spore v Dramljah le rešili v zadovoljstvo vseh. Staro krajevno vodstvo, ki ga je vo- dil Zdravko Golež, je z Marjano Kopin- šek v začetku januarja sklenilo pogod- bo o najemu 24 kvadratnih metrov ve- like sejne sobe. Z najemnino naj bi dobili nekaj denarja za delo krajevne skupnosti, potem ko v Dramljah ni bil izglasovan krajevni samoprispevek. Denarja namreč ni niti za plačevanje telefonskih računov, pravijo v krajev- nem vodstvu. V zemljiški knjigi je kot lastnik do- ma vknjižena krajevna skupnost, sred- stva zanj pa so zbrali iz različnih virov. V domu, ki vsem Drameljčanom veh- ko pomeni, je 414 kvadratnih metrov površine, od tega jih 163 pripada gasil- cem. Drameljski gasilci so v dom vlo- žili veliko lastnih sredstev in dela, pri zavarovalnici pa najeli visok kredit, ki ga tudi odplačujejo. Četudi so torej glavni soinvestitor, jih ni nihče vprašal za soglasje ob oddaji prostorov v na- jem. Zato so se protestno odločili, da bodo sneli vrata svojih prostorov. Če se spor ne bi rešil sporazumno, bi raz- krili še streho, so zagrozili. Predstavniki krajevnega vodstva in gasilskega društva so se zato prejšnji torek v prostorih šentjurske občine se- stali s predstavniki šentjurske vlade. Predsednik šentjurskega izvršnega sveta Ladislav Grdina meni, da izvrš- ni svet sicer ne more biti razsodnik, zavzema pa se za razveljavitev pogod- be, če večina krajanov z njo ne soglaša: »Pred prenovo so se jasno dogovorili o namembnosti prostorov, krajevno vodstvo pa je sejno sobo vseh društev dalo v najem krajanki za ureditev fri- zerskega salona. Tako je naše stališče. sicer pa se strinjamo z vsem, kar bi privedlo do soglasja.« Predstavnik novega krajevnega vod- stva Branko Goričan je povedal, da so začeli problem reševati že na prvi seji novega sveta krajevne skupnosti. Na svetovnem skupnem sestanku vod- stva krajevne skupnosti, krajevnih ga- silcev, občinske gasilske zveze, telo- vadnega, prosvetnega, lovskega in in- validskega društva ter društva prijate- ljev mladine in čebelarske družine so se dogovorili, da bo frizerski salon ostal, krajevna skupnost bo iz najem- nine pokrivala svoje stroške, gasilci in drugi pa bodo v zamenjavo za oddano sejno sobo dobili drug prostor v zgrad- bi. Stroški odstranitve vsega, kar je bilo vloženo v frizerski salon, bi bili namreč mnogo višji od zamenjave pro- storov, so ugotovili. Takšna rešitev naj bi bila sprejemljiva za vse. Gasilci naj bi na takšno rešitev pri- stali do včeraj, torej že po zaključku redakcije. Kaže, da so se strinjali. Že v nedeljo so namreč odstranjena vrata, znamenje svojega protesta, znova na- mestili na staro mesto... BRANE JERANKO Zrak v Celju Na merilnem mestu v Miklošičevi ulici smo pretekli tederffl izmerih najvišje 24-urno povprečje v soboto 2. februarja inl sicer 0,31 mg S02/m^ zraka. Najvišje enourno povprečje smo; izmerili v ponedeljek 4. februarja ob 10.00, ko seje konceh-; tracija SO2 v zraku povzpela na 0,76 mg S02/m^ zraka. Na merilnem mestu ANAS v Kersnikovi ulici se onesnaže-; nost zraka ni bistveno razlikovala od vrednosti izmerjenih^ v Milkošičevi ulici. Z ozirom na določila Odloka o mejnih in kritičnih koncen- tracijah škodljivih snovi v zraku (Ur. list RS, št. 30/90) je bil zrak v Celju na obeh merilnih mestih ves teden prekomerno onesnažen. Ženske ste (skoraj) vsega krive KOZERiJA Da ne bo pomote in nepotrebne zamere: ženske, že od nekdaj vas imam rad. In že od samega začetka sem tesno povezan z vami: moja mama je bila namreč ženska. In moja že- na je tudi. In moji hčerki. In moja tašča. In moje sodelavke. In... Skratka - You are teh suhshine of my lite. Ampak vseeno ste krive. Ali so vam to grdobo naprtili moški šovinisti ah Evin pragreh, tega ne vem. Vem pa - potem ko sem stvar temeljito jezikoslovno zanaliziral - da vaša krivda sega v samo srčico našega milega je- zika. Poglejte! Že beseda sama je žen- skega spola. In pri tem sploh ni nič narobe. Kot moškega me moti bolj dejstvo, daje večina besed, ki vzbujajo nelagodnost, ženskega spola. Torej ste tako ali drugače ven- darle krive! Čeprav premorete ljubkost, lepoto in nežnost, ste po neki skrivnostni logiki v sorodu tudi s slabostjo, z grobostjo, z ža- lostjo, z norostjo. S samoto in osamljenostjo, s pastjo in s splet- ko. In s prevaro. In z lažjo. In z vsemi tistimi zoprnimi beseda- mi, ki nas vznemirjajo te dni: kri- za, zmeda, brezposelnost, skrb. Saj! Skrb - le kaj nas je skrbelo, ko smo šele zlezli iz plenic? Ataje skrbela Rusija in plača, mamo sol in mast, otroke pa - pa ne preveč - šola, domača naloga, matemati- ka, redovalnica. enka. Pa danes? Ah, kaj bi govoril?! Toliko je skrbi in skoraj vse so ženskega spola: država, politika, oblast, vlada, stranke, samostojnost, ustava, ca- rina, republiška in zvezna blagaj- na, banke, devize in cene, puške, droge. Pa to še zdaleč ni vse. Sedanjost prinaša nevarnost in mržnjo, naf- to, vojno, vojsko in smrt. Apoka- lipso. Ekološko katastrofo. In pri- hodnost. Z davkarijo, barabijo, policijo. Z ljudmi, kijih bomo kakor do- slej imenovali z ženskimi beseda- mi: packa, baraba, kurba. goflja, lenoba, pij and ura. zgaga. In z usodami, ki bodo takšne ali drugačne. Kadar bo kdo skočil čez plot. bomo rekli - kur barij a. Če se bo kaj ponesrečilo, bo polomija. Če bo kdo utajil, bo utaja. Če bo ukra- del, bo kraja. In če se bo kdo ločil, \ bo še vedno - ločitev. Z zdrahami, ] selitvijo in alimentacijami. S star- '■ ševskimi pravicami in dolžnostmi. Nakar pridejo leta, debelost, pi- jače, cigarete, pljuča, jetra, bole- zen. Bolnišnica. Injekcije. Infuzi- je. Tablete. Terapije. Starost. Pen- zija. Smrt. Patomorfologija. Tru- ga. Trobenta. Tišina. Krizanteme za praznik. In potem morda - kot lansko leto - poplava. Drage ženske! Včasih takole raz- mišljam in prekladam sem ter tja ' te vaše zoprne besede. Ampak ka- kor koli jih obrnem, brez njih ne ; morem. Sicer pa - le kaj bi mi \ moški brez vas! Brez lepše polovi- ce slovenstva. In le kaj bi slovenščina brez teh vaših besed: ciroza, jetika, davica, j sladkorna, hemofilija, levkemija, epilepsija, zlata žila, rana, operaci- ja, komplikacija, smrt... In brez tistih (tudi vaših) lepih besed, na katere bi skoraj pozabil: mladost, sreča, domovina, svobo-, da, resnica, ljubezen. ■ In brez tistih, ki ste ve same: deklica, ženska, žena, mati, sestra, teta. In navsezadnje tudi - tašča. Tone Prešeren Nepodjetna armada Takšen je pogled na opuščeni ob- mejni karavli v Podolševi (na shki) in Svetem duhu nad Solčavo. Prva, skoraj povsem propadla, sameva že skoraj desetletje, druga le leto dni. Ne bom razmišljal o tem, kako voj- ska zdaj. ko ji je ostala le karavla v Logarski dolini, varuje našo držav- no mejo, ker si pravzaprav želimo čim bolj odprtih meja. Ni pa odveč vprašanje, kako armada ravna s pre- moženjem, za katerega smo prispe- vali vsi. Znano je namreč, daje bilo v pre- teklosti za nakup ali najem poslopja in zemljišča v Podolševi kar precej zanimanja, vendar JLA karavle ni bila pripravljena prodati. Zdaj, ko je poslopje že skoraj povsem propadlo, ga prodaja (v dnevniku Večer je bil namreč objavljen oglas). Ali bo po- dobna usoda doletela tudi obmejno vojaško postojanko Sveti duh, ki jo zob časa tudi že malce najeda, ali pa bo vojska morebiti le dala priložnost kakšnemu podjetniku ali planin- cem, ki bi lahko tam uredili zelo pri- vlačno planinsko postojanko? V pri- merjavi s ceno orožja postojanka za vojsko morda res nima kakšne po- sebne vrednosti, vseeno pa upamo, da bo tržna miselnost prodrla tudi v našo armado. RADO PANTELIČ RADIO NT&RC 7. FEBRUAR 1991 - STRAN 13 REVIZIJA RUMENEGA CE Vrvohodci Nekoč sem si brisal nos v 10- odstotni klanec in si domišljal, da puščam sledove tistim po- slušalcem, ki so ravno takrat viseli na telefonu. Seveda je to- vrstna fantazija nekega vrvo- hodca kaj kočljiva stvar; ne- varna za akterja, ki ga daje pre- lilad. in dokaj nerodna za PTT, katere najtanjši delci izpadajo zaradi preobremenitve. Na- mreč, ko se tema vžge, ni gasil- ske brigade, ki bi jo pogasila na klasičen način. Specialne enote, teritorialna obramba ah kakšen drug zametek naci- onalne garde pa proti ljudstvu, željnemu sodelovanja in izpo- vedi, nimjo velikih možnosti. Skratka, ni ga prostaka. ki ne bi sral. kadar kaka. Rumena strela je za razliko od njenih mladostnih izcedkov prejšnji petek udarila tako de- mokratično, da seje (sodeč po govoricah namreč) celo občin- ska oblast počutila nadvse to- talitarno. Lekcija iz (kvazi) de- mokracije v Rumenem CE je bila sicer posledica spontane- ga nategovanja nekoč že upo- rabljene žvečilne gume. A nič zato. Tudi najbolj jeklenim živčnim celicam se lahko zgo- di, da spričo razmer v glavi po- pustijo. Voditelj se tako iz tr- dega prelevi v bolno agregatno stanje in svojim najbližjim po- danikom namigne, da je kaos že v tisti fazi, ko lahko sami predlagajo temo ali - bolje re- čeno - vzrok svoje trenutne frustracije. Zvesta poslušalka Zlata je udarila na prvo žogo in njen predlog seje v trenutku zavih- tel na prvo mesto lestvice naj- večjih problemov. In nato smo kakšno uro slalomirali med pokojninami, plačami, nezapo- slenostjo in... muziko. Slednja je, čeprav standardno dobra, postala povsem sekundarna zadeva, kar za radijski medij ni značilno, je pa. in to toliko bolj, za oddajo, na račun katere je še pol ure po njenem prezgod- njem koncu nesrečni tonski tehnik off record sprejemal klice zgroženih mater samo- hranilk, bivših tovarišev vpen- ziji. plesnih orkestrov z zajam- čenim OD-jem in črnih panter- jev, ki nočejo sesuti vlade, am- pak zahtevajo od nje le tisto, kar jim pripada. Sicer pa je bi- lo masikaj slišati že v oddaji sami. ki so jo tokrat obglodah Čuki. »Čeprav sem svinja, držim besedo,« je v neki napol doma- či nanizanki dahnil priznan mafijaš. In če sem ob zaključ- ku prvega polčasa kontaktne serije »Kruha in iger« obljubil, da drugi sledi jutri, ne bom po- žrl besede, saj se zavedam, da bi v nasprotnem primeru kdo pojedel dve bolj znani frekven- ci (UKV, v stereo tehniki) na svojem radijskem sprejemni- ku. Ja, vzajemno nategovanje sicer ni kaka večja pridobitev buržoaznih revolucij, je pa za- nimivo, dokler ena stran ne spozna, da jo je druga nategni- la. A kaj hočemo, tudi to je posledica evforije na področju žvečenja in demonopolizacije ene in edine vrste nategovanja. In ne nazadnje, že tolikokrat omenjena zadnja oddaja je pri- nesla tudi nekaj konkretnih predlogov, predvsem kar se ti- če izplačevanja pokojnin. Edo je namreč predlagal, da bi to bilo treba »pošlihtati«, kot je v Švici, s katero se mimogrede tako radi primerjamo. Tam na- mreč delovni ljudje cel vek svojega službovanja določen odstotek zaslužka dajejo na svoj žiro račun. In potem, ko nekega jesenskega dne odide- jo v pokoj, iz te vsote lepo čr- pajo denar za dostojno življe- nje v postproduktivni fazi uži- vanja. Drugi primer je zrasel na zeljniku poslušalke, katere imena se pri najboljši volji ne spomnim. Rekla je, da bi vse pokojnine morale biti enake. Na vprašanje, kako je to mogo- če oz. pravično, če je bil nekdo smetar, drugi pa direktor, kije le nosil neko odgovornost, je poslušalka odvrnila, da sije di- rektor že v času službovanja lahko nabral dovolj denarja, tako po legalni kot nelegalni poti. In zdaj smo tu. O drobnih, manj drobnih in velikih krajah bo tekla beseda v eni od na- slednjih oddaj. Skratka, po- skušali bomo privatizirati ali odlivati družbeno vulgarne iz- raze v zasebna usta. Pa dober tek do takrat. Piše Bojan Krajnc Radijska pošta Mali »o« se Je prijel Predzadnje srede v mese- cu so med 9. in 10. uro na naših radijskih valovih na- menjene oddaji, ki smo ji pustili delovni naslov Mali »o« še iz nekdanje sheme Petkovega mozaika. Danes vse bolj z veseljem ugotavljamo, da seje ta, zdaj sicer mesečna oddaja prijela, kot to pravimo v radijskem jeziku. Na njen naslov priha- ja tudi vse več pisem s to ali ono prošnjo za nasvet ali po- moč. Kajpak vsi pač nimate telefonov, zato smo resnično veseh, da se nam oglašate po pošti. Tako počasi, po vaši zaslugi, v tej oddaji nastaja kotiček za radijsko pošto, v katerem prebiramo vaša pisma in skušamo probleme rešiti kar v času trajanja od- daje. Vselej se nam to res ne posreči, če pa nam se, smo toliko bolj veseli. No, tole pisanje, ki ga zdaj prebirate, je posledica takš- ne radijske pošte v oddaji Mah »o«. Ko smo namreč v zadnji oddaji prebrali pi- sernce upokojenke Ljudmile iz Škofje vasi, v katerem je napisala, kako zelo si želi imeti črno-beli televizijski sprejemnik, ki si ga vse do danes sama ni mogla kupiti, se je že po nekaj minutah v oddajo oglasil poslušalec Kolar iz Slovenskih Konjic. Ljudmili je bil pripravljen odstopiti televizijski spre- jemnik in jo na tak način osrečil. Kako je primopredaja tele- vizorja izgledala sicer ne ve- mo, a končala se je z novim pisemcem, ki ga je na nas spet naslovila Ljudmila. V njem se lepo zahvaljuje dobrotniku, (prav to besedo je uporabila), za televizor, ki ga že ima doma. Dodaja še, da je presrečna! Kako malo, kajne, je vča- sih potrebno za srečo. Čakamo torej na vašo po- što, ki bo sooblikovala odda- jo Mali »o«. V njej pa, ne po- zabite, nič ne prodajate in kupujete, ampak le pomaga- te in svetujete. MATEJA PODJED BBC na radiu Celje v petek sta se iz Londona vrnila fotoreporter Edo Einspieler in novinarka Nataša Gerkeš. ki sta med drugim obiskala tudi slovensko redakcijo BBC. Kolegi, ki so ju prijazno sprejeU, so bili pripravljeni spregovoriti o svojem delu, obenem pa se je Nataša Gerkeš dogovorila z urednikom, Veselkom Simonovi- čem, da.-bomo Celjani v prihodnjih tednih deležni trakov iz Londona, na katerih bodo posnete zanimive radijske reportaže, poslušalcem radia Celje pa se obeta še tečaj angleščine na radiu, prav tako po zaslugi londonskega BBC. Za »zvezo« z london- skim BBC smo uporabili Celjanko Mojco Belak, ki tam dela že poldrugo leto (na shki levo). Z Natašo Gerkeš (desno) sta se, seveda, po žensko zaklepetali in se pred objektiv Eda Einspie- leija postavili pred londonskim Covent Gardenom. ŠKRATKl Včasih se tudi radijskim profesionalkam, kakršna je naša Nada Kumer, pred mikrofon prikrade škrat, kot oni dan, ko seje Nada poslušalcem že na začetku oddaje kar dva- krat predstavila - v vlogi redaktorice in voditeljice. Sicer pa na njeno »blago- slovljeno stanje« napove- dovalec Tone Škerbec ob takšni predstavitvi ni imel pripomb. iT ^ -i^ Čeprav se Nada priprav- lja na potovanje v Rim, ima do RC-strani v NT še dolg. Obljubila je, da se bo pozanimala, zakaj se veselemu pričakovanju pravi: odhod v Rim. Ra- dijski urednik Mitja Um- nik je z njo še vedno v trajni navezi zaradi ob- ljubljenega intervjuja, če- prav jo že sumi, da bi se rada predstavila še z no- vim kričačem v naročju. Vsekakor ji vsi želimo srečno pot - v Rim, kajpak. •ii -iT iT Da led ni samo tanek, am- pak po njem tudi grdo dr- si, seje prepričala Mateja Podjed, ko je poskušala izmeriti Šmartinsko jeze- ro po dolžini z iztegnjeno levo roko. To je bilo pre- več tudi za levo roko, če- prav je vsa povita ob pri- hodu po veselih počitni- cah vzkliknila: Hvala bo- gu, da nisem padla na g... in se z M. Tatarevi- čem odpeljala v Mavrico. iT i^ Theo Bostič je prvič klo- nil - pred virusom prehla- da, namreč. Privoščil sije celo nekaj dni poležava- nja s čajčkom in limonco. Rum je prihranil za kakš- no družbo z mornarji. iT iT iT Sandra Kojnik je svoje oboževalce med poslušal- ci razveselila s comebac- kom pred mikrofon, kate- rega je bila po lastni izjavi že zelo »lačna«. Dober tek! iT iT iT Tehnični urednik NT Fra- njo Bogadi že nekaj dni radijskih tehnikov ni dregnil z besedami: »Kaj delate, drotarji!« Ta izpad na tem mestu zdaj po- pravljamo. 14. STRAN - 7. FEBRUAR 1991 NT&RC ŠPORT Zanima me le pot navzgor Pogovor s trenerjem celjslillt roliometašev Pivovarne Lašlio, Tonetom Tisijem Tone Tiselj se je rodil 21. 9. 1961 v Novem mestu. Svojo športno pot je, začel z dvanaj- stimi leti pri ŽRK Aero Celje. V Ajdovščini in Prilepu je kot mladinec osvojil naslov dr- žavnih prvakov. V članski ekipi je igral do leta 1982, ko je bilo Aero Celje zadnjič v 1. ZRL. »Dobro se spominjam tekme proti Kolinski Slovanu, ko mi je trener Tone Goršič pred sre- čanjem rekel, da sem od sedaj jaz njegov pomočnik. Bil sem zelo razočaran, ker nisem bil v postavi. Tekma je bila po te- leviziji, jaz pa sem nesrečno se- del na klopi v civilni obleki. Tako se je začelo moja trener- ska pot.« S celjskimi mladinci je kasneje osvojil 2. mesto na državnem prvenstvu, z repre- zentanco Slovenije pa 1. Po od- hodu iz Celja je pripeljal ekipo Velenja v 2. ZRL. Kakšen kader ste nasledili in kakšen je njegov domet? Večji del ekipe je zelo mlad, starejša sta le Jašarevič in Raz- go, in za 2. ZRL še precej neiz- kušen. Kvaliteta igralcev ni ta- ko visoka kot nekateri okoli ekipe in v našem mestu misli- jo. V pripravljalnem obdobju smo povečali konkurenco v ekipi. Priložnost so dobili tu- di tisti, ki so prej manj igrali ali sploh niso bili v ekipi. Prilož- nost po dokazovanju so dokaj dobro izkoristili in s tem igral- ce prve sedmerke prisilili na še boljše delo. Kako gledate na vrnitev v klub? Kaj se je spremenilo v vašem pristopu in kaj v upravi kluba? V obdobju, ko sem bil izven Celja, sem življenjsko pa tudi trenersko zorel, seveda pa še nisem dozorel. V tehničnem in taktičnem smislu pa tudi v od- nosu do igralcev sem veliko bolje pripravljen kot prej. Kar tiče uprave kluba, je ta v glavnem ista kot je bila ob mojem odhodu, dosti pa se je spremenilo s prihodom nove- ga pokrovitelja Pivovarne La- ško. Želim si in upam, da se bodo njeni predstavniki še bolj vključili v delovanje kluba. Dajejo denar in zato morajo spremljati in nadzorovati delo pa tudi odločati. Se morda bojite, da bi se vaša usoda v celjskem klubu ponovila? Ja, zanimivo vprašanje. Vsi vemo, da je trenerski poklic tak, da danes si, jutri pa te ni več. Vseeno upam, da se to več ne bo zgodilo, čeprav je vseka- kor možno. Če bomo, recimo, izgubili v 1. kolu, bi določeni ljudje v Celju, ki je glede te problematike specifično oko- lje, ki ne pusti človeku, da bi ustvarjal določeno obdobje in kasneje »pokazal« rezultate, že začeli govoriti v smeri, da bi lahko zamenjali trenerja. Za pogoste menjave trenerjev je bil kriv igralski kader, od kate- rega je potrebno zahtevati več. Če je katera ekipa boljša od naše, pa igralci dajo vse od se- be na igrišču, potem po moje pravega razloga za menjavo trenerja ni. Ko ste govorili o strokov- njakih, ste morda mislili, da jih je Celju dosti takšnih, pod narekovaji? Kar se strokovnjakov tiče, ima Celje najmočnejšo bazo v Sloveniji in najverjetneje tu- di v Jugoslaviji. Te dobre tre- nerje z dobrimi rezultati spre- mlajo tudi taki, ki mislijo, da vedo prav toliko kot oni. Do- kler ne sedeš na klop in ne vo- diš ekipe, vidiš določene deta- Ije, ki bi jih res bilo dobro po- praviti. Vendar tekma je zelo kompleksna stvar. Trener ima v glavi milijon stvari, gledalec pa opaža le po delih. Trener najbolj pozna ekipo in sposob- ne igralce za dani trenutek. Ni pa rečeno, daje prav vsaka tre- nerjeva poteza najbolj učinko- vita. Kako ocenjujete kakovost lige, v kateri nastopate? Ekipe v zgornji polovici le- stvice so kvalitetne. V spod- njem delu pa ekipe zaostajajo, vendar ne toliko, da ne bi zmo- gle presenetiti ob svojem do- brem dnevu in nasprotnikove- mu trenutku nezbranosti in podcenjevanja. Kateri bodo vaši najhujši tekmeci? Kdo od njih ima naj- boljši razpored? Upal sem, da bosta kandida- ta za vrh le dva, Velenje in mi, vendar se je v zadnjem jesen- skem kolu razpletlo drugače. Govorimo lahko o štirih izena- čenih kandidatih. Kolinska Slovan bo morala močno po- praviti svojo igro, če hoče uspeti. Proti koncu prvega de- la lige so šele po podaljških premagah ekipi Usnjarja in Borca. Ekipa, ki se izvleče iz kriznih situacij in zmaga, je zmeraj nevarna. Velenje ima manj igralskega kadra, vendar je ta izredno neugoden, saj je najbolj homogen, fantje so pra- va »klapa«. Vrsto let igrajo skupaj. Ce jih ne bodo pestile poškodbe, bodo resni kandida- ti za vrh. Bjelovarski Partizan je izredno nevaren, čeprav bo gostoval v Celju in Ljubljani, ima pa velik plus, saj je na go- stovanjih, ki nas in Kolinsko še čakajo, v Velenju in Slovenj Gradcu, osvojil štiri točke. Predvsem me zanima, kako bo Partizan igral na gostovanjih v Hrvaški. Če bo izgubljal toč- ke, bo to naša priložnost, če pa bo prišlo do tihih dogovorov, bo naše delo težje. Kakšna je vaša trenerska fi- lozofija? Imate svoj moto? Moj moto je: delo in discipli- na. To dvoje vsekakor prinese dober rezultat. To sem dokazal s kadeti Slovana, igralkami Mlinotesta in igralci Velenja. Sedaj sem prvič v kljubu, ki je dobro finančno podprt. Kaj menite o motivaciji igralcev, takšni ali drugačni? To je zelo pomemben dejav- nik. Moje delo v Velenju in Aj- dovščini je bilo izključno veza- no na motivacijo igralcev, ki so delali brez finančnih nadome- stil. Primarno je, da igralec pri sebi razčisti, kaj hoče postati. Vse ostale oblike motivacije so včasih vprašljive. Upam, da v moji ekipi prevladuje duh po samodokazovanju in da ni v ekipi igralcev, ki bi jim bil osnovni cilj denar. Seveda brez tega danes ne gre, vendar ne sme biti v ospredju. Znana so mi finančna razmerja med našimi nasprotniki. Moram po- vedati, da naš klub zelo dobro stoji tudi proti klubom prve li- ge. Bil bi zelo razočaran in pre- senečen, če bi igralcem zaradi neizplačanih dolgov motiv upadel. Kako lahko uveljavljate av- toriteto v klubu? Je to za vas, ker ste že bili član tega kluba kot igralec in kot trener, mo- teče? Imel sem ogromne proble- me, ko sem bil prvič trener v Celju, za kar sem bil sam do- sti kriv. V drugo pa do sedaj teh težav ni bilo. Igralcem sem povedal, da nihče nima privile- gijev. Tudi če bo najboljši igra- lec kvaril vzdušje v ekipi, bo- mo igrali pač brez njega. Takš- na filozofija se mi je doslej obrestovala. Ste kot igralec imeli vzorni- ke med vrhunskimi rokome- taši? Igral sem na mestu srednje- ga zunanjega napadalca in sem imel vzornika kar doma. Veči- ni, ki smo igrali na tem mestu, je bil motiv doseči kvalitete Mihe Bojoviča, tako meni, To- plaku, Filipčiču, verjetno tudi Samardžiču... Z atraktivno, domiselno igro in s hitrim re- ševanjem igralnih situacij je bil vzor mladim. Trenutno vla- da pomanjkanje takšnih igral- cev, ne le v Sloveniji, ki so bili graditelji igre in celo podaljša- na roka trenerja. V naši ekipi ni takega igralca, ki bi bil bolj- ši od drugih in bi jih »poteg- nil« za sabo. To je velik pro- blem, ne le celjskega roko- meta. Kaj pa trenerji, katere naj- bolj cenite? Glede tega, koliko je naredil za naš rokomet, koliko idej je podal, mi razširil obzorja in se- daj celo razmišljam tako kot on, najbolj cenim prof Toneta Goršiča. Njegove zasluge, da imamo v Celju obilo trenerjev in da sem to postal tudi sam, so ogromne. On je po teoretičnem in praktičnem znanju eden vr- hunskih strokovnjakov v sve- tu in prav žalostno je, da neka- tere njegove ideje ne prodrejo dlje kot do Celja in Velenja. O njegovem praktičnem delu ne bi mogel govoriti, ker že dolgo ni bil trener članske eki- pe. Pred leti si je »naredil« igralca, svojo podaljšano roko, Miho Bojoviča. Treneiji se delijo tudi po tem, da nekateri znajo narediti vrhunskega igralca, drugi pa so bolj uspešni pri vodenju ekipe. Name je izredno močan vtis naredil Cile Miškovič, ki pri vadbi ni bil raznovrsten, vendar je imel izreden občutek za vodenje tekme. V prvih pe- tih minutah je imel nasprotno ekipo v malem prstu in je nato določil ustrezno taktiko. V Slo- veniji se ustvarja mladi trener- ski val. Slavko Ivezič je postal »pravi« šele zdaj, ko vodi eki- po Slovenj Gradca. Kako ocenjujete odziv celj- ske publike? Je preveč stroga in zadovljna le z uspehi? Celjska publika se spozna na rokomet, vendar je v nekaterih ozirih prestroga do moje ekipe, ki je slabša kot v lanskem letu. Ljudje in publika okoli moje ekipe se premalo zavedajo, da je kvaliteta moštev, na primer Velenja in Slovenj Gradca, ki sta bili pred leti daleč zadaj, skoraj enakovredna. Publika ne bi smela biti prekritična do mlade in neizkušene ekipe. Najbrž že sedaj razmišljate o morebitnih okrepitvah za naslednjo sezono? Seveda sedaj razmišljamo o tem, vendar konkretno o imenih še ne bi govoril. Jas- no je, da smo na nekaterih me- stih, ki so za prvo ligo zelo po- trebna, preslabo zasedeni. Če bomo prvi v ligi in bomo uspe- li v kvalifikacijah, bomo vrzeli morali zapolniti. Je za bivše celjske rokome- taše prostor za vrnitev v klub? Bi jih potrebovali? Mishm, da je to eden osnov- nih problemov, ne le v celj- skem rokometu, pač pa v roko- metu nasploh. Malo vrhunskih igralcev kasneje nastopa v dru- gih vlogah v klubu. Nujno bi bilo, da se bivši odlični celjski rokometaši, ki sedaj zasedajo pomembna mesta v podjetjih in jih širša rokometna javnost dobro pozna, vrnejo v staro sredino in pomagajo po naj- boljših močeh. Z novim spon- zorjem smo se o tem že pogo- varjali in upam, da bo napočil trenutek številčnejšega po- vratka bivših asov v klub. Ste ambiciozni? Kakšni so nasploh vaši trenerski cilji? Kar se terenskega poklica ti- če, sem zelo ambiciozen. V do- sedanjem trenerskem delu sem imel veliko problemov, ki pa so bili eksistenčne narave. Dve leti sem bil v Velenju in naredil sem štiriletni načrt, ki je vključeval tudi uvrstitev v prvo ligo, vendar mi v tem času niso našli službe. Živel sem na eksistenčnem minimu- mu in zato v Velenju nisem mogel več zdržati. V Ajdovšči- ni, kjer sem vodil igralke Mli- notesta, sem dobil službo. V začetku so bili tam nekako skeptični, ko pa so igralke do- bile voljo do dela, smo tudi tam razmišljali o napadu na vrh 2. ZRL. Sed^ sem v klubu. kjer imam možnost, da ni uspe uvrstitev v prvo ligo. Za- enkrat sem še tako mlad in am- biciozen, da me zanima le pot navzgor. Tudi sponzorja zani- rnata le dobro delo in uspeh. Če bi nam uspelo priti v prvo ligo, bi čez določen čas odšel v Italijo ali Avstrijo, kot to na- redi večina naših trenerjev. Pričakovanja pred nadalje- vanjem prvenstva? Glede na prizadevnost igral- cev na pripravah gledam na nadaljevanje lige z optimiz- mom. Z malo sreče lahko osvo- jimo prvo mesto. DEJAN ŠUSTER POGLEDI Nova zmaga Toneta Vogrinca Potem, ko je še pred zad- njimi ženskimi smučarski- mi tekmami v Kranjski go- ri veljalo, da je šlo sloven- sko smučanje skupaj s pra- vimi rezultati po gobe, se je izkazalo, da so resnične iz- jave strokovnega štaba, ka- terih so vsi trenerji, prav ta- ko pa tudi Tone Vogrinec trdih, da so formo mladenk tempirali prav za svetovno prvenstvo. Kranjska gora je bila pač zadnja prava tekma pred nastopi v Saal- bahu in uspehi pri nas so bih očitno izvrstna orienta- cija. Za pravo razumevanje slovenskega smučanja pa se bomo morah verjetno spet vrniti v poletje 1990, ko so skoraj vsi naši mediji tako ali drugače povzeli ve- sti o mafijaštvu v našem smučanju, o Tonetu Vo- grincu, ki naj bi po takrat- nih podatkih do konca sprivatiziral naše smučanje in ga pripeljal na rob pro- pada. Ta isti Vogrinec, naj bi bil kriv za vse - od pro- pada Elana pa do zaključka kariere ene najboljših smu- čark na svetu Mateje Svet. Ta je celo odklonila ponud- bo, da s smučanjem nada- ljuje še dve sezoni, čeprav so ji tudi sponzorji ob po- moči Vogrinca ponujali, kar 800 tisoč nemških mark. Slovensko smučanje je udarce, to že lahko trdimo, junaško preneslo, Slovenci pa smo v svoji ljubezni do demistificiranja vsega, kar nas tako ah drugače moti, spet pozabili, da smo se in se še vedno dejansko zares veselimo skoraj samo ob uspehih naših smučark (manj smučarjev), v drugih športih pa nas skoraj ni. Piše: Miha Štamcar, novinar Mladine, Ljubljana Vogrinčeva zmaga (porav- nava z Vinkom Vasletom) na sodišču, je bila nov do- kaz, da (skoraj) ni dokazov, ki bi govorili o mafiji v na- šem smučanju, treba pa je vedeti tudi nekaj drugega. Gre za zadevo, na katero smo pri nogometu že dav- no pristali: »Mafija« v špor- tu je koristna zadeva, če prinesejo rezultati užitek gledalcu, denar nastopajo- čim in državi identifikacijo skozi šport. Kot že rečeno: v nogometu smo že davno pristali na ta tip športnega organiziranja, smučanja pa Slovenci očitno ne damo mafiji. Zaključek je jasen: ko- mercialni šport mora biti organiziran v vseh različi- cah pod enakimi pogoji, to pa pomeni, da ali tisto kar pri nas imenujemo »mafi- ja« v športu povsem izgine aH pa v vseh športih dovoli- mo sumljive posle. Zakaj naj bi imel predsednik no- gometnega kluba Olimpija Ivan Zidar v »svojem« športu večje možnosti in kompetence, kot Tone Vo- grinec v »svojem«. Tečaji smučanja Minuli teden je SK Gozdnik iz Žalca pripravil na Golteh začetni smučarski tečaj. Vodja tečaja je bil Matjaž Baudek, ki je povedal takole: »Tečaj je trajal od ponedeljka do petka, v petih skupinah pa se je naučilo smučati 43 otrok od 7 do 12 leta starosti. Poleg mene so tečaj vodili še Tadej Krušnik, Bojan Jereb, Damjan Lastnik in Jure Kranjc. Ob koncu smo pripravili tudi tekmovanje v veleslalomu, ogledat pa so si ga prišli tudi starši otrok, ki so bili na tečaju.« Na sliki: Bojan Jereb, smučarski vaditelj, z eno od petih ekip pri učenju smučanja. TONE TAVČA& ŠPORT - FOTOREPORTAŽA NT&RC 7. FEBRUAR 1991 - STRAN 15 PANORAMA Kegljanje Celjanke neulovljive EMO Celje - Avtohrvatska 2590:2405, EMO Celje - INA Sisak 2591: 2315 Kegljavke Celja so spet zma- gale in so tako že praktično ne- ulovlive za tekmice, hitijo na- mreč k novemu naslovu držav- nih prvakinj. V prvi tekmi so bile najuspešnejše: Tkalčič 447, Grobelnik 394, Petak 417, Gobec 444, Kardinar 444 ter Mikac 444, v drugi pa so dose- gle naslednje rezultate: Tkal- čič 428, Grobelnik 398, Petak 419, Gobec 456, Kardinar 454 ter Mikac 436. Streljanje Ksenija IVlaček odlična v Kragujevcu je bilo 4. kolo pokala Strelske zveze Jugosla- vije v streljanju z zračnim orož- jem. Kljub temu, da so zaradi nizkih temperatur tekmovalci nastopili v prehladni dvorani, so bili doseženi dobri rezultati. Ksenija Maček je iz Kragujev- ca odpotovala na balkansko prvenstvo v Atene. \ V kategoriji s standardno zrač- ' no pištolo je Ksenija Maček, Strelska družina Rečica, osvo- jila drugo mesto s 473 krogi, njena kolegica iz istega kluba Valerija Kufner pa je bila peta s 452 krogi. V isti kategoriji pri moških je Štuhec iz strelske družine Mrož Velenje osvojil prvo mesto s 468 krogi, Detel- bach iz istega kluba pa je bil 12. s 542 krogi. Konec lig Strelci so z 9. kolom zaključi- li tekmovanja z zračno puško v I. in II. republiški ligi. Kovi- nar je v Murski Soboti izgubil dvoboj z Noršinci in je izpadel iz I. lige, kar je bilo tudi priča- kovati. Za Štorane so nastopi- li: Jože Česnik 353, Franc Ho- čevar 354, Ivan Kočevar 362 in znova odličrii Vili Ravnikar 377 krogov. Žalčani bi morali nastopiti v Hrastniku proti Steklarju, vendar do tekme ni prišlo zaradi napačnega dogo- vora. VII. ligi je prijetno prese- netila ekipa Slavko Šlander iz Šempetra, ki je v Ljubljani prerhagala ekipo Branka Iva- nuša, pri čemer je imel največ zaslug za zmago vedno boljši Štefan Ošep, ki je nastreljal 367 krogov. Oslabljena ekipa Celja je v Mariboru klonila proti Elektru. Marko Dobovič- nik zelo slabih 323, Aldo Sluga 357, Jože Jeram 358 in Branko Malec 370 krogov. Strelska družina Slavko Šlander iz Šempetra je izvedla družinsko prvenstvo z zračno puško za Zlato puščico. Zma- gal je Štefan Ošep s 551 pred Francem Kotnikom s 543, Izto- kom Hanzičem s 540 krogi in ostalimi. V Trbovljah je bil 9. Matkov memorial, na katerem je nasto- pilo 18 ekip pionirjev. Juteks je osvojil 5. mesto v sestavi: Mateja Drstvenšek 155, Matej Krašovec 164 in Kristijan Puk- majster, ki je s 178 krogi med posamezniki osvojil srebrno medaljo. TONE JAGER Košarka 1. B ZL: ženske Kozmetika Afrodita se je s porazom vrnila iz gostovanja v Subotici, kjer je igrala proti tamkajšnjemu Spartaku. Sla- tinčanke so izgubile z 81 proti 80, tesno, čeprav so ob polčasu izgubljale že za 9 točk. Najbolj- še pri Afroditi so bile: Jezov- šek 27, Pešič 18, Čujež 15 in Jurše 14 točk. 1. SL: moški v slovenski moški košarkar- ski ligi so predstavniki iz naše regije odigrali samo dve sreča- nji. Mavrica Ilirija je doma po- razila Rogaško z 79 proti 72. Za Rogaško so dosegli točke Ti- šma 21, Sedminek 7, Voh 6, Tabak 22 in Petrovarl 6. Ekipi sta s slabo in nekakovostno igro razočarali gledalce. Po od- moru pa so Iliijani zaigrali bolj zavzeto in pridobiU odločilno prednost 11 točk. Elektra je v Trbovljah pre- magala Rudarja visoko s 102 proti 71. Za Elektro so igrali Sevšek 3, Mrzel 4, Pečovnik 14, Pašič 9, Dumbuya 15, Lipnik 5, Pipan 31, Plešej 7 in Tominc 14. Tudi tokrat so maloštevilni gledalci razočarani zapuščaU dvorano, saj so gostitelji igrali zelo slabo. Ekipa rudarja je na- stopila brez centrov Košnika, Durnika in Barliča, zato so gostje iz Šoštanja že na začet- ku prevzeh pobudo in vseskozi držali vodstvo trdno v rokah. Hokej 1. B ZHL Cinkarna - Zagreb 9:4 (66:0, 1:1, 2:3) Strelci za Cinkarno so bili: Bulatovič 3, Grabler 1, Strašek 1, Merdženovič 1, Podseden- šek 1, Milan Bernjak 1. Kazen- ske minute: Cinkarna 10 mi- nut, Zagreb 8 minut. Tekmo so sodili; Puhar iz Ljubljane in Pinter ter Zorko, oba Celje. Okoli 250 prezeblih ljubiteljev hokeja je videlo v celjskem mestnem parku dobro igro ho- kejistov Cinkarne Celje le v pr- vi tretjini. Ko so domači igralci visoko povedli proti ekipi Za- greba 6:0 je že kazalo, da bodo hokejisti Zagreba doživeli ka- tastrofo v Celju. Vendar so se prebudili in igro prevzeli v svoje roke, in se približali igralcem Cinkarne na samo dva zadetka prednosti. Ko so domači igralci videli, da ne smejo podcenjevati nasprotni- ka, so ponovno zaigrali borbe- no in s tremi lepimi goli v zad- njih minutah zadnje tretjine zanesljivo in zasluženo slavili zmago proti dobri ekipi Za- greba. Po tekmi je igralec Cinkarne Celje Andrej Perčič povedal: »Čeprav smo premagali igralce Zagreba, nisem zadovoljen z igro, ki smo jo prikazali. Zna- mo in zmoremo več. Vedno ka- dar vodimo visoko proti na- sprotniku, potem popustimo in igramo vsak po svoje, kar seveda ne bi smeli in prav to nas je že v tej sezoni stalo dosti boljših rezultatov. Z dobrimi igrami in zmagami do konca prvenstva pa pričakujem, kljub težavam, ki smo jih imeli pred začetkom tekmovanja, solidno mesto na lestvici. MARJAN SORŠAK Rekreacija Pokal Gorenja člani Tekaške sekcije Gore- nje, ki združuje ljubitelje tekov v naravi iz Šaleške in sosed- njih dolin, so pred dnevi na letnem zboru pregledali svoje dosedanje delo. V šestih letih organiziranega delovanja so predvsem uspeli urediti redno vadbo tekov. Ze- lo priljubljeni so redni petkovi teki v Topolšico, ki jih običaj- no sklenejo s kopanjem v ter- malnem bazenu ali savnanjem v hotelu Vesna. Vsako leto se udeležujejo mnogih tekaških prireditev, zato bodo tudi letos sodelovali na tekih v Muti, Ljubljani, Ra- dencih, Slovenj Gradcu, Misli- nji. Krosu treh dežel, Mežici, na Plitvicah in še kje.'Ob tem pa bodo tudi letos pripravili drugi mali maraton ter že 7. novoletni tek, kar bodo še z ne- kaj drugimi množičnimi teki šteli kot celoletno tekmovanje za pokal Gorenja. Udeleženci teh tekov bodo zbirali točke vse leto, ob koncu pa bodo na že tradicionalnem srečanju v Topolšici ob pokalih nagra- dili udeležence _še s praktični- mi nagradami. Čeprav se zave- dajo, da je bistveno sodelova- nje, redna vadba, prizadevnost in vztrajnost, pa bodo za spod- budo začeli še z eno od novosti v športni rekreaciji pri nas. Ob letnem zboru so v Topol- šici prirediU še tek za svoje čla- ne in tiste goste, ki se niso mo- gli udeležiti 6. novoletnega te- ka 23. decembra. Nekakšen popravni izpit in še en tek je znova zbližal ljubitelje tekov iz Slovenije. Rezultati teka na 10.800 m dolgi progi Topolšica- Lajše -Šoštanj-Ravne , Lajše- Topolšica: mladinci: J. Švajger (Podvelka) 39,40, Glavnik (Pol- zela) 45,35, člani: do 30 let. Fi- javž 30,43, Kolar (oba TS Vele- nje) 40,42, A. Švajger (Podvel ka) 42,43, člani do 40 let. Pleš- nik 42,13, Lipičnik (oba TS Go- renje) 43,17, mlajši veterani: Koselj 40,02, Kranjek 42,27, Jerčič 43,32 (vsi TS Gorenje), Skamen (Kamnik) 44,39, sta- rejši veterani: Lipnik (Skale) 50,54, Lampe (Ljubljana) 52,00, veteranke: Lampe (Ljubljana) 59,35 FeUcijan (TS Gorenje) 59,37. HINKO JERČIČ celjski hokejisti igrajo v vse boljši formi. Foto: TONE TAVČAR Čakajoč na devize Banka na Trgu V. kongresa. V petek je bilo ob 1-3.30 uri, ko dobijo denar oz. devize, osrečenih le 20 vztrajnih varčevalcev. Nezadovoljstvo so stresli tudi na fotoreporterja. ^'oto: EDI MASNEC 16. STRAN - 7. FEBRUAR 1991 NT&RC Bog razbrzdanega veselja Kurent, Iti ie rešil Slovence vesoljnega potopa, bo spet zvonil po vaseb Ptujskega polja Franc Kolarič je bil pred do- brimi tremi desetletji krstni oče Ptujskega karnevala. Ptuj je takrat začel živeti z demon- skim Kurentom, najimenitnej- šo pustno masko. V njeni kapi se skriva grozljiva moč. Ku- rent nekatere »oježi«, drugim ponudi roko, lepa dekleta pa se lahko odkupijo z robcem. Da Kurent ni osamljen, ga sprem- ljajo še druge maske - rusa, gambela, gonjač, pobirač, ora- či, piceki, pustne vile, kopanja- rice... Skrivnosti vseh teh ču- dežnih bitij Franc Kolarič do- bro pozna... Pust, ta šegavi in norčavi čas je letos že zgodaj, 12. februarja. V okolici Ptuja, domovini in zi- belki tako popularnega Kurenta in njegovih spremljevalcev, se je njegovo pribhževanje pozna- lo že sredi januarja. Bila je sreda in polja ob leno tekoči Dravi so bila ovita v zimsko sivino brez snega. Po poljih so se igrali veli- ki črni vrani, ki jim ni bilo mar za hlad, ki je strupeno prodiral pod kožo. V zraku seje čutil nek nemir, ki je rinil v izložbe staro- davnega Ptuja in se nam smejal v obraz v obliki vsemogočih li- kov Kurenta kot znamenja, da prihaja njegov čas. Zdaj s Ku- rentom živi Ptuj, pa čeprav je njegova zibelka v dobrih šest ki- lometrov oddaljeni vasi Mar- kovci z okoli ležečimi vasmi. Zato jo mora človek, ki želi o Kurentu izvedeti kaj več, mahniti v Markovce in obiskati Franca Kolariča. Enega redkih, ki budno bdi nad ohranjanjem lepih običajev povezanih s Ku- rentom. Kolarič in njegova žena Silva živita v prijetni nizki hiši v središču Markovcev. Tam je sploh vse nizko, k zemlji pripe- to, le cerkev sv. Marka, vaškega patrona, se dviga proti nebu. Domač topel čaj s keksi, v sobi oblečeni v les, slike ter izdelki iz Prekmurja, v kotu sameva har- monika. Po njej včasih s prsti potegne Silva, ki je upokojena učiteljica, včasih pa je skrbela za folklorno skupino najmlajših picekov... Mož Franci že od leta 1954 vodi domačo folklorno skupino, ki je pred tremi leti bi- la stara 50 let in je s paradnim konjem svojih plesov Kurentov osvajala občinstvo doma in v tu- jini. Kolarič si je na pleča naložil že 65 let in čeprav je videti krepak, je žal opešal za upodabljanje li- kov, kot so kopjaši, kurenti, ora- či in drugo, ki zahtevajo ogrom- no moči in kondicije skozi tri dni od pustne nedelje do pust- nega torka. Zdaj skrbi, da ga uspešno in avtentično nado- meščajo mladi. Kolarič je bil tu- di tisti, ki je bil pred enaintride- setimi leti krstni oče Ptujskega karnevala. »Takrat so imeli pustni karneval samo z navad- nimi šemami in godbo. Zbralo seje veliko ljudi, ki so uživali na ozkih ulicah starega Ptuja. Pa sem rekel vodji godbe, če bi lah- ko pred njo nastopil kot kopjaš, ki je poznan pri nas na čelu spremstva, ko se mladi ženijo. Dovolil mi je in tako se je zače- lo. Pripeljal sem tudi našo fol- klorno skupino. Ptujski karne- val, ki živi še zdaj in ima tudi mednarodno udeležbo, je tako zaživel v vsem svojem blišču. To, kar smo prej imeli v naših vaseh, smo prenesli v mesto. Zdaj pa mi nimamo nič in ljudje pravijo, da bo nekaj treba vrniti. Res je, da se časi spreminjajo, vendar želja po starem le še živi...« Kurent je demon Francu Kolariču ni težko pri- povedovati o Kurentu in njego- vih spremljevalcih, saj jih pozna v dušo: »Najoriginalnejša narodna pustna maska je Kurent, ki predstavlja demona. Oblečen je v bel ali črn ovčji kožuh z navz- ven obrnjeno dlako. V začetku so po ustnih, vendar še nerazi- skanih izročilih, bili kurentovi kožuhi iz zajčjih kožic, kasneje ovčjih, pa čeprav na Ptujskem polju, kjer je zibelka Kurenta, nikoli ni bila večjega števila zaj- cev niti ovc. Kožuh je prevezan s pasom ah verigo, na katero je obešenih pet velikih kravjih zvoncev. Zvonci se dedujejo po hišah iz roda v rod in rabijo zmerom le za kurentijo. Izpod kožuha, ki sega skoraj do tež- kih, visokih in okovanih čev- ljev, se vidijo zelene, rdeče ali modre nogavice (takšne barve morajo biti tudi rokavice, npr. rdeče rokavice in rdeče nogavi- ce, mešano ne). Na glavi ima ku- rentovo kapo, ki mu pokrije vso glavo. Še bolj kakor zvonci je ta kapa častitljiva dediščina, ki jo povzema sin od očeta in mora ostati v hiši. Marsikje je še živa vera v grozljivo moč, ki tiči v takšni kapi. Njen zadnji del je iz ovčje ko- že, kosmat kakor kožuh in sega preko vratu na pleča in ramena. Srednji del je usnjena maska, ki ima izrezane oči in prišit nos. Na vrvico ali žico je nabran velik bel fižol, ki predstavlja zobe. Iz ust mu visi dolg rdeč, lepo ve- zen jezik, ki je bil v začetku iz blaga, danes pa je iz usnja, skaja ali česa podobnega. Za ušesa ima velika puranova ali gosja peresa. Že med letom fantje, ki se oblečejo v kurente, hodijo po vasi in prosijo gospodinje, ki za- koljejo purana ali gos, da jim pravilno odrežejo peroti ter po- sušijo, da kasneje krasijo ma- sko. Zgoraj ima kapa rogovje, na katerem so privezani pisani trakovi ah gosja peresa. V roki ima palico, na koncu katere je pribita ježeva koža. To je ježev- ka ah ježevica. Avtomobili po- vozijo veliko ježev, vendar je čiščenje kože izredno nehvalež- no, saj strašno smrdi. Zato to opravljajo le tisti najbolj vneti. Kurent skače in rogovih, pri če- mer zvonci v posebnem taktu bučno pozvanjajo. Vse beži pred njim: mlado in staro, po- sebno otroci, da ne pridejo v stik z bodečo ježevico, s kate- ro kurent »oježa«. V znak miro- ljubnosti pa kurent posebno starim ljudem ponuja iztegnje- .no.. desnico. Podali mu. moraš. roko, ki ti jo krepko stisne in nato si varen pred njim. Dekleta pa se morajo odkupiti z žepnim robčkom, ki je navaden ah za to priložnost posebej vezen. Te robčke si kurenti pri vežejo spredaj za pas in kdor jih ima več, je bolj spoštovan, čislan, imeniten in cenjen. Robčki ima- jo dvojni pomen. So koristni za- radi brisanja potu ah pa so za spomin tudi na kaj več, saj se kakšna deklina tudi zaljubi v fanta, ki je kurent.« Kurentija je norlja Seveda pa Kurent ni sam, saj mu zlasti med pustnimi dnevi od nedelje do torka delajo druž- bo tudi mnogi zanimivi in pri- vlačni hki. Tudi o teh ve Franc Kolarič veliko zanimivega pove- dati: »Drugi dve maski, ki imata tudi svoj izvor v staroslovanskem običaju preganjanja zime in kli- canja pomladi, sta rusa in gam- bela. Rušo predstavljata dva moža, ki hodita drug za drugim. Čez ramena in glavo nosita ne- kako ogrodje, ki je pokrito z ve- liko plahto, segajočo skoraj do tal, da se pri obeh moških vidijo samo noge. Sprednji drži skozi odprtino v plahti na drogu lese- no živalsko glavo s premikajočo se spodnjo čeljustjo, zadnji pa s pomočjo vrvi premika rep. Na hrbtu živali sedi iz cap narejen jahač. Rušo goni smešno oble- čen človek od hiše do hiše, dru- gi pa pobira darove. To sta go- njač in pobirač. Pri vsaki hiši kaže rusa svoje umetnosti, ska- če, pleše, se valja po tleh in se pusti z drogovi vzdigovati. Go- njač jo ponuja naprodaj s smeš- nim hvalisanjem njenih sposob- nosti in lastnosti. Gambela je maskiran človek, ki ima preko glave in telesa ogr- njeno plahto. Skozi odprtino v plahti drži na drogu pritrnjeno živalsko glavo podobno rusini. Razlika je le v tem, da je v gam- beli en človek, v rusi pa dva. Orači so v staro nošo oblečeni fantje. Na hrbtu imajo navzkriž privezano svileno ruto, klobuke pa vse prepletene s svilenimi trakovi, ki vihrajo po zraku. Da- nes ne nosijo več trakov, mar- več imajo preko klobuka ogr- njeno svileno ruto z dolgimi re- sami. Kakih šest do osem tako oblečenih fantov vleče plug, za- daj pa gre kurent, ki pluži. Vse spremlja grdo opravljen šepav dedec s košem na hrbtu, ki po- bira darove, čez ramo pa nosi grablje. Orači vlečejo plug na vsako dvorišče in gredo nekaj- krat naokoli. Kurent drži za ro- čice pluga in zaorje nekaj brazd. Orači so na dvorišču klicali go- spodinje iz hiše: Dobro jutro mati, dajte se spoznati, malo bomo posejali, malo bomo pograbljali, da ne bodo ptiči pozobali. Pobirač poseje v brazde »rep- no seme« (navadni pesek), za- grebe ga z grabljami in zagotav- lja gospodinji, da bo iz semena zrasladebela repa, če bodo zve- čer »za repo plesali«. Svojčas je veljalo tudi pravilo, da je kmeč- ka gospodinja vrgla pred prvega kurenta, ki je prišel k hiši, star lonček »pisker«, da se je razle- tel. Za čimveč jajc pri hiši, so rekli. Otroci pa sp izza vogala dražili kurente: »Šelma, šelma, šelmasta, bistri oče Abraham, Kurent je bedak, mi pa smo glih tak.« Ob koncu dobijo v dar klo- baso ali jajca. Piceki so otroške maske. Otroci so oblečeni v dolgo belo haljo in imajo med nogami ukrivljeno palico, na kateri je na eni strani petelinja glava, na drugi pa košat petelinji rep. Pi- ceke spremlja drug našemljen otrok, ki ima v košarici seme. Tega poseje po dvorišču, po- grablja z malimi grabljami in pobira v košarico darove. Med piceki hodi včasih tudi otrok, ki ima preko glave vse do kolen poveznjeno kokošjo masko. Pi- ceki pomenijo dobro letino ko- košjih jajc. Pustne vile so skupina šest do sedem v belo oblečenih deklet, ki v sprevodu pojejo priložnost- ne pesmi. Tu pa so še kopanjari- ce: Že pred kakimi petdesetimi leti je bila navada »vleči korito« ah kopanjo. Če se v pustnem času ni omožilo nobeno dekle, so privlekh na pust v ženske oblečeni fantje skozi vas korito in pri tem silno jokali. Če pa se v vasi ni oženil noben fant, se je ta običaj vršil v moških oblekah. Kurentova domovina je majlina Ožja Kurentova domovina ob- sega devet vasi na levem bregu Drave"s središčem v Markovcih (Markova far a je zibelka kuren- tije in največ seje dogajalo prav v njej). To so Zabovsci, Nova vas, Bukovci, Stojnci, Strelci, Sobetinci, Borovci in Prvenci in tri vasi z desnega brega Podleh- nik, Lancova vas in Podbrežje. Znani so ji, Podlel s spomla kom in I pokači. Hi vi vasi ie v Markov kravje rd Ljudski n da so miti v naše ki svoje don za kurent našim juž niki kurei janski »bi djimurske »kukerje* Najprej rant, saj j niča, čepi nihče več Franc Kolarič z največjo ljubeznijo pripoveduje o Kurentu in njegovem oblačilu. Pokaže nam svoje rokavice in nogavice, ki so pletene tako, kot zna samo še Tekmečeva Terezija... Mirko Kline ima januarja pa do Pusta naj^ Kurenta. Na posnetku spodaj levo je zname\ konec palice. Dejan Govedič je star šest let pa že tri let* mu kožuh in masko malo razširi, prihoda začenja... Nelcaj o Pustu... Kuram je treba na pust na- tresti pičo v obroč, da bodo nesle vse leto jajca v skupno gnezdo ali da jim lisica ne bo prišla blizu. Na Ptujskem polju je zna- no pustno pokanje z biči. Že štirinajst dni prej so si fantje pripravili dolge pletene biče s svilenimi žmici. O mraku so pokali po vasi, da se je razlegalo daleč naokoli. To so imenovali »pokanje fa- šenka«. Kdor na pusta drva kolje, je vse leto dobre volje. NT&RC 7. FEBRUAR 1991 - STRAN 17 laeili za ki krasi > plohar- Dolena In Jure- iorači in i Lanco- d onega a prave ) počez, azglašali, ijegov lik iskoki iz se imajo zahvaliti 1. Sorod- iko - bar- me«, me- lolgarske i ime ko- lepševal- adi tega ifutljiv. ^fent. Letos je prišel k Mirku Klincu, da ^ ie moral kupiti novo oblačilo. Tako se Povod za spopade med kuren- ti so bila skoraj vedno in izkluč- no lepa dekleta. Iz varnosti so kurenti pod kožuhi nosili krat- ke puške, samokrese in dolge nože. Pri spopadih je bil običEO, da je moral skoraj vedno en ku- rent umreti (to prikazujejo tudi .Miheličeve shke). Do 2. svetovne vojne so na pustno nedeljo in pa na mali »fašenk« (pust) v ponedeljek lahko hodili po vaseh le kurenti. V torek, na veliki »fašenk«, pa so se pridružili še ostali liki. Prvič so zbrali kurente, orače, rušo in piceke v organizirano skupino leta 1938. To je storil Janez Feguš iz Nove vasi pri Markovcih s pomočjo ostalih članov fantovskega odseka Mar- kovci. Tako organizirani so že nastopili na javni prireditvi v Mariboru. S tem nastopom so se ti šemsko - folklorni liki prvi- krat prikazali javnosti izven do- mačega kraja in ob nepustem času. Kurenta niso smeli spoznati Vsi običaji so imeli isti cilj: verovanje. Pri vsaki hiši so bili, počaščeni, če so se oglasile te skupine. Pred desetletji so bile hude zime, veliko snega, veter je pihal in kurenti so hodili od vasi do vasi, od hiše do hiše. Pojavljati so se začeli v nedeljo in ponedeljek, v večjem številu v torek. Zgodilo pa se je tudi, da so bili bolj kot torek obiskani ponedeljki, najpogosteje pa je bilo veselo oba dneva, saj so ce- lo prekinili šolo, ker ni bilo no- benega haska s poukom. Pust ali »fašenk« je bil praznik tudi za najbolj revno hišo v vasi. Takrat so se našli priboljški, ki jih čez leto ni bilo. To je bilo povezano z verovanjem, da ku- renti in ostale šeme prinašajo srečo v hišo. Čar kurenta je bil v tem, da niso nikjer spoznali, kdo se skri- va pod mistično masko. Ker so imeli takrat fantje samo po ene hlače, so preko njih morali na- vleči nogavice »štumfe«, da jih po hlačah niso spoznali. Isto- barvne rokavice so prekrivale tudi roke. Kurenti med poplesa- vanjem po vasi v času odmora niso smeli odložiti maske na tla pred hišo, ker bi to pomenilo. nesrečo pri živini. Masko je bilo treba položiti na klop ali na mi- zo v hiši. Na kurentov mimohod ob hiši so posebno pazila dekleta, ki še niso bila poročena. Ko je kurent šel mimo, so z vso natančnostjo z okna na tla pred kurenta vrgle lonec »repnjak« in če se je ta razbil, je bil to znak, da se bo dekle prihodnje leto omožilo. Največje veselje kurentov je še danes, če na svoji poti srečajo dekle ali skupino deklet. Pona- gajajo jim, zaprejo jim pot in jih, če si to zaslužijo, prav rahlo po- božajo z ježevko. Dekleta se jim odkupijo z robcem. V skupini je bil vedno nekdo, ki je določil, kam bodo fantje oblečeni v kurente šli, v katero hišo in vas. Najraje so hodili tja, kjer so jih poznali in kjer so bila lepa dekleta, da so nabrali več robčkov. Robčke so vezali na verigo, kjer so že viseli zvonci. Te so pred leti dobivali z Go- renjske, kjer jih je izdeloval Jan iz Gorij pri Bledu, zdaj pa jih morajo kupovati v Avstriji. Ti zvonci so hruškaste oblike, medtem ko so bili gorenjski pravi kravji, takšni kot so jih rabili pastirji za živino. Včasih so bili kurentovi kožu- hi sešiti iz samih krp in bolj kratke dlake, danes pa so iz ce- lih kož z dolgo dlako. Fantje ho- čejo imeti »nobl« kožuh, da se z njim postavljajo. V začetku so dekleta za balo dobivale tudi kožuhe, da jim ni bilo hladno pozimi, ko so hodile k maši. Pa je prišel pust in so fantje te ko- žuhe obrnili in se oblekli v ku- rente. Najprej je imel kurent za pasom na vrvi ali verigi en zvo- nec, zdaj pa pet, velikega zadaj in po dva na vsaki strani spredaj. Ogrodje maske - »kapa« - je bilo iz usnja. Kmečki fantje so jih najprej delali kar iz usnjenih torb. Usnjeni so bili tudi rogovi, v katere so z notranje strani nat- lačili slamo in žico ter vse sku- paj lepo obšili, da je lepo stalo. Zobje so bili iz belega fižola, ve- like brke pa so naredil iz sirke za metle. V stari Jugoslaviji so bila ušesa večinoma usnjena, kasneje pa iz puranjih ali gosjih peroti. Dekleta so rokavice in »štum- fe« pletle na poseben način in to danes dela samo še Terezija Tekmec v Marko vcih 78. Kako jih plete noče izdati. Fantje so se že med letom več- krat sprli in si rekli »boš videl, ko bova na fašenk prišla sku- paj ...« Sicer pa so tiste pustne dni bili pretepi del folklore in starši so se bali za otroke in mladce, kakšni bodo prišli do- mov s kurentovanja. Po treh dneh so se vračali z robčki, moč- no utrujeni, pa vendar zado- voljni. Največ gostij je bilo v pred- pustnem času, ko so se fantje in dekleta ženili. Na začetku sta bi- la starešina in kopjaš, ki je mo- ral pred vozovi plesati in skrbeti za takšno razpoloženje, da ni nihče imel časa zadremati, am- pak se samo veseliti. Na prvem vozu so sedeli godci. Danes pra- vih gostij ni več, ker tudi ni več pravih kmečkih hiš. »Danes je vse drugače,« se nostalgično spominja Franc Kolarič, ko mu pogled uide skozi okno na širne ptujske ravnice. »Gostije so se začele takoj po novem letu in so tr£yale do pustnih dni. Na zad- njih pred pustom se je občasno že lahko pojavil kakšen kurent, drugače ne. Na gostijah pa je bilo izredno pestro in se je na veliko jedlo in pilo.« V n/lirkovi delavnici v delavnici Mirka Klinca na Ptuju je že v januarskih dneh izredno živahno. Kako tudi ne bi bilo, če pa se pri njem ustav- ljajo ljudje in naročajo oblačila kurenta. In ta zna poleg brata narediti takšna, kot morajo biti, pravi Klinčev Mirko. Tapetni- ška dela se morajo umakniti krojaški delavnici mističnih oblačil kurentov: »Oče Mirko je bil sedlar in ta- petnik, od leta 1950 dalje pa je delal tudi oblačila za kurente. To so originalna oblačila, ki jih po očetovi smrti izdelujeva z bratom. Letos bom naredil dvajset oblačil za skupino učen- cev in učiteljev srednješolskega centra ter za nekaj posamezni- kov. Kože dobim iz Bosne, zvonce iz Avstrije. Glavni deli so maska, plašč, ježevka, zvon- ci... Trenutno delamo trije, eno oblačilo šivamo dan in pol, sta- ne pa dva tisoč mark. Zanima- nje ne upada, nasprotno, za naše fante je čast, da imajo za pusta kurentovo oblačilo.« Manj kot nekoč, pa vseeno do- volj veselo bo v naslednjih dneh na Ptujskem polju. Odprle se bodo omare in fantje se bodo oblekli v demonske kurente in spremljevalce. Gospodinje bo- do v lonce položile suho meso in pekle pustne krapčiče... V zra- ku bo zavladala prijetna nape- tost, ki draži. Po vasi bodo zaz- vonili zvonovi! Kolaričev Franci bo znova imel veliko dela, da bo pripravil skupino za nastop na Ptuju, kjer bo vzbujala občudovanje. Z ro- kami stisnjenimi v pest in poči- vajočimi na mizi, tiho pove: »Pa vendar moramo to ponov- no oživeti doma, v naši vasi. Ku- rent je k tu rojen, tuje njegova zibelka. Če ga ni, je tako prazno. Ljudje si ga želijo in morajo ga imeti. Kurent s svojimi sprem- ljevalci pri n^s ne bo umrl^. Konec pusta Pa končajmo s poučno zgod- bico, kako je pust imel god in je povabil svojega prijatelja Vuz- ma na obed. Gostila sta se, kar se je dalo, tri dni in tri noči, in pila sta, da je od mize teklo. Ko je bilo konec, se je Vuzem zah- valil in Pustu obljubil, da ga po- vabil, ko bo imel on god. In res se je storilo. Vendar Vuzem je Pusta postregel samo s čebulo, režnjem kruha in kupico vina. Pust je bil presenečen, Vuzem pa mu je odgovoril: »Tebi je bilo treba poskrbeti samo za tri dni, jaz pa imam vse leto na skrbi. Vuzem je dolg, Pust pa traja le nekaj tednov.« Pustni čas, naj bo dolg ali kra- tek, se brž izteče. V torek ponoči, ko bo ura v zvoniku Sv. Marka v Markov- cih odbila dvanajst, bodo fantje posedli po klopeh in sneli pust- ne kape. Obrazi bodo utrujeni, lasje zlepljeni od potu... Po gr- lu bo steklo vino. Slekh bodo oblačila, jih pobožali in spravili do prihodnjega leta. Počitek in v utrujenem spa- nju sanje. Markovci in vasi bodo. znova mirni. Spet jih bo zajela vsakdanjost. TONE VRABL Foto: EDO EINSPILER Pustni patron Pustni čas ima tudi na Slo- venskem svojega patrona. V našo zavest so ga posta- vili kot »staroslovanskega boga razbrzdanega veselja«, nekakega slovenskega Di- oniza. Poznane so pripovedke o: Kurentu - ajdovskem bo- gu, ki je rešil Slovence iz ve- soljnega potopa! Kurentu, ki je bil baje tako lep mladenič, da se žensk kar ni mogel otresti. Ušel je v puščavo in prosil Boga, naj mu skazi obraz. Bog ga je uslišal in zrasli so mu rogovi. Ko se je vrnil, so mu ženske sicer dale mir, v spomin na zalega mladeniča pa so zače- le praznovati pustni torek (prekmurska pripovedka)! Kurentu, ki je bil grozovit razbojnik in ga je Kristus ta- ko ukrotil, da ga je spreme- nil v junca in ga dal kmetu za pokoro sedem let v rejo. Ko je znova dobil človeško po- dobo, je odšel v drug kraj in ker se je to zgodilo na pustni torek, ljudje še zdaj uganjajo norčije... Kurent je tudi živ pustni lik, ki nastopa značilno ma- skiran v določenem okolju. Doma naj bi bil na razmero- ma majhnem ozemlju sredi Ptujskega polja s središčem v Markovcih. Od tam so si ga sposodili v Halozah in na Dravskem polju. Kurentova skrivnost torej še ni rešena, ob tem pa je izredno zanimivo tudi vpra- šanje, odkod Kurent prav sredi Ptujskega polja. (vse v okvirjih N. Kuret: Praz- nično leto Slovencev) Pust je Imeniten vremenjak Pustna nedelja pod oknom, velika noč za pečjo. Zelen pust, bela velika noč. Pust na soncu, velika noč na peči. Če ima o pustu sonce moč, mrzla bo velika noč. Pust za pečjo, velika noč za steno. Če se pust na soncu greje, letina se med dobre šteje. Pust zjutraj oblačen, kmet ajde jeseni bo lačen. Če na pustni dan deži, fižol bogato obrodi. Kjer se na pust megla vleče, tam bo toča pobila. Pohiteti je treba, pust bo kmalu in Kurenti bi radi zaplesali svoj magični ples! V vabljivega Kurenta seje v Klinčevi delavnici oblekel tudi avtor reportaže. Sicer je lepo, vendar naporno. »Je pa res nekaj magičnega, da pozabiš na vsakdanjosti« 18. STRAN - 7. FEBRUAR 1991 NT&RC PISMA BRALCEV ODMEVI Je umreti razkošje Prav gotovo je umreti tragičen dogodek, ki je za svojce umrlega poleg prizadetosti ob smrti, povezan še z večjimi ali manjšimi finančnimi obremenitvami - stroški. Kakš- ni bodo ti stroški se do neke mere vsak lahko odloči sam, saj tudi na tem področju že obstaja konkurenca pri opravljanju dolo- čenega dela storitev in naša poslovna enota že nekaj časa ni več edini izvajalec tovrstnih storitev. Tako seje tudi g. B.M. odločila, da ji del storitev vezanih na pokop pokojnika - le opravi zasebnik najbrž v prepričanju, da je zasebnik »cenejši« kot pa podjetje. Kakor navaja ji je le-ta za opravljene stori- tve, če seštejemo vse postavke, zaračunal 12.724,40 din, v naši poslovni enoti pa je za storitve v zvezi s samim pokopom plačala še ekonomsko ceno storitve v višini 6.235,30 din, kar znese skupaj 18.959,70 din. V koli- kor bi vse storitve opravila naša poslovna enota, bi stranka plačala 15.429,30 din. Raz- Uka izhaja iz dejstva, da se v poslovni enoti ves pozitiven rezultat, ki se ustvarja pri pro- daji pogrebne opreme namenja za pokriva- nje stroškov pri opravljanju ostalih pogreb- nih storitev. V kolikor se prodaja pogrebne opreme ne izvrši v poslovni enoti, tudi ni možno pokriti razhke do ekonomske cene ostalih pogrebnih storitev; zaradi česar iz- hajajo tudi različne cene pogrebov, če gor- nje naravno prikažemo skozi številke potem je situacija v primeru g. B. M. naslednja: PE Pokopahška služba Zasebnik Naj napišemo ob koncu še to, da so cene ob takih primerih kot je smrt in plačilo vseh storitev vezanih na opravila v zvezi s poko- pom s stališča vsakega posameznika visoke, s stališča poslovne enote pa si prizadevamo, da bi z racionalnim poslovanjem čimbolj zniževali dejanske stroške, ki nastajajo pri tovrstnem poslovanju in na katere sploh lahko vplivamo tako, da bi s ceno storitve uporabnika čimmanj obremenili. Da bi bila trenutna obremenitev manjša, je uveden tu- di sistem povračila tako imenovane »po- grebnine«, ki se za upokojene zavarovance v višini 10.324,00 din takoj povrne (v PE že odšteje pri izstavljenem računu). Upamo, da smo odgovorili na zastavljena vprašanja g. B.M. in tudi ostale uporabnike naših storitev, ki bodo odgovor brali sezna- nih, da je celotna storitev, ki jo v vzezi s po- greiaom opravi naša PE cenejša, kot pa če jo opravi zasebnik. FRANCI KELHAR, direktor PE Pokopališka služba Sporna cvetka Spoštovano uredništvo, oglašam se vam prvič, žal s pritožbo. Sem vaš redni bralec, po vaši zaslugi sem tudi pred 18 leti dobil stano- vanje, tako da ima moj sin Dušan danes prijeten, topel in urejen dom. Oglašam pa se, ker sem ogorčen nad vsebino vaših nočnih cvetk. V zadnji števil- ki je namreč pisalo, da je Na okopih 2 sosed napadel Pa- vla M., ki naj bi ga vrgel po stopnicah. Spet je Pavel M. v očeh javnosti žrtev, kar pa še zdaleč ni res. Pavel M. sploh ne stanuje na Okopih 2 ampak preko ceste, na številki 1. V soboto je M. spet nadlegoval soseda in njegove otroke, kar je pov- zročilo nezaželjene posledi- ce. Nato se je spet zatekel po pomoč k milici in dajal lažne izjave, četudi je znano, da je vselej on tisti, ki napeljuje k pretepu, z lažnimi izjavami pa doseže, da je vedno on žrtev. Mogoče vas zanima, zakaj se potegujem za soseda, ki ga skoraj ne poznam. Tudi sam sem bil namreč žrtev podtikanj Pavla M. in sem bil zaradi njegovih lažnih ob- tožb 6 mesecev v zaporu... Tam sem postal invalid in namesto, da bi danes nor- malno delal dobivam že leto dni podporo. Pavel M. pa se vedno hvali, da je potegnil sodišče za nos (kar je tudi res). Trenutno je tudi v tožbi z Elektrom, ker že leto dni ni plačal elektrike, to pa ima se- daj mimo števca prikloplje- no kar na električne vode. Kljub prijavam nihče ne ukrene ničesar. Zato vas pro- sim, da bi tudi vi v bodoče o takšnih, kot je Pavel M. pi- sali resnico. BREZNIK BRANKO Celje Spoštovani naš redni bralec! Kaj Vas zdaj pravzaprav moti: ali nedolžna nočna cvetka v naši stalni rubriki ali nerazčiščeni odnosi z Va- šim sosedom Pavlom M.? Očitno Vam je nočna cvetka prav prišla, da ste lahko jav- no povedali tisto, kar Vam leži na duši in Vas že lep čas čustveno preganja. Za raz- čiščevanje medsosedskih odnosov pa ste, žal, ubrah napačno pot, ker z Vašim pi- smom pravici in resnici res ne bo zadoščeno. Ste se pa lahko izkašljali in javno po- vedali, daje sodišče pristran- sko, Pavel M. lažnivec, mi pa neobjektivni novinarji. Edi- ni pravičnež pa ste Vi, go- spod Breznik, ki ste obenem tudi nedolžna žrtev. V pismu ste navedli ime in priimek ter naslov človeka, ki Vam je menda zagrenil življenje, zdaj ga pa greni še drugim. Očitate nam, da Pa- vel M. sploh ne stanuje tam, kjer smo napisali, da živi. Naj Vam zdaj mi napišemo, kako je bila v Novem tedni- ku številka 2 z dne 17.1.1991 zabeležena »sporna« nočna cvetka: »Spet medsosedski prepir na hišnem stopnišču. Pavel M. je okoh poldneva sporočil na pohcijo, da ga je napadel sosed Kemal K.« Sa- mo to in nič več. In tako se je tudi zares zgodilo: Pavel M. je res poklical na Postajo mi- lice Celje in povedal to, kar smo zapisali. Najbrž smo Vas spet zelo razočarali, ker v Vašem pi- smu nismo navedli priimka vašega soseda, kot ste Vi to želeli. Zato ne, ker se pač sklicujete na nočno cvetko, ki je govorila samo o Pavlu M. (in Kemalu K.) sploh ni povedala, kje je zrasla. Ker smo bih v cvetki diskretni mi, bodite tudi Vi. To pa, se- veda ni bil Vaš namen, kajne? MARJELA AGREŽ Kaj delate poslanci? Gospod Jože Volfand je na strani »Dogodki« dne 31. 1. 1991 v Novem Tedniku pri- občil prispevek z zgornjim naslovom in črno sredino »komentiramo«. Gospod Jože Volfand ima verjetno kot že desetletja znani novinar, poklicno in plačano pravico objavljati članke, podobne papirnati veternici. Ko pade dež je ve- ternica uničena, za drugi ve- ter je treba narediti novo do naslednjega dežja. Kupi re- klamnih brošur za Cinkarno Celje, so mu prinesli dober honorar, brošura pa je verjet- no končala na »Odpadu«. Stanovanjska afera v Celju ga je pripeljala v Ljubljano, kjer si je nabral novih vse- stranskih moči za »evropske večere«, dvomljive, proteži- rane reklamiranosti in raz- prodaje rezervacij. S svojo simpatično brez- barvnostjo, finančno dobro plačano, hoče odgovornost poslancev. Gospod Jože Volfand, Vi ste izrazita novinarska zvez- da bivšega režima, jaz pa le- gitimno izvoljeni (od Vas si- gurno ne) poslanec demo- kratičnega sistema. Imate pravico biti izvoljen in ugo- toviti kaj delajo poslanci. Ni- sem niti enkrat manjkal ne v Skupščini, ne v delovnih telesih, kjer sem bil imeno- van, imam pa vsaj polovico manjše dohodke kakor Vi, ki tudi za tak - veternjaški čla- nek dobite plačilo, brez pote- ze in z ekonomsko trdnostjo. JANEZ ČRNEJ, Poslanec ZO R Slovenije Celje Če gospod Janez Černej ta- ko vetrnjaško bere in razu- me skupščinske materiale, kot to počne s časopisnimi komentarji, potem sloven- skemu parlamentu nekaj ča- sa še ni pomoči - vsaj ne s strani nekaterih poslancev, pa četudi hodijo na seje še tako pridno in zavzeto. JOŽE VOLFAND, novinar PREJELI SMO Izjava za javnost^ Demoskracija blokira delo parlamenta 9. seja Skupščine v Celju, je čeprav ne prvič, na najbolj primitiven in grob način raz- galila princip vladanja DE- MOSOVE 54% večine v celj- ski skupščini. Za to večino cilj opravičuje vsa sredstva. Če se po eni strani poslanci utrujamo, izgubljamo čas, energijo ter zaupanje volil- cev ob slabo pripravljenih sejah, ki se vodijo nekorekt- no in celo v nasprotju s po- slovnikom; ko se parlament starega industrijskega sre- dišča ob skrajno zaostrenih ekoloških, socialnih in go- spodarskih razmerah ukvar- ja z vprašanjem občinskega praznika in imenovanji na- grad za zaslužne državljane. stvari pridejo do absurda, ko DEMOSKRACIJA prepreči uveljavljanje odgovornosti za slabo delo oz. nedelo ob- činskih funkcionarjev. Ko se najprej ob delovanju člana vlade v Celju argumentirano ugotovi, da dela v nasprotju s stališči vlade in skupščine, ko repubhški sekretariat za upravo in pravosodje ugoto- vi, da dela v nasprotju z za- konom ter se na tej podlagi potem postavi vprašanje nje- gove razrešitve, se poslanci DEMOSA s tem strinjajo, so- delujejo v pripravi pravne podlage za glasovanje o raz- rešitvi in sprejmejo osnutke teh dokumentov. Ko pa je potrebno na skupščini spre- jeti te dokumente, celoten DEMOS brez razprave glasu- je proti. Še več: na oder pri- de krščanski demokrat in kasneje še član vlade, o raz- rešnici katerega se govori, oba skupščino družno obve- stita, da seje klub poslancev DEMOSA odločil glasovati proti. Pač: v razpravi smo bi- li demokratični, sedaj pa naj odloči večina: ima pa jo DEMOS. Preprosto povedano: skupščina je postavljena v položaj, ko ne more in se ji ne dovoli kontrolirati ter uveljavljati odgovornosti vlade, ki jo je sama izvolila. Vlada lahko dela. kar hoče. Točneje: vlada po DEMOS- KRACIJI ni v izvršilnem od- nosu do skupščine, ampak vladajoče koalicije. Ergo: DEMOS raje tolerira slabo vlado, kot da prizna, da se ta moti. Pa naj bodo rezul- tati in dokazi njenih napak še tako očitni. Počasi in zanesljivo volilci spoznavajo, da ne gre več za demokracijo, ampak trdo lo- giko preglasovanja vsega, kar ni DEMOSOVO! Klub poslancev SDP Celje Kakšna je odgovornost Cinkarne? Dolgoročni razvoj in usoda Celja sta se temeljito spre- menili okoli leta 1968. Takrat je zaradi dogovora g. Ul- brichta in g. Josipa Broza, padla odločitev, da mora Ju- goslavija Vzhodu preskrbeti titan. Takratno politično- strokovna veljaka iz Celja ga. Vrabič in g. Ceh sta odloči- tev udejanjila v Celju. Raz- voj Celja je začela diktirati Cinkarna, podprta z vso težo politike in države. Vzhodna Nemčija je zaradi 49% vloženega kapitala po- stala solastnik vseh cinkar- niških kompleksov pri proiz- vodnji Ti02. Slavnostni pod- pis v Narodnem domu in otvoritveni govor g. Dolanca je bil začetek uničenja do ta- kratne tradicije celjske pre- delovalne industrije in pro- storskega razvoja Celja, vključno z infrastrukturo. Zaradi politične priviligira- nosti, ki od države finančno ni bila najbolj podprta, neiz- kušenosti in površnosti stro- kovnih kadrov, je Cinkarna finančno in prostorsko izčr- pavala več kot 15 let občino Celje, na račun drugega dela gospodarstva, civilnega raz- voja Celja in na račun infra- strukture. Cinkarna je s pomočjo fe- deralne in republiške države tep politike obvladovala vse, vključno z občino in njenimi institucijami ter Komite in SZDL. Tako je tudi 1986 z or- ganiziranjem pompozne »Javne razprave« o svojem nadaljnjem širjenju in razvo- ju s takratno še neligitimno oblastjo, na jugoslovansko legalen način prisilila potrdi- tev svojega razvojnega načr- ta tudi takratni Občinski skupščini Celje. Izvršni svet Občine Celje prosimo, da javnost obvesti o naslednjih zadevah: 1. Kako je z lastništvom 210 ha celjskih zemljišč, vključno z zgrajenimi objek- ti, odlagališči in grobišči, ka- tere upravlja Cinkarna Celje z ozirom na združitev obeh Nemčij in razporoke Slove- nije od Jugoslavije? 2. Ali je za sanacijo odlaga- lišč in ureditev grobišč poleg Cinkarne zadolžena tudi dr- žava Slovenija, federalna Ju- goslavija in združena Nemči- ja (na teh kompleksih ležijo tudi trupla nemških vojnih ujetnikov in nemških držav- ljanov)? 3. Ah bo Cinkarna Celje morala poravnati škodo za- radi trajno uničenih in za- strupljenih kmetijskih povr- šin, tekočin voda vzhodnega Celja, hitrega propadanja stavbnih fasad, streh, žlebov ter kovinskih predmetov in objektov? 4. Ah bo Cinkarna prispe- vala za ozdravitev prebival- stva in izboljšanje življenj- skih pogojev mesta Celja in naselij okoli njega? 5. Kakšna življenjska in razvojna pot je začrtana tej čudni tvorbi, katera je poleg svoje strupene proizvodnje bila v slovenskih in jugoslo- vanskih merilih zadolžena, da v svojih obratih uničuje strupene in nevarne snovi iz vse Jugoslavije? 6. Ali se IŠ Občine Celje zaveda, da je ta tovarniška tvorba maligna v moralnem in preživetvenem pogledu za Celje in okolico, saj s svojimi strupenimi emisijami nepre- stano načenja zdravje naših otrok, nas samih, zmanjšuje prirast Celjanov, povzroča odliv mladih ljudi in ponižu- je človeško dostojanstvo, ker njeni obrati delujejo na po- kopališču žrtev ter s tem de- jansko prikriva povojne zlo- čine. IS Občine Celje prosimo, da o teh naših ugotovitvah in vprašanjih obvesti skupšči- no občine Celje, nam pa v sredstvih obveščanja javno in brez ovinkarjenja jasno odgovori. JANEZ ČRNEJ Predsednik Društva za varstvo okolja Celje Pismo iz zapora Zdravo vsem! Ne vem zakaj sem se odločil napisati to pismo, čutim pa, da je potrebno. Žal vam ne znam povedati, zakaj je prišlo do tega prekletega požiga, niti vam ne morem povedati, kako žal mi je, da je do tega prišlo. Vem, da se moje opravičilo ne bo obneslo, vseeno pa vas javno prosim, da mi oprostite. Javnosti sem prikazan v temni luči. Rad bi vas vpra- šal, ali je to prav in ali je prav, da v Novem tedniku zbijate šale na moj račun? Po vašem je, ah ne? Nimam nič proti humorju in to nekateri od vas dobro vedo, vendar, kar je preveč je preveč. Vseeno vam tega ne morem prepovedati in tudi ne bom poizkušal, saj dobro vem, česa so novinarji sposobni. Pravzaprav bi vas rad prosil, da kaj napišete o meni in se tudi pozanimate o mojih dobrih lastnostih. Sem človek kot vi in tudi delam napake. Moja naj- večja napaka je bila, da sem vedno mislil, da lahko naredim vse sam. Nisem preveč verjel drugim, kar tudi ni nič čudnega. Kaj drugega lahko pričakujete od člo- Yeka, ki deset let vstaja, se hrani in hodi apat po ukazu. Šele zadnje leto so se zapori in zavodi kolikor toliko spremenili. Pet let, ki sem jih prebil v VPD Glina in v zaprtem oddelku Gline na Golem otoku, so pustili sledi v meni. Še zlasti na Golem otoku, kjer nisi človek temveč številka, žival in svinja. Še zdaj mi v ušesih odzvanja klic: »Obsojenec številka 503, javi se na raport!« Ali pa, ko te paznik zbudi zjutraj z udarcem gumijevke in z vzklikom: »Vstani, žival prekleta!« ... Ali naj človek, ki preživi kaj takega, še zaupa ljudem? Bolj težko. Zaprl sem se vase, razpet med dobrim in slabim. Srečen sem bil, le, če sem pomagal drugim. To lahko tudi dokažem. V sodelovanju z Mišom Kovačem sem pomagal Zvezi slepih v Čakovcu, z skupino Magazin na Društvu za zaščito živali v Zagrebu... To sta le dva primera, ki jih lahko preverite. Pomagal sem drugim, čeprav sem že takrat spal na cesti in imel le toliko, da sem jedel enkrat dnevno. Vseeno sem bil srečen. To je moja boljša stran o kateri niste hoteli pisati. Kaj naj vam še povem? Prepozno sem se začel zave- dati nekaterih stvari. Šele v zaporu sem spoznal, da je svet rožnat in ne le črno bel, stkan iz različnih člove- ških lastnosti in da je naša najpomembnejša naloga biti humani. Dolgo v to nisem verjel in se držal izreka Hermana Hessa: »Mi razumemo drug drugega, vendar vsak človek najbolj zastopi sam sebe.« Očitno sem se tega držal dobesedno. Mogoče bo pred menoj še ena priložnost. Ne vem če jo bom doživel, oziroma, če bom zmogel ponovno poiz- kusiti, kajti v mojih dvajsetih letih sem dožival preveč vsega. Imam pa eno željo in upam, dajo boste dopisali. Moja največja želja je, da bi se ponovno sestal z materjo. Zato mati, če bereš to pismo, spomni se me in me vsaj enkrat obišči, ker te potrebujem. Vam, nekdanji prijatelji, pa samo še enkrat ponovim. Prosim, oprostite mi. Vem, da vam te besede ne morejo povrniti škode in zmrzovanja, so pa besede iz srca. Ob pismu pa vam pošiljam pesem, ki sem jo napisal v priporu in s katero vam lahko povem, kako se počutim. U ovoj dugoj noči za stolom sjedim i kroz rešetke gledam. Mislim o bezvrjednom životu i o danima sreče koji padaju u zaborav. Danima sreče kojih više nema jerja sad sjedim u čeliji ovoj i razmišljam o prošlosti svojoj. Bio sam nitko i nista jedan od hiljadu koji se kreču kuglom zemaljskom. Želio sam biti netko a sada želim smrt iako mi je dvadeset tek. Dvadeset godina lažnih snova dvadeset godina tuga i bola. Želio sam cjelu večnost biti mlad a sada uzaludno molim za smrt jerje ovaj život prokleti život pravi gad. SRECKO LADINEK PISMA BRALCEV - ROMAN NT&RC 7. FEBRUAR 1991 - STRAN 19 Novega stanovanjskega zakona še ne rabimo Menim, da je potrebno v novem stanovanjskem za- konu določbe sistemizirati z milejšimi pogoji za odkup stanovanj. Izhajam iz tega, da nismo niti bogata država, niti nismo bogati ljudje. Ne smemo računati, da bo- mo obogatili stanovanjski fond na račun posameznikov ob nakupu stanovanj in s tem pomagali družinam, ki si same ne morejo kupiti sta- novanja. Ne smemo mimo že zdavnaj znanega pravila, da je treba najprej poskrbeti za dobre gospodarske pogoje, ki bodo človeku omogočili najosnovnejše - plačo, ki mu bo zagotovila nakup lastne- ga stanovanja. Namesto tega smo se zadeve spet lotili na napačnem koncu. Tudi podzakonski akti bi morali biti sprejeti vzpored- no, saj bodo šele tako razvid- ni vsi pogoji za nakup stano- vanja. Če bomo čakali in zbi- rali sredstva le s pomočjo ti- stih, ki nimajo dohodka niti za preživljanje, se bo prava sociala v stanovanjskem si- stemu šele pričela, saj bo re- ven kupec kupoval stanova- nja revnim. Ali ne bi bilo smotrneje najprej poskrbeti za kupno moč, za bogatejše gospodar- stvo in državo, za bogatejše posameznike, ki bi lažje pri- šli do stanovanja? Začnimo torej reševati gospodarstvo in šele nato pisati zakonoda- jo. Prepričana sem, da vse le ni tako narobe, da bi morali takoj in v celoti spremeniti dosedanji zakon. Treba je le poiskati tiste, ki so se ob se- danji zakonodaji bogatili na račun imetnikov stanovanj- ske pravice in podnajemni- kov. Treba je poiskati tiste, ki so špekulirali ob pridobi- tvah solidarnostnih stano- vanj! NEDA LEBIC Skupina za ženska vprašanja TV3 - Izjava za javnost Osnovni namen ustanovi- tve družbe TV3 - Komercial- ne TV je bil povezati subjek- te v Sloveniji, ki so se hoteli ukvarjati s komercialno tele- vizijo. Le na ta način bi bil projekt poslovno uspešen. Med partnerji, ki so izrazili pripravljenost ali so celo podpisali pogodbo v zvezi z ustanovitvijo TV3 - Ko- mercialne TV, so v zadnjem času nekateri izstopili. Za to navajajo različne razloge. Navajajo predvsem, da noče- jo poslovno tvegati svojih projektov zaradi nastalih po- htičnih in drugih vmešavanj. Na TVS ocenjujemo, da v tako okrnjeni sestavi part- nerjev verjetno ni več mogo- če uresničiti projekta tako kot je bil zamišljen. Zato bo vodstvo TVS dalo pobudo preostalim partner- jem, da skupaj proučimo ali je projekt tako kot je bil za- snovan, še uresničljiv. V primeru, da bo ta pro- jekt odložen, bo po našem mnenju narejena škoda raz- voju komercialne televizije in razvoju televizije na Slo- venskem sploh, saj bodo po- samezni partnerji samostoj- no veliko teže uresničili svo- je ambicije, pa tudi mnogo ustvarjalnih potencialov bo ostalo neizkoriščenih. STANE GRAH Direktor TV programov PRITOŽNA KNJIGA Kupujte z odprtimi očmi Potrošniki, kupujte z od- prtimi očmi, kajti v naši lepi domovini se lahko cena de- setih navadnih belih pisem Diplomat lahko od trgovine do trgovine razlikuje tudi za 70 dinarjev. Lepo po vrsti. Pred krat- kim sem v žalski blagovnici Savinjka med drugim kupila tudi deset belih pisem. Cena 83 dinarjev. Najprej na ceno nisem bila pozorna, šele do- ma se mi je zazdela pretira- na. Po telefonu so mi iz Sa- vinjke potrdili, da je prava. Ni mi dalo miru, poizvedo- vala sem naprej. V Nami in Mladinski knjigi bi za enako količino in enaka pisma pla- čala le 12 dinarjev in nekaj par. S povišanim pritiskom sem se vrnila v Savinjko, kjer so mi še enkrat zatrdili, da je cena prava. Če se ku- pcem cena ne zdi pretirana, so tako mimogrede prikraj- šani za 70 dinarjev. Pri vračilu pisem sicer ni- sem imela problemov, saj so mi jih brez pripomb zame- njali z drugim blagom. K sre- či, sicer bi se precej razhudi- la, četudi ne vem, če bi to kaj pomagalo. Ne gre toliko za 70 dinarjev kot pa za tako ogromno razliko v ceni. Kdo sploh določa cene? Ali si jih lahko vsak kar izmisli, ali pa je bil to zgolj trgovski spodr- sljaj. Mogoče pa se bodo v Savinjski le zamislili nad nerganjem kupcev, tako da bodo tudi v bodoče lahko pri njih kupovali blago po pri- bližno enakih cenah kot drugod? KATJA MAČEK Zabukovica Nerazumljivo ravnanje celjske reševalne postaje v torek, 23. januarja ob 5.45 uri^se je doma v Vrbnem 43 pri Šentjurju ponesrečila žena Rozalija Koklič. Nanjo se je prevrnil osebno avto in ji stisnil levo stran s prsnim košem. Hčerka je pohitela k sose- du in poklicala celjsko Reše- valno postajo, kjer pa so ji povedali, da mora najprej dobiti napotnico dežurnega zdravnika iz Šentjurja za re- ševalno vozilo. Kljub deset- minutnem vrtenju telefona se v Šentjurju ni nihče ogla- sil. Ponovno je poklicala Re- ševalno postajo v Celje in po- vedala, da dežurnega zdrav- nika ne dobi, vendar je bil odgovor isti kakor prvič. Že- no, ki je imela hude bolečine v glavi in prsih, sem nato s težavo spravil v P 126 in jo odpeljal v bolnišnico v Celje. Tu me ni nihče spraševal o napotnici, pač pa so ji takoj nudili pomoč, saj je imela hude notranje krvavitve in samo hitra intervencija jo je rešila najhujšega. Zato javno sprašujem Re- ševalno postajo Celje in de- žurno službo v Šentjurju ali mora človek res z življenjem plačati malomarnost nekate- rih in ali naj ljudje v manj razvitih občinah z življenjem plačujejo občinske meje. Mi- slim, da združujemo dovolj denarja za zdravstvo in soci- alo in da si posamezniki takšnih spodrsljajev ne bi smeli privoščiti. Ob tem pa se moram iskreno zahvaliti zdravstvenemu osebju v bol- nišnici za takojšnjo pomoč. MARTIN KOKLIČ, Vrbno 43, Šentjur ZAHVALE - - POHVALE Šola je odstopila prostore Januarja smo imeli šmar- ski upokojenci redni občni zbor. Svoje prostore nam je v ta namen ponudila osnov- na šola Šmarje. Vodstvo pa nam je s svojimi učenci pri- pravilo še bogat kulturni program, kuharica pa nam je skuhala okusno enolončnico s kozarčkom domačega. Pro- gram sta popestrila Pevsko društvo Anton Aškerc Šmar- je in Žensko pevsko društvo Dom počitka Šmarje pod vodstvom Ferdija Gobca. Vsem, ki so poskrbeli za na- še prijetno počutje, pred- vsem pa ravnatelju in kolek- tivu šole, se iskreno zahva- ljujemo. , Smarski upokojenci Srečanje upokojencev Vse člane Društva upoko- jencev Tkanine so nas 20. de- cembra povabili na upoko- jensko srečanje. Udeležilo se ga nas je približno 40 članov. Bili smo lepo sprejeti. Pri- pravili so nam izlet v Zgor- njo Savinjsko dolino, kjer smo si med drugim ogledali razdejanje po poplavah. Iz Gornjega Gradu smo pot na- daljevali v Luče, kjer smo imeli kosilo v gostilni Radu- ha. Po kosilu nas je pozdra- vil g. Brajlih, nam zaželel pri- jetne praznike in nas na krat- ko seznanil s poslovanjem podjetja. Kljub težavam smo bili deležni novoletnega da- rila. V imenu vseh upokojen- cev Tkanine se zahvaljujem za pogostitev in želim, da bi bila takšna srečanja tudi v prihodnje. LEOPOLD POLUTNIK, Dobrna Nesebična pomoč Dolgo sem razmišljal, ali naj napišem to pismo. Upal sem, da bo to storil kak drug krajan v KS Vrbje pri Žalcu. Čakal sem zaman, zato se bom v imenu vseh prizade- tih sam zahvalil Milki Seliš- nik in Nadi Šertl, ki sta se v imenu Rdečega križa Žalec požrtvovalno trudili poma- gati vsem v poplavah priza- detim družinam in posamez- nikom. Pošteno je, da se tajnici KS Milki Selišnik in Nadi Šertl zahvalimo za vso po- moč, ki je bila razdeljena z njuno pomočjo (ozimnica, talne obloge, posteljnina, gradbeni material). Za takš- no pomoč v stiski ni plačila, zato še enkrat obema le is- krena in prisrčna zahvala v imenu vseh prizadetih. JOŽE GROBELNIK Vrbje Pomoč sosede Med spanjem sem 7. no- vembra dobila hud napad žolča. Zaradi poplave smo imeli v bloku telefone še v okvari. Nisem vedela, kaj naj storim, potem pa sem se spomnila, da ima gospa Dra- gica Lapan že popravljen te- lefon. S težavo sem prišla do njenih vrat in trkala. Čeprav je bila ura že ena ponoči, je bila zelo ljubezniva, ko mi je odprla. Hitro je poklicala de- žurnega zdravnika in mi po- magala nazaj v moje stano- vanje. Morala sem v bolniš- nico, gospa Dragica pa me je oblekla, pogasila luči in za- klenila stanovanje. Za pomoč in razumevanje se ji prisrčno zahvaljujem. VLADKA HAJMERLE, Celje ANTON KOMAR ZA SIVIMI ZIDOVI Sojetnikove pikre izjave in nasprotovanja so Vojka vedno bolj motili. Zavedal se je, da pri starem povrat- niku ne bo naletel na razumevanje, ker je bil že preveč otopel. Njegovi načrti so bili le kratkoročni, želel jih je čim hitreje uresničiti v svoje dobro, bolj oddaljeni cilji pa so se razblinjali v nič. Tak Vojko prav gotovo ni hotel postati! Začel je iskati zvezo s sestro. Vodja sprejemnega cen- tra, dobrohoten in zavzet človek, mu je povedal, da bo to mogoče takoj, ko bo razporejen na delo. Delavni načrt za vsakega posameznika pa temelji na dolgoročnejših i ciljih, zato traja nekaj časa, da ga sestavijo. Svetoval jei Vojku, naj konča poklicno šolo: ' - Relativno dolgo kazen imate in dobro bi bilo, če bi '] se pri. nas še kaj naučili, ker bi vam na prostosti prišlo i prav! i V Vojku je zagorel nov plamen. Vedel je, da bo le v delu našel uteho in bo pozabil na okolico, ki bi ga utegnila ovirati. Spomnil seje besed tovariša, s katerim sta bila skupaj v preiskovalnem zaporu: - Človek se izgubi v tem blatu, če nima svoje filozo- fije in sijaja. Zlato ostane tudi v blatu nedotaknjeno, ker se z ničemer ne veže, v zaporu, ko človek preganja dolgčas in životari, pa je važno, da v tistem, kar dela, uživa, ker je to edini način, da pozabi tegobe, ki ga bremene. Pot, ki pelje naprej, ven iz blata, in ki mu lahko da upanje za prihodnost, torej je. Sklenil je, da bo živo opazoval dogodke okrog sebe, da jih ne bo skušal komentirati, ampak jih bo analiziral, se z njimi strinjal ali jih odklonil; pred sabo pa bo imel en sam cilj, in to bo delo. Ko je tako razmišljal o delu, je ugotovil, da je v delu pravzaprav vedno našel zadovoljstvo. Med teoretičnim delom pouka si je vedno želel, da bi se čim prej vrnil v delavnico. Večkrat je delal tudi dalj, kot bi moral. Tako z mojstrom kot tudi s pomočnikom se je dobro ujel. Pri pomočniku je še posebej občudoval njegovo zagnanost in marljivost, ki ju človek tako redko sreča v življenju. Oboje je prenašal tudi na Vojka. Če človeku to uspe, je res lahko srečen in zadovoljen, je zdaj ugotav- ljal Vojko. Vedno bolj je pogrešal radost, ki jo človeku omogoči delo. Ker je imel čas, je tudi natančno opazoval vse okoli sebe. Ugotovil je, da so zaporniki tu, na Dobu, manj domiselni in spretni, kot so bili v preiskovalnem zaporu. Sosed se mu je smejal, ko je pripovedoval, kako so se sporazumevali s potrkavanjem: - Le zakaj bi tako komplicirali, če lahko enostavno odpremo okno in se pogovorimo? Trkanje je zapravlja- nje energije. Vojko se s tem ni stranjal. Za trkanje se je treba naučiti Morsejevih znakov. Poenostavljanje je sicer dobra stvar, vendar pa kmalu postanke dolgočasno. Iz spodnjih prostorov je večkrat prihajalo vpitje. Tam so bili zaprti tisti, ki so bili kaznovani zaradi disciplin- skih prekrškov. Sprva je Vojka to motilo, kasneje pa je začel te prepire jemati kot nujen del vsakdanjega življe- nja. Opazoval je mrtvo zimsko naravo, poslušal lajež psov, hodil na sprehode in postajal vedno bolj nezado- voljen. V zaporu je izgubljal svojo mladost. Lotevala se gaje potrtost. Zvečer, ko seje vse umirilo in ko je tudi njegov sosed že smrčal, se je posvečal svojim mislim. Končno je v njem dozorel sklep: med te zidove se ne bo nikoli več vrnil, pa naj ga stane karkoli. Prvo poglavje čez slab mesec dni so nekaterim v sprejemnem oddelku že sporočili, kje bodo delali in v katerem pavi- ljonu bodo nameščeni. Vojkov sosed je izvedel, da bo delal v livarni, kjer je bil že pred leti, ko je bil prvič zaprt, in da bo moral v tretji paviljon. Čeprav ni bil zadovoljen, se ni upiral - taki so pač predpisi in kot povratnik kakih posebnih ugodnosti ni mogel pričako- vati. Tudi Vojko ni mogel računati na naklonjenost, ker je vedel, da mu je sodišče izreklo kazen strogega zapora in da bo komisija, ki obsojence razporeja po paviljonih in na delovna mesta, to prav gotovo upoštevala. Na novico o premestitvi pa je moral počakati še nekaj dni. Končno mu je eden od delavcev iz sprejemnega oddelka, debelušen in dobrohoten moški, prišel pove- dat, naj se prijavi na premestitev v drugi paviljon. Obi- skal gaje tudi vzgojitelj in kar dolgo sta se pogovarjala. Vzgojitelj je bil zelo prijazen, povedal je Vojku, da bo prišel med mladince, torej v skupino vrstnikov, in ga opozoril na strpnost in potrpljenje v odnosih s starej- šimi obsojenci. Razložil mu je, da si bo lahko dopisoval z osebami, ki jih je navedel, vendar pa bo vsa pošta kontrolirana, ker je pri prestajanju strogega zapora pač tak običaj. Omo- gočeno mu bo le eno pismo na mesec in en obisk. Za svoje delo bo dobil bone, ki niso plačilo za delo, ampak stimulacija za prizadevanje. Del zaslužka bo lahko depo- niral na knjižici, ki jo bo dobil po prestani kazni. Omeji- tev velja tudi za sprejemanje paketov, denar pa mora obvezno deponirati v blagajni. Potem sta se pogovarjala tudi o smotrih vzgojnega procesa. Vzgojitelj mu je sve- toval, naj ga poišče kadar koli bi se znašel v težavah - bodisi zaradi nesporazumov z drugimi obsojenci ali pri delu, zaradi posebnih dogodkov v družini, branja knjig ali česa drugega. Skupno bosta najlaže reševala vse probleme. Nazadnje je vzgojitelj vprašal Vojka, če ima še kakšno željo. Kar malce presenečen je bil, ko je izvedel, da Vojko še vedno ne ve, kje bo delal. Za trenutek je odšel iz celice, ko pa se je vrnil, je Vojko izvedel, da bo začasno delal v livarni kot izpiralec odlitkov, spomladi pa bo lahko nadaljeval šolanje. Vzgojitelj mu je še zago- tovil, da delo ni težko in da se bo hitro navadil, nato pa seje poslovil. Zdaj je Vojku preostalo le še čakanje, da ga bodo premestili in da bo lahko kaj počel. Ker je v celici ostal sam, ga je osamljenost še posebej potrla. V teh dneh je spet pomislil na sestro in Jasno. Čutil je, da je med njim in sestro postavil visok zid, nikoli več ne bosta občutila prave otroške ljubezni, njuni odnosi se bodo omejili le na tisto, kar bo resnično potreboval. Kako globoko lahko človek pade! Tudi za Jasno dolgo ni vedel, kaj si bo mislila o njem. Po vsem, kar se je zgodilo, tudi ni mogel računati na spravo z njo. Vse bolj je spoznaval, da bo ostal opehar- jen za dober del sreče. Zavedal seje, da bo ona končala gimnazijo in verjetno nadaljevala študij, znanstvo z njm pa bo ostalo le bežno, ker je tako pač slučajno prišlo in nič več. Se vedno je čutil naklonjenost do nje, zato je upal, da bodo čustva premagala zunanje ovire. Človek v stiski išče in upa tudi to, česar dejansko nikoli ne bi smel. Bal seje, da bi težko prebolel, če bi izvedel, da od nje nima kaj pričakovati in da je šla svojo pot. Vedno močnejši dvomi so se porajali v njem in vedno bolj globoko je čutil, daje ta svet pokvarjen, neizprosen in trd. Edini bitji, kiju ima rad, sta sestra in Jasna; le ti dve bi mu lahko pomagali, da bi se povzpel iz brezna, v kate- rem se nahaja. Ostati brez opore pa pomeni ponoven padec in povratek v temo, trpljenje in izgubo poguma, da se bo lahko nekoč dvignil. Čeprav je sklenil, da mu bo delo glavno sredstvo med prestajanjem kazni, je vedno bolj čutil potrebo po než- nosti in ljubezni. Dopolnil je osemnajst let, zato bi rad obračal oči za nežnim spolom, a mu je zapor to prepreče- val. Ločil ga je od domačih, znancev, vrstnikov in oko- lja, ki gaje imel rad, ločil gaje od otroške naivnosti in ga vrgel v neizprosno, kruto življenje zapornika. Res je napravil marsikaj, česar ne bi smel; zato je tu, vendar je kazen kruta, zanj bo morda tudi usodna. Vedno bolj je čutil, da je to Golgota, preko katere se bo moral sam prebiti, če bo hotel živeti. Postajal je vse bolj trd do sebe in do okolice. 20. STRAN - 7. FEBRUAR 1991 NT&RC OTROŠKI VRTILJAK Narisal prvošolec Tomaž Adami je, 1. razred OŠ Edvarda Kardelja, SLOVENSKE KO- NJICE Če bi zapadlo velilco snega Naredil bi si brlog, v katerem bi spal zraven medveda. Pred br- log pa bi postavil sneženega mo- ža, ki bi naju stražil s puško - le- deno svečo in z naboji - kepami. IGOR LIPAR, 2. r. OŠ KOMPOLE MoJa najboljša prijateljica Moja najboljša prijateljica je Tina. Spoznali sva se v vrtcu. Ko smo šli s tovarišico na sprehod, sva se odločili, da bova skupaj hodili tudi v šolo. Glavo ima bolj majhno m podolgovato, suha pa je kakor trlica. Svetli lasje se ji spuščajo do sredine hrbta. Izpod svetlih obn.'i se ji svetijo zelene oči. Njen bledikast obraz je tu in tam posut s pegami. Je večja od mene. V telovadnici stoji prva med dekleti v vrsti zelo vzravna- no. V prostem času hodi na ples- ne vaje in rada posluša tujo gla- bo. Ko posluša Madoninno glas- bo, sestavi tudi plesne gibe. Rada se igra z muco, ki jo ima doma. Kadar igramo boj med dvema ognjema, je zlepa ne moreš zade- ti. V razredu posluša tovarišico,- zna odgovoriti, kadar jo vpraša. Zato je dobra učenka. Med počit- nicami sva se odpravili na Grma- do. Tam sva se vpisali v knjigo in se poveselili. Strmeli sva v dalja- vo. Gledali sva reko in naselje Zagrad. Bilo nama je lepo. BARBARA HERCOG, 4. b OŠ Frana Kranjca CELJE Rada bi bila stevardesa Rada bi postala stevardesa. Ko smo nekega dne pospremili očka na letalo, sem videla stevardese. Bile so oblečene v modre unifor- me in obute v bele čevlje. Videla sem še, kako so pospremile otro- ke na letalo. Rada bi se učila tuje jezike in čimveč potovala po tu- jih državah. Ko bom v osmem razredu, si bom mogoče premi- slila, mogoče pa se mi bo želja uresničila. MOJCA BERGLEZ, 4. b OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Zelo, zelo težke uganke... - Na sebi ima številke od 1 do 30; kaj je to? (moje ravnilo) - Je dolg in zelen, ter ima siv kljun; kaj je to? (moj svinčnik) - Zelo je nevarna in v zadnjem času zelo aktualna?! (elektrarna v Krškem) Jasmina, Katja, Andrej Moj prvi hranilnik že od četrtega leta naprej sem začela varčevati. Moj prvi hranil- nik je bila pikapolonica. Vanjo sem metala kovance in papirnate dinarje. Ko je bila pikapolonica polna, sva jo z mamico nesli v banko. Tam jo je prijazna gospa izpraznila. Tudi v šoli imamo hranilnico. Vsak teden nosimo tja denar. Razredi na šoli tekmu- jemo, kdo več prihrani. Tisti, ki prihranijo največ, dobijo nagra- do. Mamica pravi, da moram var- čevati z vsemi stvarmi, saj je var- čevanje nekaj lepega. MATEJA PERAS, 4. r OŠ KOMPOLE Veseli december Skupnost učencev šole je na svojem zadnjem sestanku v no- vembru predlagala, naj bi bil le- tošnji december v celoti veselo in praznično obarvan. Poimenovali smo ga Veseli de- cember. Tovariš mentor je naše predlo- ge prenesel učiteljem, ki so jih v celoti sprejeli. Dogovorili smo se tudi o času naših aktivnosti, in sicer bodo potekale po našem rednem delu. Takoj v začetku decembra smo začeli izdelovati okraske za praz- nično ureditev učilnic. Ogledali si bomo dva mladinska filma, učenci nižje stopnje pa risanke ter program čarodeja, organizira- li dva kviza (Pokaži, kaj znaš in Glasbeni kviz), ob petkih bomo imeli ples in športno popoldne. Če bo zima ustrezala in nam še v decembru nasula vsaj malo snega, imamo pripravljene igre na snegu. Naše cicibane bomo sprejeli v SUŠ. Na dan sprejema bodo malčki povabili v šolo starše in skupaj pripravili pecivo za pogo- stitev. Veseli december bomo zaklju- čili 21. decembra s čajanko in za- bavnim programom, ki ga pri- pravljamo za vse razrede. ANDREJA MISIJA PŠ Marije Broz BISTRICA OB SOTLI Ni mi preostalo drugega ;»Kakšen dan!« si sama pri sebi rečem, ko vstanem iz postelje in pogledam skozi okno. »Ne mo- rem verjeti, dežuje kot iz škafa. »Veter tuli in odnaša jesensko listje s seboj. Na cesti se avtomobili komaj- da še premikajo. Ravno danes sem mislila obiskati prijateljico, zdaj pa iz tega ne bo nič. Zazrem se naokoli po svoji sobi. »Saj to ni res!« skoraj vzkliknem. »Takš- na je, kot bi bila izpostavljena nevihti, »Ne gre mi v glavo, saj je bilo včeraj v njej vse v n^lepšem redu. Vse to se mi prepleta v glavi. »Takšen občutek imam, kot da mi jo bo razneslo!« Bila sem tako jezna, da bi bratca tisti trenutek najrajši zgrizla. Na tleh je bilo namreč toliko vrst igrač, da nisi vedel, kako bi pričel z delom. Po dolgem času sem se umirila in se lotila dela. Ni mi preostalo drugega, kajti bratca tisti dan na nesrečo ni bilo doma. V takšnem neredu pa tudi nisem namerava- la ostati. Zavihala sem rokave in v slabi uri vse spravila v red. v pospravljeni sobi sem se bolje počutila in tudi dan se mi ni zdel več tako pust in dolgočasen. JASNA GOLC, 8. a OŠ Bratov Juhart ŠEMPETER Obisk v živalskem vrtu Nekega dne je tovarišica prišla v razred in nam povedala, da bomo imeli naravoslovni dan. Vsi smo bili veseli. Naslednje jutro smo se zbrali pred šolo. Posedli smo se v avtobus in se odpeljali' v Ljubljano. Najprej smo imeli predstavo, kjer smo videli mogočne orgle. Nato smo šli v živalski vrt, saj smo bili že nestrpni. Od zanimivih živali se nismo mogli ločiti, saj je vsaka po svoje tako prikupna. Z avtobusom smo se vrnili domov. Vsem je bilo žal, daje ta dan tako hitro minil. Med seboj smo se pogovarjali, da si takih dnevov še želimo. NATAŠA PUŠNIK, 6. a OŠ VITANJE Super je... - super je biti zaljubljen - jaz to že vem. Barbi - super so tiste stvari, ki nam jih starši prepre- čujejo. Barbara - super bo, ko bom začel zahajati v disko. Damjan - če se zmočiš, ko peres avto. Maja - moja mama. Katja - super bi bilo, če bi našla na cesti veliko vsoto denarja. Laura Učenci 4. b razreda OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Ne govori več o meni Ne govori več o meni, ne govori, da ljubiš me še. Pojdi, le pojdi, naj tvoji temni lasje v temi izgubijo se, in tvoje oči naj lovijo drugo dekle. Ne govori, da hudo ti je, ne govori mi, vsaj ta zadnji večer, da žal ti je, da srce boli, saj sam dobro veš, da lažeš mi. Glej, danes še zadnjič moja solza utrla, utrla je pot v tvoje roke, danes, še zadnjič poljubila sem te, in danes, glej danes, za večno poslovila sva se. Ti odšel si brez bolečine, odšel si v temo, brez slovesa in občutka krivde. LARA MODA V ŠOLSKIH KLOREH Z današnjo številko bomo v Otroškem vrtiljaku uvedli modni kotiček, ki ga bo pripravljala naša vrstnica, osmo- šolka VALENTINA HUDOVERNIK iz Celja. Valentina vas bo seznanjala z novimi modnimi trendi, predvsem z modo, ki je po meri vas, mladih. V eni prihodnjih številk bomo našo mlado sodelavko tudi podrobneje predstavili. Prepri- čani pa smo, da bo vesela vsakega vašega odmeva na svojo rubriko. Zato: pišite! Za letošnjo zimo so zelo modne malo daljše jakne, ki so spodaj širše. Nosijo se v vseh barvah. Zraven se do- bro podajo plišaste ali roža- ste ozke hlače. K vsemu te- mu se posebno dobro podajo seveda še visoki semiš ali pa usnjeni škornji. DP VULKANIZACIJA Celje, p. o. CELJE, Kosova ui. 11 Objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas: 1. vodja računovodstva Pogoji: - VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe eko- nomske smeri, - 3 oz. 5 let delovnih izkušenj s področja finančno- računovodskega poslovanja, - 3 mesečno poskusno delo. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Vulkanizacija Celje, Kosova ul. 11. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi. 2. gumarskega tehnologa Vabimo k sodelovanju strokovnjake s področja gu- marske tehnologije, da se predstavijo s pisno po- nudbo. GLASBA NT&RC 7. FEBRUAR 1991 - STRAN 21 EGS V Mengšu Mengeš z okolico je brez dvoma med tistimi kraji v Sloveniji, ki se lahko poh- vali z izjemno bogato tradi- cijo ansamblov in posamez- nikov, ki se ukvarjajo z do- mačo glasbo: O »Harmoniji«, ki ima se- dež v Mengšu in odmeva po svetu, ni treba posebej govo- riti. Zupanove harmonike »frajtonarice« so med naj- bolj znanimi instrumenti, ki so sestavni del domačih an- samblov ali najbolj priljub- ljen instrument posamezni- kov. Da je tami doma Ivan Sivec, eden najboljših slo- venskih piscev besedil za do- mače viže, je tudi že dolgo znano. V neposredni bližini živi popularni napovedova- lec in voditelj TV Videome- ha Boris Kopitar. Tam do- mujejo ansambli takšnega ugleda kot Marela, Stoparji, Nagelj, Jasmin in še kdo. Po vsem tem in še drugem je torej opravičljivo, da so na dvorišču Francija Kompa- reta, vodje Marele, postavili kamen z napisom EGS, kar ne pomeni evropska gospo- darska skupnost, ampak EVROPSKO GLASBENO SREDIŠČE! In za to se ni odločil nihče drug, kot men- geški župan, ki je bil tako navdušen nad glasbeno za- nesenostjo svojih občanov, ki so poleg nastopanja v omenjenih ansamblih ak- tivni tudi v godbi na pihala, folklorni skupini, pevskem zboru Mengeški zvon itd. Zibelka muzikantov je do- mača godba na pihala, ki ob- stoja že krepko čez sto let. Pa so pred sedmimi leti prišli na idejo, da bi v domačem kraju pripravili revijo ansamblov, v katerih igrajo glasbeniki, ki so se učih v godbi na piha- la. Tako se je rodila »Menge- ška marela«, ki so jo šestkrat izvedli v domačem kultur- nem domu. »Dvorana je majhna in pripraviti smo morali v dveh dneh tudi po pet koncertov,« se spominja eden izmed vodilnih članov Marjan Trobec. »Ljudje imajo radi to glasbo in so v vedno večjem številu pri- hajali na naše nastope. To je bilo naporno in zato smo se letos odločili, da bomo 7. Mengeško marelo pripravili v novi športni dvorani, ki je namenjena izključno igranju tenisa. V dvorano smo nano- sih dva tisoč stolov in ker smo vstopnice prodali v treh dneh, smo se odločili še za dodatni popoldanski kon- cert, kjer pa se je zbralo več kot 1500 gledalcev. Čeprav je bila vstopnina za oba kon- certa 150 din, pa nam ne bo kaj prida ostalo, ker imamo velike stroške, tako organi- zacijske, kot za nastopa- joče.« Nastopajoče ansamble so razdelili v kvalitetne razrede. Najboljši so dobili po 1400 mark, manj dobri po 600. To seveda ni bilo pošteno, saj je večina najboljših na papirju razočarala in je bila preveč napihnjeno zvezdniška, medtem ko so mladi razkrili vso paleto svoje velike na- darjenosti. Plačali so pač da- vek neuveljavljenega imena, kar je tragično. Smetano Je pobral voditelj Vinko Si- mek, ki se je še enkrat »izka- zal« s svojo menažersko spo- sobnostjo, saj je »pokasiral« suhih pet tisoč mark! Za da- rilo organizatorju pa je bil njegov nastop ohlapen, ne dovolj pripravljen, privlečen za dlako, poln umazanega humorja in cenenih pesmic na račun naših politikov, skratka pod nivojem. Orga- nizator se je pač še enkrat opekel. Ozvočenje, ki ga je pripra- vil radio Slovenija, je bilo slabo ali pa neprimerno za z betonom oblečeno neaku- stično dvorano, kjer je bob- nelo, da so še dolgo bolela ušesa. Ansambli so se drli kot v puščavi, tekstov pa ta- ko ali tako nismo razumeli. Vse skupaj je pokvarila še domača Marela, ki si je po- vsem nepotrebno pri sicer odlični skladbi Vaške klepe- tulje omislila kot dekoracijo nastop plesne skupine, za konec pa na večeru domačih viž zaigrala in zapela za- bavno. ^ Na 7. Mengeški mareli so bolj ali manj uspešno igrali Alpski kvintet, Franc Mihe- lič, Marela, Stoparji, Lipa, Nagelj in Jasmin, glasbo pa so prispevali še moški zbor Mengeški zvon, godba na pi- hala, harmonikarice »Klub Zupan« in show skupina iz Avstrije Oststeirer z Manu- elo in Aleksandro. 7. Menge- ška marela je potrdila samo to, da so v Mengšu doma mnogi odlični godci, ki pa jim nova dvorana ni bila naj- boljši boter. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Lažje lačen kot brez glasbe Ansambel Tonlja Hervola za ohranjanje slovenske pesmi Ansambel Tonija Hervola iz Brežic je ljubitelje domače glasbe razveselil s tretjo sa- mostojno kaseto z naslovom »Slovenec sem«. Možno jo je kupiti v vseh prodajalnah, kjer so na policah kasete z glasbo, ki jo imajo ljudje ra- di in za takšno že dobrih pet- najst let tudi skrbi ansambel, ki ga vodi Toni Hervol, vese- ljak od nog do glave, pravi slovenski muzikant, ki brez harmonike in pesmi ne bi mogel. »Lažje sem lačen in brez de- narja, kot brez pesmi in dobre volje,« pove med širokim sme- hom, ki najbolje označi člove- ka mehke in prijazne duše. »Prvo kaseto smo izdali kar brez naslova, drugo smo po- imenovali Klic domače zemlje, zdaj pa smo se odločili za Slo- vensko pesem in tako mislim, da je povsem prav. Brez slo- venske pesmi ne morem. Pred leti sem izdal tudi malo ploščo, na kateri je prvič z menoj oz. mo>im ansamblom zapela Meri Avsenak. Desetkrat sem nasto- pil na festivalu na Ptuju, kjer sem osvajal vsa odličja od bro- naste do zlate Orfejeve značke. Največ nastopamo po veseli- cah, pa čeprav je teh v zadnjem času zaradi težke situacije manj, kot jih je bilo nekoč. Ljudem žal ni več toliko do sprostitve in dobre volje, pa tu- di denarja je manj. Ponosni smo na nekaj uspelih nastopov pri Slovencih v Nemčiji, z uspehom pa smo igrali lani poleti tudi v Bernardinu v Por- torožu. Posebej radi se spomi- njamo gostovanja med našimi zdomci v Kanadi, kjer smo bili šest tednov v prehodu iz leta 1985 v 86. Del izkupička s te turneje in del prispevka zdom- cev smo prispevali za nakup aparata za odkrivanje raka, ki smo ga podarili Kliničnemu centru v Ljubljani.« Vse melodije napiše vodja ansambla Toni Hervol, z glas- benimi aranžmani pa opremi Boris Kovačič. Tekste prispe- vata mojstra za to zvrst v Slo- veniji Ivan Sivec in Marjan Stare. Tudi v letošnjem letu si obetajo veliko nastopov doma ter nekaj v Nemčiji, obljubljen imajo nastop v televizijskem Videomehu, do jeseni pa naj bi izdali še četrto kaseto. Na celj- skem območju niso velikokrat nastopili, čeprav si to želijo. Lani so bili na 18. reviji doma- čih ansamblov v Libojah, v so- boto, 9. februarja pa bodo za- igrali na maškaradi v Štorah. Na posnetku so od leve spre- daj Miha Lah (bariton, bas ki- tara). Toni Hervol (vodja an- sambla in harmonike), stojijo zadaj Roman Hervol (kitara, vokal). Rado Sotlar (trobenta), Nuška Hervol (vokal), Marjeta Podgoršek (vokal) in Franci Požar (klarinet, saksofon), nji- hov naslov pa je: Toni Hervol, Bukošek 67, Brežice, (0608). TONE VRABL Na 7. Mengeški mareli je prvič pred slovensko javnostjo nastopil popularni ansambel Alpski kvintet, ki se uvršča med najboljše tovrstne ansamble v Sloveniji, s svojimi vižami pa je dobro poznan tudi v svetu. Prvič se je predstavil v novi glasbeni zasedbi. Po lanskem odhodu Ota Pestnerja, ki je z ansamblom prepeval šest let, sta se pevki Ivanki Kraševec pridružila Braco koren in Simona Vodopivec. Čeprav je po prvem nastopu težko ocenjevati nastalo spremembo, lahko zapišemo, da se odhod Ota Pestnerja močno pozna in da bo potrebno veliko napora, da bo ansambel dobil nekdanji sijaj. Braco Korenje že prepeval z Dobrimi znanci, Planšarji, samostojno, z Burnikom. Zajcem in za kratek čas še s kom, Simona Vodopivec pa na tem področju zaenkrat nima večjih izkušenj, bolj poznana je po uspešnem nastopanju v radijskem Moped showu. Za oba bo sodelovanje v Alp- skem kvintetu naporno, saj je ansambel profesionalen, Koren pa ob tem še skrbi za glasbene oddaje na radiu Triglav na Jesenicah, Simona pa z Moped Showom pripravlja rekreacijske zabavne oddaje za televizijsko oddajo Zdravo. CLUB CASABLANKA vabi ljubitelje glasbe in plesa vsak konec tedna v njihove prostore v Zavodu Golovec Lestvice Radia Ceije Tuje zabavne melodije: 1. FREEDOM 90 - GEORGE MICHAEL (7) 2. SADENESS - ENIGMA (5) 3. MIRACLE - JON BON JOVI (9) 4. ICE ICE BABY - VANILLA IGE --" (7) 5. JUSTIFV MY LOVE - MADONNA (3) 6. THE OBVlOUS CHILD - PAUL SIMON (6) 7. DISAPERE - INXS (3) 8. I AM YOUR BABV TONIGHT - WHITNEY HOUSTON (8) 9. WIND OF CHANGE - SGORPIONS (1) 10. TALK TO ME - ANITA BAKER (1) DomaČe zabavne melodije: 1. TA GVET- ČUKI < (5) 2. V VROČIGI NOČI - PANDA (5) 3. OBJEMI ME - MIRAN RUDAN (5) 4. KO SI SREČEN - ČUDEŽNA POLJA (4) 5. SVET JE LEPŠI - MARIJAN SMODE (3) 6. POT V RAJ - VLADO KRESLIN (5) 7. NE NE BOM - MOJGA ZORKO (3) 8. REKLA JE NE - DON MENTONY BLUES BAND (2) 9. MARIJA POMAGAJ - SOKOLI (5) 10. ALELUJA BABY - BOŽIDAR VVOLFAND WOLF (1) Lestvici tujih in domačih zabavnih melodij sta na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.30 uri. Narodnozabavne melodije: 1. BODI ZDRAV IN ŠEGAV - ALPSKI KVINTET m 2. TVOJE OČI - KAPŠ 8 3. LAŽ-LESJAK 6 4. VAŠKE KLEPETULJE - MARELA 3 5. HARMONIKA - BRATJE POLJANŠEK 7 , 6. MLADI KOT SMO NOGOJ - ALFI NIPIČ 3 7. SPOMIN V SKRINJIGI - ŠTAJERSKI VRELEG 2 8. POZDRAV IZ RIBNIGE - MIHELIČ 3 9. NAVASI-AŠIČ 9 10. ZGODNJA URA - ŠTIRJE KOVAČI 1 Lestvica narodnozabavnihi melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.30 uri. Predlogi za lestvico tujih melodij: LOWE AND AFECTiON - NELSON ALL THE MAN THAT I NEED - WHITNEY HOUSTON Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: MARJANGA PREMAJHEN SEM ZATE - ALEKSANDER JEŽ MOŽDA NEBO ZNA - KRV I LED Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij: KADAR GREŠ OD DOMA - HERVOL VRAČAM SPET SE NA DEŽELO - HENČEK Nagrajenca: Dario Barukšič, Ul. Frankolovskih žrtev 17b, Celje Mirko Budna. Gorica 8. Dobje Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v prodajalni MELODIJA v Celju. 22. STRAN - 7. FEBRUAR 1991 NT&RC ZA RAZVEDRILO PUŠČAVSKI DRAGULJ Piše Janez Jaklič Nadaljevanje iz prejšnje številke Tu je v času največjega raz- cveta živelo 20.000 ljudi, vsi so bili izvrstni obrtniki in tr- govci. Do najmanjših po- drobnosti so obvladovah te- rasni način poljedelstva, ki jim je z zapletenim načinom namakanja omogočil, da so preživeli dolge sušne dni. Skozi to trgovsko središče je potovala tako iskana roba, kot so kitajska svila in pred- meti iz oddaljene Indije... Tesna povezanost s svetom se kaže tudi v arhitekturi, ki je palačam, vklesanim v ste- ne, nadela duh Babilona, Egipta, Grčije, Rima... To svetišče narave in člo- veškega uma v kraljestvu bleščečega sonca in blago- dejnih škrlatnih senc opo- zarja na strast izgubljenega ljudstva po popolni lepoti, skladnosti in perfektnosti, strast, ki je dana samo bogo- vom. Skozi ta svet, ki ga je breme let oplemenitilo z zgo- dovinsko patino, sem se kla- til otovorjen z nekaj litri vo- de in drobtinicami kruha. Strmeč in na moč začuden sem hodil mimo mogočnih razgibanih portalov, ki so za seboj skrivali grobove mo- gočnikov, prostorne cerkve in svetišča, vklesana v rdeče stene. Čas je izgubil svoj po- men, ko sem se vzpenjal na vrhove gora po tisočletnih tlakovanih stopničastih po- teh, skozi cvetoče grme ole- androv, ki so skrivnostno dolino zavijali v prijeten duh, da bi si ogledal svetišče, cisterno za vodo, vklesano v kamen... Družbo so mi de- lali starejši turisti, ki so v do- lino prišU iz bližnjega drage- ga hotela, malce ihtavo trgat enega zadnjih cvetov jeseni svojega življenja, bodisi na konjskem, kameljem ali oslovem hrbtu. Turistična sezona je bila v zatonu in me- sto tako veliko, da sem v mi- ru užival ta plemeniti, en- kratni dragulj človeške zgo- dovine. Dolina je zaživela le, ko je razigran beduin pustil krila svojemu konju in se s prešernim krikom predal hitrosti. Ta posvečeni kraj sem zapuščal v večernem soncu, pijan od lepote in hkrati žalosten, da moram že oditi. Moj naslednji cilj je bil Je- rash, mestece 96 km severno do Amana, že povsem blizu sirske meje. Pripeljal sem se z majhnim avtobusom po puščavski avtocesti. V Jor- daniji poteka avtobusni pro- met malce na svoj način, vendar je odlično urejen. Glavno breme turističnega transporta nosijo veliki kh- matsko urejeni avtobusi, vo- zijo točno ob določenem ča- su, sedež pa je potrebno vna- prej rezervirati. Domačini pa se vozijo z manjšimi avtobu- si ali velikimi šestsedežnimi osebnimi avtomobili, ki vo- zijo ob pribUžnih časih, ker vedno čakajo, da se napolni- jo do zadnjega sedeža, ven- dar praviloma vozijo skozi ves dan in so znatno cenejši od hitrih avtobusov. Na po- doben način je promet ure- jen tudi v Amanu, verjetno edinem mestu v Jordaniji, ki ima mestni promet. Seveda pa so tu tudi dragi taksiji. Edina železniška proga služi za tovorni promet, in sicer predvsem za prevoz sivega zlata - fosfatov iz puščavskih rudnikov do pristanišča. Da je mesto Jerash izgubi- lo ogromno svojega antične- ga turističnega ugleda, sem ugotovil čez nekaj ur. Nisem in nisem uspel najti hotela. Nezaupljivi policaji na poli- cijski postaji mi niso hoteli verjeti, da sem turist, imeli so me za sumljivo osebo, končno pa so mi vendar po- vedali, da hotela v mestu ni. Antično mesto Jerash, ki je najbolje ohranjeno rimsko mesto na Bližnjem Vzhodu, ima podobno zgodbo kot druga izginula mesta. Sledo- vi kažejo, da so bile tukaj na- selbine že v neolitiku, kasne- je pa tudi v bronasti in želez- ni dobi. 200 let pred Kristu- som so se tu naselili Grki in naselbina je počasi prerašča- la v pomembno trgovsko in turistično mesto, svoj vrhu- nec je doseglo v prvih stolet- jih našega tisočletja pod Rimljlani. Za mestnim obzi- djem so se nahajali forum ter ceste, obdane s kolonadami in javnimi zgradbami. Tu so bili tudi trije teatri, hipo- drom, bazen in številni templji. V drugem st., ko je bilo mesto temeljito prenov- ljeno, je bil tu zgrajen Arti- misov tempelj, triumf teda- njega antičnega gradben- štva. Ko je Rim sprejel krš- čanstvo, so bile tudi tu po- stavljene številne cerkve. Sledila so leta počasne stag- nacije zaradi sprememb v si- stemu trgovanja in nato v 7. st. vdor Perzijcev in kasneje Arabcev. Potres je leta 726 dodobra opustošil mesto ter uničil celoten sistem nama- kalnih naprav. Puščava je to zapuščeno prebivališče člo- veka sprejela nazaj, tako da so, ko je mesto leta 1806 po- novno odkril nemški popot- nik Seetzen, iz puščavskega peska moleli le vrhovi ste- brov. Nadaljevanje prihodnjič Riše Samo Kralj Francija v vojni aii vojna v Franciji Francozi nočejo umreti za naftne mogotce v teh dneh je Francija na nogah. Povsem razumljivo! Saj navsezadnje ta zdaj že bivša kolonialna velesila že kar nekaj časa ni bila z niko- mer v vojni. Zdaj pa je: vsak dan, čisto zares in vse bolj krvavo. Poročila francoskega radia sicer nenehno in lajnasto po- navljajo dejstva o junaški francoski vojski, ki se v Zali- vu hrabro drži, medtem ko čaka, da z zavezniki končno in za vselej dotolče norega arabskega fuhrerja. Tu in tam se med poročili z bojišča oglasi kakšen generalštabni oficir, ki z domoljubnimi fra- zami poskuša prepričati o nujnosti, neizogibnosti in koristnosti zalivske vojne. Tujec bi mu morda še verjel, Francozi pa so previdnejši in ne nasedajo kar tako. Očitno jim ni prav veliko mar za naf- to, Irak in vzvišene medna- rodne interese. Preveč radi živijo, da bi kar tako umirali. Za ljubezen in vino mogoče še, za nafto pa nikakor. (Si- cer pa je nafta v Franciji pre- klemansko draga - liter su- per bencina stane v povpreč- ju 5,40 franka, kar pomeni približno 15 dinarjev!) Javno mnenje je po urad- nih poročilih na strani tistih, ki verjamejo v nujnost zaliv- ske vojne. Vsakodnevne an- kete kažejo, da je za 60-70% anketiranih. Vendar že obi- čajen sprehod po katerem koli francoskem mestu tujca zlahka prepriča, da je stati- stika (tudi tokrat) laž. Zdi se namreč, da Francija že dolgo ni tako enotno nastopila zo- per kakšno vojno. Povsod je mogoče videti plakate levih strank (levica pač politično prevladuje), ki pozivajo k bojkotu vojne in se zavze- majo za mirno rešitev zaliv- ske krize. Grafiti po stenah - Ustavite vojno! Morilca Bush in Husein. Mishm, to- rej sem proti vojni - so zgo- voren dokaz, da so Francozi doumeli nevarnost svetov- nega spopada. Na demon- stracijah, ki so prejšnji teden preplavile Francijo (mi smo si jih ogledali v Montpelli- eru), so množice zahtevale ustavitev vojne. Slogan Paix - Negociations (mir - pogaja- nja) je na njih odmeval kot živi opomin političnim velja- kom, ki očitno pred vstopom v vojno niso izvedli nikakrš- nega referenduma (menda so te stvari znane le Slo- vencem). Tako se je Francija v teh dneh znašla med dvema og- njema. Eni so za, drugi so proti. Tisti, ki so za, nenehno po- udarjajo domoljubno, držav- ljansko in človečansko dolž- nost. Trdijo, da pravzaprav ne gre za vojno kot tako, am- pak bolj za tisto, za kar se borijo. Borijo se pa, jasno, za ideale. In za svetovni mir. Zanimivo! Zato namreč. ker se tisti, ki so proti, prav- zaprav zavzemajo za isto - za mir. Le da so prepričani, da je mir treba ohranjati, ne pa se zanj boriti. Kakor koli že: Francija bo gotovo ostala v vojni, de- monstracije se bodo nadalje- vale, grafiti množili, ljudje podpisovali peticije, nebo pa bo od časa do časa presekal hrup francoskih vojaških le- tal, namenjenih v sveto kri- žarsko vojno. Francija bo ostala v vojni, vojna pa bo ostala v Franciji. Zlobneži bi ob tem dodali: »Sicer pa je najvažnejše, da je mir.« TONE ŠEPETAUC ZA RAZVEDRILO NT&RC 7. FEBRUAR 1991 - STRAN 23 Nagradna križanku Opisi za besede, ki jih uganite in vpišite v lik kri- žanke, so podani po vodo- ravnih vrsticah in navpič- nih kolonah. Polja, ki ločijo besede med seboj, so že vri- sana v lik. VODORAVNO: 1 biser slovenskega alpskega sveta (dve besedi) 2 komet, nebesno telo v obli- ki meglice z značilnim re- pom - starogrški slikar, ki ga Prešeren omenja v sonetu »Le čevlje sodi naj kopitar«; tudi klic, poziv 3 prenehanje dejavnosti, od- prava česa - stari del Maribo- ra ob Dravi 4 ribiška mreža - stalna vred- nost v matematiki in fiziki 5 dolgo obdobje, epoha - tu- je moško ime, oblika imena Aleksander; tudi naslov glasbenega dela ruskega skladatelja Rahmaninova - himalajska koza 6 začetnici Vodnikovega ča- sopisa Ljubljanske novice - ime slovenskega grafika Justina - začetnici izumitelja dinamita - šesta in druga čr- ka v abecedi 7 močno platno, ki se upo- rablja za izdelavo jader - te- lovadni element, pri katerem se športnik zaziblje na orodju 8 kraj na slovenskem Koro- škem - začetnici Riharda Ja- kopiča - debela plast maščo- be pod kožo 9 izbira blaga, asortima (ena od piv) - avtomobilska ozna- ka Novega Sada 10 začetnici izumitelja Tesle - ime italijanske filmske igralke Mirande - znano oz- vezdje na južnem nebu 11 star izraz za četrtino leta. tromesečje - ustaljen način dela (teorija in...) 12 oblika preteklega časa v srbohrvaškem jeziku - francoski impresionistični slikar, avtor »Zajtrka v nara- vi« (Edouard) NAVPIČNO: A prebivalka glavnega mesta Belgije B apotekarstvo C pripovedno pesništvo - spodnji del posode - sto kvadratnih metrov D krajša oblika imena Janez (pogosto češko ime) - držav- na blagajna - kemijski znak za titan E del električne napeljave - z bršljanom in trtnim list- jem ovita palica starorimske- ga boga Bakhusa in njegovih svečenic F lov na kite - muslimansko moško ime (iz črk besede ESTl) G šolski redi - redkejše žen- sko ime (iz istih črk kot ime MIRA) H stokanje, jadikovanje - okrajšava za »prejšnji mesec«, I tisoč kilogramov - naslov znane Ibsenove drame J naslovna junakinja povesti Jakoba Sketa (Miklova-) - plat, del knjige ali zvezka K vrinek, vrinjen glas v slov- nici (na primer: glas J v bese- di LOMLJEN) - vzdevek nekdanjega ameriškega predsednika Eisenhowerja L donosnost, pridobitnost M del cerkve; žrtvenik - po- krajina v osrednjem delu Ju- goslavije JOŽE PETELIN Nagradni razpis 1. nagrada 500 din 2. nagrada 200 din 3 nagrade po 100 din. Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do torka, do 9. ure dopoldan. Na kuverte z rešitvami obvezno napišite: NAGRADNA KRIŽANKA. Pošljite le kupon. Rešitev križanke Vodoravno: S. G., OREH, TAKORADI, ARAGONTI, ŠIBL, ALI, BEEL, S. P., GVARDIJAN, OTON, BRALNA VAJA, PAKA, RONDEL, UDO, ARRIGO BOITO, KAS, SAARINEN, GJALSKI, KRI, LO, LONČENKA, OFSET, A.N., VIK, TODD, CS, NJIVERCE, ETAN, AMl, KAREL REISZ, UNA, MUJO, ZEL, ROZALIJA, SPRAVA, ANE. EROTIK, OMET, KAJ, ŠASTRI, BIRO. Pregovor: KJER SE VELIKI PREPIRAJO, MALI UMI- RAJO. Iziil žrebanja 1. nagrado 500 din prejme: STOPAR Vinko, Podvrh 100 63314 Braslovče. 2. nagrado 200 din prejme: MARIJA Radič, Na otoku I, 63000 Celje, 3 nagrade po 100 din prejmejo: ORLČNIK Darinka, Na zelenici 7, 63000 Celje, PONIKVAR Frančiška, Ljubljana Polje XX/I5a, 61000 Ljubljana, TROBIŠ Štefka, Na rebri 6/ a, 63000 Celje. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeh po pošti! Z O o. Ime in priimek Naslov_ Tilia šepetanja Narod si bo pisal sodbo sam - ne frak mu je ne bo in ne talar! Zelo lepo. Bravo, Cankar! Čeprav je naš problem, odkar te ni, malo bolj zapleten: frak je namreč pokleknil pred oltar, tvojemu delavcu Kalandru se pa ob tem godi kot psu v cerkvi. Pa še to, Cankar. Naša nova davčna zakonodaja je tako dosledna, da se lahko zgodi, da bodo (taka je zdaj moda) celo mrtve klicali na odgovornost. Zato rajši kar sam prijavi dohodnino. Te pa opozarjam - ko boš prijavil dohodnino, boš plačeval tak davek, da boš še na onem svetu moral hoditi z materjo - na dnino. V zvezi s tem se uporablja izraz - zavezanec. Ne vem, ali se beseda navezuje na novo ali staro zavezo. Vsekakor zveni nekako svetopisemsko privzdignjeno, mnogo lepše kot davkoplačevalec in bistveno kulturnejše kot zajebanec. »Svetost življenja« je pa sporen pojem iz nove ustave. No, za mene ne več. Jaz si ga namreč razla- gam kot nujnost, da se odpremo v svet. Novi tednik za svoje bralce - izlet v organizaciji Goifturista v: TRST - NOVO GORICO - BENETKE Na pot bomo odšli 2. 3. 1991 ob 7.00 uri izpred hotela Celeia v Celju. Peljali se bomo mimo Ljubljane, Postojne, Razdrtega do Kobjeglave, kjer bomo poizkusili pršut in pravi kraški teran, ki ju boste lahko tudi kupili. Pot bomo nadaljevali do Trsta, kjer si bomo najprej ogledali grad Miramar, nato pa bomo nekaj prostega časa porabili za nakupe. Zvečer si bomo v Slovenskem narodnem gledališču v Trstu ogledali predstavo Kaj pravijo rože (Lorca). Po predstavi bomo pohiteli do Solkana, kjer nas bosta čakala pozna večerja in prenočišče. Drugi dan po zajtrku se bomo zapeljali do Kostanjevice, si tam ogledali grobnico Burbonov, ter nato zopet prestopili meddržavno mejo in nadaljevali pot do Benetk. Benetke si bomo ogledali, se malce popeljali po beneških kanalih in se okoli 17.00 ure odpravili domov. V Celje bomo prispeli v večernih urah. Cena izleta je 1.295,00 din in vključuje avtobusni pre- voz na navedeni relaciji, hotelske usluge in degustacijo v Kobjeglavi, vse vstopnine ter vodenje in organizacijo izleta. Prijave in vplačila do 22. 2.1991 v oglasnem oddelku NT & RC. Splošni pogoji so sestav- ni del programa. DARILO VSAKEMU UDELEŽENCU - ENOMESEČNA NAROČNINA NA NOVI TEDNIK. e o I fiB e z • OVEN Ona: Še vedno si nisi uspela razjasniti, kako ti je sploh uspelo narediti nekaj tako sijajnega. Nikar se preveč ne razburja z nastalo situacijo, ampak jo raje dobro izkoristi. Obetajo se ti problemi s part- nerjem. On: Prijateljici pokaži malo več zanimanja zanjo, s^jo boš v nasprotnem primeru kaj hitro izgubil. Nekdo se ti bo začel mešati v tvoje poslovne zade- ve in na plan bo prišlo veliko več, kot pa si morda pripravljen priznati. I • BIK Ona: Pozabila boš na neko staro zmešnjavo, ki ti je še donedavna kazila srečno življenje. V tem ti bo pomagal predvsem nov prijatelj, lii bo pokazal veli- ko več, kot pa boš pričakovala. Ne bo ti dolgčas... On: Poslovni partner ti bo omogočil ponovno afirmacijo tam, kjer si jo zaradi svojih nespretnih potez izgubil. Pazi se prehitro izgovorjenih besed, ki te lahko ponovno pripeljejo tja, kjer ti ni bilo prav nič všeč. DVOJČEK Ona: Zaradi opravljanja te bo pošteno pekla vest. To bo povsem upravičeno, s^ dobro veš. da si si s takšnim ravnanjem nakopala celo kopico sovraž- nikov. Ne bi bilo slabo, če bi začela razmišljati o opravičilu... On: Trma te bo pripeljala v situacijo, ko bo še najbolje vse skupaj pustiti in reševati, kar se še rešiti da. Še najbolje bo, da se zamisliš nad svojim , nezavidljivim položajem, saj si take napake nebi j smel privoščiti. -\ RAK Ona: Spoznala boš, da si všeč nekomu, ki ti lahko nudi precej več, kot pa so tvoje sedanje zmožnosti. Prijeten konec tedna te bo popolnoma prevzel, po drugi strani pa bo pri nekom drugem vzbudil pravi val ljubosumja. On: Skrajni čas je že. da tudi ti poprimeš za delo, s^ ti poležavanje v senci ne bo prineslo prav nobe- nega dobička. Konec tedna se ti obeta zanimiva i avantura, ki se je nikakor ne izplača zamuditi... • LEV Ona: Stvari se bodo nepričakovano zakomplici-l rale in kar naenkrat se boš znašla sredi kopice] težav. Uspelo ti bo razočarati nekoga, ki ti želi] samo dobro. R^e se za nekaj časa potuhni in čakaj' na ugodnejši trenutek. j On: Z ostro pripombo boš užalil staro prijatelji-^ co, ki si že dalj časa prizadeva, da bi postala tudi; nek^j več. Dobro premisli, ali je to res tisto, kar si ■ želiš, ali pa je vse skupaj le posledica nagovarjanja '• tvojih znancev? i DEVICA Ona: Nikar se ne spuščaj v tvegane napovedi, ampak si raje pusti malo več »igralnega« prostora. Prijateljica ti bo naprej zavidala, pozneje pa se bo vendarle uspela sprijazniti z novonastalo situacijo. On: v prihodnjem tednu boš imel kar precej možnosti za sklepanje prijateljstev (in še česa bolj- šega), zato nikar ne zgrabi kar prve. Uživaj dokler še lahko in si privošči tudi kakšno malo bolj žgečk- ^ Ijivo stvar... ] • TEHTNICA Ona: Življenje si boš uredila predvsem s potrpže- Ijivostjo, nikakor pa ne z nenadnimi odločitvami. V večji družbi boš nepričakovano odkrila, da so te nedavno tega pošteno potegnili za nos. Nikar ne bodi užaljena. On: N^ ti ne bo nikar nerodno priznati narejeno napako, saj je to veliko bolje, kot pa trmasto vztra- jati do še slabšega konca. Nekdo, ki si ga nekoč že ljubil, se ti bo ponovno vmešal v tvoje ljubezenske dogodivščine. ŠKORPIJON Ona: Pojavilo se bo izredno zanimanje za tvoje proste trenutke, zato se nikar ne izogibaj tistim, ki SI jih želijo. Kdo ve, mogoče pa se bo iz vsega tega še kaj izcimilo. Pazi na zdravje, ssu se ti bližjo določene komplikacije. On: Ker ti je delo pravi užitek, si ne boš privoščil niti najmanjšega počitka, pa četudi bi ti bil še kako potreben. Takšen način življenja ti sicer zagotavlja precejšnja Hnančna sredstva, toda pomisli tudi na k^ drugega... • STRELEC Ona: Nekdo ti hoče povedati nekaj prijetnega, ti pa ga neprestana spregledavaš. Toda tudi njegovi potrpežljivosti bo prišel konec, zato poskrbi, da se ti ne bo to tudi maščevalo - kako, pa veš najbolje ti sama! On: Poslovni dogovor se bo prevesil na stran, kjer ne bo dobička ne zate, ne za tvoje partnerje. Vse prepozno si se zavedel, da ni vse v denarju, ampak je potrebno posvečati pozornost tudi obrobnim rečem... • KOZOROG Ona: Dobro premisli, kaj delaš, saj se boš na koncu v nastavljene mreže ujela prav ti sama. In takrat ti ne bo pomagala niti tvoja samozavest, niti aroganca. Le stežka se ti bo uspelo izkopati iz nastale zmede. On: Nekaj te sicer močno skrbi, vendar pa se bo izkazalo, da ni niti pol tako hudo, kot pa si si domišljal. Pomoč od sodelavca pa pričakuješ za- man, zato si raje zavihaj rokave in se čimprej primi resnega dela. . VODNAR Ona; Doi>rs novica te bo povsem pomirila, nekdo pa bo to prav lepo izkoristil Obeta se ti prijeten in romantičen vikend, iz katerega lahko r.astane celo trdnejša zveza. Zato nikar preveč ne omahuj, ampak... On: Nekdo te bo pripeljal pred golo dejstvo, da nisi ravno takšen genijalec, kot pa si si mislil ti sam. Je že res, da ti bo priznal določene kvalitete, a vendar... Vsekakor pa boš od takrat naprej veli- ko previdnejši... ^ RIBA Ona: Začela se boš ukvarjati z zadevo, od katere- ogromno pričakuješ, vendar pa bo izkupička bore^ malo. Nikar se ne zapri vase, ampak se posveti raje ] drugim, veliko bolj realnim in dosegljivejšim ci-j Ijem. ' On: Tako kot vedno ti bo tudi tokrat uspelo najti: kompromis med poslovnostjo in ljubeznijo. Ostali^ se bodo sicer čudili, kako ti to sploh uspeva, ti pa si.J boš mislil svoje in se še naprej prav imenitno za-l baval. ; 24. STRAN - 7. FEBRUAR 1991 NT&RC NASVETI RECEPTI NAŠE BABICE V predpustnem času raz- mišjamo o jedeh, ki jih pri- pravljamo ta čas in za pust. Med njimi so tudi krofi in naše babice so poznale več receptov zanje. Danes vam. posredujemo dva. Krofi I. Sestavine: 1,5 kg moke, 14 dkg kvasa, 14 dkg surovega masla, 14 dkg sladkorja, 8 rumenjakov, liter mleka, žlico ruma, sol in malo li- monine lupinice. Posebej penasto umešajte surovo maslo, pridenite slad- kor, rumenjake ter še nekaj časa mešajte. Vso to maso vlijte v pripravljeno mleko, ki naj bo v velikem loncu, pridenite še zdrobljen kvas ter malo moke. Vse dobro premešajte in pustite, da ma- sa vzhaja na toplem in da do- bro naraste. Nato vlijte vzha- jano maso na moko, prideni- te še sol, rum in limonine lu- pinice, zamesite bolj mehko testo in ga dobro stepajte, da dobi mehurčke. Testo po- krijte in naj počiva približno 20 minut. Desko potresite z moko, razvaljajte testo za en palec debelo, nato ga izre- žite z obodom za krofe. Kro- fe polagajte na pomokan prt in pokrijte jih, da lepo vzha- jajo na toplem prostoru. Ko so lepo vzhajani, jih polagaj- te v ne prevročo mast ali olje (krofi naj plavajo v masti). Pazite, da jih plagate tako, da bo zgornja stran krofa spodaj! Pokrijte jih s po- krovko, posodo malo potre- site in ko so krofi na spodnji strani svetlorumeni, jih obr- nite in zdaj odkrite dokonč- no ocvrite. Gotove polagajte na čist papir in še tople po- tresite z vanilijevim slad- korjem. Ko so vsi pečeni, posebej gladko vmešajte marmelado (najboljša je marelična), to dajte v cevko za vbrizganje ter vsakemu krofu ob strani pri venčku v sredino vbriz- gajte marmelado. Krofi ii. Sestavine: 1 kilogram mo- ke, osminko kilograma suro- vega masla ali margarine, žli- co olja, 3 rumenjake, celo jaj- ce, 10 dkg sladkorja ali bolje 5 tablet saharina, žlico ruma, vanilijev sladkor, sol in toli- ko mrzle vode, da napravite iz vseh naštetih primesi obi- čajno mehko testo za krofe. Dobro stepajte in postavite vzhajati na toplo, kar bo tra- jalo malo dalj časa kot obi- čajno. Dalje vse kot ponava- di za krofe. Bodite pozorni na sledeče: 6 dkg kvasa, žličko sladkor- ja raztopite v pol skodelice mrzle vode. KMETIJSKI NASVETI Dvojni sistem zaščite limelja Nadaljevanje iz prejšnje številke Vsa prizadevanja pa so še vedno daleč od zastavljenih ciljev. Kaže, da lahko trajnej- še rešitve pričakujemo šele vzporedno z usklajevanjem zakonodaje med članicami Evropske gospodarske skupnosti in z usklajeva- njem zakonodaje med člani- cami EGS ter ZDA. V prete- klih letih smo se slovenski hmeljarji odločali, da smo ves hmelj varovali pred bo- leznimi, škodljivci in pleveli v skladu z ameriškimi pred- pisi. To nam je omogočalo prodajo hmelja na katerokoli tržišče, tako da težav s pro- dajo hmelja ni bilo. Glede prodaje je to bilo dobro, ne pa tudi iz strokovnega vidi- ka, ker uporaba malega šte- vila pesticidov vodi k hitre- mu razvoju odpornosti pov- zročiteljev, škodljivcev, v ne- katerih primerih pa tudi ple- velov. Ob nadaljni rabi takš- nega škropilnega programa bi se kmalu razvila odpor- nost in varstvo hmelja bi po- stalo praktično nemogoče. Pri izvajanju ameriškega programa tudi za okolje ni- smo storili nič dobrega, saj nismo mogli realizirati stro- kovnih rešitev, ki jih sicer imamo. Piše: mag. MILAN ŽOLNIR IHP ŽALEC Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kako ravnati v le- tošnjem letu. Na podlagi pri- zadevanj Export Importa bo- mo za približno 30 odstotkov količin hmelja uporabljali ameriški škropilni program, za ostale količine pa nem- škega. To nam bo morda omogočalo uporabo nekaj več vrst pesticidov, kar je dobro kar zadeva razvoj od- pornosti povzročiteljev bo- lezni, škodljivcev in pleve- lov. Nemški program pa bo po sedanjih informacijah znan šele konec februarja. Vendar od njega tudi ne pri- čakujemo veliko, vprašanje je, če bo dovoljeval uporabo vseh pripravkov, ki jih za proizvodnjo hmelja v naših razmerah potrebujemo. Tre- nutno na primer v ZRN ni registriran noben pripravek za zatiranje rdečega pajka. Velike težave pričakujemo tudi pri nabavi pesticidov. Program bo znan razmero- ma pozno, zato bo nekatere pesticide morda težko izde- lati ali pa uvoziti. V prejšnjih letih smo pri reševanju teh težav imeli veliko podporo Zveznega komiteja za kme- tijstvo, ki je postopke za pri- dobitev raznih dovoljenj za uporabo in uvoz skrajšal na minimum. Upamo, da bo ta- ko tudi letos. Pesticide pri nas pretežno le formiliramo. To pomeni, da naše tovarne zmešajo po- trebne surovine in pripra- vek pripravijo za trg. Ak- tivne snovi, ki predstavlja- jo večino cene, pa tudi mno- ge druge sestavine, uvaža- mo. Delež uvoženih sesta- vin v posameznih priprav- kih je različen in znaša v ne- katerih primerih tudi 80 od- stotkov. Glede na nov tečaj dinarja bodo cene višje, v povprečju verjetno za naj- manj 40 odstotkov. Vse več je prizadevanj za boljše okolje in v to se vključuje tudu IHP. V prak- so poskušamo vnašati naj- novejše dosežke, obenem pa tudi sami raziskujemo v tej smeri. Plod naših razisko- vanj je metoda prognozira- nja pojava peronospore, kar hmeljarjem omogoča, da škropijo le takrat in tam, kjer je to res potrebno. V Sloveniji deluje 12 opazo- valnic za peronosporo. Hmeljarji so opremo kupili v glavnem sami, delovanje službe pa po svojih možno- stih podpira republiški cen- ter za pospeševanje kmetij- stva. Dobršen del razisko- valnih naporov usmerjamo tudi na področje aplikacije, torej tehnike škropljenja. Dosedanji rezultati kažejo, da je v nekaterih primerih odmerke pesticidov mogoče zmanjšati celo za eno tret- jino. HORTIKULTURNI KOTIČEK Ureditev vrta Povsod po Sloveniji ra- stejo nova naselja, veliko je zasebnih hiš in ob njih so navadno zelene površine in vrtovi. Zakaj ne bi bili ure- jeni tako, da so vabljivi, prijetni, polni presenečenj od zgodnje pomladi do poz- ne jeseni? Za takšna vrtna preseneče- nja je potrebno vrt ali zeleni prostor okoli hiše strokovno in načrtno urediti. Pri izdelavi načrta za vrt moramo upoštevati želje lastnika tega vrta in hiše ter jih uskladiti z velikostjo vrta, njegovo lego in kvaliteto tal. Upoštevati moramo, da so- doben vrt ni pokrajina v ma- lem ali park, zato v majhnem vrtu ne bomo sadili bujno ra- stoča drevesa, katera vidimo v parkih. Prav tako ne bomo v našem kontinentalnem podnebju sadili mediteran- skih rastlin. Najprej naredimo dober strokovni načrt za zasaditev vrta. To naredimo tudi v pri- meru, če nimamo dovolj sredstev za zasaditev vseh dreves in rastlin naenkrat. Oblikovali in postopoma bo- mo sadili naš vrt nekaj let in ob tem pridobivali znanje o rastlinskem svetu, ki nas bo navdušil in pomirjal. Osnovni elementi vrta so: trata, drevje, grmovnice, cvetoče trajnice, živa meja, sadno drevje in vrtnine. Sem prištevamo tudi različne gradbene elemente kot so poti, ograje, podporni zidovi, pergole, vrtne ute, terase, po- čivališča, vodni detajli, skulpture, itd. Hišni vrt se v glavnem se- stoji iz predhišnega prostora, bivalnega vrta z bivalnim ko- tom, počivališča, sadnega in zelenjavnega vrta ter vrtnih poti. JAGLENKA MARKULJ-LEBAN načrtovalka zelenih površin MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH'ŽEROVNIK Zadnjih nek^ številk Nove- ga tednika smo v Modnem kle- petu brali o modi za slovesne priložnosti, potem pa smo prav na hitro pokukali še k tisti, pravi zimski modi, plaščem in pleteninam, ki nam vsaj malce pogrejejo hladne dni. Za danes je Vlasta Cah-Žerovnik spet pripravila zapis o tem, kako se obleči za večerne slovesnosti. Kaže, da se še najlažje odlo- čimo za primerno oblačilo, če imamo kar najmanj časa za iz- biro garderobe. Če pa vemo za dogodek veliko časa prej, po- tem pa so temu primerno večje tudi zadrege z oblačili. Seveda pa lahko ta čas tudi izkoristi- mo za dirobne popravke in do- polnitve naših starih oblačil, ki jih z nekaj iznajdljivosti m spretnosti lahko spremenimo I v čisto nova, sijoča večerna oblačila. In prav o tem piše tu- di naša rnodna svetovalka Via sta Cah-Žerovnik. Za konec pa pe povabilo - naša škatla, v kateri zbiramo nagradne kupone za žrebanje konec marca, se hitro polni, a še vedno je dovolj prostora, da vanjo uvrstimo tudi vašega. Seveda pa tudi vprašanja in prošnje za nasvet, ki jih prila- gate nagradnim kuponom, so. oblikujejo naš Modni klepet, ki je potem resnično takšen, da ga radi preberete. Uredništvo Plišasti žamet in svila Sestri Matejka (17) in Joži- ca (22) sta prihodnji mesec povabljeni na slovesnost, za katero bi želeli obleči kaj le- pega, modnega, vendar s čimmanjšimi izdatki. Matejka obožuje mini, če- prav dvomi, ali si ga lahko privošči s svojimi »nemogo- če koščenimi nogami«, kot sama kritično ugotavlja. Jožico pa skrbi nekaj kilo- gramov viška okrog bokov, ki si jih je nabrala od lani. Od takrat ima namreč še čisto uporabno in le enkrat noše- no obleko iz svilenega jerse- ja, pretkanega s svetlečim lu- rexom, ki pa ji je žal nekoli- ko pretesna. Zanima jo, ali obstaja kakšna možnost pre- delave? Odgovor: Matejka si naj iz svetlečega, plišastega žame- ta ukroji nadvse enostavno, poloprijeto obleko z letos ta- ko priljubljeno kapuco ali nekoliko večjim, prav tako modnim ovratnikom. Tudi zelo vitke noge prav dobro prenesejo mini, vendar mo- rajo biti nogavice debele vol- nene, svetle vzorčaste, ali še najbolje - sijoče v zlati ali srebrni barvi! V tem primeru naj bo enak tudi pas na oble- ki, ali detalj na bluzi. Seveda si lahko pomaga tudi z gama- šami in škornji, ki segajo čez koleno, vendar so ti za slo- vesne priložnosti že nekoli- ko manj primerni, če se v barvi in materialu popol- noma ne ujemajo z obleko. Jožici pa predlagam, da svoj problem s preozko oble- ko reši z dvema metroma svile v odgovarjajoči barvi, iz katerega si naj sešije nekak- šen paleto, ki ga asimetrično, z drobnimi naborki prišije na sprednji del obleke. Na- mesto svile se lahko odloči tudi za sifon ali muslin, vse- kakor pa mora biti material zelo tanek, in nežno padajoč, ustvarjajoč vtis, kot bi bil le ogrnjen okrog telesa! VLASTA CELJSKE LEKARNE CELJE razpisujejo prosta dela in naloge š posebnimi pooblastili in cdgovornostmi vodenje računovodstva. Pogoji za zasedbo: - strokovna izobrazba VI/I zahtevnostna stopnja VIP ekonomist - 5 let delovnih izl