NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
7. februar 1991 • šte¥ilka 5 • leto XLV • cena 20 dinarlev
22.500 izvodov - 32 strani
Bos zivel,
Blaž?
Mali Blaž Skornšek iz Laškega je prejšnji teden v Londonu
prestal dve hudi operaciji. Po prvi je bilo tako hudo, da je
kazalo, da mu lahko pomaga le še bog. Zdaj pa mu že gre na
bolje. Več v reportaži Boj za Blaževo življenje na strani 7.
Harley street klinika v Londonu je klinika upanja za štiriletnega Blaža Skornška.
Stran 1
Gremo na morje!
-interier
Šlandrov trg 9 Žalec
Najbolj obiskana trgovina
s pohištvom in
stanovanjsko opremo na
štajerskem
Zakaj? Najnižje cene in
ugodni kreditni pogoji!
Pravi naslov za nakup
pohištva
Stran 16
Bog razbrzdanega
veseiia
stran 5
Spopad s težKlsr.
dihaniem
stran 2
Kritika ministra
Bastia
—: ".S
wiiiaii lo
Srečlfo Ladinelf-
Pismo iz zapora
stran 12
Drameijsica
iiuda liri
2. STRAN - 7. FEBRUAR 1991
NT&RC
DOGODKI
Večer s
Cirilom
Zlobcem
Slovenci v očiščenju in
pomlajenju - to je tema še-
stega Celjskega večera, ki
bo tokrat v Zdraviliškem
domu na Dobrni. Gost ve-
čera bo Ciril Zlobec, član
predsedstva Republike
Slovenije in nedvomno
najvidnejši slovenski
pesnik.
Moderator večera Drago
Medved bo gosta vpraševal
o aktualnih problemih slo-
venstva, o slovenski držav-
ni in kulturni samobitnosti,
o tistem, kar spremlja bolj
ali manj prijazne slovenske
poplebiscitne čase, pa tudi
o literaturi in pesništvu,
kar je Cirilu Zlobcu zagoto-
vo bližje kot politika. Mor-
da je zanimivo še vedeti, da
Ciril Zlobec v slovenskem
državnem predsedstvu
med drugim skrbi za spra-
vo med Slovenci, zato celj-
ski večer ne bo mogel tudi
mimo te tematike, ki je
v zadnjem letu pogosto
vzbudila izjemno zanima-
nje, pa tudi nasprotujoče si
reakcije med slovenskim
prebivalstvom.
Po ciklusu petih celjskih
večerov, ki so bili v hotelu
Evropa, so se organizatorji
odločili za novo »lokacijo«,
za hotelski kompleks na
Dobrni. Vodstvo hotela
Evropa zaradi ekonomskih
razlogov in zaradi premajh-
nega zanimanja ni bilo več
zainteresirano za priredi-
tev, ki je v določeni meri
razgibala celjsko družbeno
življenje, pomenila pa je tu-
di afirmacijo Celja v širšem
prostoru. Celjski večer bo-
do programsko enaki, kot
so bih doslej, le da na Dobr-
ni za udeležence večera ne
bo obvezne večerje. Šesti
celjski večer s Cirilom
Zlobcem pa bo nekoliko
drugačen tudi zato, ker je
povezan s kulturnim praz-
nikom. Pred pogovorom
s Cirilom Zlobcem bo na-
stopil celjski komorni zbor.
In še ena zanimivost - or-
ganizatorji celjskih večerov
so prejeli odgovor tovariši-
ce Jovanke Broz, ki je spo-
ročila, da v tem trenutku še
ne more priti v Celje, ven-
dar vabilo sprejema. Po-
temtakem je še možnost,
da bo eden izmed prihod-
njih gostov Celjskih veče-
rov tudi Jovanka Broz.
J. V.
Kritika ministra Bastia

Ali imajo celjski prenovi-
telji prav. ko kritizirajo Mak-
sa Bastia. republiškega mini-
stra za tržišče in splošne go-
spodarske zadeve, ker se kot
podpredsednik celjske ob-
činske skupščine ne udele-
žuje njenih sej? Točneje - ali
je to resnični vzrok za kri-
tiko?
Napadi na ministre v repu-
bliški in občinski vladi - ali
celo zahteve po odstopih - so
zmeraj dražljiv del parla-
mentarne demokracije.
V zadnjem času so se
v skupščini in v javnosti zgo-
stile kritike na račun posa-
meznih ministrov in resorjev
v republiškem izvršnem sve-
tu, nič drugače pa ni v obči-
nah. Različne kadrovske in
drugačne »aferice« kar mr-
golijo tudi na celjskem ob-
močju, od Mozirja in Velenja
do Celja, pa tudi drugod. Po-
nekod zadržujejo odstope
članov vlade, drugje pa so
Demosove koalicije tako
močne in opozicija tako šib-
ka, da sploh ne sprejemajo
nikakršne pobude za razpra-
vo. Vseeno je. ali so zahteve
pobudnikov upravičene ali
ne, ali seje že nabralo dovolj
vzroko za kritično oceno in
povsem vseeno je celo. če
življenje zahteva premislek
o tem, kaj dela vlada ali ka-
sen njen resor. Toda kolikor
je res, da parlamentarna ve-
čina pač vlada po svoje in ne
izbira sredstev, kiji pomaga-
jo obdržati ravnovesje v ko-
aliciji ali v skupščinskem od-
ločanju, tako je obenem res.
da opozicija pri vsem tem ni
nič manj nedolžna.
Primer z Maksom Bastlom
je in ni tipičen. Celjskim pre-
noviteljem ne more nihče
odreči pravice do kritike, še
posebej, ker gre tudi za pod-
predsednika celjske občin-
ske skupščine in ne samo re-
publiškega ministra. Toda
težko je sprejeti utemeljitev
kritike - češ, minister se ne
udeležuje sej občinske
skupščine. Tak argument
kajpak ni brez vsakršne ce-
ne. Vprašanje pa je, ali je to-
liko tehten, da si zasluži jezo
in  vznemirjenje prenovite-
ljev. Celje se tako in tako ne
more pohvaliti niti s števi-
lom ministrov niti s številom
ljudi, ki bi v republiki zase-
dali najpomembnejše poli-
tične, gospodarske in oblast-
ne pozicije. A če do takih
mest pride, je prav Celje pr-
vo, ki poskuša »svojim <^ pod-
staviti nogo.
To ne pomeni, da bi ljub-
ljanske Celjane že vnaprej
odvezah vseh grehov, tudi
Maksa Bastia ne. Toda če je
kaj pomembno, je pomemb-
no to, kaj dela in kako dela
kot minister in kaj lahko
v taki vlogi dela kot pod-
predsednik občinske skupš-
čine. Delo, profesionalni in
strokovni kriteriji, izvedba
sprejetih in dogovorjenih
programov - to naj bodo os-
nove za kritični pogovor
o ljudeh, ki opravljajo funk-
cije, pa naj bodo ljudje črne
ali rdeče barve. In če gre že
za Maksa Bastia kot pod-
predsednika celjske občin-
ske skupščine, je temelj raz-
mejevanja predvsem to, ka-
ko in koliko je lahko uspeš-
no, tudi v korist svoje mati-
ce, združeval obe dolžnosti.
Detajli so v življenju in po-
litiki kakor med na suhi
skorji kruha. A če je kruh
suh in čeprav je le skorja, je
še zmeraj kruh. Zdaj se po-
gosto zdi, kot da so ljudem
važnejši detajli kot bistva. Iz
žalske občine se na primer
sliši, da je nenadoma sporna
postavitev spominske plošče
za pesnika Franceta Oniča
(rojenega v Petrovčah), ker
je bil menda v življenju ne-
kaj časa preveč na levi stra-
ni, torej je bil komunist. Ne-
nadoma sploh ni bistveno,
da je bil pesnik...
V zadnjem letu to ni niti
prvi niti zadnji primer, pa
najsi gre za krščanskega de-
morkata Maksa Bastia aH za
pokojnega Franceta Oniča,
pesnika, ko je za človeka bi-
stvenejša ideološka oziroma
strankarska pripadnost kot
pa človek sam. Če je bilo to
nekaj časa razumljivo pač za-
to, ker se nekaj zgodovine
zmeraj v življenju ponovi in
ker smo ljudje pač naklonje-
ni revanšizmu. zdaj polago-
ma le naj prihaja čas, ko bo
strankarska razcepljenost
družbe nekaj povsem narav-
nega. Vendar strankarska
pripadnost in politično pre-
pričanje ne moreta biti niti
start za kakršnokoli promo-
cijo v življenju, pa tudi ne za
bolj ali manj za lase privleče-
ne kritike in napade. Ali še
za nekaj več - za zavestne
diskvalifikacije umazanega
politikantstva. Najbrž v pri-
meru Maksa Bastia ne gre za
to. Je pa blizu. V teh dneh.
dneh slovenskega kulturne-
ga praznika, je čas tak. da je
morda beseda o nekulturi
v odnosih med ljudmi bolj
vroča tema kot kultura
sama.
JOŽE VOLFAND..
Evropske
norme ob
balkanskih
plačah
Socialistična stranka
Slovenije naj bi postala
delavska stranka, pred-
vsem na področju social-
nega standarda delav-
cev, so poudarili na sre-
čanju vodstva kluba po-
slancev Socialistične
stranke republiške
skupščine s celjskim klu-
bom poslancev te stran-
ke. Četrtkovo srečanje
obeh klubov, ki se ga je
udeležil tudi Jože Smole,
naj bi bilo začetek pogo-
stejših medsebojnih
stikov.
Na srečanju so poslanci
izmenjali svoje izkušnje
in ugotovili, da so sicer
kot poslanci aktivni, a za-
radi premajhnega števila
nimajo vpliva na premo-
čan Demosov glasovalni
stroj. Na srečanju občin-
skega in republiškega
kluba poslancev SSS so
pretresali tudi zadnja do-
gajanja v republiški
skupščini. Novi, že spre-
jeti zakonodaji očitajo, da
daje privilegije delodajal-
cem, zanemarja pa delav-
ce. To dokazuje tudi do
neke mere kar vsiljena
delopravna zakonodaja,
po drugi strani pa močno
zavlačujejo s sprejemom
socialnih programov in
urejanjem statuta sindi-
kata.
Vlada bi morala pri
sprejemanju novih zako-
nov, po mnenju sociali-
stov, bolj upoštevati do-
sedanje izkušnje in realne
razmere, pri zgledovanju
po Zahodu pa biti bolj se-
lektivna. Nova davčna
politika ima to pomanjk-
ljivost, menijo socialisti,
da izhaja iz evropskih
norm ob balkanskih
plačah.
U.K.
Protestni odhod s skupščine
Celjska občinska skupšči-
na očitno postaja vse manj
učinkovita in se vse bolj za-
pleta v medstrankarske
spopade. To še posebej ve-
lja za zadnje zasedanje, ki
tudi po štirih urah razprav
ni dalo nikakršnih oprijem-
ljivih rezultatov. Namesto
tega so poslanci Stranke de-
mokratične prenove pro-
testno zapustili sejo.
Prve ure zasedanja so bile
namenjene obravnavi poro-
čila o uresničevanju progra-
ma četrtega samoprispevka,
ki pa se je sprevrglo v vses-
plošno razpravo o problemih
in kritikah na račun bolniš-
nice. Tako so nazadnje točko
prestavili na naslednje zase-
danje. Nič bolje ni bilo v na-
daljevanju. Demos je očitno
hotel poslancem' opozicije
odvzeti vsako nadaljnjo
možnost zastavljanja vpraša-
nja zaupnice Silvestru Dre-
venšku, pri kateri so poslan-
ci SDP vztrajali že nekaj me-
secev, pa je niso uspeli spra-
viti na dnevni red zasedanja.
Ker se je medtem izkazalo.
da lahko vprašanje zaupnice
članu občinske vlade ogrozi
izvršni svet v celoti, se je
predsedstvo skupščine lotilo
sprememb ustreznih občin-
skih aktov, ki govorijo o ne-
zaupnici in razrešitvi. Vse do
zadnjega zasedanja je šlo
brez večjih zapletov, ko pa
naj bi končno sprejeli bese-
dilo predloga, je Demos gla-
soval proti in tako je odlok
o spremembah razrešitve
funkcionarjev padel v vodo.
Pritožbe poslancev SDP in
zahteve po nadaljnjem us-
klajevanju niso nič pomaga-
le. Le spremembe statuta, ki
govorijo o vprašanju zaupni-
ce, so predstavili na nasled-
nje zasedanje, kar pa ima
pravega smisla, saj sta oba
dokumenta med sabo pove-
zana. Poslanci SDP so nato
protestno zapustili zaseda-
nje (njihovo izjavo si lahko
preberete med Pismi).
Poslanec Matjaž Železnik
je priznal, da so se v Demosu
dogovorili, da bodo glasovali
proti, vendar po njegovih be-
sedah   zaradi   nedorečenih
sprememb v obeh aktih.
Kljub temu je bilo vsem jas-
no, kje so razlogi. Opozicija
tako vprašanja zaupnice še
nekaj časa ne bo mogla spra-
viti na dnevni red zasedanj
skupščine, razrešitev enega
člana vlade pa bi še vedno
pomenila njen odstop v celo-
ti, za kar pa po mnenju vod-
stva skupščine trenutno ni
razloga. Morda pa se bo kdo
vprašal, kaj je z zaupnico ta-
ko neučinkoviti skupščini
kot je celjska?
T. CVIRN
(Ne)zaupnica mozirskemu IS?
Predsednik izvršnega sve-
ta v Mozirju Alfred Božič naj
o svojem delu in delu izvrš-
nega sveta poroča poslan-
cem v občinski skupščini,
nato pa naj zahteva glasova-
nje o zaupnici oziroma o ne-
zaupnici celotnemu izvršne-
mu svetu, so sklenili člani te-
ga organa. Na nizkotna obre-
kovanja IS ne bo odgovarjal,
nekatere stvari pa bo uradno
pojasnil.
Te sklepe so člani mozir-
skega IS sprejeli zaradi go-
voric, ki vedno bolj krožijo
v občini. Še enkrat so pono-
vili, da so se za kršitev zako-
na o začasni prepovedi seč-
nje lesa odločili vsi skupaj,
torej je za to odgovoren iz-
vršni svet. Za menjavo ka-
drov v Elkroju pa je Alfred
Božič povedal, da je bila to
njegova osebna odločitev in
da je tudi svetoval kot Alfred
Božič in ne kot predsednik
izvršnega sveta. To bo pojas-
nil tudi poslancem v skupš-
čini, ki bodo zasedali pred-
vidoma 20. februarja.
Člani izvršnega sveta so na
seji v četrtek sprejeli tudi
program dela, a le za pol leta.
saj za naprej ni jasno, kaj bo
z novo ustavo in volitvami.
V mozirski občini bodo usta-
novili javno podjetje, ki bo
družba s polno odgovornost-
jo, njeno delo pa bo nadziral
IS. Javno podjetje bo uprav-
ljalo s komunalo in stanova-
nji in bo v celoti odgovorno
za svoje odločitve. Člani iz-
vršnega sveta so se pogovar-
jali tudi o problematiki seč-
nje v gozdovih. Še enkrat so
poudarili, da priporočilo se-
kretariata za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano, da naj
gozdarji še naprej omejujejo
sečnjo, pomeni isto kot za-
kon o moratoriju. Če bodo to
priporočilo spoštovali, bo
proizvodnja ponovno prepo-
lovljena.
U.K.
Nočejo denarja, ampak zemljo
v soboto so v Žalcu ustanovili podružnico Združe-
nja lastnikov razlaščenega premoženja.
Srečanja, ki ga je organiziral Demos, se je udeležilo
okrog 60 ljudi iz žalske občine. Za predsednika
podružnice so izvolili Franca Rojnika iz Grušovelj,
odbor pa sestavljajo Drago Vizovišek iz Ložnice,
Manja Krašovic iz Žalca, Ana Kosu iz Ojstriške vasi,
Ivan Jošt iz Gotovelj. Franc Rovšnik iz Trnave ter
Danilo Gorjup iz Žalca. Naloga podružnice bo pred-
vsem varovanje interesov oškodovancev in vključeva-
nje v razreševanje problematike. Vračanje premoženja
bo v žalski občini dokaj trd oreh, saj seje na komiteju
za gospodarstvo doslej nabralo že približno 400 vlog.
Na srečanju v prostorih gasilskega doma so nekdanji
lastniki menili, da zakonodaja, ki jo pripravljajo
v republiki, premalo upošteva interese oškodovancev.
Kmetje so tudi tokrat vztrajali, da želijo dobiti nazaj
zemljišča, in ne pristajajo na kakršno koli drugačno
reševanje problematike, na primer na izplačevanje od-
škodnin.
IB
Voda pošteno opljusknila Laščane
Za več kot 468 milijonov dinarjev
škode je povzročila povodenj, ki je tudi
po Laškem pustošila novembra lani. Po-
plava je prizadela 184 gospodinjstev in
1068 oseb, poplavljenih je bilo 140 hek-
tarjev kmetijskih zemljišč ter poškodo-
vanih več stanovanjskih hiš in stano-
vanj v blokih. In kako v Laškem od-
pravljajo posledice?
Najhuje je poškodovan stanovanjski
blok na Rimski cesti 8 v Laškem, v kate-
rem je 32 stanovanj, s skupno 60 stano-
valci. Sanacija objekta, ki ne zagotavlja
primerne varnosti stanovalcem, ne pride
v poštev, saj bi bili stroški zanjo višji kot
novogradnja. Zato ga bodo porušili,
v kratkem pa morajo v občini zagotoviti
ustrezna stanovanja vsem 32 družinam.
Za odstranjanje posledic povodnji so
v Laškem prejeli iz republiških solidar-
nostnih sredstev nekaj manj kot štiri in
pol milijone dinarjev, kijih bodo razdeli-
li, glede na povzročeno škodo, med po-
plavljena podjetja in ustanove v višini
osem odstotkov od ocenjene škode.
Sicer pa je precej pomoči v občino pri-
spelo tudi na naslov občinske organizaci-
je Rdečega križa. Poleg številnih podje-
tij, ki so pri^pGVsia ^2di5i denar bodisi
proizvodne artikle poplavljencem, sO uli;
Laščani deležni tudi pomoči iz tujine. Ta-
ko so prejeli 20 tisoč nemških mark iz
Pliezhau.sem ter pred nedavnim kamion
rabljenih oblačil m obutve iz Avstrije.
Vehk del te pomoči je občinska organi-
zacija Rdečega križa namenila Zdraviliš-
ču Laško, iz blagovnih rezerv pa so raz-
delili prehrambene izdelke poplavljen-
cem. Iz republiških blagovnih rezerv so
prejeli pomoč za 150 družin, poleg tega
pa je tudi občinska organizacija RK zbra-
la večje količine rabljenega pohištva in
bele tehnike ter več kot sto tisoč dinar-
jev. Vse to so v občini Laško razdeljevali
do 3L januarja, potem pa so akcijo usta-
vili in preostale artikle popisali. Pomoč
so nudili 244 gospodinjstvom v skupnem
znesku več kot milijon in pol dinarjev,
pri tem pa ni upoštevana pomoč Zdravi-
lišču Laško.
Te dni se bo ponovno sestala komisija
za odpravljanje posledic poplave. Dogo-
vorili se bodo o nadaljnjih aktivnostih na
področju razdeljevanja pomoči poplav-
ljencem.
N.G.
Proračun za naložbe
v občini Laško predvidevajo, da bo
občinski proračun letos znašal okoli 220
milijonov dinarjev. Sredstva proraču-
na naj bi predvidoma namenjali pred-
vsem za naložbene dejavnosti in čim
manj za administrativne. Letos name-
ravajo štiri milijone dinarjev iz prora-
čuna nameniti za dograditev kulturne-
ga doma v Laškem, nekaj več pa še za
dograditev zdravstvenega doma v Ra-
dečah. Proračunski denar bodo nameni-
li tudi za razširitev zdraviliške dejav-
nosti ter za ekološke programe, na po-
droČ'u izobraževanja pa predvsem za
izbofjšanje kakCV05"i Š-Iske^a pouka.
Pri dograditvi zdravstvenega cioma
v Radečah naj bi del sredstev zbrali še iz
samoprispevka, ki ga oodo letos zbirali
Radečani, in iz amortizacije Zdravstve-
nega centra Celje. V Laškem, kjer prav
tako razmišljajo o gradnji novega zdrav-
stvenega doma, pa naj bi letos začeli zbi-
rati sredstva, da bi lahko predvidoma pri-
hodnje leto pričeli graditi.
Član izvršnega sveta Petar Hrastelj je
ob tem sprožil vprašanje visokih davčnih
odmer, ki po novem bremenijo tako za-
sebnike kot tudi gospodarstvo nasploh.
Zato so na izvršnem svetu sklenili, da
bodo v bodoče namenjali intervencijska
sredstva občinske vlade, namenjena go-
spodarstvu, tudi zasebnim podjetnikom
in obrtnikom, od občinskih poslancev
v rcDllbliški skupščini pa bodo zahtevali,
naj se tam zavzamCjO razbremenitev
gospodarstva. N. G.
DOGODKI
NT&RC
7. FEBRUAR 1991 - STRAN 3
Ni strahu pred sevanji
y celjski bolnišnici ne ogrožalo ne bolnikov, ne osebja, ne okolja
strah pred nuklearnimi medicin-
skimi preiskavami v celjski bolnišni-
ci je neupravičen. Diagnostične prei-
skave opravlja dobro usposobljena
ekipa s sodobno aparaturo. Pri delu
uporablja običajne radiofarmacevti-
ke (predvsem radioaktiven tehnecij
i razpolovno dobo 6 ur), kakovost de-
la je na visoki strokovni ravni.
Odlagališče radioaktivnih odpadkov
je v kleteh v ustreznih jeklenih oklepa-
jih, kjer so odpadki do popolnega raz-
pada, odprti viri ionizirajočega sevanja
pa ne dosegajo dovoljenih mej. Prei-
skave z gama kamero torej ne ogrožajo
ne bolnikov, ne osebja, ne okolja. To
sta prejšnji teden na novinarski konfe-
renci potrdila namestnik republiške
sekretarke za zdravstveno in socialno
varstvo dr. Tone Košir in glavna repu-
bliška sanitarna inšpektorica dr. Met-
ka Macarol-Hiti.
Zagotovila strokovnjakov, ki po-
stavljajo na laž govorice o škodljivem
^lovanju nuklearnega, laboratorija,
temeljijo na strokovnem poročilu
o rednem pregledu Oddelka za endo-
krinologijo in nefrologijo z nuklear-
nim laboratorijem, ki ga vodi docent
dr. Franc Fazarinc. Strokovni pregled
je opravila komisija Univerzitetne kli-
nike za nuklearno medicino iz Ljublja-
ne, vodil pa jo je profesor dr. Miran
Porenta.
V času, ko nas ionizirajoča sevanja
v okolju vedno bolj ogrožajo, je strah
pred vsakim dodatnim sevanjem raz-
umljiv. Toda v celjski bolnišnici ne
obsevajo brez potrebe zdravih ljudi.
Obsevajo bolnike, pri katerih je po-
trebno razjasniti bolezen, določiti di-
agnozo. »Trdim, da je doprinos seva-
nja bolni populaciji pri nas le 3 do
4 odstotke celotnega obsevanja, ki ga
bolniki dobijo za razjasnitev bolezni,«
je dejal dr. Franc Fazarinc. Že malo
matematike potrjuje njegove besede.
Nuklearni laboratorij dela za širše celj-
sko območje, za približno 250 tisoč
prebivalcev. Od leta 1978, ko so dobili
gama kamero, letno pregledajo 3 do
4 tisoč bolnikov. V istem času opravijo
na našem območju 45 do 50 tisoč sli-
kanj z rentgenskimi aparati, kjer so
obsevalne doze višje kot pri radioizo-
topskih preiskavah. Po podatkih je
med z radioizotopi pregledanimi kar
15 odstotkov življenjsko ogroženih.
Preiskava, ki omogoča hitro in pravil-
no diagnozo in na njeni osnovi takoj
pravo pomoč, pač ne sodi na listo za
življenje nevarnih preiskav.
Tako kot so v bolnišnici učinkovito
razčistili z govoricami o nepravilno-
stih na tem oddelku, bodo tudi z odpr-
timi vprašanji odnosov in strokovnosti
na internističnih oddelkih v celoti. Se
ta teden pričakujejo izreden pregled
vseh internističnih strok v Celju, ki ga
bo opravila posebna komisija republi-
škega sekretariata za zdravstveno in
socialno varstvo. Resnica se bo izkaza-
la - če seveda še k^j verjamemo stro-
kovnjakom.
MILENA B. POKLIC
SVET MED TEDNOM
Piše: Robert Gorjanc
Prayna ali divja vojna
če globlje dojamemo znameniti stavek Clausewitza, da
je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, se zaliv-
ska vojna ni začela z zasipavanjem ameriških bomb na
Bagdad. Začela seje že dosti prej, z iraškim blitzkriegom
na Kuvajt, 2. avgusta, kot nadaljevanje sredstev, ki niso
privedla do sporazuma med državama, skreganima zaradi
nafte. Vse kar se je dogajalo med 2. avgustom in 15.
januarjem je bila politika raznih sredstev med vojnama,
torej tudi že vojna.
Dokaze za to lahko najdemo tudi v mednarodnem
pravu. Postavlja se vprašanje v kolikšni meri gre pri zaliv-
ski vojni za pravno, v kolikšni meri za divjo, necivilizirano
vojno. Osnovni aksiomom sodobnega mednarodnega
prava je, daje vojna prepovedana 1. člen ustanovne listine
Združenih narodov). Asidrassy piše, da je začetek napa-
dalne, nepravične vojne (seveda Irak in ZDA po svoje
razlagal, kdo se v tej vojni brani in kdo napada) prekršek
prava in da se lahko kaznuje kot zločin, toda samo vojsko-
vanje mora biti urejeno z nekimi predpisi, ker bi bil boj
brez vsakih omejitev divjaški.
Vojno pravo je v veliki meri tudi zgodovinska katego-
rija, ki pravo podobo in fair play vojnih akterjev razkrije
šele veliko kasneje, največkrat po prenehanju sovražnosti,
ko imajo pristojne mednarodne komisije in raziskovalci
dostop do večjega števila podatkov. Zalivsko vojno so
mnogi že poimenovali cenzurirana vojna, saj na obeh voj-
skujočih se straneh deluje neveijetni selektivni mehani-
zem, kar izredno otežuje ugotavljanje pravnosti vojne.
Vojna bo nov velik preizkus za obstoječe vire mednarod-
nega prava, ki seje za tedanje še eksotične načine bojeva-
nja začelo s Pariško pomorsko deklaracijo iz leta 1856 in
Petrograjsko deklaracijo o uporabi eksplozivnih nabojev
iz leta 1868 in potem preko ženevskih in haških konvencij,
deklaracij in protokolov doživelo z višjimi oblikami boje-
vanja veliko vsebinsko evolucijo, tako da so danes pravno
pokrita vsa področja vojskovanja.
Ves potek zalivske krize od 2. avgusta naprej je že navr-
gel dovolj gradiva za oceno civiliziranosti vojne, nekaj
pravnih referenc pa je mogoče napovedati na osnovi
nadaljnjih vojnih algoritmov, ki sta jih obe strani zaupali
svetovni javnosti. Čeprav mednarodno vojno pravo to
predpisuje, seje Irak vedel zelo moderno, ko Kuijatu ni
napovedal vojne. Na podoben adut presenečenja je igral
tudi Bush. Smisel neobjave vojne je v tem, da ne postaneš
krivec za začetek vojne. Kajti drugo pravno dejstvo
o vojni, »nastop sovražnosti«, ne pomeni še hkrati vojaške
akcije in se lahko razlaga zelo elastično. Irak Kuvajta ne
more proglasiti za svojo 19. provinco, kajti po mednarod-
nem pravu se z okupacijo ozemlje ne pridobi, pač pa se,
kot »zmaga nad sovražnikom« začasno suspendira prejš-
nja oblast in se vzpostavi oblast okupanta. Toda država,
torej Kuvajt, ohrani suverenost (do tega ozemlja bi lahko
prišel Irak samo z mirovno pogodbo). Haški pravilnik in
ženevska konvencija (1907, 1949) prepovedujeta Iraku od
Kuvajtčanov zahtevati pripadnost, služenje v njihovih
oboroženih silah, ne sme jih siliti k obveščanju, izrecno pa
je prepovedano jemanje talcev, okupant mora spoštovati
osebno čast okupirancev. Če držijo govorice pobeglih iz
Kuvajta o ubojih, posilstvih, mučenjih, ropih, potem je
Irak storil že veliko težkih zločinov.
Mednarodno vojno pravo (haške konvencije) od vojsku-
jočih strani zahteva določene omejitve, ki zadevajo osebe,
objekte, orožje, način vojskovanja in spoštovanje poseb-
nih pravil o ranjencih, bolnikih in ujetnikih. Ali zavezni-
ška koalicija bombardira Bagdad po pravnih normah?
Pritrdila je slišati iz ameriškega generalštaba, iz iraških
virov pa, da so pobili že 30 tisoč civilistov. 5. člen haškega
pravilnika prepoveduje bombardiranje nebranjenih mest,
luk, vasi, naselij in stavb, opravičuje pa bombardiranje
vojnih ciljev, da bi se uničila vojaška sposobnost sovraž-
nika.
Haška pravila prepovedujejo uporabo strupov, strupe-
nega orožja in plinov ter bakterioloških sredstev. Tu pri-
haja do vozla, saj so o teh normah v mednarodnem pravu
deljena mnenja: te prepovedi naj bi bile del običajnega
mednarodnega prava, ne samo pogodbenega, torej
obvezne za vse. Irak lahko igra na karto, da teh pravil ni
podpisal in kemično orožje upošteva v opciji vseh dovolje-
nih sredstev »obrambe«. Za jedrsko orožje še ni izdelanih
izrecnih prepovedi, zaradi ubijalskih učinkov se v vojnem
pravu šteje pod prepovedi strupenih in bakterioloških
sredstev.
Pravi šolski primer seje zgodil v prvi kopenski bitki pri
Hafdžiju. Iraški tanki so s cevmi bih obrnjeni proč od
ameriške vojske, ko pa se jim je ta približala, so odprli
ogenj. Iraški poveljniki so to razumeU v duhu stavka
haškega pravilnika, ki pravi, da vojne prevare niso prepo-
vedane, če so v iskanju prednosti namenjene temu, da
zavedejo sovražnika. Ker so Američani pomislili na pre-
dajo, si to lahko razlagajo kot prepovedano zlorabo, ki sodi
v žanr deliktov streljanja po dvigu rok, po beli zastavi ali
odprtju ognja iz kakšnega templja (umetniški spomeniki
se ne smejo uporabljati kot sredstvo vojne). Doslej ni
poročil z obeh strani o deviacijah pri ravnanju z ranjenci,
bolniki in zaporniki.
Predpisi mednarodnega prava imajo zelo velik pomen
za izhod zalivskega spopada. Njihovo upoštevanje velja
kot izrazit politično-propagandni dejavnik. Če bi Irak svo-
jim potencialnim arabskim zaveznikom uspel prikazati
Američane kot brutalneže, ki v svojih »imperialističnih
ciljih« ne izbirajo sredstev, bi morda Husein lahko bolj
računal na tako želeno širjenje spopada do razsežnosti
svete vojne. In obratno. Če bi Američani z odkrivanjem in
razpihovanjem Sadamovih deliktov uspeli Arabce
dokončno prepričati o njegovi diaboličnosti, bi se nemara
odločilno zmanjšalo število fanatikov, ki so zanj priprav-
ljeni umreti. To pa je za obe strani tudi naložba za konec
vojne, ko se bo začel neizbežni stečs^ni postopek seda-
njega reda na Bližnjem vzhodu.
Mati Emo in deset hčera
Z Izplačilom materialnih stroškov preprečiti splošno stavko
Namesto starega Ema po-
sluje od 1. februarja deset
novih podjetij in krovna or-
ganizacija EMO. Ta je last-
nica osnovnih sredstev,
lastniki obratnih sredstev
pa so podjetja. Kot je pove-
dal glavni direktor Jože Gu-
benšek, bodo v enem mese-
cu zaživele vse nove oblike
vodenja, že sedaj pa se pri-
pravljajo na naslednji ko-
rak - na privatizacijo. Pri
njej želijo doseči, da bi se-
danji in upokojeni delavci
Ema dobili deleže v skladu
z vrednostjo, ki so jo ustva-
rili s svojim delom.
Bodočnost Ema je v glavni
meri odvisna od uspešnosti
posameznih podjetij. Tre-
nutno so razmere malo
ugodnejše kot pred tednom
dni, saj jim je v petek uspelo
deblokirati račun. To jim je
omogočilo, da so izplačali
nadomestila za prehrano in
prevoze na delo. Povprečno
so delavci prejeli po tisoč di-
narjev, kar je tudi preprečilo
za v ponedeljek napovedano
splošno stavko. Sindikati so
sicer zahtevali izplačilo janu-
arskega osebnega dohodka
v skladu z določili splošne
kolektivne pogodbe, vendar
tega podjetjem v izgubi za-
kon ne omogoča.
Emo je leto 1990 zaključil
s približno 100 milijoni di-
narjev izgube (toliko so po-
trebovali za deblokado).
Glavna razloga sta bila pre-
nizka proizvodnja in proda-
ja. Uspelo pa jim je za 16 od-
stotkov povečati izvoz, iz-
boljšati kakovost izdelkov in
zmanjšati število zaposlenih
za 257 delavcev. V načrtih za
letos predvidevajo poveča-
nje proizvodnje za 10 odstot-
kov in izvoza za 25 odstot-
kov, pri čemer je njihov cilj
prehod v višje cenovne raz-
rede. Največ si obetajo od
novih programov oziroma iz-
delkov, zlasti od nove sodob-
ne posode, ki jo bodo pričeli
izdelovati v drugi polovici le-
ta. Če bodo posamezna po-
djetja pri svojem poslovanju
uspešna, jim ne bo treba od-
puščati delavcev. Načrtujejo
sicer zmanjšanje števila za-
poslenih še za 300, vendar
bodo to dosegli z naravno
fluktuacijo. Prehuda zaskrb-
ljenost blizu 400 delavcev, ki
so že ali bodo v kratkem ča-
su »na čakanju«, po besedah
vodstva Ema ni potrebna,
razen seveda, če bi se jugo-
slovansko tržišče povsem za-
prlo, Emo pa ne bi našel ku-
pcev za svoje izdelke dru-'
god. Odvisnost od jugoslo-
vanskega trga je od podjetja
do podjetja drugačna, različ-
ne pa so tudi druge njihove
možnosti poslovnega uspeha
- kljub teoretično enaki
startni osnovi. Kdo je sposo-
ben preživeti, uspeti in mor-
da celo zaposliti nove delav-
ce (namesto odpuščanja), bo
kmalu pokazal čas.
MILENA B. POKLIC
Novo vodstvo
sindilcata obrti
Konec minulega tedna so
se na letni seji zbrali člani
sindikata delavcev obrti
v žalski občini. Govorili so
o delu v lanskem in letoš-
njem letu ter izvolili novo
vodstvo. Sindikat delavcev,
zaposlenih pri obrtnikih
v žalski občini bo poslej vo-
dil Roman Privšek, zaposlen
v obratovalnici Kunst
v Grižah.
IB
Dliiajte giohoifo - ušesa zamašite!
Emu končno deluje čistilna naprava, ki Celjane rešuje fluora in prahu v zraku
Celo desetletje so si v Emu prizade-
vali za zmanjšanje onesnaženja zraka
s fluorom in prašnimi delci, januarja
Pa je čistilna naprava pričela delova-
ti. Uspelo jim je namreč razrešiti pro-
blem odpadkov, ki nastajajo v proce-
su čiščenja. Sedaj jih lahko v celoti
"porabijo v lastni proizvodnji frit,
l^ožnosti pa so tudi za njihovo proda-
jo. S to čistilno napravo je Emo ures-
•»ičil prvi del ekološke sanacije. Po-
l^g zraka bo potrebno očistiti še vodo
'1 zmanjšati hrup. Na novinarski
•tonferenci prejšnji teden so zagoto-
vili, da bodo to naredili predvidoma
v pol leta.
Naložba v čistilno napravo za čišče-
•^Je dimnih plinov je vredna 32 milijo-
'^ov dinarjev. Polovico vsote je Emo
^Sgotovil z uvozom opreme na leasing
ter s kreditom zavarovalnice Triglav
Celje. Za preostalo plačilo še nimajo
pokritja kljub zagotovilom republike,
da ima naložba prednost v ekoloških
programih Slovenije. Vseeno še raču-
najo na ekološki dinar, iščejo pa tudi
bančne kredite, pri čemer pa nimajo
uspeha, ker banke za take namene tre-
nutno nimajo denarja.
Čistilno napravo so poskusno prik-
IjučiU 5. januarja, po tem datumu pa so
postopno priklapljali peči. Zaenkrat
v proizvodnji frit še delajo s polovično
zmogljivostjo, do konca februarja pa
bodo vse peči maksimalno obremenili
in s tem tudi čistilno napravo v celoti
preizkusili. Prve meritve delovanja so
pokazale bistveno zmanjšanje vsebno-
sti fluora v zraku. Namesto dovoljenih
5 mihgramov fluora in 50 miligramov
prahu je analiza pokazala manj kot
2 miligrama fluora v kubičnem metru
zraka. Prahu še niso merili, pričakuje-
jo pa približno 10 mihgramov v kubič-
nem metru dimnih plinov.
Pričetek delovanja čistilne naprave
spremljajo pogoste pritožbe stanoval-
cev v okolici Ema zaradi velikega hru-
pa. Odgovorni v Emu pravijo, da sama
čistilna naprava ne povzroča hrupa
nad dovoljeno mejo 80 decibelov in da
se tudi skupen hrup ob delovanju peči
ni bistveno spremenil, ker pa se je
spremenila frekvenca, je postal bolj
moteč. To bodo odpravili v pol leta,
v tem času pa nameravajo pri železnici
postaviti pregrade, ki bodo nekaj hru-
pa zadržale in tako olajšale življenje
ljudem v bližini.
MILENA B. POKLIC
4. STRAN-7. FEBRUAR 1991
NT&RC
DOGODKI
Ali nočejo denarja?
Ministra BastI in Rejc o probiemili doltapitalizaciie
Dokapitalizacija ima smi-
sel, če se zagotovijo normal-
ni pogoji za gospodarjenje
naprej - drugače je le dari-
lo, ki omogoča kratkoročno
preživetje, so menili direk-
torji petih celjskih delov-
nih kolektivov na pogovoru
s predsednikom izvršnega
sveta Mirkom Krajncem in
republiškima ministroma
Maksom Bastlom, zadolže-
nim za trg in cene, ter Izdor-
jem Rejcem, ki odgovarja
za industrijo in gradbeni-
štvo.
V pogovoru so sodelovali
vodilni delavci petih po de-
javnosti in velikosti različnih
celjskih podjetij - Libele,
Aera, Auree, Metke in Ema
- ki so o svojih programih
dokapitalizacije že dobili po-
zitivna mnenja. Podrobneje
so programe dokapitalizacije
predstavili vodilni delavci iz
Aera, Libele, Metke in
Auree, medtem ko je Jože
Gubenšek, direktor Ema, ki
je imel v tem času novinar-
sko konferenco o poslovanju
svojega podjetja, navedel le
številke: za dokapitalizacije
potrebujejo deset milijonov •
nemških mark (od tega naj
bi republika prispevala 7 mi-
lijonov. Ljubljanska banka-
Splošna banka Celje 2 mili-
jona in Emo še preostali mi-
lijon mark). V vseh štirih po-
djetjih so programe dokapi-
talizacije zasnovali na po-
trebni sanaciji obstoječih
razmer, obnovi tehnologije
in znanja v podjetjih ter raz-
voju perspektivnih proiz-
vodnih programov.
V Aeru potrebujejo za sa-
nacijo razmer 3 milijone
nemških mark, 2 milijona bi
potrebovali za plačilo sveto-
valni organizaciji, ki bi pri-
pravila tudi novo organizaci-
jo in tržno usmeritev firme,
dodatnih 7 milijonov mark
pa za razvojno prestrukturi-
ranje. A ves ta denar bo le
pesek v oči, pravi Harold
Karner, če se ne bodo uredi-
le razmere za normalno po-
slovanje. Kako poslovati
v razmerah, ko seje povpreč-
na obrestna mera gibala oko-
li 65 odstotkov, v Aeru pa so
zabeležili le 15-odstotno no-
tranjo inflacijo? Kako se
znajti v neurejenih pogojih
plačilne in finančne politike,
ko so v Aeru še lanskega ja-
nuarja beležili le za 1,5 me-
sečne prodaje terjatev, de-
cember pa zaključili s terja-
tvami v višini štirih meseč-
nih prodaj?
V Libeli, pravi direktor
Danilo Kotnik, je končni
znesek, ki bi ga potrebovali
za dokapitalizacije podjetja,
nižji, kot so sprva pričakova-
li. Program dokapitalizacije
sloni na tehnološki in ekolo-
ški sanaciji, v Libeli naj bi
ohranili glavne elemente
proizvodnje, razširili progra-
ma ekološke in medicinske
opreme, kakovostno izbolj-
šali program tehtnic za nez-
nanega kupca (zvečine izvoz)
ter v celoti posodobih pro-
gram energetske opreme. Za
vse to bi potrebovali 1,7 mili-
jona mark, za dokončno iz-
polnitev pogojev, ki jih ob
programih dokapitalizacije
zahtevajo v republiki, pa Li-
beli manjka še neodvisna
tržna analiza in razpis inter-
nih obveznic.
V Metki so doslej sanacijo
gradili na zmanjševanju stro-
škov in odpravljanju notra-
njih rezerv, zdaj pa so prišli
do meje, ko brez denarja iz
dokapitalizacijskega progra-
ma ne morejo več ničesar na-
rediti. Metko je namreč po-
trebno tehnološko obnoviti,
z narejenim elaboratom in
številčnimi podatki o pora-
stu izvoza od 35 na 60 odstot-
kov celotne proizvodnje) ter
razmerjem med izvozom in
uvozom ki je za 100 odstot-
kov manjši od izvoza) pa do-
kazujejo, daje Metka podjet-
je, ki ima prihodnost. Pro-
gram dokapitalizacije so
v Metki ovrednotili na 3,6
milijona mark, republika naj
bi prispevala 2,1 milijona,
banka 1,3 milijona in v po-
djetju še približno 140 tisoč
nemških mark.
Podobo po velikosti in de-
javnostih raznolikih celjskih
podjetij dopolnjuje še
Aurea, ki za celotno dokapi-
talizacijb potrebuje 1,8 mili-
jona nemških mark. Aurea
se je že zadnjih nekaj let pre-
izkušala na trgu, saj s svojm
proizvodnim programom
(športni, turistični in znač-
karski ne sodi v krog živ-
ljenjsko potrebnih proizva-
jalcev. Veliko poslujejo z juž-
nimi republikami, razmerje
med terjatvami in svojimi
dolgovi pa uravnavajo tako,
da ustavljajo prodajo, če ter-
jatve preveč presegajo nji-
hov dolg. Sicer pa zadnji čas
vse bolj usihajo njihovi stan-
dardni proizvodni programi,
graditi so začeli na masov-
nih, proizvodno in prodajno
zanimivih programih.
Z nemškim poslovnim part-
nerjem se dogovarjajo o od-
kupu opreme in prodajnih
pravic za program okrasnih
etuijev in škatel, kar bi jih
veljalo 600 tisoč mark - vse
bolj pa jih mika tudi masov-
na proizvodnja žetonov in
morebitnega kovanja denar-
ja, za kar bi potrebovali po-
seben stiskalni avtomat.
IVANA STAMEJČIČ
Zakon o intervencijah
v gospodarstvu, ki so ga re-
publiški poslanci sprejeli
v decembru, predvideva do
700 milijonov nemških
mark za programe dokapi-
talizacije v slovenskih po-
djetjih.
Po podatkih Ljubljanske
banke - Splošne banke Ce-
lje je doslej na našem ob-
močju (upoštevani so zgolj
komintenti banke) priprav-
ljenih programov za 80 mi-
lijonov mark, v celjski obči-
ni pa za 41 milijonov. Od
tega naj bi republika pri-
spevala 23 milijonov mark,
banka pa bi s pretvorbo
kratkoročnih posojil v dol-
goročna prispevala 20 do 30
odstotkov potrebnega de-
narja.
Po mnenju predsednika
celjskega izvršnega sveta
Mirka Krajnca so celjska
podjetja vse premalo agre-
sivna in preskromna v se-
stavljanju svojih dokapita-
lizacijskih programov. Gle-
de na razmere v celjskem
gospodarstvu bi moral biti
skupni seštevek dokapitali-
zacijskih programov vsaj
dvakrat večji - torej okoli
80 milijonov mark.
Papirnati stečaji
Celjslia bloldrana podjetja imajo več
terjatev Irof tjolgov
»Očitki nekaterih strank,
da v Celju izvršni svet in
skupščina ne naredita ničesar
za izboljšanje razmer v gospo-
darstvu, so enostranski«, me-
ni predsednik občinske vlade
Mirko Krajne in hkrati priz-
nava, da so rezultati dejansko
pičli.
Izvršni svet se skupaj s pri-
stojnimi institucijami sicer
trudi, vendar so razmere tako
težke, da rezultatov ni videti.
Kljub vsemu pa v tem manda-
tu občinska vlada m zabeležila
nobenega stečaja, kar je glede
na to, da smo bili v Celju priča
stečajem v gospodarsko veliko
ugodnejših razmerah, razvese-
ljiv podatek. Res pa je tudi, da
je celjsko gospodarstvo v tako
težkih razmerah kot ni bilo še
nikoli doslej, saj je padlo na
najnižjo še mogočo točko.
Skoraj vsa podjetja so tik
pred stečajem, vendar pa tega
ni krivo toliko slabo poslova-
nje oziroma pomanjkanje raz-
vojnih programov. Bolj gre
kriviti nemogoče razmere
v plačilni in finančni politiki,
pomanjkanje denarja na trgu
in nenormalno visoke obrest-
ne mere. Če v svetu gospodari-
jo s povprečnimi 12 do 20-od-
stotnimi obrestnimi merami,
pri nas za najeto posojilo po-
djetja plačujejo po 50, 100 in
včasih tudi več odstotne obre-
sti. Ob upoštevanju teh dejstev
in pa podatkov, da imajo po-
djetja, ki so jim zaradi nelik-
vidnosti zaprli žiro račune, viš-
je zneske terjatev kot pa dol-
gov, je kritično stanje celjske-
ga gospodarstva v večji meri le
na papirju.
A kaj storiti, da papirnati ste-
čaji ne bodo prerasli v dejan-
ske? V Celju menijo, da bo po-
trebna skupna, enotna politika
podjetij, občine in države, dru-
gače bomo slej ko prej doživeli
gospodarski zlom. Država bi
morala omogočiti najemanje
tujih posojil (brez nemogočih
proceduralnih postopkov), po-
spešiti procese lastninjenja
v podjetjih in poskrbeti, da bo-
do banke razpolagale s svežim
denarjem. Da bi banke tudi
resnično prišle do svežega ka-
pitala, bi se morale oblikovati
v delniške družbe, kjer pa med
delničarji ne bi smela biti po-
djetja-dolžniki.
IVANA STAMEJČIČ
Minister stavi na optimizem
»Naše gospodarstvo je res
v hudih časih, skorajda ni
podjetja, kjer bi bili brez te-
žav - a v prihodnost je le
treba gledati z optimiz-
mom,« nas je ob nedavnem
obisku v Celju podučil re-
publiški minister za indu-
strijo in gradbeništvo Izi-
dor Rejc.
»Človekova psiha ima me-
je, zato so jK)trebne dobre
besede, dobre misli in dobre
ideje - razmere so pa teške,«
je še dodal in novinarje poz-
val, naj le optimistično piše-
mo o prihodnosti našega go-
spodarstva. Res je v republi-
ki spejet zakon o intervenci-
jah v gospodarstvu, ki ob-
ljublja do 700 milijonov
nemških mark za dokapitali-
zacijo naših podjetij - a ta
denar bo potrebno še dobiti.
Najverjetneje bo potrebno
sprejeti še kakšen zakon
o najemanju tujih posojil,
minsiter Rejc pa na konkret-
na vprašanja celjskih gospo-
darstvenikov o tem, kdaj in
koliko, še bolj pa, pod kakš-
nimi pogoji in kako drag bo
ta denar, ni znal odgovoriti.
Povedal nam je le, da bo
denar v podjetja, ki bodo
(oziroma so že) predložila
programe za dokapitalizaci-
jo, pritekal v valovih. Prvi
val bodo gospodarstveniki
prejeli že kmalu, koliko de-
narja bo v njem. pa minister
Rejc zaenkrat še ne ve.
Direktorji, ki ste sestavili
(gotovo ne sami) dokapitali-
zacijske programe in prihod-
nost vaših podjetij zdaj sloni
na njih, ne preostane vam
drugega kot čakanje. V do-
deljevanju danarja za doka-
pitalizacijo bodo upoštevana
vsa podjetja, ki izpolnjujejo
zastavljene pogoje, in čeprav
razdeljevanje denarja ne bo
odvisno od agresivnosti,
s katero bo nastopal posame-
zen kolektiv, se vseeno spla-
ča pohiteti, še svetuje mini-
ster Rejc.
IVANA STAMEJČIČ
Kujejo kovance
Prav nič po vzoru Markovi-
čevega ponosnega razkazova-
nja in Peterletovega sramež-
ljivega skrivanja novega de-
narja smo si novinarji in celj-
ski gospodarstveniki prejšnjo
sredo ogledali kovanec za 10
lip, ki so ga skovali v celjski
Aurei.
S tiskanjem denarja je dru-
gače, smo menili - že res, daje
potreben poseben papir, a ti-
sto, kar so tiskali v Aeru prav-
zaprav ni bil čisto »tazaresni«
denar. Šlo je »le« za vrednost-
ne bone, ki bi nadomeščali naš
pre-, pod- in kar je še podobnih
predpon za cenjeni dinar.
V Aureji pa so skovali kovanec
za 10 hp. Očitno imajo potreb-
no opremo in orodja, pred-
vsem pa znanje, saj je v sodelo-
vanju z dr. Bogdanom Obla-
kom-Hamurabijem vse skupaj
zraslo na njihovem zeljniku.
Aurea se s svojim kovanjem
denarja prav nič ne meša v slo-
vensko monetarno politiko.
Vodilni pravijo, da je bilo ko-
vanje kovanca za 10 lip svoje-
vrsten izziv in preizkus lastne-
ga znanja ter zmogljivosti.
Uspelo jim je in z vzorcem, ko-
vancem iz običajne zlitine, je
zadovoljen tudi naročnik, Ha-
murabi. Kako bo s kovanjem
denarja naprej, v Aurei ne ve-
do. Razen Hamurabijeve po-
nudbe, da mu skujejo tudi sre-
brnike in zlatnike iz »progra-
ma lip«, se namreč nanje ni še
nihče obrnil.
Pa bi bilo morda dobro, če bi
v slovenski vladi vzeli na zna-
nje sposobnosti, ki so jih poka-
zali v celjski Aurei. Ce bomo
(in vlada zagotavlja, da bomo)
imeli svoj denar, bomo nujno
potrebovali tudi kovance. Te
pa zaenkrat znajo kovati (pa
tudi za to potrebno opremo
imajo) le v Topčideru. Glede
na politične razmere med do-
slej jugoslovanskimi republi-
kami, si prevelikega navduše-
naj za kovanje slovenskih ko-
vancev v Točideru ne znamo
predstavljati.
IVANA STAMEJČIČ
Slovensica I
moneta bo!
»Spremembe monetarne po-
litike v Sloveniji so le še vpra-
šanje časa, najprimernejšaga
trenutka«, je na vprašnje, kdaj
bomo Slovenci imeli svoj de-
nar, odgovoril republiški mini-
ster za trg in cene Maks Bastl,
ob obisku v Celju prejšnji
teden.
Zakonodaja, ki bo urejala
monetarna vprašanja, je že pri-
pravljena in republiška vlada
skupaj s skupščino čaka na
najprimernejši trenutek, ko bo
v obtok prišel nov, slovenski
denar. Bo to Upa, triglav ali
kakšna tretja valuta, nam ni
uspelo izvedeti, vsekakor pa
Maks Bastl meni, da z novim
denarjem ne bomo šli po ko-
stanj v žerjavico. »Zavedati se
je treba, da bodo v prehodnem
obdobju velike težave, ki pa
bodo prešle, ko bodo slovenski
denar priznale mednarodne fi-
nančne in monetarne instituci-
je«, meni minister Bastl.
V Sloveniji so prevladale
ocene, da je dolgoročno gleda-
no za zaščito lastnega gospo-
darstva še najprimernejša pot
uvedba lastnega monetarnega
sistema. Čeprav datuma, kdaj
naj bi uvedli lasten denar, vla-
da noče izdati, pa se ministri
vseeno pogovarjajo, da bi bilo
najprimerneje takrat, ko bodo
druge republike zahtevale po-
večanje emisije denarja. Skle-
pati namreč gre, da so finanč-
ne razmere v ostahh jugoslo-
vanskih republikah zvečine že
tako kritične, da bodo vodstva
zahtevala dodatno tiskanje de-
narja, na to pa Slovenija ne bo
pristala. IS
DENAR IN VALUTA
Piše dr. Bogdan Oblak-HamurabI
v zadnjih mesecih je bilo v slovenski
javnosti veliko govora, ugibanj in razmi-
šljanj o potrebi nove slovenske valute,
o tem, kakšen denar rabimo, kako naj bi se
imenoval, kakšen naj bi bil. Razprave
o tem so bile podkrepljene z utemeljitvami
strokovnjakov s tega področja. Te ugotovi-
tve v večini niso bile razumljive najširši
javnosti. Ker je denar stvar, okoli katere se
vrti pravzaprav vse in ker zadeva vsakogar,
smo prosili dr. Bogdana Oblaka-Hamura-
bija za kar se da poljudno razlago tega, kaj
to denar je, kakšna je njegova funkcija,
kakšni so, poenostavljeno, modeli denar-
nega sistema in kako nasploh rešiti naš
denarni sistem.
Dr. Oblak je prispevek, ki ga bomo obja-
vili v nekaj nadaljevanjih, dopolnil še
s kratko zgodovino denarja in tudi razložil
(na primeru prodaje sladoleda) zakaj nasta-
ne inflacija, vsemu skupaj pa dodal še raz-
lago, zakaj rabimo svoj denar-lipo.
Kolumen bomo občasno dopolnili še
s trenutnim tečagem lipe.
Uvod
Pomen denarja, njegov vpliv na posa-
meznika in družbo ter njegovo moč razu-
memo le, če poznamo vse njegove funkcije
in tudi vlogo, ki jo je denar imel v preteklo-
sti. Ravno ta izkustvenost v preteklosti, ki
se odraža v individualni zavesti ljudi, daje
denarju njegovo vlogo v vrsti procesov
v družbi. Čeprav denar izkustveno zelo do-
bro poznamo in imamo z njim vsak dan
opravka, pa je njegov vpliv na družbena
dogajanja in posameznika zelo komplek-
sen in še zdaleč ne deterministično določ-
ljiv. Na najbolj elementarnem nivoju je de-
nar simbol, ki izraža možnost, v kaj ga
pretvorimo. Pravi denarje zato po definici-
ji naravni monopol, njegova oblika in
funkcija se v času in sistemih spreminja.
Denar nikakor ni samo obhgatorno denar-
no sredstvo (legal tender), ki ga v državi
z zakoni okličejo, ampak je lahko tudi mar-
sikaj drugega. Do uporabe vrednostnih
vrst denarja, npr. deviz, kopičenja dragoce-
nosti itd., pride v kriznih obdobjih in v dr-
žavi, ki nima ustrezno urejene denarne po-
litike pa tudi v urejenih in finančno razvi-
tih državah, kjer vlada finančni liberali-
zem. Vseobsegajoče in za večne čase ter
povsod veljavne teorije o denarju ni in je
ne more biti. Posebno pa ne v razvitem
finančnem svetu, kjer so trgi denarja in
kapitala razviti in obstaja cel spekter pla-
čilnih sredstev različnih stopenj likvidno-
sti in različnosti rokov dospelosti. Zadovo-
ljivo pa je, če denar opišemo z njegovimi
štirimi najpomembnejšimi funkcijami:
1. menjalna funkcija: za denar dobimo
blago
2. hranilna funkcija: za denar lahko
v bodočnosti kupimo blago
3. merilo vrednosti - valuta: transakcij-
ske cene določajo vrednost blaga
4. merilo vrednosti za odložena plačila:
sklenemo lahko pogodbo za nakup blaga
v bodočnosti
Kaj je valuta?
Valuta (vrednost, protivrednost) je enota
za merjenje vrednosti, z njo opišemo koli-
ko je kakšna stvar vredna. Pravimo, da je
hiša vredna 100.000 mark, zidarjeva ura 100
dinarjev in Mladina vredna 0,35 lipe itd.
iVlenjalna funkcija denarja
Od vseh funkcij denarja najlaže preizku-
simo menjalno. Enostavno gremo z denar-
jem v trgovino in kupimo blago. Prodajalki
damo denar, ona pa nam blago. V trgovini
nam torej zamenjajo denar za blago. Ta
funkcija denarja tudi nazadnje odpove.
Gospodarstvo, ki deluje tako, da lahko
dobimo blago predvsem za denar, ki se
nato prenese na tistega, ki je blago naredil,
oziroma se koncentrira in plasira na trgu
kapitala, imenujemo denarno gospodar-
stvo. V širši družbi, kjer so ljudje različni,
imajo razhčne interese ter so različno prid-
ni in sposobni, je denarno gospodarstvo
najracionalnejše. Denar ima ali si lahko
pridobi tisti, kije učinkovitejši, uspešnejši,
bolje gospodari, razpolaga z bogatejšimi
viri in podobno. Skratka, kdor plača, se
izkaže, daje »vreden« našega dela. oziroma
vreden, da dobi naš izdelek. Denar omogo-
ča najenostavnejšo mobilnost kapitala, je
tudi enostaven in učinkovit informacijski
sistem, ki omogoča pretok kapitala
k uspešnejšemu. Ce denar razvrednotimo
ali pa mu odvzamemo njegovo »narav-
nost«, izgubi to informacijsko finkcijo; na-
domestiti jo moramo z družbenim siste-
mom informiranja in drugimi informacij-
skimi sistemi ter neprestanimi intervenci-
jami države.
Nasprotje denarnemu gospodarstvu pa
je nedenarno. Možno je v manjših skupi-
nah, denimo v družini, komuni (kibuc v Iz-
raelu) ali v sistemih, kjer vlada vsiljen red
(vojska). Dobrine se delijo in ustvarjajo
glede na načrt, ideološke cilje, moč posa-
meznikov in njihove potrebe. Denar v ta-
kih sistemih nima moči in vloge razdelje-
vanja (distribucije) dobrin pa tudi ne vloge
spodbujanja k delu, saj je v sistemu vred-
nosti. V širši družbi takega sistema družbe-
ni in politični korektivi nimajo učinkovitih
vzvodov, niti ne objektivnih referenc, zato
dolgoročno vodi tak sistem v neracionalno
obnašanje posameznika ter posredno ce-
lotne družbe, rezultat je vsesplošna materi-
alna in kulturna revščina.
(Prihodnjič: Poenostavljena zgodovina
denarja)
TEMA TEDNA
NT&RC
7. FEBRUAR 1991 - STRAN 5
Evropa ne kupuje
ekoloških fint
lir. Dušan Plut: Tretjina Slovencev živi v liritično onesnaženih krajih
član predsedstva republike Slovenije in predsednik
stranke Zelenih je v ljubljani vodil pogovor oblasti
s zastopniki ekološko najbolj ogroženih mest. Na začetku
je dejal, da pričakuje, da bi lahko končali razpravo v dveh
urah. Prijazno je prosil zbrane, da bi bi bili jedrnati,
prijazno pa je tudi napovedal, da bo ob morebitnem dolgo-
vezenju manj prijazen in da si jih bo drznil prekinjati.
Čeprav je pogovor trajal dobre tri ure, mu tega ni bilo
treba, saj je bila razprava razgibana, na trenutke tudi
polemična. In do kakšnih spoznanj so prišli na tem
sestanku? Odgovarja dr. Dušan Plut.
Še zmeraj je situacija glede
onesnaženosti zelo kritična,
kanček optimizma pa je ven-
darle čutiti. Začenjajo se pr-
vi konkretni koraki k spre-
membi nacionalne energet-
ske strategije, kar se deloma
že odraža v zmanjšani emisiji
žveplovega dioksida. Po-
stopki plinifikacije, toplifi-
kacije in daljinskega ogreva-
nja se širijo v slovenskih me-
stih. Žal pa so stiki med stro-
ko in občinskimi nosilci še
vedno skromni. Na današ-
njem sestanku so se začeli
prvi pogovori, medsebojni,
tudi neformalni, kar zelo po-
grešamo. Žal so bile, določe-
ne stvari zamujene, o vsem
tem bi se morali pogovarjati
pred začetkom kurilne se-
zone.
Kako bi kot ekolog oceni-
li, kje je stanje najbolj kri-
tično?
Še zmeraj je najbolj alar-
mantno stanje v Zasavju,
Maribor je prav tako pose-
ben problem, saj se tam zrak
v zadnjih treh letih slabša,
Celje ostaja mesto, ki se
uvršča med najbolj onesna-
žena v Sloveniji, čeprav so
s sanacijskimi programi na-
rejeni določeni premiki. Ve-
lik problem so Ravne, Ljub-
ljana, Krško, Novo mesto...
Se vedno drži podatek, da ži-
vi v krajih s kritično stopnjo
onesnaženosti, (ki povzroča
obolenja in celo povečuje
smrtnosti op. p.) tretjina pre-
bivalstva Slovenije. To je
znak za alarm.
To je teritorialna oprede-
litev. Kaj pa sama konkret-
na žarišča onesnaženosti?
Kje so največji problemi?
Največji in težje rešljiv
problem vidim pri majhnih
onesnaževalcij, pri individu-
alnih kuriščih, ker je tu ne-
mogoče rešiti problem z ne-
ko enkratno akcijo. Spreme-
niti bo treba miselnost, nava-
de, prepričati ljudi o pome-
nu ekološko čistejših metod
kurjenja in uporabi varčnej-
še energetske opreme, če-
prav to sedaj takoj še ni mo-
goče izmeriti s prihrankom
denarja (plinifikacija) in se
na to gleda kot na strošek.
Tu so veliki termoenergetski
objekti brez dvoma hud za-
logaj.
Rešitev za termoelek-
trarne?
Nekaj dobrih obetov je: do
leta 93. 94 bi morali sanirati
največje slovenske temo-
elektrarne. S pomočjo mena-
rodnih kreditov, ekološkega
dinarja in proračunskih
sredstev bi lahko uspeli.
Kaj pa promet?
Da, to je področje, ki me
zelo skrbi. Odločno moramo
v večjo rabo neosvinčenega
bencina, kar pomeni uvedbo
katalizatorjev. Ekologija mo-
ra na odročju prometa posta-
ti ekonomska kategorija, tre-
ba je dati davčne olajšave
ljudem, ki kupujejo avtomo-
bile s katalizatorji. Zgraditi
je treba obvoznice, da bi se
tranzitni promet izognil veli-
kim mestnim središčem.
Resno pa se moramo tudi
vprašati, koliko so Zastavina
vozila primerna z ekološke-
ga vidika...
Kako povečati ekološko
kulturo?
Problema se zavedamo,
vendar ostajamo pri bese-
dah, manj pa je dejanj. Gre
za celo paleto nalog: na šol-
skem področju sprememba
učnih programov, učbeni-
kov, saj je tu varstvu okolja
namenjene le malo pozorno-
sti. Veliko lahko store tudi
sredstava javnega obvešča-
nja; v velikih temah okrog
osamosvajanja Slovenije
smo pozabili na ekologijo.
Nasploh premalo govorimo
o tem, da je ekologija narod-
noekonomska kategorija.
V Evropo 92 s proizvodnjo,
ki onesnažuje okolje, ne bo-
mo mogli, ne samo zaradi
nas, ampak zaradi tujega tr-
ga, ki bo zavračal izdelke, ki
so narejeni na račun varstva
okolja. Uveljaviti se mora
princip plačuje naj onesna-
ževalec.
Predvsem pa se Slovenci
moramo zavedati, da je sta-
nje našega zraka, voda in
gozdov takšno, da ne smemo
več zamujati.
ROBERT GORJANC
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Druga smrt v balkanski krčmi
Jugoslovanski vojaški vrh je dobil prvo rundo pretepa
v balkanski krčmi, imenovani (še) Jugoslavija, hkrati pa je
izzivalno delovanje »Jugoslovanske ljudske armade« zah-
tevalo še drugo smrtno žrtev - Ivana Darka Dana, 46-
letnega elektrikarja iz Suhopolja pri Virovitici. Njemu je
bila v zloglasnem »dokumentarnem filmu« informativne
službe zveznega sekretariata za ljudsko obrambo in
Zastava filma namenjena vloga »vodje teroristične sku-
pine in strokovnjaka za radijske zveze«. Dana je, domne-
vajo da zaradi razburjenja nad podtikanji, zadela srčna
kap.
Očitno je bila podobna usoda namenjena tudi tretji priči ■
(prva »priča« Zvonko Ostojič je naredil samomor) Goranu
. Ribičiču, ki so mu življenje rešili hrvaški organi za notra-;
nje zadeve, saj so ga pravočasno spravili na varno. Ribiči-
čevo pričevanje je v novo luč postavilo tudi delovanja i
armadnih protiobveščevalcev, saj zdaj zatrjuje, da so ga
ure in ure pretepali, grozili s smrtjo njegovi ženi in otro-
koma, če ne bo poslušen. Če Ribičičeva pripoved drži, \
potem je obveščevalna služba JLA svoje prste stegovala
tudi v tujini, in sicer že desetletja. Armadni protiobvešče-
valci so Ribičiča, člana Hrvaškega državotvornega giba-
nja, ugrabili v Nemčiji že leta 1978 in ga hoteli prisiliti
k sodelovanju.
V histeriji, ki je zavladala v delu Jugoslavije in v vrhu
»Jugoslovanske ljudske armade« - ljudska v dvojnem
pomenu besede; kadar preprosti vojaki pomagajo ljudem
v stiski, kot so, recimo, pri naravni katastrofi na Celjskem,
in »ljudska«, ker ima prek prisluškovalnih naprav svojih
obveščevalcev najtesnejše stike z vsemi nami, torej spet
z ljudstvom (za vsak primer, spoštovani bralci, poglejte
v telefon, v luč in na druge »ustrezne kraje« v službi in
doma, saj ste morda tudi vi zanimivi za armadne obvešče-
valce!) - potem ko so v »normalnih« (torej ne boljševiških
ali komunistično-socialističnih) republikah komunisti
doživeli prepričljive poraze (Slovenija, Hrvaška, BiH,
Makedonija), so živce izgubili tudi armadni obveščevalci
in protiobveščevalci. Hkrati s temeljnimi spremembami
sistema v štirih republikah je namreč s prizorišča izginila
tudi vladajoča in nezmotljiva »vsejugoslovanska avant-
garda delavskega razreda«, za katero so vojaški obvešče-
valci lovili »sovražnike« in preprečevali »podtalno dejav-
nost zoper ZKJ in državo«, seveda skupaj s policijo. Tako
so in vojska in obveščevalci izgubili političnega duhov-
nega priganjača, kije svoje zveste pse slednike zmeraj znal
usmeriti na pravo sled, da so lahko znova in znova odkri-
vali »sovražnike« in do zadnjega diha varovali »enotnost«
Jugoslavije in »enotnost« JLA.
Pa vendar je jugoslovanski vojaški vrh dobil prvo
rundo. Če ne zaradi drugega - pustimo ob strani strah in
vznemirjenje, ki je zajelo vso Jugoslavijo, od »Triglava do
Gjevgjelije« - zaradi tega, ker mu je očitno uspelo onemo-
gočiti nadaljnje pogovore o (mirni) prihodnosti Jugosla-
vije ali več držav jugoslovanskih narodov. Če bo dr. Franjo
Tudjman vztrajal pri svojem, da se o Jugoslaviji (bolje
rečeno Srboslaviji) ne da pogovarjati pod bremenom gro-
ženj iz vrst JLA, pomeni, da nadaljevanja pogovorov
v petek ne bo ali pa bodo okrnjeni. To pa bo nova prilož-
nost za vojaški vrh, da poskuša disciplinirati nekomuni-
stične republike.
Vse kaže, da so se ušteli tisti, ki so bili prepričani, da se
je vojaški vrh spametoval in da bo vojska za zmeraj ostala
le v vojašnicah, kamor sodi.
Propadlo »ljudsko posojilo«
Zdaj je tudi že bolj jasno, zakaj so Srbi nujno_potrebovali
novega »sovražnika«. Če ne bi bilo Martina Speglja, tre-
nutno najbolj osovraženega Hrvata med Srbi in njegovimi
nekdanjimi kolegi iz JLA, bi morda mnogi preprosti Srbi
dvignili glas in javno povedali, da nimajo več od česa
živeti. Morda bi se našli nekoliko manj preprosti Srbi, ki bi
si upali javno vprašati, kaj je z »ljudksim posojilom«,
obešanim na veliki zvon. Junija leta 1989 so po »zgodovin-
ski zamisli« Slobodana Miloševiča začeli akcijo, ki naj bi
pomenila »nesluten razmah srbskega gospodarstva«. Ker
se je zatikalo že na začetku, smo bili priče raznim goljufi-
jam (skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Srbije je najprej »vplačala« posojilo, tako da so upokojenci
ostali brez pokojnin; na stenčasih v podjetjih so se pojavila
imena »sovražnikov Srbije«, delavcev, ki niso vplačali
posojila; velikanski izgubarji so »vplačevali« velikanske
takratne milijarde posojila itd.). Zdaj so prišli (sramežljivo)
na dan podatki:
f2.247 Miloševičeva zapoved je bila: v šestih mesecih zbrati
600 milijonov dinarjev in milijardo dolarjev za »nov inve-
sticijski ciklus«;
• po 16 (ne šestih!) mesecih so zbrali 383 milijonov
dinarjev in - reci in piši - 83 milijonov dolarjev.
Očitno so bili na delu spet »sovražniki« Srbije in Slo-
bodana Miloševiča, da se je veliki načrt Velikega vodje
(v predvolilni bitki je zatrjeval: Uresničili smo vse, kar
smo načrtovali) tako izjalovil. In še tisti denar, ki se je
stekel v posojilni sklad, so Miloševičevi »ekonomski
strokovnjaki« podarili tako »smotrno«, da so denar
dobili, recimo, dve farmi za pitanje govedi (ob tem, da
jih je v Srbiji že 26 in vse delajo izgubo) in obrat za
proizvodnjo margarine (vsaka uvožena je najmanj še
enkrat boljša in tudi cenejša od naših).
Reveži vseh dežel, združite se!
Vse več ljudi, ki žive vse slabše, pa je tudi v Špegljevi
republiki, žrtvi nenehnih srbskih napadov. Po zadnjih
podatkih je na Hrvaškem že 70.000 družin (v republiki je
210.000 nezaposlenih), ki so upravičene do socialne
pomoči, vendar je ne prejemajo redno (1.671 din za enega
člana, 2.827 din za dva, 3.727 din za tri in 4.369 din za
štiričlansko družino), ker ni denarja, saj je tudi hrvaško
gospodarstvo v hudih zagatah. Zato je iz dneva v dan več
obiskovalcev javnih kuhinj (že pred vojno smo poznali
tudi v Sloveniji »ljudske kuhinje« za reveže), kjer je
mogoče za 20 din dobiti nekaj toplega za v usta, polne roke
dela pa imajo tudi zagrebške usmiljenke, ki zastonj pre-
hranjujejo lačne zagrebške reveže in so prepričane, da jim
bo Bog že kdaj povrnil to dobroto.
Kdo je torej komu sovražnik? Špegelj Srbom, napadalni
Srbi Hrvatom - ali pa lakota revežem, ne glede na narod-
nost?
Spopad s težicim dihanjem
Predstavniki najboll onesnaženih mest z oblastjo
»Dihamo boljši zrak, pa smo vseeno
vznemirjeni. To je vsekakor dobro,«
je dejal namestnik republiškega se-
kretarja za varstvo okolja in urejanje
prostora Mitja Bricelj po petkovem
pogovoru slovenske oblasti s pred-
stavniki mest, ki so najbolj onesnaže-
na. Takšna izjava zveni paradoksal-
no ob dejstvu, da je bil sestanek
v Ljubljani sklican domala čez noč in
da do njega verjetno ne bi prišlo, če
bi bila v veljavi še stara zakonodaja,
ki je do lanskega avgusta dopuščala
bistveno večje prekoračitve emisij
žveplovega dioksida. Paradoksalna
pa je tudi zaradi splošnega prepriča-
nja, da je stanje kritično in da terja
učinkovito ukrepanje.
Pogovor je sklical član predsedstva
repubhke Slovenije dr. Dušan Plut,
nanj pa je povabil poleg predstavni-
kov najbolj onesnaženih mest še pri-
stojne člane vlade, strokovnjake hi-
drometeorloškega zavoda, predstavni-
ka Petrola in druge. Do sestanka je
prišlo tudi zato, ker prebivalci v večini
niest največjih onesnaževalcev v zad-
njih štirinajstih dneh januarja težko
dihajo. Kazalci merilnih naprav se na-
nireč ustavljajo na skalah, ki so bistve-
no višje od dovoljenih.
Podatki za Celje kažejo, da je bila
emisija žveplovega dioksida v glav-
nem vedno večja od dovoljenih 0,125
miligramov žveplovega dioksida na
kubični meter zraka za 24-urno pov-
prečje. To mejo so meritve presegale
do skale 0,350 in 0,450 miligramov. Do-
voljeni enourni maksimum 0,35 mili-
gramov pa je žveplena invazija prese-
gala tudi do točke 0,90, v povprečju pa
do 0,50 in 0,60 miligramov, kar je sko-
i"aj dvakrat več od dovoljenega. Pred-
stavnik celjske vlade Marjan Pahorje
Povedal, da imajo v Celju vse večje
tovarne sanacijske programe, ki že da-
jejo rezultate. Na sestanku je bilo tudi
slišati, da je Celje s tretjega mesta po
Onesnaženosti že padlo na sedmo me-
sto. VeUk problem predstavljajo staro
f^estno jedro in individualna kurišča.
je pri njih onesnaženost zmanjšala
predvsem zaradi večjega uvajanja pli-
novodnega omrežja in toplifikacije. Še
vedno pa ostaja prvi cilj sanacije Šo-
štanj ske termoelektrarne, ki naj bi se
končala do leta 93. Za to bo potrebno
veliko denarja, nujni pa bodo tudi so-
cialni programi, saj se bo proizvodnja
programa, ki so jo doslej že zmanjšali
za 30 odstotkov, še naprej zmanjše-
vala.
Na pogovoru se je izkazalo, da so
zelo velik problem individualna kuriš-
ča in nekakovosten premog. Prav indi-
vidualna kurišča imajo poleg velikih
sistemov in prometa vse večji delež pri
kritični zračni sliki. Večinoma namreč
uporabljajo nekakovosten premog
z veUko vsebnostjo žvepla, podobno
pa ravnajo tudi termoelektrarne in to-
plarne. Normalna količina naj bi bila
okoli en odstotek žvepla, najslabše vr-
ste jugoslovanskega premoga pa ga
imajo tudi do tri odstotke. Vzrok je
v ceni, saj večina kupuje cenejši pre-
Do polemike je prišlo ob vprašanju
kako ravnati ob sežiganju odpadkov
in kje graditi zažigalnice. Predstav-
niki mest so opozarjali na dvojno mo-
ralo, češ zažigati je treba, toda ne pri
meni. Mitja Bricelj je povedal, da
vlada pripravlja nacionalni projekt
za ravnanje z odpaki. Predvidena jc
gradnja centralne zažigalnice v repu-
bliki, vendar lokacija še ni znana. Si-
cer pa vlada pravi, da bodo tovarnann
dovolili sežiganje le določenih vrst
odpadkov in to pod strogim strokov
nim nadzorom.
mog, vsebnosti žvepla pa ne upošteva-
jo. Ob tem pa so nizke še kazni za tako
ravnanje. Zal je domačega kakovost-
nega premoga malo (nekaj v Zagorju
in Laškem) pri uvozu tujega cenejšega
premoga pa se zatika zaradi admini-
striranja, dogajajo pa se tudi prevare.
Tako je ameriški premog z 0,3 odstot-
ka žvepla, šele sedaj, sredi kurilne se-
zone, prispel v luko Koper, čeprav so
se zanj dogovarjali že lansko jesen. Po-
redstavnik Petrola je povedal, da
bodo tudi na področju prometa začeli
uvajati zemeljski plin v široko upo-
rabo. Najprej v javnem prometu, kjer
bodo preizkusili tako imenovani eko-
bus, kasneje pa naj bi bilo na plin
tudi vse več osebnih vozil, ki za zdaj
še niso atestirana. Počasi bodo tudi
nadomestili 86 okt:anski bencin z neo-
svinčenim 91 oktanskim, s 1. aprilom
za 10 odstotkov, do konca leta 1993 pa
v celoti. Na nekaterih večjih črpal-
kah, predvsem pa na mejnih preho-
dih, bodo namestili črpalke z zaprtim
sistemom polnjenja, ki onemogoča iz-
puščanje bencinskih hlapov.
nekod so naročali premog iz CSSR, ki
naj bi vseboval 0,89 odstotka žvepla,
izkazalo pa seje, da ga ima kar sedem-
krat več. K onesnaženju veliko prispe-
va še nepoučenost ljudi za pravilno
ogrevanje s premogom. - Zato ni čud-
no, da s 3 grami žveplovega dioksida
v kubičnem metru zraka zaostajamo
za evropskimi standardi.
Kako ukrepati? V letošnji kurilni se-
zoni je za korenitejše posege že pre-
pozno. Sicer pa so se udeleženci pogo-
vora strinjali, da je v največji meri po-
trebno uporabljati premog z manj žve-
pla, pospešiti uvajanje plinovodnega
omrežja, sprejeti cenovno politiko, ki
bo z davčnimi olajšavami vzpodbujala
uporabo ekološko čistejših goriv in
kuriv ter nakup energetsko varčne
opreme. Obetajo se omejitve v prome-
Do sprememb bo prišlo tudi pri
projektu ekološkega dinarja: sred-
stva iz tega sklada bodo odslej name-
njena samo v preventivne namene, za
perspektivne čiste tehnologije. Sana-
cijske posege pa bodo morali plače-
vati onesnaževalci sami.
tu, močno pa naj bi se zvišale tudi
kazni. Doslej so bile smešno nizke,
zdaj pa naj bi jih zvišali tudi do tisoč-
krat. ROBERT GORJANC
6. STRAN-7. FEBRUAR 1991
NT&RC
DOGODKI
Prazne obljube ministrov
Posojila ob Izpadu srbskega tržišča vračajo slovenski vladi_
Ljubljanska banka-Splošna banka
Celje je v ponedeljek republiški vladi
vrnila 29 milijonov dinarjev, del po-
sojila, ki so ga podjetja na Celjskem
dobila spomladi v pomoč ob izpadu
srbskega tržišča.
Obljube, ki sta jo ob obisku v Celju
dala republiška ministra Izidor Rejc in
Maks Bastl, da bosta poskušala zago-
toviti odlog plačila, torej ni bila izpol-
njena. Banki so sicer nekoliko »poma-
gala« nekatera podjetja-dolžniki, ki so
sama poravnala svoje obveznosti, vse-
eno pa so morali pokriti zapadle ob-
veznosti podjetij, ki imajo zaradi nelik-
vidnosti blokirane žiro račune. Zahte-
vo po vračilu 40 milijonov dinarjev po-
sojila so v Splošni banki Celje dobili
prejšnjo sredo, denar pa bi morali vr-
niti v treh dneh.
Ker je bila tudi sama Ljubljanska
banka-Splošna banka Celje v težavah
in je poslovala v okviru obveznih re-
zerv, je republiško vlado zaprosila za
odlog plačila - podobno pa so ob obi-
sku ministra za industrijo in gradbeni-
štvo Izidorja Rejca zaprosili tudi
v šentjurskem Alposu, enem izmed
dolžnikov. Minister je pomoč sicer ob-
ljubil, a telefonski razgovori v petek,
v ponedeljek pa še urgence pri mini-
stru za trg in cene Maksu Bastlu, niso
obrodili sadov.
Denar, ki so ga spomladi združile
slovenske firme v sklad za nerazvite
republike in pokrajine, vlada pa ga je
nakazala podjetjem, prizadetim ob iz-
padu srbskega tržišča, naj bi vrnili do
25. decembra lani. Te obveznosti so
izpolnila le nekatera podjetja, večina
(med njimi tudi štorska Železarna in
Emo) pa zaradi lastne nelikvidnosti te- •
ga ni zmogla izpolniti.
Sicer pa v Ljubljanski banki-Splošni
banki Celje pravijo, da so hkvidnostne
razmere v podjetjih na Celjskem izred-
no spreminjajoče in v prvih dneh tega
tedna je stanje dosti boljše kot prejšnji
teden. Zaradi tega, pravijo v banki, tu-
di vračilo 29 milijonov dinarjev dolga
republiški vladi ne bo neposredno
vplivalo na zagotavljanje denarja za ja-
nuarsko kvoto plač.
IVANA STAMEJČIČ
Bastl
v Ljubljani
koristnejši
Predsednik celjskega
izvršnega sveta Mirko
Krajne je v odgovor na
očitke nekaterih strank,
predvsem Stranke de-
mokratične prenove, ki
vladi zameri neučinko-
vitost, pojasnil sodelo-
vanje z republiškim mi-
nistrom za trg in cene
Maksom Bastlom, ki je
hkrati tudi podpredsed-
nik celjske občinske
skupščine.
Stranka demokratične
prenove Bastlu zameri,
da se ne udeležuje (dovolj
pogosto) zasedanj občin-
ske skupščine, katere
podpredsednik je, in da
doslej še ni z ničemer
konkretno pomagal celj-
skemu gospodarstvu, ki
je tik pred razsulom. (celj-
ski premier Mirko Krajne
pa meni, da je Maks Bastl
za Celjane veliko korist-
nejši v Ljubljani kot pa če
bi sedel v celjskih skupš-
činskih klopeh. »Doslej je
Bastl posredoval v števil-
nih dogovorih z republi-
škimi institucijami in po-
skrbel za razgovore s po-
sameznimi resorskimi
ministri, pred kratkim pa
je na sedežu Gospodar-
ske zbornice Slovenije or-
ganiziral tudi pogovor
slovenskih upnikov Crve-
ne zastave«, je pojasnil
Krajne in dodal, da Bastl
aktivno sodeluje tudi na
rednih, sobotnih pogovo-
rih v prostorih celjske ob-
činske skupščine.
IS
Zdravila akajo 
inšpektorico!
Zdravila, ki jih je popla-
vilo v celjski bolnišnici, se
vračajo v Celje.
Velenjski izvršni svet je že
pred časom prepovedal nji-
hov sežig v termoelektrarni
Šoštanj in zahteval, da zdra-
vila umaknejo iz občine. Re-
publiški sekretariat za zdrav-
stveno in socialno varstvo se
je z Velenjčani strinjal, repu-
bliška sanitarna inšpektori-
ca dr. Metka Macarol-Hiti,^ ki
je odredila sežig zdravil v Šo-
štanju, pa je na dopustu. Če-
prav ob zaključku redakcije
zdravil še niso vrnili v celj-
sko bolnišnico, smo vprašali
vršilca dolžnosti direktorja
dr. Jožeta Arzenška, kaj bo-
do naredili z njirni. »Nič po-
sebnega,« je dejal. »Uskla-
diščili jih bomo v zaklenje-
nih kletnih prostorih, nadzor
nad njimi bo prevzela bolni-
ška lekarna in tam bodo ča-
kala, da se republiška sani-
tarna inšpektorica vrne z do-
pusta ter najde novo re-
šitev.« MBP
110 let žaisifili gasilcev
z občnim zborom so žalski
gasilci začeli vrsto prireditev
ob llO-letnici domačega ga-
silskega društva, ki jo bodo
sicer proslavili 7. 8. septem-
bra, združili pa jo bodo z žal-
skim občinskim praznikom.
Takrat bodo dobili tudi novo
vozilo. Med gosti občnega
zbora je bil tudi Tone Sen-
točnik, poveljnik Gasilske
zveze Slovenije, ki je med
drugim poudaril, da so slo-
venski gasilci visoko stro-
kovna organizacija, ki je še
zlasti pomembna ob števil-
nih elementarnih nesrečah.
Pred časom so bili gasilci
povezani predvsem z reševa-
njem v požarih, zdaj pa so
nepogrešljivi tudi v drugih
nesrečah, kakršne so npr.
poplave, poleti pa so zlasti
pomembni pri prevozu pitne
vode v odmaknjene kraje. Te
so lani prepeljali 370 kubi-
kov, v zadnjih desetih letih
pa kar 2391. Nenehno raste
število požarov, ki jih je bilo
pred desetimi leti 10, lani pa
že 40, skupaj v tem obdobju
kar 212.
Žalski gasilci so solidno
opremljeni, pohvalijo se lah-
ko tudi z dobro usposoblje-
nimi specialisti za reševanje
na vodi in za nevarne stvari.
V društvu je trenutno več
kot 80 članov in približno 20
pionirjev in mladincev. Lan-
ske načrte so v celoti uresni-
čili, le vodnjaka pri osnovni
šoli zaradi pomanjkanja de-
narja niso mogli zgraditi.
Učinkoviti pa so bili v lanski
poplavi.
Na občnem zboru so pode-
lili več priznanj. Za dobro so-
delovanje so Ferralitu pode-
lili diplomo, plaketi sta dobi-
la Peter Plohi in Stane Koro-
šec, za 50 let zvestobe gasil-
ski organizaciji sta dobila
društveni priznanji Ivan Zot-
tel in Štefan Vidmajer, pode-
lili pa so tudi priznanja za 30,
20 in 10 letno gasilsko delo.
TONE VRABL
Oman obljublja
vrnitev zemlje
Vsi kmetovalci, ki so jim
po vojni odvzeli zemljo, bo-
do to zemljo zagotovo dobili
nazaj. Morajo pa zato vložiti
zahtevke na pristojnih orga-
nih v občini. To je med dru-
gim povedal predsednik slo-
venske kmečke zveze Ivan
Oman, ki je v ponedeljek
obiskal žalsko občino.
Povabilu savinjske kmeč-
ke zveze se je poleg Omana
odzvala še namestnica repu-
bliškega sekretarja za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehra-
no Marija Markeš. Gosta so
Savinjčani najprej povabili
v Export Import, kjer so go-
vorili o hmeljarstvu, hme-
ljarski trgovini, problemih
pri uvozu repromateriala ter
zaščitnih sredstev, v nadalje-
vanju pa so se pogovarjali
o obnovi žičnic ter zagotav-
ljanju brezvirusnega sadilne-
ga materiala za hmeljarje.
Predstavniki kmečke zve-
ze so pogovor potem nada-
ljevali na žalski občini, tema
pogovora sta bila predvsem
zakon o denacionalizaciji ter
zakon o zadrugah. Oba zako-
na naj bi bila po zahtevah
kmečke zveze prva faza za-
kona o privatizaciji, podrob-
neje pa bodo o obeh zakonih
govorili republiški poslanci
prihodnji mesec.
IB
Zmrzovall so
v Dramljah so dejanske
možnosti tako za samo-
stojno občino in za zadru-
go, so ugotavljali na ne-
deljskem pogovoru
v Dramljah kot samostoj-
ni občini ter o kmetijskem
zadružništvu danes.
Republiški poslanec An-
ton Tomažič iz ustavne ko-
misije je predstavil tudi na-
čela nove ustave ter mož-
nosti, da v Sloveniji nasta-
ne več občin, omenjal pa je
tudi avstrijski vzgled. Re-
publiški poslanec dr. Franc
Zagožen, ki je govoril o za-
družništvu, je predstavil
smoter majhnih zadrug,
o šentjurski zadrugi pa po-
vedal, da so njene težave
poznane v širšem sloven-
skem prostoru. Med pogo-
vorom je bilo zanimivo sli-
šati tudi, da v ravninskem
Prekmurju pridelajo naj-
več mleka, v tem prostoru
pa največ poljščin. Pred-
sednik šentjurskega občin-
skega odbora Slovenske
demokratične zveze Rado
Palir je sedemdesetim ude-
ležencem, ki so tri ure zmr-
zovali v nezakurjenem pro-
storu, govoril o prednosti
strankarstva kot oblike
uresničevanja interesov
skupnosti, pred nadstran-
karstvom.
BJ
Zaupanje za
slušno prizadete
Da bi pospešili gradbena
dela pri obnovi hiše v Lesni-
čarjevi uUci v Celju, ki so jo
začeli obnavljati lani, so pri
Medobčinskem društvu
slušno prizadetih Celje usta-
novili lastno invalidsko po-
djetje Zaupanje, ki šteje tre-
nutno šest članov. Z njihovo
pomočjo naj bi letos spravili
pod streho svoj dom, ki gaje
s humanitarno akcijo Človek
človeku - z dlanjo v dlaneh
omogočila tudi naša hiša NT
in RC.
V akciji smo prodali slike
in zbrali 52 tisoč dinarjev,
4 slike pa so potem prodali
še sami člani Medobčinske-
ga društva in zanje dobili še
3 tisoč dinarjev. Akcija pre-
ko društva še vedno traja in
lani so jim zasebniki nakaza-
li 7 tisoč 800 dinarjev, 300
tisoč dinarjev pa so dobili od
celjskega Komiteja za druž-
bene dejavnosti.
Podjetje Remont je pričelo
hišo obnavljati pri temeljih,
člani   Zaupanja   pa   bodo
opravili zaključna gradbena
dela na hiši. Člani društva
slušno prizadetih upajo, da
bo letos njihov dom dokon-
čan in da se bodo lahko vanj
tudi že vselili. Tam bo sedež
organizacije slušno prizade-
tih oseb celjske regije, tam
se bo opravljala celotna de-
javnost in izobraževanja in
informatike do servisa sluš-
nih aparatov ter logopedskih
vaj. Tam bo tudi sedež inva-
lidskega podjetja Zaupanje,
kjer bodo skušali s konku-
renčnimi cenami pridobiti
stalne stranke. Z.S.
Demokratična stranka upokojencev
Upokojenci celotnega celjskega območja vabijo na usta-
novni občni zbor Demokratične stranke upokojencev Celje,
ki bo čez teden dni, 15. februarja v Narodnem domu v Celju
ob 10. uri. Vabljeni so vsi upokojenci celjskega območja ne
glede na strankarsko pripadnost in vsi tisti, ki so že podpi-
sali pristopno izjavo.
Inciativni odbor se je že sestal in pripravil program
stranke, njen statut, čez teden dni pa bodo izvolili še svoje
vodstvo. 2 S
TRAČI
niče ■
v prihodnost z optimiz-
mom, je približno takšna,
kot da bi pokojniku name-
sto pevskega zbora na po-
greb naročili plesni orke-
ster.
Na seji laškega izvršne-
ga sveta so obravnavali
tudi predlog o pogojih za
priložnostno opravljanje
gostinske dejavnosti. Med
izvršniki se je Boško Šrot
zavzel za to, da bi smeli le-
to opravljati tudi posa-
mezniki, na primer v času
Piva in cvetja. Kdo ve, če
nima kaj konkretnega za
bregom?
Med pogoji za opravlja-
nje priložnostne gostinske
dejavnosti je tudi člen, ki
narekuje, da mora biti ob-
močje, kjer se izvaja gostin-
ska dejavnost, protiprašno
urejeno oziroma redno
škropljeno in stalno higien-
sko vzdrževano. Ker so la-
ški izvršniki ugotavljali, da
je to poleti, v času Piva in
cvetja težko izvedljivo, je
najduhovitejši član občin-
ske vlade (takoj za predsed-
nikom), Peter Hrastelj pri-
pomnil, da doslej še ni nih-
če zbolel. »Razen od pija-
če.« so ga opomnili kolegi.
Čeprav smo samouprav-
ljanju pokazali vrata, pa
morajo slovenske občine
še vedno plačevati prispe-
vek za družbenega pravo-
branilca samoupravlja-
nja. To je poželo nemalo
smeha na seji laškega iz-
vršnega sveta, kjer so že
pred leti zaslutili, da sa-
moupravljanje nima pra-
ve prihodnosti. Da lahko
brez njega posebej dobro
shajajo v gospodarstvu,
pa so dokazali v Pivovarni
Laško.
Roman Matek, laški
predsednik vlade, ni le do-
ber izvršnik, pač pa tudi
matematik. Izumil je na-
mreč novo formulo: »Re-
publiški proračun ni sešte-
vek občinskih proračunov,
temveč njihov odštevek.«
Ni res, da je srbska blo-
kada zavrla prodajo slo-
venskega blaga v tej repu-
bliki in prav tako ni res,
da južne republike ne pla-
čujejo blaga, naročenega
v Sloveniji. V celjski
Aurei imajo čisto drugač-
ne izkušnje-lisice, ki so jih
izdelali za Srbijo, so dobili
v celoti plačane, prav tako
so že davno poravnani ra-
čuni za značke HDZ.
Izjava tedna celjskega
premiera Mirka Krajnca:
»Za nas Celjane je Maks
Bastl veliko koristnejši
v Ljubljani kot pa bi bil
v Celju.«
Zahteve ministra Izidor-
ja Rejca, naj novinarji in
gospodarstveniki gledajo
In še ena, kije zrastla na
zeljniku ministra Rejca. Na
vprašanje Avstrijcev, kakš-
ne prednosti imajo, če bi
vlagali svoj kapital v oživi-
tev slovenskega gospodar-
stva, je odgovoril: »Za ne-
kaj stopinj bi se znižale
temperature zraka tudi pri
vas.«
Celoten seznam obrtni-
kov mozirske občine, ki so
prejeli pomoč po poplavi,
je še vedno skrbno varova-
na skrivnost. Na naš poziv
po objavi ni bilo odgovo-
ra, le v velenjskem Našem
času se je med pismi bral-
cev neznani avtor pozaba-
val na račun tega poziva.
Govori se, da je avtor eden
tistih, ki mu je zelo žal, da
ima hišo na bregu in ga je
zato voda obšla. Satirika
pozivamo, da se oglasi tu-
di v Novem tedniku, če
ima pripombe na njegovo
pisanje. Morda pa je pro-
blem le naslov, zato mu ga
sporočamo: NT-RC, Trg V.
kongresa 3 a, Celje.
Krajevne tajnice so prev-
zele oblast v svoje roke, ka-
že tudi primer iz Dramelj.
Ob nesporazumu med kra-
jevno skupnostjo in dra-
meljskimi gasilci je naš no-
vinar vljudno povprašal,
kako se zadeva razpleta,
tajnica KS Dragica Soline
pa ga je nadrla: »Vse smo
rešili, nič ne boste pisali!
Velikokrat sem vam rekla,
da pridite v Dramlje, da bo-
ste pisali o nas, pa vas ni
bilo, zdaj nas pa tudi ne bo-
ste po cajtengah vlačili. Mi
bomo že sami obvestili go-
spodinjstva!« Kakšna sre-
ča, da se vedno najde kdo,
ki nas usmerja pri našem
delu.
Otroke bomo odslej
oblačili v krzno, pili pa
bodo pivo, vino in žgane
pijače. Pri spremembah
prometnega davka, ko so
se najbolj podražila ravno
otroška oblačila, obutev
in še kaj, bo to pravi var-
čevalni ukrep. Če seveda
ne upoštevamo, da je živ-
ljenje brez otrok še ce-
nejše.
Tri medicinske sestre na
Oddelku za endokrinologi-
jo in nefrologijo z nuklear-
nim laboratorijem v celjski
bolnišnici še nimajo otrok,
čeprav so poročene. Neka-
tere v Celju je zaskrbelo, da
so za to kriva sevanja, ki so
jim izpostavljene. Strokov-
njaki to zanikajo, docent
dr. Franc Fazarinc pa tudi
zanika krivdo. »Name se ni
obrnila nobena,« je rekel.
Le k^je s tem mislil?
Kdo bo direktor Upa?
Konjiško podjetje Lip išče novega direktorja. Na razpis
sta se prijavila Stane Kokelj iz Slovenskih Konjic in Adolf
Klokočovnik iz Slovenske Bistrice. Sedanji vršilec dolžnosti
Vinko Leskovar se ni prijavil. Odločitev o novem general
nem direktorju bo sprejel delavski svet konec meseca
hkrati z obravnavo zaključnega računa za preteklo leto. Lip
s proizvodnjo in prodajo nima težav, razen pri stavbnem
pohištvu. Tudi to leto dobro kaže, saj je velik del proizvod-
nje že prodan v izvoz, v celoti pa so že prodali program
pohištva.
MBP
Borci v Gračnici |
Danes, v četrtek, bodo pri spomeriiku Ilije Badovin«
Y Gračnici počastili spomin na prihod Štirinajste divizije ni
Štajersko. Proslavo bodo pripravili otroci iz osnovne šole
v Rimskih Toplicah, udeležile pa seje bodo, poleg borcev, še
delegacije osnovnošolcev iz občine Laško.
N.G
Odvetniki za malčke I
Odvetniška zbornica Slovenije je zbirala pomoč za priza-
dete v poplavi in ves denar - 190 tisoč dinarjev - namenila
sanacijo in odpravljanje posledic poplave v celjskih vrtcih
V povprečju je vsak slovenski odvetnik prispeval po tiso^
dinarjev, denar pa so v celjskih vrtcih že dobili.
REPORTAŽA
NT&RC
7. FEBRUAR 1991 - STRAN 7
Boj za Blaževo življenje
Blažu gre na bolje - Dve operaciji - po drugi je bilo iako hudo, da bi iahko pomagal le še bog
Harley street klinika v središ-
ču Londona. Torek, 29. januarja,
ob osmih zjutraj. V sobici s tape-
tami, na katerih so pisane figuri-
ce, sta dve postelji. Na eni spi
štiriletni Blaž Skornšek iz Laške-
ga, na drugi je prejšnje dni spala
njegova mati Vera Skornšek. To-
krat bedi pri Blažu, skupaj z mo-
žem Maksom.
Natanko ob osmih pripeljejo vo-
zičak, na katerega strežniki položi-
jo malčka in ga odpeljejo v opera-
cijsko dvorano. Vrata se odprejo,
zaprejo in za njimi je usoda štiri-
letnega srčnega bolnika prepušče-
na urnim in strokovno podkova-
nim rokam doktorja Starka in nje-
govih treh ameriških kolegov...
Operacija uspela,
vendar...
Operacija srca naj bi predvido-
ma trajala okoli pet ur, toda opra-
vili so jo že v treh urah in pol.
Doktor Stark, ki je češkega pore-
kla, sicer pa eno prvih imen otro-
ške kardio-kirurgije v svetu, je
v kravati in elegantni obleki prišel
po operaciji k staršem v bolnišnič-
no sobo: »Operacija je potekala
dobro, tudi pljučni pritisk je bil
normalen, proti koncu operacije
se je le nekoliko zvišal. Zelo sem
zadovoljen, da smo lahko naredili
operacijo po Fontanu, vendar sem
Sprva me obup je stresal,
češ kdo naj prenese to?
Pa sem vendar vse prenesel -
ne vprašujte le, kako!
Heine
zaskrbljen. Situacija je zelo resna,
ne morem zagotoviti, da bo vse
v redu. Toda če bi bil Blaž moj sin,
bi se prav tako odločil za to opera-
cijo. Sedaj ga bomo natančno opa-
zovali, saj je lahko njegovo življe-
nje v nevarnosti še pet ur ah pa
tudi pet dni, ničesar določnega ni
mogoče reči.«
Tako je dr. Stark poskušal Bla-
ževo stanje naslikati čim bolj re-
alno.
Kakšno uro sta morala Maks in
Vera Skornšek počakati, preden
so ju spustili v sobo za intenzivno
Doktor Stark po opravljeni prvi
operaciji, ko je bil samo zaskrb-
ljen. V sredo je bil obupan, v če-
trtek pa je Skornškovim dejal:
»Stvari gredo počasi na bolje.
Upam, da se bomo čez nekaj dni
lahko skupaj smejali.«
nego. Tam je bil pogled na kratko-
hlačnika, ki je bil pred operacijo
tako živahen, da so ga poznale
prav vse medicinske sestre v klini-
ki žalosten.
Cevke in cevčice so bile napelja-
ne povsod okoU Blaža, poleg njega
pa je bdela medicinska sestra, za-
dolžena zanj. V sobi za intenzivno
nego je bilo več bolnikov, med nji-
mi nekateri še mlajši kot Blaž, in
poleg vsakega je bila zanj določe-
na medicinska sestra. Pogled na
bolnike v tej sobi je bil zastrašu-
joč ... Ob posteljah so sedele še
matere in obupano zrle v nezave-
dajoče se malčke, na njihovih
obrazih pa so se mešah žalost,
upanje, obup.
Sedaj lahko pomaga le
še bog
čeprav sta bila oba Skornška
ves čas, pred operacijo zelo po-
gumna in polna optimizma, ju je
po prvi operaciji pričel razjedati
dvom, najhuje pa je bilo v sredo,
30. januarja, ko jima je zjutr^ dok-
tor Stark dejal, da mora opraviti še
eno operacijo, sicer bo Blaž zago-
tovo umrl. Privolila sta na še en
poseg in ob enajstih dopoldne se
je pričel boj za Blaževo življenje.
Malčku so odpovedale ledvice, tu-
di s pljuči ni bilo vse v redu. Po
nekaj urah je doktor Stark starše-
ma dejal: »Narodih smo vse, kar je
bilo v naši moči, noben operativni
poseg ni več mogoč, upanja za
Blaževo preživetje skorajda ni, go-
spa, sedaj vam lahko pomaga le še
bog.«
Obupana starša, ki sta ta dan
morala preživeti popolnoma sa-
ma, brez kogarkoU iz domovine,
sta bila sicer deležna tolažilnih be-
sed sester in ostalega medicinske-
ga osebja, toda tudi telefonski po-
govori z domačimi v Laškem pa
obisk duhovnika v bolnišnici in
njegova obljuba, da bodo imeli
v Londonu mašo za Blaža, ni mo-
gla izbrisati obupa staršev«. ToU-
ko ljudi je z nami, mora uspeti!«
sta ves čas ponavljala v dneh do
operacije, potem pa...
Blažu gre na bolje
Po zaslugi izjemne požrtvoval-
nosti doktorja Starka, ki je imel na
dan Blaževe operacije rojstni dan,
medicinskih sester, ki so nepre-
stano bdele ob Blaževi postelji in
morebiti tudi vseh tistih, ki smo
v teh dneh mislili na Blaža in mu
zeleh zdravja, se je malčku v četr-
tek pričelo stanje izboljševati.
V četrtek je doktor Stark že dejal:
»Stvari so se pričele odvijati tako
kot si žeUm. Počasi mu gre na bo-
lje in upam, da se bomo čez nekaj
dni, lahko že vsi skupaj smejali.«
V ponedeljek Blaž ni več preje-
mal morfija, počasi so pričele svo-
jo funkcijo opravljati ledvice, če-
prav je še priključen na diaUzni
aparat, občasno tudi na aparat za
umetno dihanje, opaziti ni zasto-
jev srca, pravijo zdravniki, s kate-
rimi je na telefonski zvezi nepre-
stano celjski kardiolog dr. Janez
Tasič, ki je Bleiža spremljal v Lon-
don in mu moral na avionu nuditi
Omembe vreden je podatek, da
v Angliji otroke s tovrstnimi ok-
varami operirajo že najkasneje
do tretjega leta starosti in jim
s tem omogočijo dokaj normalno
življenje. Precej bivših pacien-
tov dr. Starka je danes že srečno
poročenih in so si ustvarili druži-
ne. Doktor Stark je bil tudi začu-
den, da je Blaž s tako hudo okva-
ro sploh dočakal četrti rojstni
dan.
tudi zdravniško pomoč. Dr. Tasič
bo Blaža po vrnitvi v Celje pregle-
doval po navodilih dr.Starka, sicer
pa bo v London odpotoval zopet
takrat, ko bo znan datum Blaževe
vrnitve. Kot je dejal dr. Tasič, je
dežurna zdravnica v Harley street
khniki v ponedeljek izrazila pre-
cejšnjo mero optimizma za Blaže-
vo preživetje, čeprav je treba z do-
končnimi napovedmi še nekaj ča-
sa počakati.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
Po prvi operaciji je bil pogled na prej tako živahnega Blaža takšen. Danes so številne cevčice, kijih vidite
na sliki, že odstranjene.
t*red operacijo se je Blaž naučil že nekaj angleških besed, najpogo-
steje pa je mamo Vero in očeta Maksa spraševal: >>Ali bo po operaciji
srček zdrav?« Starša sta mu prepričana prikimavala.
Takole se je nekoliko jezno upiral Blaž strežniku, ki ga je posadil na
voziček, s katerim so ga odpeljali v operacijsko dvorano.
8. STRAN - 7. FEBRUAR 1991
NT&RC
KULTURA
Neznosnost čakanja
Po premieri Čakajoč GotJota Samuela Becketta
Uprizoritev najbolj znane
Beckettove drame, nastale
leta 1948, prvič objavljene
1952. in praizvedene 1953.
leta, ki pomeni enega vrhov
dramatike absurda v ob-
dobju avantgardizma, sodi
v popolnoma spremenjenih
razmerah postindustrijske
družbe in postmodernistič-
ne estetike devetdesetih let
gotovo med estetsko zah-
tevnejše izzive. Žal celjska
uprizoritev ne uspe preprič-
ljivo odgovoriti na temelj-
no vprašanje: Zakaj Bec-
kettov Godot danes in
tukaj?
Takoj moramo zapisati, da
v najnovejši slovenski upri-
zoritvi Beckettove umetni-
ne, o kateri se zdi, da vsi že
vemo vse, ne da bi jo v resni-
ci brali, ni mogoče zaslediti
poskusa oblikovanja nove-
ga, aktualnega razmerja in
vdihovanja nove živosti v že
znano literarno predlogo (v
novem prevodu Aleša Ber-
gerja). Uprizoritev tako osta-
ja na ravni natančnega in
spoštljivega korektnega bra-
nja in interpretiranja in kot
taka bolj posnetek nekega že
videnega in odigranega odr-
skega dogodka kot pa dogo-
dek sam. Dostopna in vse-
skozi razprta na racionalni
ravni pušča sodobnega gle-
dalca izven svojega bivanj-
skega risa, zgolj kot obrtno
vešče »obvezno branje« so-
dobne klasike in nazorno
preigravanje radikalnega ni-
hilizma, fragmentarnega mi-
nimalizma ter vnaprej in vse-
skozi znane odsotnosti Boga,
smisla, trdne resničnosti.
Deluje kot nadvse mučna in
gostobesedna demonstracija
poltretjo uro trajajočega
brezplodnega pričakovanja
dogodka, ki ga ni, a v katere-
ga se ne zlije celota odrskih
fragmentov. Ob vseh prodor-
nih in logičnih razčlembah
besedila v gledališkem listu
deluje uprizoritev zgolj kot
njihova hladna ilustracija,
kot citat iz nekega drugega
obdobja, kot že videno, ne pa
kot samosvoj in polnokrven
ter živ gledališki dogodek.
Režiser Franci Križaj je
v splošnih zamahih postav-
ljal besedilo na oder spoštlji-
vo in pregledno, premalo pa
se je trudil upoštevati enega
od dramaturških poudarkov
(Blaža Lukana), da zavisi
dramska napetost od boga-
stva in konkretne izpolnje-
nosti fragmentov, detajlov.
Iz dogajanja na odru ni bilo
mogoče slutiti stalne navzoč-
nosti Godota, s tem pa je bila
otežkočena tudi pot v meta-
fizične razsežnosti interpre-
tacije posameznih fragmen-
tov in celote. Res terja avtor
izjemno strogo in natančno
upoštevanje didaskalij, vse-
eno pa je znotraj njegovih
markacij še veliko prostora
za soustvarjalno imaginacijo
in   inovacijo   ustvarjalcev.
Eno opaznejših sprememb si
je privoščila scenografka in
kostumografka Meta Hoče-
var, ki je Beckettovo posu-
šeno in oskubljeno drevo na
pusti planoti zamenjala
s senco presenetljivo bogate
krošnje na dvigajočih se
tleh. Namesto asociacije na
odmiranje in nemara kar kli-
ca k samomoru je s tem
ustvarila odsev (videz, lažno
podobo) nekega v najbližji
soseščini bivaj očega čvrste-
ga in krepkega organizma.
Njeni kostumi po eni strani
karikirajo oba' klovna med
ponošene suknje in bele sraj-
ce, svilene brezrokavnike ter
rdeče metuljčke in šale, po
drugi pa postavljajo gospo-
darja in služabnika v po-
vsem drug prostor afriških
pustolovskih osvajanj. Pro-
stor in čas dogajanja sta za-
brisana v sceni in kostumih.
Najtežji del bremena so tu-
di tokrat nosili igralci, ki so
se morali izogniti tako psiho-
logiziranju kot tudi intelek-
tualističnemu abstrahiranju.
Žal prav v neprepričljivosti
posameznih fragmentov po-
grešamo režiserjevo in njiho-
vo poglobljenost in bivanj-
sko prepričljivost. Premalo
so bili prežeti z radikalno bi-
vanjsko stisko slehernika
v sodobnem svetu brez Bo-
ga, premalo presvetljeni
s spoznanjem lastne nespo-
sobnosti pokončnega spreje-
manja nihilističnega konč-
nega spoznanja. Odsotnost
Boga (God - an.) postaja ta-
ko kljub vsemu profesional-
nemu obvladovanju Becket-
tove dramaturške mehanike
tudi odsotnost duha, bivanj-
ske prepričljivosti in odrske
živosti. Čakanje postaja vse
bolj samoumevno in vse
manj napeto, Godot vse bij
pozabljen in nepomemben,
igra vse bolj mučna in dolgo-
časna.
Podobo skeptičnega, inte-
lektualističnega in navzven
nasilnega Vladimira je ostro
izoblikoval Stane Potisk,
njegovega otročje naivnega
in občutljivega ter v čisto
konkretnost in površinskost
usmerjenega partnerja
Estragona pa Miro Podjed.
Njuno medsebojno razmer-
je, ki raste iz potrebe po so-
človeku in iz njenega neneh-
nega zanikanja, je seveda po-
polnoma drugačno od raz-
merja med oblastniškim in
mazohističnim Pozzom v in-
terpretaciji Janeza Bermeža
ter usmiljenja vrednim slu-
žabnikom Luckyjem v inter-
pretaciji Marjana Bačka, ki
le v trenutkih slabosti spro-
sti slutnjo uporništva in hre-
penenja po človeškem do-
stojanstvu. Neposrednost
dečka, ki vnaša v ta grozljivo
nepremični in hladni svet
nesmisla pramen človeške
radoživosti in topline, je ne-
koliko^ robato vnašal v igro
Anže Čater.
SLAVKO PEZDIR
Zgodovina
vsaifdanjosti
Prejšnji četrtek je bila
v prostorih galerije Moza-
ik v Celju uradna predsta-
vitev knjige Kri v luft!
Čreve na plot!, ki govori
o življenju Celjanov na
prelomu stoletja. Njen av-
tor je magister Janez
Cvirn, knjiga pa je izšla
v založbi NT&RC.
To je po dolgem času pr-
va knjiga o zgodovini me-
sta ob Savinji in po bese-
dah dr. etnologije Slavka
Kremenška s Filozofske fa-
kultete, ki je ocenil knjigo,
zelo pomembna za razume-
vanja časa ter dogajanj na
prelomu stoletja. V Celju
so takratni čas zaznamovali
stalni nacionalni boji med
Slovenci in celjskimi Nem-
ci, v znamenju teh bojev pa
je bilo tudi vsakdanje živ-
ljenje v mestu. Nacionalne
razmere, razmah gospodar-
stva, delovanje društev in
predvsem družabno življe-
nje Celjanov-to so stvari, ki
se jih loteva mladi, a že
uveljavljeni zgodovinar.
Magister Janez Cvirn je si-
cer kustos v Pokrajinskem
muzeju v Celju, zanima pa
ga predvsem čas, ki smo ga
doslej zapostavljali. Janez
Cvirn je obenem avtor, ki
poskuša ljudem predstav-
ljati zgodovino na polju-
den, preprost in razumljiv
način.
Knjiga je bila izziv tudi za
našo časopisno in radijsko
hišo, zato smo se odločili za
založništvo. Poleg te knjige
smo lani izdali ali pomagali
pri izidu še treh knjig: Ži-
veti s Celjem, Celjski zbor-
nik ter Herojski štrbunki
avtorja Bojana Krajnca.
S tem dodajamo hiši, ki se
še vedno s polno močjo uk-
varja z obnovo in prenovo
tako časopisa kot radia, še
založniško dejavnost. Ne
zaradi zaslužkov, temveč
zato, da bodo sledovi naše-
ga dela ostah in da pripo-
moremo k ugledu Celja.
Tako tudi s ceno knjige Kri
v luft! Čreve na plot! pokri-
vamo samo najnujnejše
stroške. V hiši NT&RC ve-
lja knjiga 150 dinarjev, na
ostalih prodajnih mestih pa
je cena nekoliko višja.
IB
Mesec kulture v Mozirju
v mozirski občini se je
s petkovo predstavitvijo
pesniške zbirke »Čakanje«
avtorice Anke But začel me-
sec kulture. Slavnostna
otvoritev s podelitvijo pla-
ket in priznanj kulturni-
kom v občini Mozirje pa bo
danes, v četrtek, 7. februar-
ja, ob 18. uri v osnovni šoli
v Lučah.
Mesec kulture v občini
Mozirje bo pustil pečat
v vseh večjih krajih v Zgor-
nji Savinjski dolini, v Lučah,
na Ljubnem, Rečici, v Šmi-
helu, Mozirju, Nazarjah,
Bočni,^ Gornjem Gradu in
Novi Štifti. Program, ki ga
pripravlja Zveza kulturnih
organizacij občine Mozirje
s sodelavci, obljublja veliko
pestrih in zanimivih kultur-
nih prireditev.
V mozirski občini bodo
posebej obeležili 90-letnico
skladatelja Blaža Arniča in
100-letnico Pusta Mozirske-
ga, zvrstile pa se bodo še šte-
vilne druge prireditve, med
njimi nastopi pevskih zbo-
rov, glasbene pravljice in
gledališke igre. Pripravljajo
tudi orgelske koncerte, god-
čevske viže, kulturne večere
v posameznih krajih, likovne
razstave... V Mesecu kultu-
re v občini Mozirje bodo so-
delovali tudi šolarji s svojim
programom, priredili pa bo-
do tudi koncert za poplavlje-
ni dom v Nazarjah.      U. K.
Po fotografiji sodeč ni čisto nič narobe, če že štiri ali petletnik drži v rokah violino.
Zasebna giasbena šoia
v celjskem Narodnem do-
mu pripravljajo nocoj, v če-
trtek, 7. februarja, ob 19. uri
prvi javni koncert gojencev
Sole za mlade glasbene ta-
lente.
Šolo za mlade glasbene ta-
lente je pred kratkim ustano-
vil Radovan Marvin, ki si je
ob ustanavljanju zasebne
glasbene šole prizadeval za
razvoj klasične glasbene
vzgoje, organizirane na sku-
pinskem delu. Ta šola naj bi
ponujala možnosti poklicne-
ga glasbenega izobraževanja,
osnovni instrumenti pa so
zaenkrat še godala (violina,
viola in violončelo). Rado-
van Marvin razmišlja o širi-
tvi in uvajanju solopetja ter
klasičnega baleta v šolski
program, delo Šole za mlade
glasbene talente pa temelji
na dveh osnovnih principih.
Ob pravilnem izboru gojen-
cev, pri katerih se z upošte-
vanjem osnovnih sposobno-
sti posameznika lahko glas-
beno izobraževanje začne že
v zgodnjem otroštvu, posve-
čajo največjo skrb sodelav-
cem. Delo z gojenci, vpisani-
mi v Šolo za mlade glasbene
talente, mora biti skupinsko
in na visoki strokovno profe-
sionalni ravni, krog sodelav-
cev pa trenutno zaokrožujejo
prof Mitja Reichenberg,
prof Vilim Demšar, prof
Volodja Balžalorsky, prof
Miloš Mlejnik in akademska
glasbenika Stojan Kuret in
Jani Golob.
IS
ZAPISOVANJA
Ministrova (ne)sposobnost
Kulturna politika, o ka-
teri se čutim dolžnega za-
pisati nekaj besed, je pač
samo politika in kot taka
tudi kurba, če že hočete.
Pravzaprav sem se vedno
in se še vedno izogibam
kočljivih tem v zvezi
s kulturno politiko, am-
pak včasih se dobesedno
čutim dolžnega »zapičiti«
se na tak ali drugačen na-
čin tudi v politiko, kon-
kretno v politiko, ki jo vo-
di njen minister dr. An-
drej Capuder. Pa ne, da bi
kar povprek udrihal in
pri vsaki stvari iskal kriv-
ca v gospodu ministru,
četudi to ni čisto izključe-
no oziroma v primeru Ca-
puder je tudi to možno,
ampak bi se osredotočil
na tisto točko, ki pred-
stavlja piko na »i«, torej
na zadevo Dragan Zivadi-
nov. Ali še boljše, na za-
devo, ki ji je Dragan Živa-
dinov dal svojstven pečat
ali kar piko na »i«.
Kot najbrž vsi vemo, je
režiser in član NSK(Neue
Slowenische Kunst), di-
rektor Kozm.okinetičnega
gledališča Rdeči pilot (ka-
binet ^ Noordn ung), Dra-
gan Živadinov, začel 25.
januarja gladovno stavko
po lastni odločitvi v pro-
test mačehovskega odno-
sa do kulture, torej v pro-
test ministra Capudra.
V to gaje prisilil odnos do
kulture, ukinitev glasbe-
nih dnevov, odbita proš-
nja za najem galerijskih
prostorov v letošnji kul-
turni prestolnici Evrope,
Madridu, zmanjšanje na-
cionalnega deleža name-
njenega kulturi, nova
davčna zakonodaja, ki je
kulturne delavce izenači-
la z obrtniki, itd. NSK je
ministru predložil svoje
zahteve, ki jih je transpa-
riral v treh točkah: prvič,
zahteva ureditev razmer-
ja med etablirano in ne-
etablirano kulturo
z zdajšnjega razmerja
100:1 na 100:20; drugič,
»takojšnjo in brezpogoj-
no« objavo slovenskega
nacionalnega kulturnega
programa, torej brošure,
knjižice, v kateri se mora
jasno videti kulturni pro-
gram za leto 1991, ki v za-
četku februarja še vedno
ni napravljen, in tretjič,
da se mesto Ljubljana
vključi v strassbourski
program »kulturna pre-
stolnica Evrope«. Živadi-
nov namerava stavkati
vse dotlej, in to mu vseka-
kor lahko verjamemo, do-
kler minister ne uresniči
postavljenih zahtev.
Pravzaprav so vse tri zah-
teve nujne, dve bolj kot
tretja, kar pa ni gospodu
Capudru nobeno opravi-
čilo.
Najbolj zanimiva je vse-
kakor tretja točka, ki go-
vori o vključitvi Ljublja-
ne v strassbourski pro-
gram »Kulturna prestol-
nica Evrope«, o kateri niti
najmanj ne odloča veli-
kost naroda, temveč naci-
onalna zavest, samoza-
vest, skozi katero se pre-
taka duhovna moč posa-
meznega naroda. In če je
bil še pred nedavnim os-
Piše Tadej Čater
novni pogoj za kandida-
turo po prestolnici Evro-
pe, biti član EGS, kar Slo-
venija kot država, ki niti
to ni, seveda ni, potem so
se stvari precej spremeni-
le. Gospod minister tega
najbrž ne ve, ali pa se
zgolj prenareja in kot sam
pravi »varčuje«. Z bur-
nim političnim dogna-
njem v vzhodni Evropi,
z rastjo demokratizacije,
predvsem pa s padcem
berlinskega zidu, so se ti
transferji porušili že zno-
traj Strassbourga; to pa
ne pomeni nič drugega
kot to, da bi imela Ljub-
ljana kot kandidat pri iz-
biri nove prestolnice
Evrope, resda še ne letos,
niti ne drugo leto, prav
gotovo pa že 1994, torej še
v mandatu gospoda Ca-
pudra, prednost pred vse-
mi ostalimi, seveda, če bi
kandidirala kot prva
z vzhoda. Nadalje bi to
pomenilo doseči neko
simbolno raven, ali še
več, prvi participirati
simbolno raven. Simbol-
na raven se pa lahko do-
seže izključno z umet-
nostjo oziroma s kulturo,
morda še s filozofijo, zna-
nostjo, nikakor pa ne
s politiko ali ekonomijo.
Simbolna raven vključu-
je neskončno energijo,
kar minister Capuder za-
nesljivo ve. Odveč je pri-
pominjati, da v osmih
mesecih, kolikor vrši
dolžnost kulturnega mi-
nistra, ni za slovensko
kulturo napravil ne sko-
raj, ampak popolnoma
nič, ogromno pa za stran-
ko kateri pripada, torej za
Slovenske krščanske de-
mokrate, in za koalicijo
na oblasti, za Demos. Nje-
gova nesposobnost ni
zgolj odraz odnosa do
kulture, ampak nas nje-
govo služenje interesom
oblasti prepričuje v nje-
govo nesposobnost. Ah
drugače, Slovenija ne
more emanirati nasproti
svetu z govori na različ-
nih prireditvah (tega seje
najbrž naučil od prejšnje
oblasti, čeprav roko na sr-
ce, vsaj za kulturo je bilo
poskrbljeno - kolikor se
je pač dalo, jasno), s spre-
jemanjem odločitev, ki se
tičejo kulturnih delavcev,
ne da bi se njih vsaj za
nasvet vprašalo, s pošilja-
njem policije na umetni-
ke (tak film se nam je ne-
koč že nekajkrat odvrtel),
z odbijanjem vsakršnih
prošenj po strpnem dialo-
gu... Slovenija kot mala
država, dežela, lahko sve-
tu emanira zgolj skozi
umetnost, skozi kulturo.
Navsezadnje, kdo drug
kot kulturniki pa so sploh
naredili zgodovino tega
naroda.
Turistično društvo Laško
pripravlja seminar za turistične vodnike
In družabnike.
v Slovenskem in naslednjih tujih jezikih: nemščina, angleščina,
italijanščina in francoščina.
Prijave z navedbo šolske izobrazbe, starosti in tujega jezika, ki
ga obvladate pošljite na Turistično društvo Laško, Trg 2. julija,
do 15. februarja.
Vsals petels
radcriva
RESNICO
KULTURA - PUST
NT&RC
7. FEBRUAR 1991 - STRAN 9
Mojster plakatov
Radovan Jenko - nagrajenec Prešernovega sklada
Radovan Jenko, diplomi-
rani grafični oblikovalec,
Celjan, je letošnji nagraje-
nec Prešernovega sklada.
Priznanje bo prejel danes
zvečer na osrednji republi-
ški kulturni proslavi v Can-
karjevem domu. V tretje gre
rado. Društvo oblikovalcev
Slovenije ga je za to naci-
onalno kulturno priznanje
predlagalo že trikrat, če-
prav je njegov član šele od
leta 1983. Toda delovna bio-
grafija šestintridesetletne-
ga celjskega oblikovalca je
tako razpoznavna in tako
polna raznovrstnih doma-
čih in tujih priznanj za obli-
kovalske rešitve, da je do
današnjega večernega slav-
ja pravzaprav moralo
oriti...
Morebiti je bilo usodno le-
to 1974, ko je Radovan Jenko
sodeloval na natečaju za pla-
kat na temo BIO 6 (Bienale
jugoslovanskega industrij-
skega oblikovanja) in je pre-
jel prvo odkupno nagrado.
To je bilo komaj dobro leto
po tistem, ko je končal sred-
njo šolo za oblikovanje
v Ljubljani (grafični odde-
lek), zaposlen je bil v Aeru,
sanjal pa je o tem, da bi odšel
študirat v Anglijo - na Royal
College. Pa ni mogel, pač pa
je bil sprejet na Akademijo
lepih umetnosti v Varšavi.
Zakaj prav v Varšavo in
zakaj prav k profesorju
H. Tomaszevskemu?
»Vedel sem, kam grem.
Poznal sem delo profesorjev
na šoli, njihov likovni in mi-
selni svet, in to mi je bilo
blizu. Ne morem reči, da sem
se odločil samo zaradi vsebi-
ne šolanja. Na Akademiji le-
pih umetnosti v Varšavi se
študent specializira šele
v tretjem letniku, prej pa ve-
liko riše in slika. Vsak dan
sem vsaj štiri ure slikal.
V tretjem letniku pa je bila
moja specializacija plakat.
To je moja varšavska diplo-
ma-graflčno oblikovanje,
specializacija plakat, in sli-
karstvo. Že med študijem
sem začel sodelovati na med-
narodnih bienalih plakata
v Varšavi in Lahtiju, leta
1981 pa sem prejel prvo na-
grado na Poljskem na nate-
čaju za plakat na temo Rdeči
križ.«
Celo vaši kolegi pravijo,
da ste mojster za oblikova-
nje plakatov. Ampak slo-
venska kultura plakata še
daleč ni tako razvita kot na
Poljskem ali na Japonskem.
»Pri nas sploh nimamo
plakatnih mest, če se lahko
tako reče. Dobro se spomniš,
kaj smo delali, ko sem prejel
prvo nagrado na natečaju za
celostno grafično podobo 10.
kongresa ZKS. Hkrati s ce-
lostno grafično podobo smo
razmišljali tudi o tem, kako
bomo plakate predstavili
v javnosti. S tem se zdaj nih-
če ne ukvarja, plakati se pač
lepijo, kamor se lepijo. Ka-
kor da se kultura neke deže-
le ne kaže tudi v tem.«
Ali imajo plakati v vašem
oblikovalskem ciklusu
prednost? Ali drugače - če
je plakat vaša specializaci-
ja, ali kot samostojni umet-
nik izbirate predvsem taka
naročila, do katerih čutite
intimno naklonjenost?
»Ne. Doslej sem oblikoval
približno petdeset plakatov.
Gledaliških je precej, pa tudi
političnih, komercialnih,
različnih torej. Tista naloga,
tisti oblikovalski projekt, ki
je najtežji, je največji izziv.
Oblikovalec mora največ do-
kazati, če mora iskati rešitve
samo v eni barvi, na primer.
Do vsake naloge čutim veh-
ko odgovornosti, zato na leto
vzamem samo tri ali štiri ve-
like projekte, ne več. Najbrž
se mi pozna, da sem v Varša-
vi veliko risal. Ne bi pa mo-
gel govoriti o razpoznavnosti
mojega oblikovalskega slo-
ga. Vedno poskušam dogna-
ti bistvo naloge, tisto, kar iz-
haja iz naročila.«
To se mi zdi važno. V čem
je torej razlika med umet-
nostjo in oblikovanjem?
Resda je med republiškimi
kulturnimi nagradami vsa-
ko leto tudi oblikovalec,
vendar oblikovanje niti
v kulturi niti v družbi ali
v industriji, četudi bo letos
pri nas svetovni kongres
oblikovalcev, ni enako ce-
njeno kot druge vrste
ustvarjanja.
»Umetnik ne misli na upo-
rabnost tistega, kar ustvarja,
oblikovanje pa mora upošte-
vati funkcionalnost. Obliko-
valcu je važno, kaj želi naroč-
nik, če se odloči za celostno
grafično podobo ali za tako
ali drugačno tržno komuni-
ciranje. Veliko časa porabim
za pogovore z naročnikom,
da ugotovim, kaj želi z obli-
kovalsko rešitvijo. Potem
snujem, rišem, razmišljam
o tehnologiji izvedbe, o kom-
pletni realizaciji. To je zah-
tevno delo. Ko naročniku
ponudim rešitev, se lahko
zgodi, da z njo ne bo sogla-
šal. Morda je bila moja
ustvarjalna ambicija preveč
radikalna, preveč inovativ-
na. Tudi pri oblikovanju je
tako, da vrhunski izdelek
ustvarita oba - naročnik
s kulturnim in oblikoval-
skim posluhom, in kajpak
oblikovalec z njegovim zna-
njem, z njegovo osebno
noto.«
Pa kaj je lažje - oblikova-
ti ali javno nastopati in da-
jati intervjuje?
»Obhkovati. Zase lahko ta-
ko rečem.«
JOŽE VOLFAND
Tega so pa kar tu maskirali v štajersko ikebano.
Pust
Pustni krofi
- zaščitni znak
Trojan
v pustnih dneh bodo na Tro-
janah, v gostišču Konjšek, na-
pekli 14 do 15 tisoč slastnih
pustnih krofov, po katerih slo-
vijo daleč naokoli. Z njimi so
začeli leta 1961, potem ko so
dolgo tuhtali kaj bi lahko go-
stom, ki so se na tej prometni
postojanki radi ustavljali, po-
sebnega ponudili.
Začeli so skromno, saj so pr-
va leta spekli le po 160 tisoč
krofov na leto, potem pa vsako
leto več. Zlato obdobje je bilo
v letih 1977 do 1980, ko so letno
napekli in prodali tudi po dva
milijona mastnih, okusnih,
svetlorumenih krofov, napol-
njenih s slastno marmelado.
Potem pa se je prodaja nekoli-
ko zmanjšala in zdaj jih letno
napečejo po 1,8 milijona.
Ljudje pogosto mislijo, da
pri Konjšku delajo krofe stroj-
no, kar pa po besedah sedanje-
ga direktorja restavracije z gar-
ni hotelom na Trojanah Bojana
Gasiorja ni res. Pravi, da jih še
vedno delajo ročno in da to
opravlja redno po petnajst de-
lavk. Med njimi je še nekaj
takšnih, ki to počenjajo vse od
začetka leta 61.
Krofi so postali zaščitni znak
Trojan in le malokdo, ki se tod
pelje, si ne vzame trenutek ča-
sa, da stopi v večinoma dolgo
vrsto ter potrpežljivo počaka,
da lahko kupi dobro pecivo.
Ob pustu pa se nadejajo še po-
sebne gneče, saj so v tem času
krofi na mizi skorajda obvezni.
Nekaj pa le nismo izvedeli:
kcikšen je recept za trojanske
krofe! Naj bo takšen ali druga-
čen, krofi so dobri in to je naj-
pomembnejše.. .
Pustovanje na
Celjski koči
že nekaj let pripravljajo stal-
ni obiskovalci Celjske koče
maškarado na pustno nedeljo.
Pripravili jo bodo tudi letos,
pričela pa se bo ob 10. uri. Naj-
boljše maske bodo nagradili,
pričakujejo pa tudi v pustne
šeme maskirane godbenike, ki
bodo poskrbeU za plesno
glasbo.
V Velenju že
osemindvajsetič Pust
Turistično društvo Velenje
in odbor za organizacijo pust-
nega karnevala iz Velenja letos
pripravljata zdaj že 28. pustni
karneval, ki bo v nedeljo, 10.
februarja. Pobudo so dali stari
»pustni asi«, ki so se jim pri-
družili tudi nekateri novi orga-
nizatorji. Začetek velenjskega
pustnega karnevala bo v po-
poldanskih urah v velenjskem
Starem trgu. Najboljše maske
in skupine bodo nagrajene.
V ŠRC Golovec tUdI
za otroke
Občinska zveza prijateljev
mladine bo tudi letos na pust-
no nedeljo, 10. februarja pri-
pravila v Srtc Golovec dve
maSkeradi. Prva se bo začela
ob 14.30 in bo namenjena cici-
banom od dveh do petih let,
druga pa ob 17. uri in bo za
tiste od petih do sedmih let,
lahko pa se jim pridružijo tudi
šolarji. Za veselo razpoloženje
bo poskrbel ansambel Čudež-
na polja, nastopili pa bodo še
plesalci Plesnega foruma in
občinske plesne šole Celje.
V Benetkah
karnevala ne bo
Tradicionalnega Karnevala
v Benetkah tokrat zaradi sve-
tovnih političnih nemirov ne
bo, Celjani, ki bi radi pusto vali
izven Celja, pa se bodo z neka-
terimi turističnimi agencijami
lahko odpravili v Moravske
Toplice ali s tradicionalnim
pustnim vlakom v Lovran.
Okrogla obletnica
IVIozirskega Pusta
Pust kot praznik in Mozir-
ski Pustnaki že v naprej ob-
ljubljajo teden, poln dožive-
tij, pustnih norčij in pustnih
mask. Letos bodo praznik Pu-
sta v mozirski občini še pose-
bej slovesno obeležili, saj
praznujejo Pustnaki 100-let-
nico delovanja.
Prireditve se bodo pričele
danes, v četrtek 7. februarja,
ko se Ido ob 18. uri zbrala Pust-
na bratovščina, nato pa bo sku-
paj s člani orkestra Boj se ga
prvič v tem letu krenil sprevod
v pustnih krojih po mozirskih
ulicah. Jutri, v petek 8. febru-
arja bo ob 18. uri otvoritev raz-
stave Pust mozirski skozi 100
let v galeriji kulturnega doma
v Mozirju, hkrati pa bo promo-
cija monografije o stoletnem
delovanju Pusta Mozirskega,
ki jo je napisal Aleksander Vi-
dečnik. Na pustno soboto bo
ob 20. uri tradicionalna Pustna
maškarada v domu Partizan
v Mozirju.
Pustna nedelja, 10. februarja
se bo začela že ob 8. uri zjutraj,
ko bo Pustna bratovščina kre-
nila v kraje v Zadrečki in Sa-
vinjski dolini. S pustnimi me-
lodijami bodo povabili prebi-
valce Zgornje Savinjske doline
na torkov Pustni  karneval.
V nedeljo popoldne bodo v do-
mu Partizan v Mozirju pusto-
vali otroci, gosta otroške ma-
škerade bosta skupina Don
Juan in Heidi.
V ponedeljek, 11. februarja
pripravljajo Pustnaki tradici-
onalno ofiranje s pohodom po
mozirskih ulicah. V torek, na
Pustni dan, bo ob 6. uri zjutraj
budnica z orkestrom Boj se ga,
ob 7. uri bodo Pustnaki iskali
svojega zaščitnika. Uro kasne-
je bodo prevzeli oblast na obči-
ni Mozirje in nato obiskali po-
djetja v Mozirju in Nazarjah.
V zabavnem programu bodo
pokazali nepravilnosti prete-
klega leta in iskali možne reši-
tve. Popoldne ob 15.15 uri se
bo na mozirskem trgu začel
tradicionalni Pustni karneval,
v katerem bodo prikazali živ-
ljenje Pusta skozi 100 let.
Zadnji dan Pustnega preizno-
vanja bodo ob 15. uri pokopali
Pusta, ki je ponoči umrl, uro
kasneje pa bodo Mozirski
Pustnaki prebrali njegov testa-
ment in zaključili Mozirske
Pustne prireditve.
Smučarsko društvo
UNIOR CELJE
vabi na
PUSTNI PLES
ki bo v soboto, 9. 2.
ob 20. uri
v hotelu Dobrava, Zreče.
Igra skupina JOURNAL
Predprodaja vstopnic v re-
cepciji hotela.
Napotnlk razstavlja
v Kulturnem domu v Šo-
štanju bodo jutri, v petek, 8.
februarja, ob 19. uri odprli
razstavo slikarja samouka
Jožeta Napotnika iz Gavc pri
Šmartnem ob Paki. Razstava
bo posvečena kulturnemu
prazniku, posebnost pa bo
izbor del in ureditev razsta-
ve, postavljene v okolje, ki
mu pripadajo motivi.
Jože Napotnik je postal sli-
kar samouk, ki prekaša mar-
sikaterega akademika. Nje-
gov čopič je nepredvidljiv,
njegova platna so krepko na-
peta. Takšne so tudi njegove
shke. Včasih divje, včasih
mile in tople, ves čas pa žive.
Kot razpoloženje človeka.
Zdi se, da mu je novih moči
in navdihov navrglo tudi živ-
ljenje ob domačem ognjišču.
Postal je še bolj nežen in živ-
ljenjski, kot da želi naravi
povrniti nekaj, kar ostaja za
vse večne čase.
Jože Napotnik je dobil že
veliko dobrih kritik, visoko
likovno oceno pa si bo ned-
vomno prislužil še zlasti
s predstavitvijo zadnjega
opusa slikarskih del v Šošta-
nju. Tu, pod dimniki ekolo-
ške pošasti, je postavil svojo
najlepšo kompozicijo slik, ki
izražajo slo po življenju,
ohranitvi in kulturi rodnega
kraja. Razstava shkarjc; sa-
mouka Jožeta Napotnika
v Šoštanju bo na ogled do 20.
febrijdija.
J. M.
Prešernu v čast
Prireditve in nagrajenci ob slovenskem kulturnem prazniku
Jutri, v petek 8. februarja,
bo osrednji praznik slovenske
kulture. Prešernov dan. Ob
tej slovesnosti že leta pode-
ljujejo tudi priznanja za delo
na kulturnem področju. In
kdo jih bo letos dobil na Celj-
skem?
V občini Celje bo nagrado za
živjenjsko delo prejel Pavle
Bukovac, individualne nagra-
de pa bodp dobili Milko Miko-
la, Bina Štampe-Žmavc, Ne-
nad Firšt, Drago Kastelic in
Anka Aškerc. Skupinsko na-
grado prejme Eksperimental-
no gledališče F Gimnazije Ce-
lje pod idejnim vodstvom Mi-
he Alujeviča. Osrednja priredi-
tev v celjski občini bo na dan
praznika, v petek 8. februarja
ob 19.30 uri v veliki dvorani
Narodnega doma.
V občini Žalec bodo zasluž-
nim kulturnikom podelili Sa-
vinove nagrade, ki jih bodo
prejeli DPD Svoboda Prebold,
Marjan Kozmus iz Žalca in
Amalija Javoršek iz Šempetra.
Osrednja prireditev ob dnevu
kulture v Žalcu bo danes, v če-
trtek 7. februarja ob 17. uri
v Občinski matični knjižnici
v Žalcu. Prireditev bo posve-
čena pesniku Francetu Oniču.
V občini Mozirje bodo zlato
plaketo s priznanjem Zveze
kulturnih organizacij podelili
posameznikom, ki so jih pred-
lagala krajevna prosvetna dru-
štva. Priznanja bodo prejeh Jo-
že Vačovnik, Karel Pečnik,
Marko Potočnik, Marta Tesov-
nik, Valerija Robnik, Ivanka in
Jože Čeplak ter Rade Rakun.
Osrednja prireditev bo danes,
v četrtek 7. februarja ob 18. uri
v OŠ Luče, kjer bodo podelili
priznanja kulturnikom, gost
večera pa bo Big Ben Hit
Quartet.
V občini Laško bodo občin-
sko priznanje Antona Aškerca
prejeli trije godbeniki Karel
Bregar, Edi Stigl in Franek
Markošek. PodeUli bodo še
priznanje Zlati možnar, ki ga
podeljuje ZKO občine Laško,
letos pa ga prejme Kulturno
prosvetno društvo Lažiše. Re-
publiška ZKO bo Juliju Gori-
ču podelila še posebno nagra-
do, Gallusovo listino za petde-
setletno delo na področju vo-
kalne glasbe. Kulturni praznik
bodo Laščani počastili jutri,
v petek 8. februaija ob 19. uri
v prostorih Zdravilišča Laško.
Gost večera bo Pihalni orke-
ster radeških papirničarjev.
V občini Slovenske Konjice
bodo kulturni praznik počasti-
li z razstavo likovnih del doma-
čina akademskega slikarja Mi-
lana Lamovca. Osrednja prire-
ditev in otvoritev razstave bo
jutri, v petek 8. februarja ob 19.
uri v avli kulturnega doma. Za
delo na področju kulture bodo
podelili dve posamični in eno
skupinsko priznanje, vendar
imen nagrajencev pred zak-
ljučkom redakcije še niso iz-
brali.
V občini Šmarje pri Jelšah
podeljujejo kulturnikom
Aškerčeva odličja vsako drugo
leto in po tem vrstnem redu jih
bodo znova prihodnje leto. Ob
slovenskem kulturnem prazni-
ku bodo pripravili prireditev
Večer pesmi, plesa in ljudskih
običajev. Prireditev bo jutri,
v petek 8. februarja ob 19. uri
v kulturnem domu v Bistrici
ob Sotli. Z izvirnimi plesi in
običaji se bodo predstavile fol-
klorne skupine iz občine, pred-
stavili pa bodo tudi pesniško
zbirko Iztoka Kodriča V soju
leščerbe.
V občinah Velenje in Šent-
jur priznanj za delo na kultur-
nem področju letos ne bodo
podelili, kljub temu pa pri-
pravljajo vrsto kulturnih prire-
ditev ob slovenskem kultur-
nem prazniku. V domu kulture
v Velenju bo jutri, v petek 8.
februarja ob 19. uri Svečana
akademija ob slovenskem kul-
turnem prazniku, sodelovali
bodo člani ŠFS Koleda in Ru-
darski oktet.
U.K.
Što se kulture tiče: platite vi umetni-
cima slabe stihove, a nama dobre to-
pove!
10. STRAN - 7. FEBRUAR 1991
NT&RC
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Samoprispevek v Petrovčah
v krajevni skupnosti Pe-
trovče se bodo krajani na-
slednjo nedeljo, 17. februar-
ja, na šestih referendum-
skih mestih odločali o po-
daljšanju krajevnega samo-
prispevka. V minulih dneh
so imeli po vseh zaselkih
zbore krajanov, na katerih
so se dogovarjali o progra-
mu vlaganj podaljšanega
samoprispevka. Prvi, ki so
ga izglasovali leta 85, se je
lani uspešno iztekel.
S sredstvi samoprispevka
so_sofinancirali mrliško vežo
v Žalcu, zgradili kanalizacijo
v Dobriši vasi, delno v Pe-
trovčah in Arji vasi, izdelan
pa je bil tudi projekt kanali-
zacije v Drešinji vasi. V vseh
vaseh so dobili javno raz-
svetljavo, sofinancirali pa so
tudi odkup objekta za potre-
be petrovške šole. Za vse to
so zbrali in porabili približno
454 tisoč nemških mark.
»Ocenjujemo, da je bila iz-
vedba samoprispevka dobra
in da pomeni pridobitev za
večino prebivalcev vseh na-
ših naselij,« pravi predsed-
nik sveta KS Ivan Slavnik.
Novi program samopri-
spevka bo razdeljen v dva
dela. Polovico zbranih sred-
stev bi namenili skupnim
programom krajevne skup-
nosti, iz tega bi financirali
predvsem nadaljnjo izgrad-
njo kanalizacije, druga polo-
vica pa bi ostala posamez-
nim naseljem oziroma va-
škim skupnostim. S tem de-
narjem bi financirali progra-
me, ki jih usmerja vsaka vas
sama, okvirni program pa je
že pripravljen. Tako naj bi
v Arji vasi uredili kanalizaci-
jo vzhodne strani vasi, asfal-
tirali vaške poti, dogradili
javno razsvetljavo, gasilski
dom in igrišče. V Dobriši va-
si naj bi dogradili sekundar-
no kanalizacijo, obnovili ce-
ste in gasilski dom, v Dreši-
nji vasi naj bi denar prav ta-
ko namenili za sekundarno
kanalizacijo ter za obnovo
vodovoda in ureditev
obrambe pred poplavami.
V Levcu naj bi asfaltirali ne-
kaj makadamskih cest,-ure-
dili bankine, javno razsvet-
ljavo, pločnik ob magistralni
cesti ter dokončali kanaliza-
cijo. V Petrovčah namerava-
jo preplastiti ceste, urediti
vaško jedro in gasilski dom,
v Mali Pirešici, Zaloški gori-
ci in Rušah bodo skušali za-
gotoviti vodooskrbo ter ure-
diti kanalizacijo in igrišče.
Zaposleni bi za samopri-
spevek plačevali en odsto-
tek, kmetje štiri, obrtniki pa
dva odstotka.
TONE TAVČAR
Bivši lastnilci se oglašala
Po obljubi nove oblasti v Sloveniji o popravljanju
povojnih krivic se je za vrnitev nepremičnin v šmarski
občini priglasilo 141 prejšnjih lastnikov oziroma njiho-
vih pravnih naslednikov.
Želijo vrnitev premoženja, ki so ga izgubili z agrarno
reformo, nacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij,
najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, z arondacijo ter
zaradi preseganja zemljiškega maksimuma.
Tako želijo priglasitelji vrnitev kmetijskih in gradbenih
zemljišč, gozdov, kmetij, hotelov, podjetij, gostinskih
lokalov, trgovine, pekarna, stanovanjskih hiš in graščine.
Na podlagi agrarne reforme je 31 priglasitev za 232 hekta-
rov gozdov ter 226 hektarov kmetijskih zemljišč ter za hišo
in gospodarsko poslopje, zaradi nacionalizacije zasebnih
zemljišč pa je 35 priglasitev za 5 gostinskih lokalov,
4 trgovske lokale, pekarno ter 9 hektarov gradbenih zem-
ljišč. Po zaplembah v različnih povojnih postopkih želi 52
priglasiteljev 971 hektarov gozdov, 203 hektare kmetijskih
zemljišč, 39 stanovanjskih hiš, 17 gospodarskih poslopij,
4 hotele in eno dvonadstropno graščino. Dvajset priglasi-
teljev je zaradi arondacije in želijo 27 hektarov kmetijskih
zemljišč, na podlagi preseganja določenega zemljiškega
maksimuma pa zahtevajo bivši lastniki 30 hektarov ze-
mlišč.
B. J.
.3vi inšpelctorici v Šentjurju
Po upokojitvi dveh šentjurskih inšpektorjev je občinska
vlada imenovala novega veterinarskega ter delovnega in
požarnega inšpektorja. Za veternarskega inšpektorja so po
javnem razpisu imenovali Andrejo Stopar, za dolžnosti
delovnega in požarnega inšpektorja pa po internem razpisu,
ker so imeli ustrezne kadre v občinski upravi, Sonjo Oset.
BJ
Davili nižji, pijača dražja!
Optimistične napovedi,
da bodo cene pijač v gostiš-
čih zaradi znižanja promet-
nega davka na pijače, odslej
nižje, so se razblinile kot
milni mehurčki, pravi di-
rektorica gostinskega po-
djetja NA-NA iz Celja, Eri-
ka Grabarjeva. Res je, da so
se prometni davki od pro-
dajne cene v trgovinah zni-
žali, vendar pa so v gostin-
stvu znašali davki na pro-
dajno ceno doslej 36 odstot-
kov, odslej pa znaša davek
od sedemdeset do sto dvaj-
set odstotkov.
To konkretno pomeni, da
gostinska podjetja izgubljajo
pri steklenici piva pet, pri
steklenici žgane pijače pa tu-
di do sto dinarjev. Ob vsem
tem je bil dodatni udarec za
gostince še tam, da so proiz-
vajalci piva tik pred objavo
novih prometnih davkov
močno navili cene, kar še
zlasti velja za naše pivovar-
ne. Kaj to pomeni za družbe-
ni sektor gostinstva, ni treba
posebej poudarjati, še pose-
bej, če vemo, da kupna moč
nenehno upada.
Ali vse to vodi h koncu ozi-
roma propadu družbenega
gostinstva? Vsekakor, zatr-
juje tudi Grabarjeva. V NA-
NA doslej še niso razmišljali
o dajanju lokalov v najem,
sedaj pa, kot vse kaže, bodo
v to prisiljeni, saj drugega iz-
hoda ni. Lahko bi seveda re-
kli še kakšno o organizirano-
sti družbenega sektorja go-
stinstva in o notranjih rezer-
vah, vendar je to nesmiselno,
saj so na tem področju sko-
raj povsod naredili, kar se je
narediti dalo. Če k vsemu te-
mu dodamo še nerazčiščena
vprašanja o lastnini teh ob-
jektov, potem je kot na dlani,
da ni nobene možnosti za ob-
stoj, kaj šele za razvoj. Bo
pač treba spremeniti misel-
nost in se sprijazniti, da lah-
ko uspešno poslujejo kvečje-
mu zasebniki.
JANEZ VEDENIK
Naročnik
od prve
številke
Pintarjev Jakob iz Šent-
janža nad Štorami je prav go-
tovo eden naših najbolj zve-
stih bralcev. Novi tednik
prebira vse od začetka, pa tu-
di naročnik je že od prve šte-
vilke. Nič čudnega, da pozna
prav vse urednike. Njegovo
življenje je bilo pravzaprav
eno samo delo. Doma so
imeh grunt, kot mlad fant je
kaj hitro poiskal delo v štoi-
ski železarni. Tega, kar se do-
gaja danes, kar ne more razu
meti: »Na noge smo jo posta-
vili, to našo železarno, zgra-
dili smo najboljši in najmo-
dernejši plavž, zdaj pa ljudi
odpuščajo. To je sramota,« je
hud Jakob. 68 let sije naložil
na svoja ramena, zdravje mu
ne služi najbolje, tudi žena je
po možganski kapi v črno-
meljskem domu za ostarele.
Jesen življenja preživlja Ja-
kob ob sinu in hčeri, v spo-
minih na medvojna leta
v Rusiji, Italiji in Franciji,
spominih na Tita in njegov
čas. »Rad sem ga imel in ga
spoštoval. Takrat je bilo tako
malo brezposelnih, zdaj pa je
prava zmešnjava,« meni Ja-
kob. A kljub vsemu - še na
mnoga leta, Jakob Pintar.
DK.
Na poti k trenutku svetlobe
»Mislimo, da je življenje prijetno, če najdeš njegov smisel*
v petek se je v Narodnem
domu v Celju zbralo okrog
50 obiskovalcev, da bi po-
spremili dijake Srednje šo-
le za slepo in slabovidno
mladino iz Škofje Loke na
njihovi poti k Trenutku
svetlobe. Prisrčen glasbe-
no-recitacijski nastop Suza-
ne Dajčman, Jane Povalej
in Sonje Pušnik, ki temelji
na optimizmu in močni vo-
lji do življenja, se je obliko-
val pri urah prostočasne ak-
tivnosti »Življenja široka
cesta...« pod vodstvom
mentorja Jureta Svoljška.
To je bil že njihov 29. na-
stop. Prvič so nastopili 8. fe-
bruarja lani v Škofji Loki, od
takrat pa so gostovali še
v raznih krajih sirom po Slo-
veniji, na primer v Kranju,
Ljubljani, Strmcu pri Vojni-
ku. Vinski gori.
»Takšne dejavnosti, kot so
jo dekleta pokazala, veliko
pripomorejo k temu, da se
osebe potem, ko zapustijo
internat, lažje vključujejo
nazaj v normalno družbeno
okolje. To je nov, bolj nara-
ven način odpiranja navzven
in vključevanja v družbo, za-
to ga je treba podpirati,«
o nastopu razmišlja ravnatelj
Centra slepih in slabovidnih
Jože Dolenec.
Dekleta se z njim strinjajo.
»Povezava navzven je zelo
težka. Včasih slep človek po-
trebuje tudi nekoga videče-
ga, da te kam pospremi, ti
pomaga. Ljudje bi v glav-
nem že radi pomagali, pa ne
znajo. Včasih pa so tudi ne-
sramni, ker nas istovetijo
z umsko prizadetimi Ijud-
m.i.« doda rjavolasa Sonja.
Na srednji šoli se izobražu-
jejo za teletoniste in admini-
stratorje, usposabljajo se za
delo v kovinski, mizarski in
klasični stroki. Izkušnje si
pridobivajo tudi v računalni-
štvu kot operaterji in progra-
merji. Radi bi počeli še mar-
sikaj drugega, toda možnosti
za to so omejene, predvsem
zaradi slabe osveščenosti
okolja o sposobnsoti slepih
in slabovidnih oseb. Izobra-
ževanje lahko nadaljujejo tu-
di na višjih in visokih šolah.
»Ja, tako pravijo. Toda res-
ničnost je malce drugačna,
saj za slepe ljudi nimajo pri-
lagojenih visokošolskih uč-
benikov z Braillevo pisavo,«
dejansko stanje pokomenti-
ra svetlolasa Suzana.
In kako poteka pouk v nji-
hovi šoli? »Podobno kot
v normalni srednji šoli, le da
nam je tu dovoljeno uporab-
ljati Brailleve stroje, slabo-
vidni pa imajo knjige s pove-
čanim tiskom.,« razloži drob-
na Jana.
Tudi drugače so zelo de-
javni. V aktivu mladih pri
Medobčinski organizaciji
slepih in slabovidnih Celje je
bila dana pobuda, da bi usta-
novili Klub prijateljev na vi-
du prizadetih. V klubu bi
lahko sodeloval vsaki, ki bi
bil pripravljen na kakršen
koli način pomagati slepim.
Zanimanja v Celju je dovolj,
zato ne bi smelo biti večjih
težav.
Kaj pa njihova želja za pri-
hodnost? »Največja želja na-
šega aktiva je, da bi nas širša
okolica čim bolje spoznala,
da bi nam bilo omogočeno
normalno zaživeti, da bi ne
bili ločeni, da bi se izenačili
z drugimi. Ja, pa še nekaj. Da
bi nam bilo danih več prilož-
nosti, da se izkažemo v po-
klicu, ki smo si ga izbrali.«
GRETA SENIČ
Foto: EDI MASNEC
Šola za hmeljarje
Kmetijska zadruga Sa-
vinjska dolina in Inštitut za
hmeljarstvo SRS iz Žalca
bosta skupaj pripravila
tretjo hmeljarsko šolo. Pri-
čela se bo 11. februarja, da
bodo lahko teoretični del,
ki obsega 84 ur, zaključili še
pred pričetkom pomladan-
skih del.
V šoli bodo obravnavali
pomen hmeljarstva, hmeljno
rastlino ter njene prirodne
pogoje, njen razvojni ciklus
in kultiviranje, razmnoževa-
nje in pripravljanje novih na-
sadov. Govorili bodo o grad-
nji in vrsti žičnic, o pripravi
tal in obdelavi. Veliko pozor-
nosti bodo namenili oskrbi
rastline - tu gre predvsem za
rez, napeljavo vodil in po-
ganjkov ter odstranjevanje
zalistnikov.  Obdelali  bodo
prehrano, gnojenje, namaka-
nje in varstvo rastline, po-
tem pa še določanje zrelosti,
obiranje, sušenje in skladiš-
čenje. V zadnjem delu bodo
govorili o ekonomiki proiz-
vodnje, organiziranosti hme-
ljarstva in pogodbah.
Praktični del šole pa bodo
imeli v času vegetacije. Ta-
krat si bodo ogledali po-
stavljkanje žičnic, opravlja-
nje posameznih faz obdelave
in druge postopke in opravi-
la, ki so potrebna od takrat,
ko hmelj odžene, pa do ta-
krat, ko je v skladišču. Šolo
bodo zaključili z obiskom
sejma hmeljarske mehaniza-
cije v Nemčiji. Do sedaj seje
za to posebno obliko izobra-
ževanja prijavilo že 40 kandi-
datov.
TONE TAVČAR
LISTAMO
PORUMENELE
STRANI
Zbira:
Miloi Ukor
Slovenski dom,
5. februar 1941
Področje celjske bolnišnice, v katero se zatekajo
številni bolniki iz več okrajev, ki težijo k Celju, je zelo
veliko. Zato ni čudno, da postaja bolnišnica vedno bolj
tesna, to kliče po razširitvi. Številke, ki jih bomo
navedli, to nazorno dokazujejo.
V preteklem letu je sprejela bolnišnica 9836 bolni-
kov, od teh 4753 moških in 5083 žensk. V bolnišnici sta
umrla 302 bolnika, odpuščenih pa jih je bilo 9222,
ostali pa se še nahajajo na zdravljenju. Prenapolnjen je
zlasti kirurgični oddelek, kije imel lani 4177 bolnikov.
V izolirnici se je zdravilo 1099 bolnikov, na internem
oddelku 2695, v porodniško-ginekološkem oddelku
1865. Zdravniki so izvršili 2004 manjših operacij in 651
večjih. Porodov je bilo 841. Mamice so osrečile 13
dvojčkov. Mrtvorojenih je bilo 60 otrok. Umrljivost
v celjski bolnišnici je znašala v preteklem letu 3,07,
predlanskim 2.82. leta 1938 3,17 in leta 1937 3,28 odstot-
kov. Povprečno dnevno oskrbovanih je bilo v bolniš-
nici lani 342, predlani 302 in leta 1935 207. Še nekaj
zanimivih podatkov. Lani je bilo sprejetih v bolnišnico
9836, predlagni 9326, leta 1935 6947, leta 1931 4764 in
leta 1922 3283 pacientov.
V preteklem letu je bolnišnica dobila lastno sušil-
nico, že pred leti pa svojo lekarno. S posebnim pri-
spevkorn banovine jc bolniška uprava izpolnila zdrav-
niški inventar in nabavila uitrsvalovni aparat za obse-
vanje in prenosljiv rentgen aparat m kardiograf. Bol-
nišnica je pridobila v preteklem letu tudi 20 novih
postelj.
Čimprej naj bi se tudi zgradilo novo upravno
poslopje, kajti sedanji prostori, kjer se nahaja uprava,
niso niti dostojni niti higienični in primerni za urado-
vanje, saj so v obupnem stanju.
Maturanti bodo dragi
v nekaterih celjskih butikih ugotav-
ljajo, da se pomanjkanje denarja pozna
tudi pri kupovanju maturantskih
oblek.
V večini butikov so obleke za to sveča-
no priložnost sicer pripravili, njihova ce-
na se giblje od tisoč do šest tisoč dinar-
jev, marsikje pa opažajo, da prihajajo
dijaki bolj opazoval modele, ki jih po-
tem poskušajo čim bolje posnemati ma-
me, sestre in druge domače šivilje.
Za dekleta je izbira kar velika, materi-
ali so predvsem pliš, svila, čipke, til in
viskoza, fantom pa se nekoliko slabše
piše. Zanje pravzaprav skrbijo le v buti-
ku Petra, pa še tam jim obleke izdelujejo
predvsem po naročilu. Kakšne posebne
želje uresničujejo tudi dekletom v buti-
kih Linija in Daci, kjer po meri izdelajo
želeno obleko. Blago dajo sami, lahko
pa ga kupci tudi prinesejo s seboj. Cene
so seveda od izdelka do izdelka drugač-
ne, za samo delo pa zaračunajo od 800 do
tisoč 500 dinarjev.
V vseh butikih pa se očitno tudi dobro
zavedajo, da so žepi maturantskih star-
šev bolj prazni. Zato povsod omogočajo
obročno odplačevanje na dva ali tri če-
ke. V trgovinah oziroma butikih, ki niso
v zasebni lasti, pa je možno najeti kredit.
SIMONA ESIH
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
NT&RC
7. FEBRUAR 1991 - STRAN 11
Lanski optimizem se razblinja
flazen ¥ Žalcu In Šmarju povsod manj turistov
z lanskimi turističnimi re-
zultati v regiji smo lahko za-
dovoljni, če jih primerjamo
z republiškimi in jugoslo-
vanskimi na sploh. To pa je
v glavnem tudi vse, kar še
zbuja optimizem. Kakšni so
bili ti rezultati, dovolj nazor-
no pove tabela o številu no-
čitev.
V celjski občini gre za iz-
pad poslovnega turizma,
medtem ko so na Dobrni re-
zultati pribhžno takšni kot
lani. V občini Laško seje ob-
čutno zmanjšalo število do-
mačih, v občini Mozirje pa
število nočitev tujih gostov.
V občini Slovenske Konjice
so imeli relativno dobre re-
zultate na Rogli in v hotelu
Dobrava v Zrečah, zelo slabi
pa so bili rezultati v hotelu
v    Slovenskih    Konjicah.
V šentjurski občini je za veli-
ko znižanje števila nočitev
kriv izpad delavskih skupin,
v šmarski občini so približno
enake rezultate kot lani do-
segli v Rogaški Slatini, pre-
cejšen pa je bil porast
v Atomskih Toplicah zaradi
novih zmogljivosti v Atom-
ski vasi. Za slabe rezultate
v občini Velenje je treba
vzroke iskati v padcu po-
slovnega turizma in v zmanj-
šanju nočitev tujih gostov
v Topolšici, izredno dobri pa
so rezultati v žalski občini,
zlasti po zaslugi hotela Gol-
ding in vodstva tega hotela,
ki je z različnimi akcijami
uspelo v Žalec privabiti več
gostov kot prejšnja leta.
Nenehno pa se zmanjšuje
število zasebnih sob, ki jih je
le še okrog tisoč, lani pa so
v njih zabeležili kvečjemu 15
tisoč nočitev.
Devizni priliv iz čistega tu-
rizma v regiji bo znašal pri-
bližno dva in pol milijona
mark, kar je glede na zmog-
ljivost precej nad jugoslo-
vanskim poprečjem. Celjsko
območje je lani ustvarilo
okrog 13 odstotkov vseh slo-
venskih turističnih nočitev,
povprečna izkoriščenost le-
žišč v družbenem sektorju je
bila 40 odstotna, v zdraviliš-
čih pa 75 odstotna. Sicer pa
je bilo kar 70 odstotkov noči-
tev ustvarjenih v zdravi-
hščih.
S turističnimi rezultati
v minulem letu bi lahko bili
kljub vsemu zadovoljni, bo
pa potrebne še več zavzetosti
in domiselnosti ter zasebne
pobude. Če pa se bo nadalje-
val sedanji porazni gospo-
darski in politični položaj, se
tudi našemu turizmu slabo
piše. Kot vse kaže sedaj, pa
prihodnje leto ne bomo mo-
gli govoriti, da so rezultati
skorajda enaki kot leto po-
prej, tako kot ugotavljamo
sedaj.
ZORAN VUDLER
JANEZ VEDENIK
Še o turistični taksi
se ne znamo dogovoriti!
s pobiranjem turistične
takse so še vedno križi in te-
žave. Višina taks v posamez-
nih občinah je različna.
V Ljubljani že sedaj znaša
dvajset dinarjev, v Mariboru
predlagajo, naj bi bila poslej
za domače goste 11, za tuje
pa 22 dinarjev, pri nas v regi-
ji pa je taksa v posameznih
občinah različna, saj se gib-
lje od 10 do 15 dinarjev. Celj-
ska turistična zveza je že lani
predlagala, naj bo taksa ize-
načena za domače in tuje go-
ste, saj nima smisla delati
razlik, če že poudarjamo, da
bi bili radi v Evropi. Eden
izmed predlogov je, da bi pri
nas znašala 15 dinarjev.
Očitno pa tudi na tem po-
dročju v republiki ne znamo
napraviti reda. Takso dolo-
čajo v občini z ustreznimi
odloki, ki jih je treba med
letom, med drugim tudi za-
radi inflacije, kar naprej
spreminjati. Predstavljamo
si lahko, koliko odlokov je
treba vsako leto sprejeti v re-
publiki, ki ima več kot šest-
deset občin, koliko dela ima
birokracija ob vseh postop-
kih, ki so potrebni za to!
Očitno temu vprašanju ni
kos niti ministrstvo za turi-
zem, kije sicer pripravilo os-
nutek zakona o turistični
taksi, v skupščini pa ni dobil
podpore. Ni ga dobil zato,
ker je bil morda premalo do-
rečen, pa tudi zato ne, ker
lahko o turizmu razpravljajo
tudi tisti, ki se na ta del go-
spodarstva ne spoznajo kaj
prida. V vsakem primeru pa
se bo treba glede tega vpra-
šanja v republiki poenotiti.
Taksa bi bila sicer lahko raz-
lična glede na kategorijo po-
sameznih turističnih krajev
(veliki, manjši, najmanjši) in
pa izenačena za domače in
tuje goste. Kot vse kaže pa se
tudi sedaj ne znamo poslovi-
ti od gesla »Zakaj enostavno,
če lahko zapleteno«...
KOMENTIRAMO
Šmarje pri Jelšah - turistični kraj?
Osvetlitev cerkve, etnološki muzej In turistični prospekt
člani turističnega dru-
štva Šmarje pri Jelšah želi-
jo svoj kraj uvrstiti na čim
višje mesto v regijski in re-
publiški akciji izbiranja
najlepše urejenega turistič-
nega kraja. Zato bodo v kra-
ju marsikaj spremenili in
na novo uredili.
Tržni prostor nameravajo
iz pločnikov in parkirnih
prostorov prenesti na ploš-
čad pred kulturnim domom,
kjer naj bi tržne prostore or-
ganizirano dajali v najem.
Postaviti nameravajo prepo-
trebno obcestno signalizaci-
jo z opozorili in obvestili, ki
bodo dobrodošla gostom.
Poleg tega bodo osvetlili
cerkvi svetega Roka in sve-
tega Miklavža v Sotenskem
ter nadhod za pešce proti šo-
li, v soglasju s cerkvijo pa bi
radi v stari mežnariji na Sve-
tem Roku uredih spominsko
ploščo Antonu Aškercu ter
etnološki muzej. Pri ureja-
nju športnega parka želijo
doseči predvsem to, da bo
dobil vzdrževalca in da bo
igrišče lepo urejeno vse leto.
Po možnosti bi ga radi opre-
mili še s koši za odpadke in
igrali za otroke. V Šmarju
imajo tudi precej možnosti
za razvoj kmečkega turizma.
Z nekaterimi lastniki kmetij
v okolici se o tem že pogo-
varjajo.
Letos bodo pričeli ocenje-
vati urejenost posameznih
parcel v zasebni in družbeni
lasti ter lokalov, več bo treba
storiti za boljše vzdrževanje
pokopališča, medtem ko že
nekaj let potekajo tudi obno-
vitvena dela na Kalvariji,
vendar bistvenega napredka
še ni videti. Zato so sklenili,
da bodo letos skušali ta dela
pospešiti.
Člani turističnega društva
iz Šmarja pri Jelšah bodo le-
tos organizirali tudi vrsto za-
bavnih večerov, kulturnih in
športnih prireditev, na obrt-
niški razstavi pa bodo pred-
stavih dela mojstrov ročnih
spretnosti. Omeniti velja še
to, da je v zaključni fazi izde-
lava turističnega prospekta.
JANEZ VEDENIK
Kdaj bodo odprli market v Podčetrtku?
Krajani Podčetrtka in tu-
risti Atomskih toplic bodo
na odprta vrata marketa, ki
obsega petsto kvadratnih
metrov površine, morali še
počakati.
Po pogodbi, ki jo je,trgov-
sko podjetje Jelša iz Šmarja
sklenilo z graditeljem Ingra-
dom iz Rogaške Slatine, bi
market morali odpreti že ko-
nec novembra, vendar so
gradbeniki zaradi notranjih
težav zaprosili za podaljšanje
roka. Predvidevali so, da bo-
do market lahko odprli ko-
nec februarja, zaradi mraza,
ki onemogoča nadaljevanje
del, pa vse kaže, da se bodo
njegova vrata odprla šele
marca. V marketu, ki bo za
Podčetrtek tudi vehkega tu-
rističnega pomena, je po-
trebno še pleskanje, monti-
ranje opreme ter ureditev
okolice.
V Podčetrtku imajo sedaj
štiri manjše trgovine, naj-
bližje nakupovalno središče
Obsoteljčanov pa je v Roga-
ški Slatini. V novem marke-
tu pa bo trgovsko podjetje
Jelša ponujalo živila, belo
tehniko in akustiko, nakupo-
valci in drugi pa se bodo lah-
ko še odžejali v bifeju.
BJ
Priznanja prožinskim gasilcem
Gasilci Prožinske vasi so lani opravili 400 ur udarni-
škega dela, pripravili so 3 družabne prireditve, udele-
žili so se številnih meddruštvenih, občinskih in med-
narodnih tekmovanj v Splitu in Varaždinu. Letos
želijo poglobiti sodelovanje z občinsko gasilsko zvezo
in krajevno skupnostjo Štore. V načrtu imajo številne
seminarje, na katerih bi izboljšali znanje svojih članov,
predvsem pa pridobili za delo več mladih in žensk.
O tem so govorili v soboto na svoji že 53. letni konfe-
renci, ki so se je udeležili tudi predstavniki celjske in
šentjurske občinske zveze ter predstavniki bližnjih
gasilskih društev. Na konferenci so podelili tri prizna-
nja celjske gasilske zveze za desetletno delovanje ter
po eno za dvajset in trideset let dela. Občinsko prizna-
nje II. stopnje je dobilo pet članov, priznanje I. stopnje
pa dva člana. Dvajsetim gasilcem so podelili tudi zah-
vale za pomoč ob poplavi v Celju, za skupno opravlje-
nih 800 ur dela v odpravljanju posledic poplave pa je
zahvalo prejelo tudi celotno gasilsko društvo.
BERNARDA STOJAN
Šranga za zlatoporočenca
V soboto sta v Praprečah
pri Vranskem praznovala
50 let skupnega življenja
Valentin in Jožefa Križnik.
Zlatoporočencema, 75 let-^
nemu Valentinu in njegovi
71 letni Jožefi so vaščani
pripravili po stari navadi
^rango, obred zlate poroke
je bil v poročni dvorani
v Žalcu, opravil pa ga je Ed-
mund Božiček.
Valentin seje rodil kot pr-
vi otrok v petčlanski družini
v Praprečah pri Vranskem.
Tam je preživel svoje otro-
štvo, šolo je obiskoval na
Vranskem, šolanja pa zaradi
pomanjkanja denarja ni mo-
gel nadaljevati. Jožefa se je
rodila v Jeronimu kot sedmi
otrok v številni kmečki dru-
žini. Zaradi obhce dela je po
•končani osnovni šoU ostala
doma.
Po poroki sta mladoporo-
čenca prevzela kmetijo
v Praprečah. Tam sta doča-
kala vojno in rojstvo prve
fičere. Leta 1943 je Valentin
J^oral na rusko fronto, po le-
dni, ko je prišel domov na
popust, je odšel v partizane,
'^b koncu vojne je bilo treba
začeti znova, zato je Valentin
tesaril, Jožefa pa je doma go-
spodinjila, delala na kmetiji
in skrbela za tri otroke, ki so
se rodili po vojni, medtem
ko je prva hči zaradi bolezni
umrla. V skupnem življenju
sta doživela mnoge preizkuš-
nje, vendar nista klonila in
sta jih skupaj premagovala.
Prav tako pa sta skupaj doži-
vela marsikaj lepega. Sedaj
živita pri mlajšem sinu Jože-
tu na domači kmetiji v Pra-
prečah. Tako kot pogosto ob
raznih priložnostih so se tudi
tokrat v domači hiši zbrali
otroci, vnuki in drugi, da bi
staremu očetu in mami zaže-
leli za njun jubilej kar največ
sreče in zdravja.
T. TAVČAR
Kmečka ženske
spet na morje
Danes začenjamo objavljati kupone za
sodelovanje na 19. izletu 100 kmečkih
žensk na morje, ki bo letos v petek in
soboto, 5. in 6. aprila. Zakaj aprila? Pre-
prosto zato, ker bosta v drugi polovici
marca cvetna nedelja in Velika noč, ko
so nafe popotnice pač rade doma v dru-
žinskem krogu. Upamo, da bo vreme
prvi teden aprila prijetno toplo, pokraji-
na pa v spomladanskem cvetju, kar bo
dalo še poseben čar tradicionalnemu iz-
letu.
Doslej smo na enodnevni izlet v Ko-
per in Portorož, kasneje pa na dvodnev-
ni v Rovinj, Piran in znova Portorož po-
peljali že 1800 kmečkih žensk, letos jih
bomo še sto. Čeprav je morje z našo
pomočjo videlo že veliko kmečkih
žensk, menimo, da zanimanje za sodelo-
vanje letos ne bo nič manjše. In dokler
bodo obstajale ženske, ki bi morje sicer
le težko videle, bomo skupaj potovali.
Tudi letos bomo v Novem tedniku ob-
javili 5 kuponov. Skrbno jih shranite, na
koncu akcije pa nalepite na dopisnico,
dopišite še potrebne podatke in pošljite
v naše uredništvo. Kuponi bodo oštevil-
čeni od 1 do 4, objavili pa bomo tudi
rezervni kupon, s katerim boste lahko
nadomestile eno od manjkajočih šte-
vilk. Žrebanje bo tudi letos javno preko
Radia Celje. Poskrbeli bomo, da bo
vsem izžrebankam na dvodnevnem izle-
tu lepo, zato bomo pripravili tudi pester
program. Bitka za sodelovanje na eni od
naših najbolj priljubljenih akcij se torej
začenja!
TONE VRABL
12. STRAN-7. FEBRUAR 1991
NT&RC
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Živinorejcem ukinjajo občinske premije
Hmeljarske pogodbe,
lastna hranilno-kreditna
služba, razreševanje last-
ninskih odnosov z Mlekar-
no in ukinjanje občinskih
premij živonorejcem, kar je
zraslo na republiškem zelj-
niku - to so stvari, s kateri-
mi se ubadajo v kmetijski
zadrugi Savinjska dolina.
Kaj vse te spremembe po-
menijo za kmetovalce, pojas-
njuje direktor zadruge Jože
Šalamun.
V Savinjski dolini je po-
leg hmeljarstva živinoreja
zelo pomembna. Kaj pome-
ni ukinitev občinskih pre-
mij za rajce?«
Šalamun »V občini je
prejšnja leta delovala samo-
upravna interesna skupnost,
ki je vključevala tudi pospe-
ševanje proizvodnje hrane.
Lani so se stvari spremenile,
prispevek je bil prenesen na
republiko, v občini je ostalo
le združevanje prispevka iz
dohodka po stopnji 0,579.
Prihodki sklada so se tako
zmanjšali in tudi obseg de-
javnosti je temu primerno
manjši. Rejci so dobivali iz
teh sredstev 0,11 dinarjev za
liter mleka, 1,50 dinarjev za
kilogram tople polovice mla-
dopitanega goveda in 1,80 di-
narjev za oddanega prašiča.
To je delno pokrivalo njiho-
ve stroške. Prav tako se je iz
tega sklada financiralo po-
speševanje hrane, svetova-
nje in pospeševanje ter od-
pravljanje reprodukcijskih
motenj. Tedensko sta kmete
obiskovala veterinar in teh-
nolog, rejec je plačal le zdra-
vila, vse ostale stroške je fi-
nanciral sklad. Letos je torej
ta vir denarja usahnil in zdaj
se dogovarjamo z občinskim
izvršnim svetom, da bi našli
denar in opravljali zastavlje-
no delo.«
»V žalski občini že deluje
hranilno-kereditna služba.
V zadrugi zdaj ustanavljate
lastno službo. Čemu in kdaj
bo začela delati?«
Šalamun »Za lastno hra-
nilno-kreditno službo so se
odločili zadružniki sami. Če
bodo sredstva zbrana pri za-
drugi, bomo lažje reševali
probleme, imeli bomo več
sredstev in z njimi pomagali
kmetovalcem pri kreditira-
nju, izplačevanju mleka, me-
sa in drugih proizvodov. Za-
druga je že oktobra vložila
zahtevo za registracijo hra-
nilno-kreditne službe na so-
dišču in računamo, da bo za-
čela delati v tem mesecu.«
»Pred dobrim tednom ste
se sestali člani komisije, ki
se ukvarja z lastninjenjem
in razreševanjem premože-
nja v Mlekarni. Kaj ste se
dogovorili na tej prvi seji?«
Šalamun: »Člani te komi-
sije se ukvarjamo z vpraša-
njem oziroma ugotavljanjem
lastninskega deleža proizva-
jalcev v Mlekarni. Dogovori-
li smo se. da vodstvo komisi-
je prevzame Zdravko Poči-
valšek iz šmarske zadruge,
vsak proizvajalec pa naj
predloži zahtevke in doku-
mentacijo o tem, koliko je
vložil v Mlekarno. Nadalje
moramo ugotoviti tudi, koli-
ko zadružnega premoženja
je bilo vloženega v Mlekarno
ob njeni izgradnji.«
»Ste v vaši zadrugi že
ugotovili, koliko ste vložili
v Mlekarno?«
Šalamun: »Imamo doku-
mente o tem, koliko smo vlo-
žili v Mlekarno po samou-
pravnem sporazumu. Pred-
lagamo tudi, da bi kmetom
na osnovi količin oddanega
mleka priznali določen delež
v Mlekarni. Zagovarjamo pa
stališče, da se je treba dogo-
voriti in najti skupen jezik,
ker pridelava ne more brez
predelave in obratno.«
»Kmetovalcem v teh dneh
pošiljate v podpis hmeljar-
ske pogodbe. O njih so tekle
dolge in vroče razprave, kaj
jim zdaj ponujate?«
Šalamun: »Hmeljarski od-
bor je pripravil pogodbo
o dolgoročni prodaji hmelja
za obdobje 91-95, o njej je
podrobno razpravljal tudi za-
družni svet. Hmeljarji naj bi
se predvsem odločili, koliko
hmelja bodo dali v predpro-
dajo in koliko ga bodo oddali
vsako leto. Tako bo zadruga
vedela, koliko hmelja bo lah-
ko ponudila Exort Importu.
Pogodba se je usklajevala
dva meseca in mislim, da
smo upoštevali interese veči-
ne hmeljarjev.«
IB
Sredi januarja so v žalski občini ustanovili oddelek
splošnega kmetijskega svetovanja, kar pomeni reorgani-
zacijo dosedanje pospeševalne službe. Oddelek vodi Lud-
vik Semprimožnik, sicer pa dela v njem pet ljudi - štirje
agronomi in inženirka, ki se ukvarja s področjem gospo-
dinjstva, delom kmečkih žena in mladine. Poleg žalske
občine pokriva še občino Velenje. Pospeševalci so razpore-
jeni po posameznih delih občine. Franc Beričič deluje na
območju Vranskega, Tabora in Prebolda, Marko Tevž na
območju Trnave in Braslovč, Mira Vrisk v Šempetru in na
Polzeli, Ludvik Semprimožnik pa na področju Gotovelj in
Petrovč. Vsak pospeševalec ima določene dneve za pogo-
vor s kmetovalci, razporedi pa so objavljeni v zadružnih
organizacijah. Njihovo delo v celoti financira republiški
proračun, za normalno delo in nadaljevanje dosedanjih
akcij pa naj bi kakšen dinar našli še v občinskem prora-
čunu. Razlika med sedanjo in prejšnjo obliko pospeševal-
nega dela pa je v tem, da pospejševalci zdaj svetujejo
vsem kmetovalcem, ne glede na članstvo v zadrugi.
Huda kri v Dramljah
Gasilci protestno sneli urata doma, kmalu Iti še streho...
»Gasilski dom in dom krajanov« se
uradno imenuje stavba, ki naj bi Dra-
meljčane združevala in ne ločevala.
Staro krajevno vodstvo pa je tik pred
novimi volitvami zasebnici omogoči-
lo v sejni sobi doma urediti frizerski
salon. S tem so zanetili ogenj v strehi.
Gasilci, ki so v dom vložili veliko
sredstev in ki jih še vedno bremeni
tudi lani najeti kredit, se s takšno
ureditvijo niso strinjali. Zato so pro-
testno sneli vrata svojih prostorov
v domu in zagrozili, da bodo razkrili
še streho. Kot vse kaže, so spore
v Dramljah le rešili v zadovoljstvo
vseh.
Staro krajevno vodstvo, ki ga je vo-
dil Zdravko Golež, je z Marjano Kopin-
šek v začetku januarja sklenilo pogod-
bo o najemu 24 kvadratnih metrov ve-
like sejne sobe. Z najemnino naj bi
dobili nekaj denarja za delo krajevne
skupnosti, potem ko v Dramljah ni bil
izglasovan krajevni samoprispevek.
Denarja namreč ni niti za plačevanje
telefonskih računov, pravijo v krajev-
nem vodstvu.
V zemljiški knjigi je kot lastnik do-
ma vknjižena krajevna skupnost, sred-
stva zanj pa so zbrali iz različnih virov.
V domu, ki vsem Drameljčanom veh-
ko pomeni, je 414 kvadratnih metrov
površine, od tega jih 163 pripada gasil-
cem. Drameljski gasilci so v dom vlo-
žili veliko lastnih sredstev in dela, pri
zavarovalnici pa najeli visok kredit, ki
ga tudi odplačujejo. Četudi so torej
glavni soinvestitor, jih ni nihče vprašal
za soglasje ob oddaji prostorov v na-
jem. Zato so se protestno odločili, da
bodo sneli vrata svojih prostorov. Če
se spor ne bi rešil sporazumno, bi raz-
krili še streho, so zagrozili.
Predstavniki krajevnega vodstva in
gasilskega društva so se zato prejšnji
torek v prostorih šentjurske občine se-
stali s predstavniki šentjurske vlade.
Predsednik šentjurskega izvršnega
sveta Ladislav Grdina meni, da izvrš-
ni svet sicer ne more biti razsodnik,
zavzema pa se za razveljavitev pogod-
be, če večina krajanov z njo ne soglaša:
»Pred prenovo so se jasno dogovorili
o namembnosti prostorov, krajevno
vodstvo pa je sejno sobo vseh društev
dalo v najem krajanki za ureditev fri-
zerskega salona. Tako je naše stališče.
sicer pa se strinjamo z vsem, kar bi
privedlo do soglasja.«
Predstavnik novega krajevnega vod-
stva Branko Goričan je povedal, da so
začeli problem reševati že na prvi seji
novega sveta krajevne skupnosti. Na
svetovnem skupnem sestanku vod-
stva krajevne skupnosti, krajevnih ga-
silcev, občinske gasilske zveze, telo-
vadnega, prosvetnega, lovskega in in-
validskega društva ter društva prijate-
ljev mladine in čebelarske družine so
se dogovorili, da bo frizerski salon
ostal, krajevna skupnost bo iz najem-
nine pokrivala svoje stroške, gasilci in
drugi pa bodo v zamenjavo za oddano
sejno sobo dobili drug prostor v zgrad-
bi. Stroški odstranitve vsega, kar je
bilo vloženo v frizerski salon, bi bili
namreč mnogo višji od zamenjave pro-
storov, so ugotovili. Takšna rešitev naj
bi bila sprejemljiva za vse.
Gasilci naj bi na takšno rešitev pri-
stali do včeraj, torej že po zaključku
redakcije. Kaže, da so se strinjali. Že
v nedeljo so namreč odstranjena vrata,
znamenje svojega protesta, znova na-
mestili na staro mesto...
BRANE JERANKO
Zrak v Celju
Na merilnem mestu v Miklošičevi ulici smo pretekli tederffl
izmerih najvišje 24-urno povprečje v soboto 2. februarja inl
sicer 0,31 mg S02/m^ zraka. Najvišje enourno povprečje smo;
izmerili v ponedeljek 4. februarja ob 10.00, ko seje konceh-;
tracija SO2 v zraku povzpela na 0,76 mg S02/m^ zraka.
Na merilnem mestu ANAS v Kersnikovi ulici se onesnaže-;
nost zraka ni bistveno razlikovala od vrednosti izmerjenih^
v Milkošičevi ulici.
Z ozirom na določila Odloka o mejnih in kritičnih koncen-
tracijah škodljivih snovi v zraku (Ur. list RS, št. 30/90) je bil
zrak v Celju na obeh merilnih mestih ves teden prekomerno
onesnažen.
Ženske ste (skoraj) vsega krive
KOZERiJA
Da ne bo pomote in nepotrebne
zamere: ženske, že od nekdaj vas
imam rad.
In že od samega začetka sem
tesno povezan z vami: moja mama
je bila namreč ženska. In moja že-
na je tudi. In moji hčerki. In moja
tašča. In moje sodelavke. In...
Skratka - You are teh suhshine of
my lite.
Ampak vseeno ste krive.
Ali so vam to grdobo naprtili
moški šovinisti ah Evin pragreh,
tega ne vem. Vem pa - potem ko
sem stvar temeljito jezikoslovno
zanaliziral - da vaša krivda sega
v samo srčico našega milega je-
zika.
Poglejte! Že beseda sama je žen-
skega spola. In pri tem sploh ni
nič narobe. Kot moškega me moti
bolj dejstvo, daje večina besed, ki
vzbujajo nelagodnost, ženskega
spola.
Torej ste tako ali drugače ven-
darle krive! Čeprav premorete
ljubkost, lepoto in nežnost, ste po
neki skrivnostni logiki v sorodu
tudi s slabostjo, z grobostjo, z ža-
lostjo, z norostjo. S samoto in
osamljenostjo, s pastjo in s splet-
ko. In s prevaro. In z lažjo. In
z vsemi tistimi zoprnimi beseda-
mi, ki nas vznemirjajo te dni: kri-
za, zmeda, brezposelnost, skrb.
Saj! Skrb - le kaj nas je skrbelo,
ko smo šele zlezli iz plenic? Ataje
skrbela Rusija in plača, mamo sol
in mast, otroke pa - pa ne preveč
- šola, domača naloga, matemati-
ka, redovalnica. enka. Pa danes?
Ah, kaj bi govoril?! Toliko je skrbi
in skoraj vse so ženskega spola:
država, politika, oblast, vlada,
stranke, samostojnost, ustava, ca-
rina, republiška in zvezna blagaj-
na, banke, devize in cene, puške,
droge.
Pa to še zdaleč ni vse. Sedanjost
prinaša nevarnost in mržnjo, naf-
to, vojno, vojsko in smrt. Apoka-
lipso. Ekološko katastrofo. In pri-
hodnost. Z davkarijo, barabijo,
policijo.
Z ljudmi, kijih bomo kakor do-
slej imenovali z ženskimi beseda-
mi: packa, baraba, kurba. goflja,
lenoba, pij and ura. zgaga.
In z usodami, ki bodo takšne ali
drugačne.
Kadar bo kdo skočil čez plot.
bomo rekli - kur barij a. Če se bo
kaj ponesrečilo, bo polomija. Če
bo kdo utajil, bo utaja. Če bo ukra-
del, bo kraja. In če se bo kdo ločil, \
bo še vedno - ločitev. Z zdrahami, ]
selitvijo in alimentacijami. S star- '■
ševskimi pravicami in dolžnostmi.
Nakar pridejo leta, debelost, pi-
jače, cigarete, pljuča, jetra, bole-
zen. Bolnišnica. Injekcije. Infuzi-
je. Tablete. Terapije. Starost. Pen-
zija. Smrt. Patomorfologija. Tru-
ga. Trobenta. Tišina. Krizanteme
za praznik.
In potem morda - kot lansko
leto - poplava.
Drage ženske! Včasih takole raz-
mišljam in prekladam sem ter tja '
te vaše zoprne besede. Ampak ka-
kor koli jih obrnem, brez njih ne ;
morem. Sicer pa - le kaj bi mi \
moški brez vas! Brez lepše polovi-
ce slovenstva.
In le kaj bi slovenščina brez teh
vaših besed: ciroza, jetika, davica, j
sladkorna, hemofilija, levkemija,
epilepsija, zlata žila, rana, operaci-
ja, komplikacija, smrt...
In brez tistih (tudi vaših) lepih
besed, na katere bi skoraj pozabil:
mladost, sreča, domovina, svobo-,
da, resnica, ljubezen. ■
In brez tistih, ki ste ve same:
deklica, ženska, žena, mati, sestra,
teta.
In navsezadnje tudi - tašča.
Tone Prešeren
Nepodjetna armada
Takšen je pogled na opuščeni ob-
mejni karavli v Podolševi (na shki)
in Svetem duhu nad Solčavo. Prva,
skoraj povsem propadla, sameva že
skoraj desetletje, druga le leto dni.
Ne bom razmišljal o tem, kako voj-
ska zdaj. ko ji je ostala le karavla
v Logarski dolini, varuje našo držav-
no mejo, ker si pravzaprav želimo
čim bolj odprtih meja. Ni pa odveč
vprašanje, kako armada ravna s pre-
moženjem, za katerega smo prispe-
vali vsi.
Znano je namreč, daje bilo v pre-
teklosti za nakup ali najem poslopja
in zemljišča v Podolševi kar precej
zanimanja, vendar JLA karavle ni
bila pripravljena prodati. Zdaj, ko je
poslopje že skoraj povsem propadlo,
ga prodaja (v dnevniku Večer je bil
namreč objavljen oglas). Ali bo po-
dobna usoda doletela tudi obmejno
vojaško postojanko Sveti duh, ki jo
zob časa tudi že malce najeda, ali pa
bo vojska morebiti le dala priložnost
kakšnemu podjetniku ali planin-
cem, ki bi lahko tam uredili zelo pri-
vlačno planinsko postojanko? V pri-
merjavi s ceno orožja postojanka za
vojsko morda res nima kakšne po-
sebne vrednosti, vseeno pa upamo,
da bo tržna miselnost prodrla tudi
v našo armado.
RADO PANTELIČ
RADIO
NT&RC
7. FEBRUAR 1991 - STRAN 13
REVIZIJA RUMENEGA CE
Vrvohodci
Nekoč sem si brisal nos v 10-
odstotni klanec in si domišljal,
da puščam sledove tistim po-
slušalcem, ki so ravno takrat
viseli na telefonu. Seveda je to-
vrstna fantazija nekega vrvo-
hodca kaj kočljiva stvar; ne-
varna za akterja, ki ga daje pre-
lilad. in dokaj nerodna za PTT,
katere najtanjši delci izpadajo
zaradi preobremenitve. Na-
mreč, ko se tema vžge, ni gasil-
ske brigade, ki bi jo pogasila
na klasičen način. Specialne
enote, teritorialna obramba ah
kakšen drug zametek naci-
onalne garde pa proti ljudstvu,
željnemu sodelovanja in izpo-
vedi, nimjo velikih možnosti.
Skratka, ni ga prostaka. ki ne
bi sral. kadar kaka.
Rumena strela je za razliko
od njenih mladostnih izcedkov
prejšnji petek udarila tako de-
mokratično, da seje (sodeč po
govoricah namreč) celo občin-
ska oblast počutila nadvse to-
talitarno. Lekcija iz (kvazi) de-
mokracije v Rumenem CE je
bila sicer posledica spontane-
ga nategovanja nekoč že upo-
rabljene žvečilne gume. A nič
zato. Tudi najbolj jeklenim
živčnim celicam se lahko zgo-
di, da spričo razmer v glavi po-
pustijo. Voditelj se tako iz tr-
dega prelevi v bolno agregatno
stanje in svojim najbližjim po-
danikom namigne, da je kaos
že v tisti fazi, ko lahko sami
predlagajo temo ali - bolje re-
čeno - vzrok svoje trenutne
frustracije.
Zvesta poslušalka Zlata je
udarila na prvo žogo in njen
predlog seje v trenutku zavih-
tel na prvo mesto lestvice naj-
večjih problemov. In nato smo
kakšno uro slalomirali med
pokojninami, plačami, nezapo-
slenostjo in... muziko. Slednja
je, čeprav standardno dobra,
postala povsem sekundarna
zadeva, kar za radijski medij ni
značilno, je pa. in to toliko bolj,
za oddajo, na račun katere je še
pol ure po njenem prezgod-
njem koncu nesrečni tonski
tehnik off record sprejemal
klice zgroženih mater samo-
hranilk, bivših tovarišev vpen-
ziji. plesnih orkestrov z zajam-
čenim OD-jem in črnih panter-
jev, ki nočejo sesuti vlade, am-
pak zahtevajo od nje le tisto,
kar jim pripada. Sicer pa je bi-
lo masikaj slišati že v oddaji
sami. ki so jo tokrat obglodah
Čuki.
»Čeprav sem svinja, držim
besedo,« je v neki napol doma-
či nanizanki dahnil priznan
mafijaš. In če sem ob zaključ-
ku prvega polčasa kontaktne
serije »Kruha in iger« obljubil,
da drugi sledi jutri, ne bom po-
žrl besede, saj se zavedam, da
bi v nasprotnem primeru kdo
pojedel dve bolj znani frekven-
ci (UKV, v stereo tehniki) na
svojem radijskem sprejemni-
ku. Ja, vzajemno nategovanje
sicer ni kaka večja pridobitev
buržoaznih revolucij, je pa za-
nimivo, dokler ena stran ne
spozna, da jo je druga nategni-
la. A kaj hočemo, tudi to je
posledica evforije na področju
žvečenja in demonopolizacije
ene in edine vrste nategovanja.
In ne nazadnje, že tolikokrat
omenjena zadnja oddaja je pri-
nesla tudi nekaj konkretnih
predlogov, predvsem kar se ti-
če izplačevanja pokojnin. Edo
je namreč predlagal, da bi to
bilo treba »pošlihtati«, kot je
v Švici, s katero se mimogrede
tako radi primerjamo. Tam na-
mreč delovni ljudje cel vek
svojega službovanja določen
odstotek zaslužka dajejo na
svoj žiro račun. In potem, ko
nekega jesenskega dne odide-
jo v pokoj, iz te vsote lepo čr-
pajo denar za dostojno življe-
nje v postproduktivni fazi uži-
vanja. Drugi primer je zrasel
na zeljniku poslušalke, katere
imena se pri najboljši volji ne
spomnim. Rekla je, da bi vse
pokojnine morale biti enake.
Na vprašanje, kako je to mogo-
če oz. pravično, če je bil nekdo
smetar, drugi pa direktor, kije
le nosil neko odgovornost, je
poslušalka odvrnila, da sije di-
rektor že v času službovanja
lahko nabral dovolj denarja,
tako po legalni kot nelegalni
poti.
In zdaj smo tu. O drobnih,
manj drobnih in velikih krajah
bo tekla beseda v eni od na-
slednjih oddaj. Skratka, po-
skušali bomo privatizirati ali
odlivati družbeno vulgarne iz-
raze v zasebna usta. Pa dober
tek do takrat.
Piše Bojan Krajnc
Radijska pošta
Mali »o« se Je prijel
Predzadnje srede v mese-
cu so med 9. in 10. uro na
naših radijskih valovih na-
menjene oddaji, ki smo ji
pustili delovni naslov Mali
»o« še iz nekdanje sheme
Petkovega mozaika.
Danes vse bolj z veseljem
ugotavljamo, da seje ta, zdaj
sicer mesečna oddaja prijela,
kot to pravimo v radijskem
jeziku. Na njen naslov priha-
ja tudi vse več pisem s to ali
ono prošnjo za nasvet ali po-
moč. Kajpak vsi pač nimate
telefonov, zato smo resnično
veseh, da se nam oglašate po
pošti. Tako počasi, po vaši
zaslugi, v tej oddaji nastaja
kotiček za radijsko pošto,
v katerem prebiramo vaša
pisma in skušamo probleme
rešiti kar v času trajanja od-
daje. Vselej se nam to res ne
posreči, če pa nam se, smo
toliko bolj veseli.
No, tole pisanje, ki ga zdaj
prebirate, je posledica takš-
ne radijske pošte v oddaji
Mah »o«. Ko smo namreč
v zadnji oddaji prebrali pi-
sernce upokojenke Ljudmile
iz Škofje vasi, v katerem je
napisala, kako zelo si želi
imeti črno-beli televizijski
sprejemnik, ki si ga vse do
danes sama ni mogla kupiti,
se je že po nekaj minutah
v oddajo oglasil poslušalec
Kolar iz Slovenskih Konjic.
Ljudmili je bil pripravljen
odstopiti televizijski spre-
jemnik in jo na tak način
osrečil.
Kako je primopredaja tele-
vizorja izgledala sicer ne ve-
mo, a končala se je z novim
pisemcem, ki ga je na nas
spet naslovila Ljudmila.
V njem se lepo zahvaljuje
dobrotniku, (prav to besedo
je uporabila), za televizor, ki
ga že ima doma. Dodaja še,
da je presrečna!
Kako malo, kajne, je vča-
sih potrebno za srečo.
Čakamo torej na vašo po-
što, ki bo sooblikovala odda-
jo Mali »o«. V njej pa, ne po-
zabite, nič ne prodajate in
kupujete, ampak le pomaga-
te in svetujete.
MATEJA PODJED
BBC na radiu Celje
v petek sta se iz Londona vrnila fotoreporter Edo Einspieler
in novinarka Nataša Gerkeš. ki sta med drugim obiskala tudi
slovensko redakcijo BBC. Kolegi, ki so ju prijazno sprejeU, so
bili pripravljeni spregovoriti o svojem delu, obenem pa se je
Nataša Gerkeš dogovorila z urednikom, Veselkom Simonovi-
čem, da.-bomo Celjani v prihodnjih tednih deležni trakov iz
Londona, na katerih bodo posnete zanimive radijske reportaže,
poslušalcem radia Celje pa se obeta še tečaj angleščine na radiu,
prav tako po zaslugi londonskega BBC. Za »zvezo« z london-
skim BBC smo uporabili Celjanko Mojco Belak, ki tam dela že
poldrugo leto (na shki levo). Z Natašo Gerkeš (desno) sta se,
seveda, po žensko zaklepetali in se pred objektiv Eda Einspie-
leija postavili pred londonskim Covent Gardenom.
ŠKRATKl
Včasih se tudi radijskim
profesionalkam, kakršna
je naša Nada Kumer,
pred mikrofon prikrade
škrat, kot oni dan, ko seje
Nada poslušalcem že na
začetku oddaje kar dva-
krat predstavila - v vlogi
redaktorice in voditeljice.
Sicer pa na njeno »blago-
slovljeno stanje« napove-
dovalec Tone Škerbec ob
takšni predstavitvi ni
imel pripomb.
iT ^ -i^
Čeprav se Nada priprav-
lja na potovanje v Rim,
ima do RC-strani v NT še
dolg. Obljubila je, da se
bo pozanimala, zakaj se
veselemu pričakovanju
pravi: odhod v Rim. Ra-
dijski urednik Mitja Um-
nik je z njo še vedno
v trajni navezi zaradi ob-
ljubljenega intervjuja, če-
prav jo že sumi, da bi se
rada predstavila še z no-
vim kričačem v naročju.
Vsekakor ji vsi želimo
srečno pot - v Rim,
kajpak.
•ii -iT iT
Da led ni samo tanek, am-
pak po njem tudi grdo dr-
si, seje prepričala Mateja
Podjed, ko je poskušala
izmeriti Šmartinsko jeze-
ro po dolžini z iztegnjeno
levo roko. To je bilo pre-
več tudi za levo roko, če-
prav je vsa povita ob pri-
hodu po veselih počitni-
cah vzkliknila: Hvala bo-
gu, da nisem padla na
g... in se z M. Tatarevi-
čem odpeljala v Mavrico.
iT i^
Theo Bostič je prvič klo-
nil - pred virusom prehla-
da, namreč. Privoščil sije
celo nekaj dni poležava-
nja s čajčkom in limonco.
Rum je prihranil za kakš-
no družbo z mornarji.
iT iT iT
Sandra Kojnik je svoje
oboževalce med poslušal-
ci razveselila s comebac-
kom pred mikrofon, kate-
rega je bila po lastni izjavi
že zelo »lačna«. Dober
tek!
iT iT iT
Tehnični urednik NT Fra-
njo Bogadi že nekaj dni
radijskih tehnikov ni
dregnil z besedami: »Kaj
delate, drotarji!« Ta izpad
na tem mestu zdaj po-
pravljamo.
14. STRAN - 7. FEBRUAR 1991
NT&RC
ŠPORT
Zanima me le pot navzgor
Pogovor s trenerjem celjslillt roliometašev Pivovarne Lašlio, Tonetom Tisijem
Tone Tiselj se je rodil 21. 9.
1961 v Novem mestu. Svojo
športno pot je, začel z dvanaj-
stimi leti pri ŽRK Aero Celje.
V Ajdovščini in Prilepu je kot
mladinec osvojil naslov dr-
žavnih prvakov. V članski
ekipi je igral do leta 1982, ko
je bilo Aero Celje zadnjič v 1.
ZRL.
»Dobro se spominjam tekme
proti Kolinski Slovanu, ko mi
je trener Tone Goršič pred sre-
čanjem rekel, da sem od sedaj
jaz njegov pomočnik. Bil sem
zelo razočaran, ker nisem bil
v postavi. Tekma je bila po te-
leviziji, jaz pa sem nesrečno se-
del na klopi v civilni obleki.
Tako se je začelo moja trener-
ska pot.« S celjskimi mladinci
je kasneje osvojil 2. mesto na
državnem prvenstvu, z repre-
zentanco Slovenije pa 1. Po od-
hodu iz Celja je pripeljal ekipo
Velenja v 2. ZRL.
Kakšen kader ste nasledili
in kakšen je njegov domet?
Večji del ekipe je zelo mlad,
starejša sta le Jašarevič in Raz-
go, in za 2. ZRL še precej neiz-
kušen. Kvaliteta igralcev ni ta-
ko visoka kot nekateri okoli
ekipe in v našem mestu misli-
jo. V pripravljalnem obdobju
smo povečali konkurenco
v ekipi. Priložnost so dobili tu-
di tisti, ki so prej manj igrali ali
sploh niso bili v ekipi. Prilož-
nost po dokazovanju so dokaj
dobro izkoristili in s tem igral-
ce prve sedmerke prisilili na še
boljše delo.
Kako gledate na vrnitev
v klub? Kaj se je spremenilo
v vašem pristopu in kaj
v upravi kluba?
V obdobju, ko sem bil izven
Celja, sem življenjsko pa tudi
trenersko zorel, seveda pa še
nisem dozorel. V tehničnem in
taktičnem smislu pa tudi v od-
nosu do igralcev sem veliko
bolje pripravljen kot prej.
Kar tiče uprave kluba, je ta
v glavnem ista kot je bila ob
mojem odhodu, dosti pa se je
spremenilo s prihodom nove-
ga pokrovitelja Pivovarne La-
ško. Želim si in upam, da se
bodo njeni predstavniki še bolj
vključili v delovanje kluba.
Dajejo denar in zato morajo
spremljati in nadzorovati delo
pa tudi odločati.
Se morda bojite, da bi se
vaša usoda v celjskem klubu
ponovila?
Ja, zanimivo vprašanje. Vsi
vemo, da je trenerski poklic
tak, da danes si, jutri pa te ni
več. Vseeno upam, da se to več
ne bo zgodilo, čeprav je vseka-
kor možno. Če bomo, recimo,
izgubili v 1. kolu, bi določeni
ljudje v Celju, ki je glede te
problematike specifično oko-
lje, ki ne pusti človeku, da bi
ustvarjal določeno obdobje in
kasneje »pokazal« rezultate, že
začeli govoriti v smeri, da bi
lahko zamenjali trenerja. Za
pogoste menjave trenerjev je
bil kriv igralski kader, od kate-
rega je potrebno zahtevati več.
Če je katera ekipa boljša od
naše, pa igralci dajo vse od se-
be na igrišču, potem po moje
pravega razloga za menjavo
trenerja ni.
Ko ste govorili o strokov-
njakih, ste morda mislili, da
jih je Celju dosti takšnih, pod
narekovaji?
Kar se strokovnjakov tiče,
ima Celje najmočnejšo bazo
v Sloveniji in najverjetneje tu-
di v Jugoslaviji. Te dobre tre-
nerje z dobrimi rezultati spre-
mlajo tudi taki, ki mislijo, da
vedo prav toliko kot oni. Do-
kler ne sedeš na klop in ne vo-
diš ekipe, vidiš določene deta-
Ije, ki bi jih res bilo dobro po-
praviti. Vendar tekma je zelo
kompleksna stvar. Trener ima
v glavi milijon stvari, gledalec
pa opaža le po delih. Trener
najbolj pozna ekipo in sposob-
ne igralce za dani trenutek. Ni
pa rečeno, daje prav vsaka tre-
nerjeva poteza najbolj učinko-
vita.
Kako ocenjujete kakovost
lige, v kateri nastopate?
Ekipe v zgornji polovici le-
stvice so kvalitetne. V spod-
njem delu pa ekipe zaostajajo,
vendar ne toliko, da ne bi zmo-
gle presenetiti ob svojem do-
brem dnevu in nasprotnikove-
mu trenutku nezbranosti in
podcenjevanja.
Kateri bodo vaši najhujši
tekmeci? Kdo od njih ima naj-
boljši razpored?
Upal sem, da bosta kandida-
ta za vrh le dva, Velenje in mi,
vendar se je v zadnjem jesen-
skem kolu razpletlo drugače.
Govorimo lahko o štirih izena-
čenih kandidatih. Kolinska
Slovan bo morala močno po-
praviti svojo igro, če hoče
uspeti. Proti koncu prvega de-
la lige so šele po podaljških
premagah ekipi Usnjarja in
Borca. Ekipa, ki se izvleče iz
kriznih situacij in zmaga, je
zmeraj nevarna. Velenje ima
manj igralskega kadra, vendar
je ta izredno neugoden, saj je
najbolj homogen, fantje so pra-
va »klapa«. Vrsto let igrajo
skupaj. Ce jih ne bodo pestile
poškodbe, bodo resni kandida-
ti za vrh. Bjelovarski Partizan
je izredno nevaren, čeprav bo
gostoval v Celju in Ljubljani,
ima pa velik plus, saj je na go-
stovanjih, ki nas in Kolinsko
še čakajo, v Velenju in Slovenj
Gradcu, osvojil štiri točke.
Predvsem me zanima, kako bo
Partizan igral na gostovanjih
v Hrvaški. Če bo izgubljal toč-
ke, bo to naša priložnost, če pa
bo prišlo do tihih dogovorov,
bo naše delo težje.
Kakšna je vaša trenerska fi-
lozofija? Imate svoj moto?
Moj moto je: delo in discipli-
na. To dvoje vsekakor prinese
dober rezultat. To sem dokazal
s kadeti Slovana, igralkami
Mlinotesta in igralci Velenja.
Sedaj sem prvič v kljubu, ki je
dobro finančno podprt.
Kaj menite o motivaciji
igralcev, takšni ali drugačni?
To je zelo pomemben dejav-
nik. Moje delo v Velenju in Aj-
dovščini je bilo izključno veza-
no na motivacijo igralcev, ki so
delali brez finančnih nadome-
stil. Primarno je, da igralec pri
sebi razčisti, kaj hoče postati.
Vse ostale oblike motivacije so
včasih vprašljive. Upam, da
v moji ekipi prevladuje duh po
samodokazovanju in da ni
v ekipi igralcev, ki bi jim bil
osnovni cilj denar. Seveda
brez tega danes ne gre, vendar
ne sme biti v ospredju. Znana
so mi finančna razmerja med
našimi nasprotniki. Moram po-
vedati, da naš klub zelo dobro
stoji tudi proti klubom prve li-
ge. Bil bi zelo razočaran in pre-
senečen, če bi igralcem zaradi
neizplačanih dolgov motiv
upadel.
Kako lahko uveljavljate av-
toriteto v klubu? Je to za vas,
ker ste že bili član tega kluba
kot igralec in kot trener, mo-
teče?
Imel sem ogromne proble-
me, ko sem bil prvič trener
v Celju, za kar sem bil sam do-
sti kriv. V drugo pa do sedaj
teh težav ni bilo. Igralcem sem
povedal, da nihče nima privile-
gijev. Tudi če bo najboljši igra-
lec kvaril vzdušje v ekipi, bo-
mo igrali pač brez njega. Takš-
na filozofija se mi je doslej
obrestovala.
Ste kot igralec imeli vzorni-
ke med vrhunskimi rokome-
taši?
Igral sem na mestu srednje-
ga zunanjega napadalca in sem
imel vzornika kar doma. Veči-
ni, ki smo igrali na tem mestu,
je bil motiv doseči kvalitete
Mihe Bojoviča, tako meni, To-
plaku, Filipčiču, verjetno tudi
Samardžiču... Z atraktivno,
domiselno igro in s hitrim re-
ševanjem igralnih situacij je
bil vzor mladim. Trenutno vla-
da pomanjkanje takšnih igral-
cev, ne le v Sloveniji, ki so bili
graditelji igre in celo podaljša-
na roka trenerja. V naši ekipi
ni takega igralca, ki bi bil bolj-
ši od drugih in bi jih »poteg-
nil« za sabo. To je velik pro-
blem, ne le celjskega roko-
meta.
Kaj pa trenerji, katere naj-
bolj cenite?
Glede tega, koliko je naredil
za naš rokomet, koliko idej je
podal, mi razširil obzorja in se-
daj celo razmišljam tako kot
on, najbolj cenim prof Toneta
Goršiča. Njegove zasluge, da
imamo v Celju obilo trenerjev
in da sem to postal tudi sam, so
ogromne. On je po teoretičnem
in praktičnem znanju eden vr-
hunskih strokovnjakov v sve-
tu in prav žalostno je, da neka-
tere njegove ideje ne prodrejo
dlje kot do Celja in Velenja.
O njegovem praktičnem delu
ne bi mogel govoriti, ker že
dolgo ni bil trener članske eki-
pe. Pred leti si je »naredil«
igralca, svojo podaljšano roko,
Miho Bojoviča.
Treneiji se delijo tudi po
tem, da nekateri znajo narediti
vrhunskega igralca, drugi pa
so bolj uspešni pri vodenju
ekipe. Name je izredno močan
vtis naredil Cile Miškovič, ki
pri vadbi ni bil raznovrsten,
vendar je imel izreden občutek
za vodenje tekme. V prvih pe-
tih minutah je imel nasprotno
ekipo v malem prstu in je nato
določil ustrezno taktiko. V Slo-
veniji se ustvarja mladi trener-
ski val. Slavko Ivezič je postal
»pravi« šele zdaj, ko vodi eki-
po Slovenj Gradca.
Kako ocenjujete odziv celj-
ske publike? Je preveč stroga
in zadovljna le z uspehi?
Celjska publika se spozna na
rokomet, vendar je v nekaterih
ozirih prestroga do moje ekipe,
ki je slabša kot v lanskem letu.
Ljudje in publika okoli moje
ekipe se premalo zavedajo, da
je kvaliteta moštev, na primer
Velenja in Slovenj Gradca, ki
sta bili pred leti daleč zadaj,
skoraj enakovredna. Publika
ne bi smela biti prekritična do
mlade in neizkušene ekipe.
Najbrž že sedaj razmišljate
o morebitnih okrepitvah za
naslednjo sezono?
Seveda sedaj razmišljamo
o tem, vendar konkretno
o imenih še ne bi govoril. Jas-
no je, da smo na nekaterih me-
stih, ki so za prvo ligo zelo po-
trebna, preslabo zasedeni. Če
bomo prvi v ligi in bomo uspe-
li v kvalifikacijah, bomo vrzeli
morali zapolniti.
Je za bivše celjske rokome-
taše prostor za vrnitev
v klub? Bi jih potrebovali?
Mishm, da je to eden osnov-
nih problemov, ne le v celj-
skem rokometu, pač pa v roko-
metu nasploh. Malo vrhunskih
igralcev kasneje nastopa v dru-
gih vlogah v klubu. Nujno bi
bilo, da se bivši odlični celjski
rokometaši, ki sedaj zasedajo
pomembna mesta v podjetjih
in jih širša rokometna javnost
dobro pozna, vrnejo v staro
sredino in pomagajo po naj-
boljših močeh. Z novim spon-
zorjem smo se o tem že pogo-
varjali in upam, da bo napočil
trenutek številčnejšega po-
vratka bivših asov v klub.
Ste ambiciozni? Kakšni so
nasploh vaši trenerski cilji?
Kar se terenskega poklica ti-
če, sem zelo ambiciozen. V do-
sedanjem trenerskem delu
sem imel veliko problemov, ki
pa so bili eksistenčne narave.
Dve leti sem bil v Velenju in
naredil sem štiriletni načrt, ki
je vključeval tudi uvrstitev
v prvo ligo, vendar mi v tem
času niso našli službe. Živel
sem na eksistenčnem minimu-
mu in zato v Velenju nisem
mogel več zdržati. V Ajdovšči-
ni, kjer sem vodil igralke Mli-
notesta, sem dobil službo.
V začetku so bili tam nekako
skeptični, ko pa so igralke do-
bile voljo do dela, smo tudi
tam razmišljali o napadu na
vrh 2. ZRL. Sed^ sem v klubu.
kjer imam možnost, da ni
uspe uvrstitev v prvo ligo. Za-
enkrat sem še tako mlad in am-
biciozen, da me zanima le pot
navzgor. Tudi sponzorja zani-
rnata le dobro delo in uspeh.
Če bi nam uspelo priti v prvo
ligo, bi čez določen čas odšel
v Italijo ali Avstrijo, kot to na-
redi večina naših trenerjev.
Pričakovanja pred nadalje-
vanjem prvenstva?
Glede na prizadevnost igral-
cev na pripravah gledam na
nadaljevanje lige z optimiz-
mom. Z malo sreče lahko osvo-
jimo prvo mesto.
DEJAN ŠUSTER
POGLEDI
Nova zmaga
Toneta Vogrinca
Potem, ko je še pred zad-
njimi ženskimi smučarski-
mi tekmami v Kranjski go-
ri veljalo, da je šlo sloven-
sko smučanje skupaj s pra-
vimi rezultati po gobe, se je
izkazalo, da so resnične iz-
jave strokovnega štaba, ka-
terih so vsi trenerji, prav ta-
ko pa tudi Tone Vogrinec
trdih, da so formo mladenk
tempirali prav za svetovno
prvenstvo. Kranjska gora
je bila pač zadnja prava
tekma pred nastopi v Saal-
bahu in uspehi pri nas so
bih očitno izvrstna orienta-
cija.
Za pravo razumevanje
slovenskega smučanja pa
se bomo morah verjetno
spet vrniti v poletje 1990,
ko so skoraj vsi naši mediji
tako ali drugače povzeli ve-
sti o mafijaštvu v našem
smučanju, o Tonetu Vo-
grincu, ki naj bi po takrat-
nih podatkih do konca
sprivatiziral naše smučanje
in ga pripeljal na rob pro-
pada. Ta isti Vogrinec, naj
bi bil kriv za vse - od pro-
pada Elana pa do zaključka
kariere ene najboljših smu-
čark na svetu Mateje Svet.
Ta je celo odklonila ponud-
bo, da s smučanjem nada-
ljuje še dve sezoni, čeprav
so ji tudi sponzorji ob po-
moči Vogrinca ponujali,
kar 800 tisoč nemških
mark.
Slovensko smučanje je
udarce, to že lahko trdimo,
junaško preneslo, Slovenci
pa smo v svoji ljubezni do
demistificiranja vsega, kar
nas tako ah drugače moti,
spet pozabili, da smo se in
se še vedno dejansko zares
veselimo skoraj samo ob
uspehih naših smučark
(manj smučarjev), v drugih
športih pa nas skoraj ni.
Piše:
Miha Štamcar,
novinar Mladine,
Ljubljana
Vogrinčeva zmaga (porav-
nava z Vinkom Vasletom)
na sodišču, je bila nov do-
kaz, da (skoraj) ni dokazov,
ki bi govorili o mafiji v na-
šem smučanju, treba pa je
vedeti tudi nekaj drugega.
Gre za zadevo, na katero
smo pri nogometu že dav-
no pristali: »Mafija« v špor-
tu je koristna zadeva, če
prinesejo rezultati užitek
gledalcu, denar nastopajo-
čim in državi identifikacijo
skozi šport. Kot že rečeno:
v nogometu smo že davno
pristali na ta tip športnega
organiziranja, smučanja pa
Slovenci očitno ne damo
mafiji.
Zaključek je jasen: ko-
mercialni šport mora biti
organiziran v vseh različi-
cah pod enakimi pogoji, to
pa pomeni, da ali tisto kar
pri nas imenujemo »mafi-
ja« v športu povsem izgine
aH pa v vseh športih dovoli-
mo sumljive posle. Zakaj
naj bi imel predsednik no-
gometnega kluba Olimpija
Ivan Zidar v »svojem«
športu večje možnosti in
kompetence, kot Tone Vo-
grinec v »svojem«.
Tečaji smučanja
Minuli teden je SK Gozdnik iz Žalca pripravil na Golteh začetni smučarski tečaj. Vodja tečaja je
bil Matjaž Baudek, ki je povedal takole: »Tečaj je trajal od ponedeljka do petka, v petih skupinah
pa se je naučilo smučati 43 otrok od 7 do 12 leta starosti. Poleg mene so tečaj vodili še Tadej
Krušnik, Bojan Jereb, Damjan Lastnik in Jure Kranjc. Ob koncu smo pripravili tudi tekmovanje
v veleslalomu, ogledat pa so si ga prišli tudi starši otrok, ki so bili na tečaju.«
Na sliki: Bojan Jereb, smučarski vaditelj, z eno od petih ekip pri učenju smučanja.
TONE TAVČA&
ŠPORT - FOTOREPORTAŽA
NT&RC
7. FEBRUAR 1991 - STRAN 15
PANORAMA
Kegljanje
Celjanke neulovljive
EMO Celje - Avtohrvatska
2590:2405, EMO Celje - INA
Sisak 2591: 2315
Kegljavke Celja so spet zma-
gale in so tako že praktično ne-
ulovlive za tekmice, hitijo na-
mreč k novemu naslovu držav-
nih prvakinj. V prvi tekmi so
bile najuspešnejše: Tkalčič
447, Grobelnik 394, Petak 417,
Gobec 444, Kardinar 444 ter
Mikac 444, v drugi pa so dose-
gle naslednje rezultate: Tkal-
čič 428, Grobelnik 398, Petak
419, Gobec 456, Kardinar 454
ter Mikac 436.
Streljanje
Ksenija IVlaček
odlična
v Kragujevcu je bilo 4. kolo
pokala Strelske zveze Jugosla-
vije v streljanju z zračnim orož-
jem. Kljub temu, da so zaradi
nizkih temperatur tekmovalci
nastopili v prehladni dvorani,
so bili doseženi dobri rezultati.
Ksenija Maček je iz Kragujev-
ca odpotovala na balkansko
prvenstvo v Atene.
\ V kategoriji s standardno zrač-
' no pištolo je Ksenija Maček,
Strelska družina Rečica, osvo-
jila drugo mesto s 473 krogi,
njena kolegica iz istega kluba
Valerija Kufner pa je bila peta
s 452 krogi. V isti kategoriji pri
moških je Štuhec iz strelske
družine Mrož Velenje osvojil
prvo mesto s 468 krogi, Detel-
bach iz istega kluba pa je bil
12. s 542 krogi.
Konec lig
Strelci so z 9. kolom zaključi-
li tekmovanja z zračno puško
v I. in II. republiški ligi. Kovi-
nar je v Murski Soboti izgubil
dvoboj z Noršinci in je izpadel
iz I. lige, kar je bilo tudi priča-
kovati. Za Štorane so nastopi-
li: Jože Česnik 353, Franc Ho-
čevar 354, Ivan Kočevar 362 in
znova odličrii Vili Ravnikar
377 krogov. Žalčani bi morali
nastopiti v Hrastniku proti
Steklarju, vendar do tekme ni
prišlo zaradi napačnega dogo-
vora. VII. ligi je prijetno prese-
netila ekipa Slavko Šlander iz
Šempetra, ki je v Ljubljani
prerhagala ekipo Branka Iva-
nuša, pri čemer je imel največ
zaslug za zmago vedno boljši
Štefan Ošep, ki je nastreljal
367 krogov. Oslabljena ekipa
Celja je v Mariboru klonila
proti Elektru. Marko Dobovič-
nik zelo slabih 323, Aldo Sluga
357, Jože Jeram 358 in Branko
Malec 370 krogov.
Strelska družina Slavko
Šlander iz Šempetra je izvedla
družinsko prvenstvo z zračno
puško za Zlato puščico. Zma-
gal je Štefan Ošep s 551 pred
Francem Kotnikom s 543, Izto-
kom Hanzičem s 540 krogi in
ostalimi.
V Trbovljah je bil 9. Matkov
memorial, na katerem je nasto-
pilo 18 ekip pionirjev. Juteks
je osvojil 5. mesto v sestavi:
Mateja Drstvenšek 155, Matej
Krašovec 164 in Kristijan Puk-
majster, ki je s 178 krogi med
posamezniki osvojil srebrno
medaljo.
TONE JAGER
Košarka
1. B ZL: ženske
Kozmetika Afrodita se je
s porazom vrnila iz gostovanja
v Subotici, kjer je igrala proti
tamkajšnjemu Spartaku. Sla-
tinčanke so izgubile z 81 proti
80, tesno, čeprav so ob polčasu
izgubljale že za 9 točk. Najbolj-
še pri Afroditi so bile: Jezov-
šek 27, Pešič 18, Čujež 15 in
Jurše 14 točk.
1. SL: moški
v slovenski moški košarkar-
ski ligi so predstavniki iz naše
regije odigrali samo dve sreča-
nji. Mavrica Ilirija je doma po-
razila Rogaško z 79 proti 72. Za
Rogaško so dosegli točke Ti-
šma 21, Sedminek 7, Voh 6,
Tabak 22 in Petrovarl 6. Ekipi
sta s slabo in nekakovostno
igro razočarali gledalce. Po od-
moru pa so Iliijani zaigrali bolj
zavzeto in pridobiU odločilno
prednost 11 točk.
Elektra je v Trbovljah pre-
magala Rudarja visoko s 102
proti 71. Za Elektro so igrali
Sevšek 3, Mrzel 4, Pečovnik 14,
Pašič 9, Dumbuya 15, Lipnik 5,
Pipan 31, Plešej 7 in Tominc
14. Tudi tokrat so maloštevilni
gledalci razočarani zapuščaU
dvorano, saj so gostitelji igrali
zelo slabo. Ekipa rudarja je na-
stopila brez centrov Košnika,
Durnika in Barliča, zato so
gostje iz Šoštanja že na začet-
ku prevzeh pobudo in vseskozi
držali vodstvo trdno v rokah.
Hokej
1. B ZHL
Cinkarna - Zagreb 9:4 (66:0,
1:1, 2:3)
Strelci za Cinkarno so bili:
Bulatovič 3, Grabler 1, Strašek
1, Merdženovič 1, Podseden-
šek 1, Milan Bernjak 1. Kazen-
ske minute: Cinkarna 10 mi-
nut, Zagreb 8 minut. Tekmo so
sodili; Puhar iz Ljubljane in
Pinter ter Zorko, oba Celje.
Okoli 250 prezeblih ljubiteljev
hokeja je videlo v celjskem
mestnem parku dobro igro ho-
kejistov Cinkarne Celje le v pr-
vi tretjini. Ko so domači igralci
visoko povedli proti ekipi Za-
greba 6:0 je že kazalo, da bodo
hokejisti Zagreba doživeli ka-
tastrofo v Celju. Vendar so se
prebudili in igro prevzeli
v svoje roke, in se približali
igralcem Cinkarne na samo
dva zadetka prednosti. Ko so
domači igralci videli, da ne
smejo podcenjevati nasprotni-
ka, so ponovno zaigrali borbe-
no in s tremi lepimi goli v zad-
njih minutah zadnje tretjine
zanesljivo in zasluženo slavili
zmago proti dobri ekipi Za-
greba.
Po tekmi je igralec Cinkarne
Celje Andrej Perčič povedal:
»Čeprav smo premagali igralce
Zagreba, nisem zadovoljen
z igro, ki smo jo prikazali. Zna-
mo in zmoremo več. Vedno ka-
dar vodimo visoko proti na-
sprotniku, potem popustimo
in igramo vsak po svoje, kar
seveda ne bi smeli in prav to
nas je že v tej sezoni stalo dosti
boljših rezultatov. Z dobrimi
igrami in zmagami do konca
prvenstva pa pričakujem,
kljub težavam, ki smo jih imeli
pred začetkom tekmovanja,
solidno mesto na lestvici.
MARJAN SORŠAK
Rekreacija
Pokal Gorenja
člani Tekaške sekcije Gore-
nje, ki združuje ljubitelje tekov
v naravi iz Šaleške in sosed-
njih dolin, so pred dnevi na
letnem zboru pregledali svoje
dosedanje delo.
V šestih letih organiziranega
delovanja so predvsem uspeli
urediti redno vadbo tekov. Ze-
lo priljubljeni so redni petkovi
teki v Topolšico, ki jih običaj-
no sklenejo s kopanjem v ter-
malnem bazenu ali savnanjem
v hotelu Vesna.
Vsako leto se udeležujejo
mnogih tekaških prireditev,
zato bodo tudi letos sodelovali
na tekih v Muti, Ljubljani, Ra-
dencih, Slovenj Gradcu, Misli-
nji. Krosu treh dežel, Mežici,
na Plitvicah in še kje.'Ob tem
pa bodo tudi letos pripravili
drugi mali maraton ter že 7.
novoletni tek, kar bodo še z ne-
kaj drugimi množičnimi teki
šteli kot celoletno tekmovanje
za pokal Gorenja. Udeleženci
teh tekov bodo zbirali točke
vse leto, ob koncu pa bodo na
že tradicionalnem srečanju
v Topolšici ob pokalih nagra-
dili udeležence _še s praktični-
mi nagradami. Čeprav se zave-
dajo, da je bistveno sodelova-
nje, redna vadba, prizadevnost
in vztrajnost, pa bodo za spod-
budo začeli še z eno od novosti
v športni rekreaciji pri nas.
Ob letnem zboru so v Topol-
šici prirediU še tek za svoje čla-
ne in tiste goste, ki se niso mo-
gli udeležiti 6. novoletnega te-
ka 23. decembra. Nekakšen
popravni izpit in še en tek je
znova zbližal ljubitelje tekov iz
Slovenije. Rezultati teka na
10.800 m dolgi progi Topolšica-
Lajše -Šoštanj-Ravne , Lajše-
Topolšica: mladinci: J. Švajger
(Podvelka) 39,40, Glavnik (Pol-
zela) 45,35, člani: do 30 let. Fi-
javž 30,43, Kolar (oba TS Vele-
nje) 40,42, A. Švajger (Podvel
ka) 42,43, člani do 40 let. Pleš-
nik 42,13, Lipičnik (oba TS Go-
renje) 43,17, mlajši veterani:
Koselj 40,02, Kranjek 42,27,
Jerčič 43,32 (vsi TS Gorenje),
Skamen (Kamnik) 44,39, sta-
rejši veterani: Lipnik (Skale)
50,54, Lampe (Ljubljana) 52,00,
veteranke: Lampe (Ljubljana)
59,35 FeUcijan (TS Gorenje)
59,37.
HINKO JERČIČ
celjski hokejisti igrajo v vse boljši formi.
Foto: TONE TAVČAR
Čakajoč na devize
Banka na Trgu V. kongresa. V petek je bilo ob 1-3.30 uri, ko dobijo denar oz.
devize, osrečenih le 20 vztrajnih varčevalcev. Nezadovoljstvo so stresli tudi na
fotoreporterja. ^'oto: EDI MASNEC
16. STRAN - 7. FEBRUAR 1991
NT&RC
Bog razbrzdanega veselja
Kurent, Iti ie rešil Slovence vesoljnega potopa, bo spet zvonil po vaseb Ptujskega polja
Franc Kolarič je bil pred do-
brimi tremi desetletji krstni
oče Ptujskega karnevala. Ptuj
je takrat začel živeti z demon-
skim Kurentom, najimenitnej-
šo pustno masko. V njeni kapi
se skriva grozljiva moč. Ku-
rent nekatere »oježi«, drugim
ponudi roko, lepa dekleta pa se
lahko odkupijo z robcem. Da
Kurent ni osamljen, ga sprem-
ljajo še druge maske - rusa,
gambela, gonjač, pobirač, ora-
či, piceki, pustne vile, kopanja-
rice... Skrivnosti vseh teh ču-
dežnih bitij Franc Kolarič do-
bro pozna...
Pust, ta šegavi in norčavi čas
je letos že zgodaj, 12. februarja.
V okolici Ptuja, domovini in zi-
belki tako popularnega Kurenta
in njegovih spremljevalcev, se
je njegovo pribhževanje pozna-
lo že sredi januarja. Bila je sreda
in polja ob leno tekoči Dravi so
bila ovita v zimsko sivino brez
snega. Po poljih so se igrali veli-
ki črni vrani, ki jim ni bilo mar
za hlad, ki je strupeno prodiral
pod kožo. V zraku seje čutil nek
nemir, ki je rinil v izložbe staro-
davnega Ptuja in se nam smejal
v obraz v obliki vsemogočih li-
kov Kurenta kot znamenja, da
prihaja njegov čas. Zdaj s Ku-
rentom živi Ptuj, pa čeprav je
njegova zibelka v dobrih šest ki-
lometrov oddaljeni vasi Mar-
kovci z okoli ležečimi vasmi.
Zato jo mora človek, ki želi
o Kurentu izvedeti kaj več,
mahniti v Markovce in obiskati
Franca Kolariča. Enega redkih,
ki budno bdi nad ohranjanjem
lepih običajev povezanih s Ku-
rentom. Kolarič in njegova žena
Silva živita v prijetni nizki hiši
v središču Markovcev. Tam je
sploh vse nizko, k zemlji pripe-
to, le cerkev sv. Marka, vaškega
patrona, se dviga proti nebu.
Domač topel čaj s keksi, v sobi
oblečeni v les, slike ter izdelki iz
Prekmurja, v kotu sameva har-
monika. Po njej včasih s prsti
potegne Silva, ki je upokojena
učiteljica, včasih pa je skrbela
za folklorno skupino najmlajših
picekov... Mož Franci že od leta
1954 vodi domačo folklorno
skupino, ki je pred tremi leti bi-
la stara 50 let in je s paradnim
konjem svojih plesov Kurentov
osvajala občinstvo doma in v tu-
jini.
Kolarič si je na pleča naložil že
65 let in čeprav je videti krepak,
je žal opešal za upodabljanje li-
kov, kot so kopjaši, kurenti, ora-
či in drugo, ki zahtevajo ogrom-
no moči in kondicije skozi tri
dni od pustne nedelje do pust-
nega torka. Zdaj skrbi, da ga
uspešno in avtentično nado-
meščajo mladi. Kolarič je bil tu-
di tisti, ki je bil pred enaintride-
setimi leti krstni oče Ptujskega
karnevala. »Takrat so imeli
pustni karneval samo z navad-
nimi šemami in godbo. Zbralo
seje veliko ljudi, ki so uživali na
ozkih ulicah starega Ptuja. Pa
sem rekel vodji godbe, če bi lah-
ko pred njo nastopil kot kopjaš,
ki je poznan pri nas na čelu
spremstva, ko se mladi ženijo.
Dovolil mi je in tako se je zače-
lo. Pripeljal sem tudi našo fol-
klorno skupino. Ptujski karne-
val, ki živi še zdaj in ima tudi
mednarodno udeležbo, je tako
zaživel v vsem svojem blišču.
To, kar smo prej imeli v naših
vaseh, smo prenesli v mesto.
Zdaj pa mi nimamo nič in ljudje
pravijo, da bo nekaj treba vrniti.
Res je, da se časi spreminjajo,
vendar želja po starem le še
živi...«
Kurent je demon
Francu Kolariču ni težko pri-
povedovati o Kurentu in njego-
vih spremljevalcih, saj jih pozna
v dušo:
»Najoriginalnejša narodna
pustna maska je Kurent, ki
predstavlja demona. Oblečen je
v bel ali črn ovčji kožuh z navz-
ven obrnjeno dlako. V začetku
so po ustnih, vendar še nerazi-
skanih izročilih, bili kurentovi
kožuhi iz zajčjih kožic, kasneje
ovčjih, pa čeprav na Ptujskem
polju, kjer je zibelka Kurenta,
nikoli ni bila večjega števila zaj-
cev niti ovc. Kožuh je prevezan
s pasom ah verigo, na katero je
obešenih pet velikih kravjih
zvoncev. Zvonci se dedujejo po
hišah iz roda v rod in rabijo
zmerom le za kurentijo. Izpod
kožuha, ki sega skoraj do tež-
kih, visokih in okovanih čev-
ljev, se vidijo zelene, rdeče ali
modre nogavice (takšne barve
morajo biti tudi rokavice, npr.
rdeče rokavice in rdeče nogavi-
ce, mešano ne). Na glavi ima ku-
rentovo kapo, ki mu pokrije vso
glavo. Še bolj kakor zvonci je ta
kapa častitljiva dediščina, ki jo
povzema sin od očeta in mora
ostati v hiši. Marsikje je še živa
vera v grozljivo moč, ki tiči
v takšni kapi.
Njen zadnji del je iz ovčje ko-
že, kosmat kakor kožuh in sega
preko vratu na pleča in ramena.
Srednji del je usnjena maska, ki
ima izrezane oči in prišit nos. Na
vrvico ali žico je nabran velik
bel fižol, ki predstavlja zobe. Iz
ust mu visi dolg rdeč, lepo ve-
zen jezik, ki je bil v začetku iz
blaga, danes pa je iz usnja, skaja
ali česa podobnega. Za ušesa
ima velika puranova ali gosja
peresa. Že med letom fantje, ki
se oblečejo v kurente, hodijo po
vasi in prosijo gospodinje, ki za-
koljejo purana ali gos, da jim
pravilno odrežejo peroti ter po-
sušijo, da kasneje krasijo ma-
sko. Zgoraj ima kapa rogovje,
na katerem so privezani pisani
trakovi ah gosja peresa. V roki
ima palico, na koncu katere je
pribita ježeva koža. To je ježev-
ka ah ježevica. Avtomobili po-
vozijo veliko ježev, vendar je
čiščenje kože izredno nehvalež-
no, saj strašno smrdi. Zato to
opravljajo le tisti najbolj vneti.
Kurent skače in rogovih, pri če-
mer zvonci v posebnem taktu
bučno pozvanjajo. Vse beži
pred njim: mlado in staro, po-
sebno otroci, da ne pridejo
v stik z bodečo ježevico, s kate-
ro kurent »oježa«. V znak miro-
ljubnosti pa kurent posebno
starim ljudem ponuja iztegnje-
.no.. desnico. Podali mu. moraš.
roko, ki ti jo krepko stisne in
nato si varen pred njim. Dekleta
pa se morajo odkupiti z žepnim
robčkom, ki je navaden ah za to
priložnost posebej vezen. Te
robčke si kurenti pri vežejo
spredaj za pas in kdor jih ima
več, je bolj spoštovan, čislan,
imeniten in cenjen. Robčki ima-
jo dvojni pomen. So koristni za-
radi brisanja potu ah pa so za
spomin tudi na kaj več, saj se
kakšna deklina tudi zaljubi
v fanta, ki je kurent.«
Kurentija je norlja
Seveda pa Kurent ni sam, saj
mu zlasti med pustnimi dnevi
od nedelje do torka delajo druž-
bo tudi mnogi zanimivi in pri-
vlačni hki. Tudi o teh ve Franc
Kolarič veliko zanimivega pove-
dati:
»Drugi dve maski, ki imata tudi
svoj izvor v staroslovanskem
običaju preganjanja zime in kli-
canja pomladi, sta rusa in gam-
bela. Rušo predstavljata dva
moža, ki hodita drug za drugim.
Čez ramena in glavo nosita ne-
kako ogrodje, ki je pokrito z ve-
liko plahto, segajočo skoraj do
tal, da se pri obeh moških vidijo
samo noge. Sprednji drži skozi
odprtino v plahti na drogu lese-
no živalsko glavo s premikajočo
se spodnjo čeljustjo, zadnji pa
s pomočjo vrvi premika rep. Na
hrbtu živali sedi iz cap narejen
jahač. Rušo goni smešno oble-
čen človek od hiše do hiše, dru-
gi pa pobira darove. To sta go-
njač in pobirač. Pri vsaki hiši
kaže rusa svoje umetnosti, ska-
če, pleše, se valja po tleh in se
pusti z drogovi vzdigovati. Go-
njač jo ponuja naprodaj s smeš-
nim hvalisanjem njenih sposob-
nosti in lastnosti.
Gambela je maskiran človek,
ki ima preko glave in telesa ogr-
njeno plahto. Skozi odprtino
v plahti drži na drogu pritrnjeno
živalsko glavo podobno rusini.
Razlika je le v tem, da je v gam-
beli en človek, v rusi pa dva.
Orači so v staro nošo oblečeni
fantje. Na hrbtu imajo navzkriž
privezano svileno ruto, klobuke
pa vse prepletene s svilenimi
trakovi, ki vihrajo po zraku. Da-
nes ne nosijo več trakov, mar-
več imajo preko klobuka ogr-
njeno svileno ruto z dolgimi re-
sami. Kakih šest do osem tako
oblečenih fantov vleče plug, za-
daj pa gre kurent, ki pluži. Vse
spremlja grdo opravljen šepav
dedec s košem na hrbtu, ki po-
bira darove, čez ramo pa nosi
grablje. Orači vlečejo plug na
vsako dvorišče in gredo nekaj-
krat naokoli. Kurent drži za ro-
čice pluga in zaorje nekaj brazd.
Orači so na dvorišču klicali go-
spodinje iz hiše:
Dobro jutro mati,
dajte se spoznati,
malo bomo posejali,
malo bomo pograbljali,
da ne bodo ptiči pozobali.
Pobirač poseje v brazde »rep-
no seme« (navadni pesek), za-
grebe ga z grabljami in zagotav-
lja gospodinji, da bo iz semena
zrasladebela repa, če bodo zve-
čer »za repo plesali«. Svojčas je
veljalo tudi pravilo, da je kmeč-
ka gospodinja vrgla pred prvega
kurenta, ki je prišel k hiši, star
lonček »pisker«, da se je razle-
tel. Za čimveč jajc pri hiši, so
rekli. Otroci pa sp izza vogala
dražili kurente: »Šelma, šelma,
šelmasta, bistri oče Abraham,
Kurent je bedak, mi pa smo glih
tak.« Ob koncu dobijo v dar klo-
baso ali jajca.
Piceki so otroške maske.
Otroci so oblečeni v dolgo belo
haljo in imajo med nogami
ukrivljeno palico, na kateri je na
eni strani petelinja glava, na
drugi pa košat petelinji rep. Pi-
ceke spremlja drug našemljen
otrok, ki ima v košarici seme.
Tega poseje po dvorišču, po-
grablja z malimi grabljami in
pobira v košarico darove. Med
piceki hodi včasih tudi otrok, ki
ima preko glave vse do kolen
poveznjeno kokošjo masko. Pi-
ceki pomenijo dobro letino ko-
košjih jajc.
Pustne vile so skupina šest do
sedem v belo oblečenih deklet,
ki v sprevodu pojejo priložnost-
ne pesmi. Tu pa so še kopanjari-
ce: Že pred kakimi petdesetimi
leti je bila navada »vleči korito«
ah kopanjo. Če se v pustnem
času ni omožilo nobeno dekle,
so privlekh na pust v ženske
oblečeni fantje skozi vas korito
in pri tem silno jokali. Če pa se
v vasi ni oženil noben fant, se je
ta običaj vršil v moških
oblekah.
Kurentova domovina je
majlina
Ožja Kurentova domovina ob-
sega devet vasi na levem bregu
Drave"s središčem v Markovcih
(Markova far a je zibelka kuren-
tije in največ seje dogajalo prav
v njej). To so Zabovsci, Nova
vas, Bukovci, Stojnci, Strelci,
Sobetinci, Borovci in Prvenci in
tri vasi z desnega brega Podleh-
nik, Lancova vas in Podbrežje.
Znani so
ji, Podlel
s spomla
kom in I
pokači. Hi
vi vasi ie
v Markov
kravje rd
Ljudski n
da so miti
v naše ki
svoje don
za kurent
našim juž
niki kurei
janski »bi
djimurske
»kukerje*
Najprej
rant, saj j
niča, čepi
nihče več
Franc Kolarič z največjo ljubeznijo pripoveduje o Kurentu in
njegovem oblačilu. Pokaže nam svoje rokavice in nogavice, ki so
pletene tako, kot zna samo še Tekmečeva Terezija...
Mirko Kline ima januarja pa do Pusta naj^
Kurenta. Na posnetku spodaj levo je zname\
konec palice.
Dejan Govedič je star šest let pa že tri let*
mu kožuh in masko malo razširi, prihoda
začenja...
Nelcaj o Pustu...
Kuram je treba na pust na-
tresti pičo v obroč, da bodo
nesle vse leto jajca v skupno
gnezdo ali da jim lisica ne bo
prišla blizu.
Na Ptujskem polju je zna-
no pustno pokanje z biči. Že
štirinajst dni prej so si fantje
pripravili dolge pletene biče
s svilenimi žmici. O mraku
so pokali po vasi, da se je
razlegalo daleč naokoli. To
so imenovali »pokanje fa-
šenka«.
Kdor na pusta drva kolje,
je vse leto dobre volje.
NT&RC
7. FEBRUAR 1991 - STRAN 17
laeili za
ki krasi
> plohar-
Dolena
In Jure-
iorači in
i Lanco-
d onega
a prave
) počez,
azglašali,
ijegov lik
iskoki iz
se imajo
zahvaliti
1. Sorod-
iko - bar-
me«, me-
lolgarske
i ime ko-
lepševal-
adi tega
ifutljiv.
^fent. Letos je prišel k Mirku Klincu, da
^ ie moral kupiti novo oblačilo. Tako se
Povod za spopade med kuren-
ti so bila skoraj vedno in izkluč-
no lepa dekleta. Iz varnosti so
kurenti pod kožuhi nosili krat-
ke puške, samokrese in dolge
nože. Pri spopadih je bil običEO,
da je moral skoraj vedno en ku-
rent umreti (to prikazujejo tudi
.Miheličeve shke).
Do 2. svetovne vojne so na
pustno nedeljo in pa na mali
»fašenk« (pust) v ponedeljek
lahko hodili po vaseh le kurenti.
V torek, na veliki »fašenk«, pa
so se pridružili še ostali liki.
Prvič so zbrali kurente, orače,
rušo in piceke v organizirano
skupino leta 1938. To je storil
Janez Feguš iz Nove vasi pri
Markovcih s pomočjo ostalih
članov fantovskega odseka Mar-
kovci. Tako organizirani so že
nastopili na javni prireditvi
v Mariboru. S tem nastopom so
se ti šemsko - folklorni liki prvi-
krat prikazali javnosti izven do-
mačega kraja in ob nepustem
času.
Kurenta niso smeli
spoznati
Vsi običaji so imeli isti cilj:
verovanje. Pri vsaki hiši so bili,
počaščeni, če so se oglasile te
skupine. Pred desetletji so bile
hude zime, veliko snega, veter
je pihal in kurenti so hodili od
vasi do vasi, od hiše do hiše.
Pojavljati so se začeli v nedeljo
in ponedeljek, v večjem številu
v torek. Zgodilo pa se je tudi, da
so bili bolj kot torek obiskani
ponedeljki, najpogosteje pa je
bilo veselo oba dneva, saj so ce-
lo prekinili šolo, ker ni bilo no-
benega haska s poukom.
Pust ali »fašenk« je bil praznik
tudi za najbolj revno hišo v vasi.
Takrat so se našli priboljški, ki
jih čez leto ni bilo. To je bilo
povezano z verovanjem, da ku-
renti in ostale šeme prinašajo
srečo v hišo.
Čar kurenta je bil v tem, da
niso nikjer spoznali, kdo se skri-
va pod mistično masko. Ker so
imeli takrat fantje samo po ene
hlače, so preko njih morali na-
vleči nogavice »štumfe«, da jih
po hlačah niso spoznali. Isto-
barvne rokavice so prekrivale
tudi roke. Kurenti med poplesa-
vanjem po vasi v času odmora
niso smeli odložiti maske na tla
pred hišo, ker bi to pomenilo.
nesrečo pri živini. Masko je bilo
treba položiti na klop ali na mi-
zo v hiši.
Na kurentov mimohod ob hiši
so posebno pazila dekleta, ki še
niso bila poročena. Ko je kurent
šel mimo, so z vso natančnostjo
z okna na tla pred kurenta vrgle
lonec »repnjak« in če se je ta
razbil, je bil to znak, da se bo
dekle prihodnje leto omožilo.
Največje veselje kurentov je še
danes, če na svoji poti srečajo
dekle ali skupino deklet. Pona-
gajajo jim, zaprejo jim pot in jih,
če si to zaslužijo, prav rahlo po-
božajo z ježevko. Dekleta se jim
odkupijo z robcem.
V skupini je bil vedno nekdo,
ki je določil, kam bodo fantje
oblečeni v kurente šli, v katero
hišo in vas. Najraje so hodili tja,
kjer so jih poznali in kjer so bila
lepa dekleta, da so nabrali več
robčkov. Robčke so vezali na
verigo, kjer so že viseli zvonci.
Te so pred leti dobivali z Go-
renjske, kjer jih je izdeloval Jan
iz Gorij pri Bledu, zdaj pa jih
morajo kupovati v Avstriji. Ti
zvonci so hruškaste oblike,
medtem ko so bili gorenjski
pravi kravji, takšni kot so jih
rabili pastirji za živino.
Včasih so bili kurentovi kožu-
hi sešiti iz samih krp in bolj
kratke dlake, danes pa so iz ce-
lih kož z dolgo dlako. Fantje ho-
čejo imeti »nobl« kožuh, da se
z njim postavljajo. V začetku so
dekleta za balo dobivale tudi
kožuhe, da jim ni bilo hladno
pozimi, ko so hodile k maši. Pa
je prišel pust in so fantje te ko-
žuhe obrnili in se oblekli v ku-
rente. Najprej je imel kurent za
pasom na vrvi ali verigi en zvo-
nec, zdaj pa pet, velikega zadaj
in po dva na vsaki strani
spredaj.
Ogrodje maske - »kapa« - je
bilo iz usnja. Kmečki fantje so
jih najprej delali kar iz usnjenih
torb. Usnjeni so bili tudi rogovi,
v katere so z notranje strani nat-
lačili slamo in žico ter vse sku-
paj lepo obšili, da je lepo stalo.
Zobje so bili iz belega fižola, ve-
like brke pa so naredil iz sirke
za metle. V stari Jugoslaviji so
bila ušesa večinoma usnjena,
kasneje pa iz puranjih ali gosjih
peroti.
Dekleta so rokavice in »štum-
fe« pletle na poseben način in to
danes dela samo še Terezija
Tekmec v Marko vcih 78. Kako
jih plete noče izdati.
Fantje so se že med letom več-
krat sprli in si rekli »boš videl,
ko bova na fašenk prišla sku-
paj ...« Sicer pa so tiste pustne
dni bili pretepi del folklore in
starši so se bali za otroke in
mladce, kakšni bodo prišli do-
mov s kurentovanja. Po treh
dneh so se vračali z robčki, moč-
no utrujeni, pa vendar zado-
voljni.
Največ gostij je bilo v pred-
pustnem času, ko so se fantje in
dekleta ženili. Na začetku sta bi-
la starešina in kopjaš, ki je mo-
ral pred vozovi plesati in skrbeti
za takšno razpoloženje, da ni
nihče imel časa zadremati, am-
pak se samo veseliti. Na prvem
vozu so sedeli godci. Danes pra-
vih gostij ni več, ker tudi ni več
pravih kmečkih hiš. »Danes je
vse drugače,« se nostalgično
spominja Franc Kolarič, ko mu
pogled uide skozi okno na širne
ptujske ravnice. »Gostije so se
začele takoj po novem letu in so
tr£yale do pustnih dni. Na zad-
njih pred pustom se je občasno
že lahko pojavil kakšen kurent,
drugače ne. Na gostijah pa je
bilo izredno pestro in se je na
veliko jedlo in pilo.«
V n/lirkovi delavnici
v delavnici Mirka Klinca na
Ptuju je že v januarskih dneh
izredno živahno. Kako tudi ne
bi bilo, če pa se pri njem ustav-
ljajo ljudje in naročajo oblačila
kurenta. In ta zna poleg brata
narediti takšna, kot morajo biti,
pravi Klinčev Mirko. Tapetni-
ška dela se morajo umakniti
krojaški delavnici mističnih
oblačil kurentov:
»Oče Mirko je bil sedlar in ta-
petnik, od leta 1950 dalje pa je
delal tudi oblačila za kurente.
To so originalna oblačila, ki jih
po očetovi smrti izdelujeva
z bratom. Letos bom naredil
dvajset oblačil za skupino učen-
cev in učiteljev srednješolskega
centra ter za nekaj posamezni-
kov. Kože dobim iz Bosne,
zvonce iz Avstrije. Glavni deli
so maska, plašč, ježevka, zvon-
ci... Trenutno delamo trije, eno
oblačilo šivamo dan in pol, sta-
ne pa dva tisoč mark. Zanima-
nje ne upada, nasprotno, za naše
fante je čast, da imajo za pusta
kurentovo oblačilo.«
Manj kot nekoč, pa vseeno do-
volj veselo bo v naslednjih dneh
na Ptujskem polju. Odprle se
bodo omare in fantje se bodo
oblekli v demonske kurente in
spremljevalce. Gospodinje bo-
do v lonce položile suho meso in
pekle pustne krapčiče... V zra-
ku bo zavladala prijetna nape-
tost, ki draži. Po vasi bodo zaz-
vonili zvonovi!
Kolaričev Franci bo znova
imel veliko dela, da bo pripravil
skupino za nastop na Ptuju, kjer
bo vzbujala občudovanje. Z ro-
kami stisnjenimi v pest in poči-
vajočimi na mizi, tiho pove:
»Pa vendar moramo to ponov-
no oživeti doma, v naši vasi. Ku-
rent je k tu rojen, tuje njegova
zibelka. Če ga ni, je tako prazno.
Ljudje si ga želijo in morajo ga
imeti. Kurent s svojimi sprem-
ljevalci pri n^s ne bo umrl^.
Konec pusta
Pa končajmo s poučno zgod-
bico, kako je pust imel god in je
povabil svojega prijatelja Vuz-
ma na obed. Gostila sta se, kar
se je dalo, tri dni in tri noči, in
pila sta, da je od mize teklo. Ko
je bilo konec, se je Vuzem zah-
valil in Pustu obljubil, da ga po-
vabil, ko bo imel on god. In res
se je storilo. Vendar Vuzem je
Pusta postregel samo s čebulo,
režnjem kruha in kupico vina.
Pust je bil presenečen, Vuzem
pa mu je odgovoril: »Tebi je bilo
treba poskrbeti samo za tri dni,
jaz pa imam vse leto na skrbi.
Vuzem je dolg, Pust pa traja le
nekaj tednov.«
Pustni čas, naj bo dolg ali kra-
tek, se brž izteče.
V torek ponoči, ko bo ura
v zvoniku Sv. Marka v Markov-
cih odbila dvanajst, bodo fantje
posedli po klopeh in sneli pust-
ne kape. Obrazi bodo utrujeni,
lasje zlepljeni od potu... Po gr-
lu bo steklo vino. Slekh bodo
oblačila, jih pobožali in spravili
do prihodnjega leta.
Počitek in v utrujenem spa-
nju sanje. Markovci in vasi bodo.
znova mirni. Spet jih bo zajela
vsakdanjost.
TONE VRABL
Foto: EDO EINSPILER
Pustni patron
Pustni čas ima tudi na Slo-
venskem svojega patrona.
V našo zavest so ga posta-
vili kot »staroslovanskega
boga razbrzdanega veselja«,
nekakega slovenskega Di-
oniza.
Poznane so pripovedke o:
Kurentu - ajdovskem bo-
gu, ki je rešil Slovence iz ve-
soljnega potopa!
Kurentu, ki je bil baje tako
lep mladenič, da se žensk
kar ni mogel otresti. Ušel je
v puščavo in prosil Boga, naj
mu skazi obraz. Bog ga je
uslišal in zrasli so mu rogovi.
Ko se je vrnil, so mu ženske
sicer dale mir, v spomin na
zalega mladeniča pa so zače-
le praznovati pustni torek
(prekmurska pripovedka)!
Kurentu, ki je bil grozovit
razbojnik in ga je Kristus ta-
ko ukrotil, da ga je spreme-
nil v junca in ga dal kmetu za
pokoro sedem let v rejo. Ko
je znova dobil človeško po-
dobo, je odšel v drug kraj in
ker se je to zgodilo na pustni
torek, ljudje še zdaj uganjajo
norčije...
Kurent je tudi živ pustni
lik, ki nastopa značilno ma-
skiran v določenem okolju.
Doma naj bi bil na razmero-
ma majhnem ozemlju sredi
Ptujskega polja s središčem
v Markovcih. Od tam so si ga
sposodili v Halozah in na
Dravskem polju.
Kurentova skrivnost torej
še ni rešena, ob tem pa je
izredno zanimivo tudi vpra-
šanje, odkod Kurent prav
sredi Ptujskega polja.
(vse v okvirjih N. Kuret: Praz-
nično leto Slovencev)
Pust je Imeniten vremenjak
Pustna nedelja pod oknom, velika noč za pečjo.
Zelen pust, bela velika noč.
Pust na soncu, velika noč na peči.
Če ima o pustu sonce moč, mrzla bo velika noč.
Pust za pečjo, velika noč za steno.
Če se pust na soncu greje, letina se med dobre šteje.
Pust zjutraj oblačen, kmet ajde jeseni bo lačen.
Če na pustni dan deži, fižol bogato obrodi.
Kjer se na pust megla vleče, tam bo toča pobila.
Pohiteti je treba, pust bo kmalu in Kurenti bi radi zaplesali svoj magični ples!
V vabljivega Kurenta seje v Klinčevi delavnici oblekel tudi avtor reportaže. Sicer je lepo, vendar
naporno. »Je pa res nekaj magičnega, da pozabiš na vsakdanjosti«
18. STRAN - 7. FEBRUAR 1991
NT&RC
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Je umreti razkošje
Prav gotovo je umreti tragičen dogodek,
ki je za svojce umrlega poleg prizadetosti ob
smrti, povezan še z večjimi ali manjšimi
finančnimi obremenitvami - stroški. Kakš-
ni bodo ti stroški se do neke mere vsak
lahko odloči sam, saj tudi na tem področju
že obstaja konkurenca pri opravljanju dolo-
čenega dela storitev in naša poslovna enota
že nekaj časa ni več edini izvajalec tovrstnih
storitev. Tako seje tudi g. B.M. odločila, da
ji del storitev vezanih na pokop pokojnika
- le opravi zasebnik najbrž v prepričanju, da
je zasebnik »cenejši« kot pa podjetje.
Kakor navaja ji je le-ta za opravljene stori-
tve, če seštejemo vse postavke, zaračunal
12.724,40 din, v naši poslovni enoti pa je za
storitve v zvezi s samim pokopom plačala še
ekonomsko ceno storitve v višini 6.235,30
din, kar znese skupaj 18.959,70 din. V koli-
kor bi vse storitve opravila naša poslovna
enota, bi stranka plačala 15.429,30 din. Raz-
Uka izhaja iz dejstva, da se v poslovni enoti
ves pozitiven rezultat, ki se ustvarja pri pro-
daji pogrebne opreme namenja za pokriva-
nje stroškov pri opravljanju ostalih pogreb-
nih storitev. V kolikor se prodaja pogrebne
opreme ne izvrši v poslovni enoti, tudi ni
možno pokriti razhke do ekonomske cene
ostalih pogrebnih storitev; zaradi česar iz-
hajajo tudi različne cene pogrebov, če gor-
nje naravno prikažemo skozi številke potem
je situacija v primeru g. B. M. naslednja:
PE Pokopahška služba
Zasebnik
Naj napišemo ob koncu še to, da so cene
ob takih primerih kot je smrt in plačilo vseh
storitev vezanih na opravila v zvezi s poko-
pom s stališča vsakega posameznika visoke,
s stališča poslovne enote pa si prizadevamo,
da bi z racionalnim poslovanjem čimbolj
zniževali dejanske stroške, ki nastajajo pri
tovrstnem poslovanju in na katere sploh
lahko vplivamo tako, da bi s ceno storitve
uporabnika čimmanj obremenili. Da bi bila
trenutna obremenitev manjša, je uveden tu-
di sistem povračila tako imenovane »po-
grebnine«, ki se za upokojene zavarovance
v višini 10.324,00 din takoj povrne (v PE že
odšteje pri izstavljenem računu).
Upamo, da smo odgovorili na zastavljena
vprašanja g. B.M. in tudi ostale uporabnike
naših storitev, ki bodo odgovor brali sezna-
nih, da je celotna storitev, ki jo v vzezi s po-
greiaom opravi naša PE cenejša, kot pa če jo
opravi zasebnik.
FRANCI KELHAR,
direktor PE
Pokopališka služba
Sporna cvetka
Spoštovano uredništvo,
oglašam se vam prvič, žal
s pritožbo. Sem vaš redni
bralec, po vaši zaslugi sem
tudi pred 18 leti dobil stano-
vanje, tako da ima moj sin
Dušan danes prijeten, topel
in urejen dom.
Oglašam pa se, ker sem
ogorčen nad vsebino vaših
nočnih cvetk. V zadnji števil-
ki je namreč pisalo, da je Na
okopih 2 sosed napadel Pa-
vla M., ki naj bi ga vrgel po
stopnicah. Spet je Pavel M.
v očeh javnosti žrtev, kar pa
še zdaleč ni res.
Pavel M. sploh ne stanuje
na Okopih 2 ampak preko
ceste, na številki 1. V soboto
je M. spet nadlegoval soseda
in njegove otroke, kar je pov-
zročilo nezaželjene posledi-
ce. Nato se je spet zatekel po
pomoč k milici in dajal lažne
izjave, četudi je znano, da je
vselej on tisti, ki napeljuje
k pretepu, z lažnimi izjavami
pa doseže, da je vedno on
žrtev.
Mogoče vas zanima, zakaj
se potegujem za soseda, ki
ga skoraj ne poznam. Tudi
sam sem bil namreč žrtev
podtikanj Pavla M. in sem
bil zaradi njegovih lažnih ob-
tožb 6 mesecev v zaporu...
Tam sem postal invalid in
namesto, da bi danes nor-
malno delal dobivam že leto
dni podporo. Pavel M. pa se
vedno hvali, da je potegnil
sodišče za nos (kar je tudi
res). Trenutno je tudi v tožbi
z Elektrom, ker že leto dni ni
plačal elektrike, to pa ima se-
daj mimo števca prikloplje-
no kar na električne vode.
Kljub prijavam nihče ne
ukrene ničesar. Zato vas pro-
sim, da bi tudi vi v bodoče
o takšnih, kot je Pavel M. pi-
sali resnico.
BREZNIK BRANKO
Celje
Spoštovani naš redni
bralec!
Kaj Vas zdaj pravzaprav
moti: ali nedolžna nočna
cvetka v naši stalni rubriki
ali nerazčiščeni odnosi z Va-
šim sosedom Pavlom M.?
Očitno Vam je nočna cvetka
prav prišla, da ste lahko jav-
no povedali tisto, kar Vam
leži na duši in Vas že lep čas
čustveno preganja. Za raz-
čiščevanje medsosedskih
odnosov pa ste, žal, ubrah
napačno pot, ker z Vašim pi-
smom pravici in resnici res
ne bo zadoščeno. Ste se pa
lahko izkašljali in javno po-
vedali, daje sodišče pristran-
sko, Pavel M. lažnivec, mi pa
neobjektivni novinarji. Edi-
ni pravičnež pa ste Vi, go-
spod Breznik, ki ste obenem
tudi nedolžna žrtev.
V pismu ste navedli ime in
priimek ter naslov človeka,
ki Vam je menda zagrenil
življenje, zdaj ga pa greni še
drugim. Očitate nam, da Pa-
vel M. sploh ne stanuje tam,
kjer smo napisali, da živi.
Naj Vam zdaj mi napišemo,
kako je bila v Novem tedni-
ku številka 2 z dne 17.1.1991
zabeležena »sporna« nočna
cvetka: »Spet medsosedski
prepir na hišnem stopnišču.
Pavel M. je okoh poldneva
sporočil na pohcijo, da ga je
napadel sosed Kemal K.« Sa-
mo to in nič več. In tako se je
tudi zares zgodilo: Pavel M.
je res poklical na Postajo mi-
lice Celje in povedal to, kar
smo zapisali.
Najbrž smo Vas spet zelo
razočarali, ker v Vašem pi-
smu nismo navedli priimka
vašega soseda, kot ste Vi to
želeli. Zato ne, ker se pač
sklicujete na nočno cvetko,
ki je govorila samo o Pavlu
M. (in Kemalu K.) sploh ni
povedala, kje je zrasla. Ker
smo bih v cvetki diskretni
mi, bodite tudi Vi. To pa, se-
veda ni bil Vaš namen,
kajne?
MARJELA AGREŽ
Kaj delate
poslanci?
Gospod Jože Volfand je na
strani »Dogodki« dne 31. 1.
1991 v Novem Tedniku pri-
občil prispevek z zgornjim
naslovom in črno sredino
»komentiramo«.
Gospod Jože Volfand ima
verjetno kot že desetletja
znani novinar, poklicno in
plačano pravico objavljati
članke, podobne papirnati
veternici. Ko pade dež je ve-
ternica uničena, za drugi ve-
ter je treba narediti novo do
naslednjega dežja. Kupi re-
klamnih brošur za Cinkarno
Celje, so mu prinesli dober
honorar, brošura pa je verjet-
no končala na »Odpadu«.
Stanovanjska afera v Celju
ga je pripeljala v Ljubljano,
kjer si je nabral novih vse-
stranskih moči za »evropske
večere«, dvomljive, proteži-
rane reklamiranosti in raz-
prodaje rezervacij.
S svojo simpatično brez-
barvnostjo, finančno dobro
plačano, hoče odgovornost
poslancev.
Gospod Jože Volfand, Vi
ste izrazita novinarska zvez-
da bivšega režima, jaz pa le-
gitimno izvoljeni (od Vas si-
gurno ne) poslanec demo-
kratičnega sistema. Imate
pravico biti izvoljen in ugo-
toviti kaj delajo poslanci. Ni-
sem niti enkrat manjkal ne
v Skupščini, ne v delovnih
telesih, kjer sem bil imeno-
van, imam pa vsaj polovico
manjše dohodke kakor Vi, ki
tudi za tak - veternjaški čla-
nek dobite plačilo, brez pote-
ze in z ekonomsko trdnostjo.
JANEZ ČRNEJ,
Poslanec ZO R Slovenije
Celje
Če gospod Janez Černej ta-
ko vetrnjaško bere in razu-
me skupščinske materiale,
kot to počne s časopisnimi
komentarji, potem sloven-
skemu parlamentu nekaj ča-
sa še ni pomoči - vsaj ne
s strani nekaterih poslancev,
pa četudi hodijo na seje še
tako pridno in zavzeto.
JOŽE VOLFAND,
novinar
PREJELI
SMO
Izjava za javnost^
Demoskracija
blokira delo
parlamenta
9. seja Skupščine v Celju,
je čeprav ne prvič, na najbolj
primitiven in grob način raz-
galila princip vladanja DE-
MOSOVE 54% večine v celj-
ski skupščini. Za to večino
cilj opravičuje vsa sredstva.
Če se po eni strani poslanci
utrujamo, izgubljamo čas,
energijo ter zaupanje volil-
cev ob slabo pripravljenih
sejah, ki se vodijo nekorekt-
no in celo v nasprotju s po-
slovnikom; ko se parlament
starega industrijskega sre-
dišča ob skrajno zaostrenih
ekoloških, socialnih in go-
spodarskih razmerah ukvar-
ja z vprašanjem občinskega
praznika in imenovanji na-
grad za zaslužne državljane.
stvari pridejo do absurda, ko
DEMOSKRACIJA prepreči
uveljavljanje odgovornosti
za slabo delo oz. nedelo ob-
činskih funkcionarjev. Ko se
najprej ob delovanju člana
vlade v Celju argumentirano
ugotovi, da dela v nasprotju
s stališči vlade in skupščine,
ko repubhški sekretariat za
upravo in pravosodje ugoto-
vi, da dela v nasprotju z za-
konom ter se na tej podlagi
potem postavi vprašanje nje-
gove razrešitve, se poslanci
DEMOSA s tem strinjajo, so-
delujejo v pripravi pravne
podlage za glasovanje o raz-
rešitvi in sprejmejo osnutke
teh dokumentov. Ko pa je
potrebno na skupščini spre-
jeti te dokumente, celoten
DEMOS brez razprave glasu-
je proti. Še več: na oder pri-
de krščanski demokrat in
kasneje še član vlade, o raz-
rešnici katerega se govori,
oba skupščino družno obve-
stita, da seje klub poslancev
DEMOSA odločil glasovati
proti. Pač: v razpravi smo bi-
li demokratični, sedaj pa naj
odloči večina: ima pa jo
DEMOS.
Preprosto povedano:
skupščina je postavljena
v položaj, ko ne more in se ji
ne dovoli kontrolirati ter
uveljavljati odgovornosti
vlade, ki jo je sama izvolila.
Vlada lahko dela. kar hoče.
Točneje: vlada po DEMOS-
KRACIJI ni v izvršilnem od-
nosu do skupščine, ampak
vladajoče koalicije.
Ergo: DEMOS raje tolerira
slabo vlado, kot da prizna, da
se ta moti. Pa naj bodo rezul-
tati in dokazi njenih napak
še tako očitni.
Počasi in zanesljivo volilci
spoznavajo, da ne gre več za
demokracijo, ampak trdo lo-
giko preglasovanja vsega,
kar ni DEMOSOVO!
Klub poslancev
SDP Celje
Kakšna je
odgovornost
Cinkarne?
Dolgoročni razvoj in usoda
Celja sta se temeljito spre-
menili okoli leta 1968. Takrat
je zaradi dogovora g. Ul-
brichta in g. Josipa Broza,
padla odločitev, da mora Ju-
goslavija Vzhodu preskrbeti
titan. Takratno politično-
strokovna veljaka iz Celja ga.
Vrabič in g. Ceh sta odloči-
tev udejanjila v Celju. Raz-
voj Celja je začela diktirati
Cinkarna, podprta z vso težo
politike in države.
Vzhodna Nemčija je zaradi
49% vloženega kapitala po-
stala solastnik vseh cinkar-
niških kompleksov pri proiz-
vodnji Ti02. Slavnostni pod-
pis v Narodnem domu in
otvoritveni govor g. Dolanca
je bil začetek uničenja do ta-
kratne tradicije celjske pre-
delovalne industrije in pro-
storskega razvoja Celja,
vključno z infrastrukturo.
Zaradi politične priviligira-
nosti, ki od države finančno
ni bila najbolj podprta, neiz-
kušenosti in površnosti stro-
kovnih kadrov, je Cinkarna
finančno in prostorsko izčr-
pavala več kot 15 let občino
Celje, na račun drugega dela
gospodarstva, civilnega raz-
voja Celja in na račun infra-
strukture.
Cinkarna je s pomočjo fe-
deralne in republiške države
tep politike obvladovala vse,
vključno z občino in njenimi
institucijami ter Komite in
SZDL. Tako je tudi 1986 z or-
ganiziranjem pompozne
»Javne razprave« o svojem
nadaljnjem širjenju in razvo-
ju s takratno še neligitimno
oblastjo, na jugoslovansko
legalen način prisilila potrdi-
tev svojega razvojnega načr-
ta tudi takratni Občinski
skupščini Celje.
Izvršni svet Občine Celje
prosimo, da javnost obvesti
o naslednjih zadevah:
1. Kako je z lastništvom
210 ha celjskih zemljišč,
vključno z zgrajenimi objek-
ti, odlagališči in grobišči, ka-
tere upravlja Cinkarna Celje
z ozirom na združitev obeh
Nemčij in razporoke Slove-
nije od Jugoslavije?
2. Ali je za sanacijo odlaga-
lišč in ureditev grobišč poleg
Cinkarne zadolžena tudi dr-
žava Slovenija, federalna Ju-
goslavija in združena Nemči-
ja (na teh kompleksih ležijo
tudi trupla nemških vojnih
ujetnikov in nemških držav-
ljanov)?
3. Ah bo Cinkarna Celje
morala poravnati škodo za-
radi trajno uničenih in za-
strupljenih kmetijskih povr-
šin, tekočin voda vzhodnega
Celja, hitrega propadanja
stavbnih fasad, streh, žlebov
ter kovinskih predmetov in
objektov?
4. Ah bo Cinkarna prispe-
vala za ozdravitev prebival-
stva in izboljšanje življenj-
skih pogojev mesta Celja in
naselij okoli njega?
5. Kakšna življenjska in
razvojna pot je začrtana tej
čudni tvorbi, katera je poleg
svoje strupene proizvodnje
bila v slovenskih in jugoslo-
vanskih merilih zadolžena,
da v svojih obratih uničuje
strupene in nevarne snovi iz
vse Jugoslavije?
6. Ali se IŠ Občine Celje
zaveda, da je ta tovarniška
tvorba maligna v moralnem
in preživetvenem pogledu za
Celje in okolico, saj s svojimi
strupenimi emisijami nepre-
stano načenja zdravje naših
otrok, nas samih, zmanjšuje
prirast Celjanov, povzroča
odliv mladih ljudi in ponižu-
je človeško dostojanstvo, ker
njeni obrati delujejo na po-
kopališču žrtev ter s tem de-
jansko prikriva povojne zlo-
čine.
IS Občine Celje prosimo,
da o teh naših ugotovitvah in
vprašanjih obvesti skupšči-
no občine Celje, nam pa
v sredstvih obveščanja javno
in brez ovinkarjenja jasno
odgovori.
JANEZ ČRNEJ
Predsednik Društva
za varstvo okolja
Celje
Pismo iz zapora
Zdravo vsem! Ne vem zakaj sem se odločil napisati
to pismo, čutim pa, da je potrebno. Žal vam ne znam
povedati, zakaj je prišlo do tega prekletega požiga, niti
vam ne morem povedati, kako žal mi je, da je do tega
prišlo. Vem, da se moje opravičilo ne bo obneslo,
vseeno pa vas javno prosim, da mi oprostite.
Javnosti sem prikazan v temni luči. Rad bi vas vpra-
šal, ali je to prav in ali je prav, da v Novem tedniku
zbijate šale na moj račun? Po vašem je, ah ne? Nimam
nič proti humorju in to nekateri od vas dobro vedo,
vendar, kar je preveč je preveč. Vseeno vam tega ne
morem prepovedati in tudi ne bom poizkušal, saj
dobro vem, česa so novinarji sposobni.
Pravzaprav bi vas rad prosil, da kaj napišete o meni
in se tudi pozanimate o mojih dobrih lastnostih.
Sem človek kot vi in tudi delam napake. Moja naj-
večja napaka je bila, da sem vedno mislil, da lahko
naredim vse sam. Nisem preveč verjel drugim, kar tudi
ni nič čudnega. Kaj drugega lahko pričakujete od člo-
Yeka, ki deset let vstaja, se hrani in hodi apat po ukazu.
Šele zadnje leto so se zapori in zavodi kolikor toliko
spremenili.
Pet let, ki sem jih prebil v VPD Glina in v zaprtem
oddelku Gline na Golem otoku, so pustili sledi v meni.
Še zlasti na Golem otoku, kjer nisi človek temveč
številka, žival in svinja. Še zdaj mi v ušesih odzvanja
klic: »Obsojenec številka 503, javi se na raport!« Ali pa,
ko te paznik zbudi zjutraj z udarcem gumijevke in
z vzklikom: »Vstani, žival prekleta!« ... Ali naj človek,
ki preživi kaj takega, še zaupa ljudem? Bolj težko.
Zaprl sem se vase, razpet med dobrim in slabim.
Srečen sem bil, le, če sem pomagal drugim. To lahko
tudi dokažem. V sodelovanju z Mišom Kovačem sem
pomagal Zvezi slepih v Čakovcu, z skupino Magazin
na Društvu za zaščito živali v Zagrebu... To sta le dva
primera, ki jih lahko preverite. Pomagal sem drugim,
čeprav sem že takrat spal na cesti in imel le toliko, da
sem jedel enkrat dnevno. Vseeno sem bil srečen. To je
moja boljša stran o kateri niste hoteli pisati.
Kaj naj vam še povem? Prepozno sem se začel zave-
dati nekaterih stvari. Šele v zaporu sem spoznal, da je
svet rožnat in ne le črno bel, stkan iz različnih člove-
ških lastnosti in da je naša najpomembnejša naloga
biti humani. Dolgo v to nisem verjel in se držal izreka
Hermana Hessa: »Mi razumemo drug drugega, vendar
vsak človek najbolj zastopi sam sebe.« Očitno sem se
tega držal dobesedno.
Mogoče bo pred menoj še ena priložnost. Ne vem če
jo bom doživel, oziroma, če bom zmogel ponovno poiz-
kusiti, kajti v mojih dvajsetih letih sem dožival preveč
vsega. Imam pa eno željo in upam, dajo boste dopisali.
Moja največja želja je, da bi se ponovno sestal
z materjo. Zato mati, če bereš to pismo, spomni se me
in me vsaj enkrat obišči, ker te potrebujem.
Vam, nekdanji prijatelji, pa samo še enkrat ponovim.
Prosim, oprostite mi. Vem, da vam te besede ne
morejo povrniti škode in zmrzovanja, so pa besede iz
srca. Ob pismu pa vam pošiljam pesem, ki sem jo
napisal v priporu in s katero vam lahko povem, kako
se počutim.
U ovoj dugoj noči
za stolom sjedim
i kroz rešetke gledam.
Mislim o bezvrjednom životu
i o danima sreče
koji padaju u zaborav.
Danima sreče kojih više nema
jerja sad sjedim u čeliji ovoj
i razmišljam o prošlosti svojoj.
Bio sam nitko i nista
jedan od hiljadu
koji se kreču kuglom zemaljskom.
Želio sam biti netko
a sada želim smrt
iako mi je dvadeset tek.
Dvadeset godina lažnih snova
dvadeset godina tuga i bola.
Želio sam cjelu večnost biti mlad
a sada uzaludno molim za smrt
jerje ovaj život prokleti život pravi gad.
SRECKO LADINEK
PISMA BRALCEV - ROMAN
NT&RC
7. FEBRUAR 1991 - STRAN 19
Novega
stanovanjskega
zakona še ne
rabimo
Menim, da je potrebno
v novem stanovanjskem za-
konu določbe sistemizirati
z milejšimi pogoji za odkup
stanovanj. Izhajam iz tega,
da nismo niti bogata država,
niti nismo bogati ljudje.
Ne smemo računati, da bo-
mo obogatili stanovanjski
fond na račun posameznikov
ob nakupu stanovanj in
s tem pomagali družinam, ki
si same ne morejo kupiti sta-
novanja. Ne smemo mimo že
zdavnaj znanega pravila, da
je treba najprej poskrbeti za
dobre gospodarske pogoje,
ki bodo človeku omogočili
najosnovnejše - plačo, ki mu
bo zagotovila nakup lastne-
ga stanovanja. Namesto tega
smo se zadeve spet lotili na
napačnem koncu.
Tudi podzakonski akti bi
morali biti sprejeti vzpored-
no, saj bodo šele tako razvid-
ni vsi pogoji za nakup stano-
vanja. Če bomo čakali in zbi-
rali sredstva le s pomočjo ti-
stih, ki nimajo dohodka niti
za preživljanje, se bo prava
sociala v stanovanjskem si-
stemu šele pričela, saj bo re-
ven kupec kupoval stanova-
nja revnim.
Ali ne bi bilo smotrneje
najprej poskrbeti za kupno
moč, za bogatejše gospodar-
stvo in državo, za bogatejše
posameznike, ki bi lažje pri-
šli do stanovanja? Začnimo
torej reševati gospodarstvo
in šele nato pisati zakonoda-
jo. Prepričana sem, da vse le
ni tako narobe, da bi morali
takoj in v celoti spremeniti
dosedanji zakon. Treba je le
poiskati tiste, ki so se ob se-
danji zakonodaji bogatili na
račun imetnikov stanovanj-
ske pravice in podnajemni-
kov. Treba je poiskati tiste,
ki so špekulirali ob pridobi-
tvah solidarnostnih stano-
vanj!
NEDA LEBIC
Skupina za ženska
vprašanja
TV3 - Izjava za
javnost
Osnovni namen ustanovi-
tve družbe TV3 - Komercial-
ne TV je bil povezati subjek-
te v Sloveniji, ki so se hoteli
ukvarjati s komercialno tele-
vizijo. Le na ta način bi bil
projekt poslovno uspešen.
Med partnerji, ki so izrazili
pripravljenost ali so celo
podpisali pogodbo v zvezi
z ustanovitvijo TV3 - Ko-
mercialne TV, so v zadnjem
času nekateri izstopili. Za to
navajajo različne razloge.
Navajajo predvsem, da noče-
jo poslovno tvegati svojih
projektov zaradi nastalih po-
htičnih in drugih vmešavanj.
Na TVS ocenjujemo, da
v tako okrnjeni sestavi part-
nerjev verjetno ni več mogo-
če uresničiti projekta tako
kot je bil zamišljen.
Zato bo vodstvo TVS dalo
pobudo preostalim partner-
jem, da skupaj proučimo ali
je projekt tako kot je bil za-
snovan, še uresničljiv.
V primeru, da bo ta pro-
jekt odložen, bo po našem
mnenju narejena škoda raz-
voju komercialne televizije
in razvoju televizije na Slo-
venskem sploh, saj bodo po-
samezni partnerji samostoj-
no veliko teže uresničili svo-
je ambicije, pa tudi mnogo
ustvarjalnih potencialov bo
ostalo neizkoriščenih.
STANE GRAH
Direktor TV programov
PRITOŽNA
KNJIGA
Kupujte
z odprtimi očmi
Potrošniki, kupujte z od-
prtimi očmi, kajti v naši lepi
domovini se lahko cena de-
setih navadnih belih pisem
Diplomat lahko od trgovine
do trgovine razlikuje tudi za
70 dinarjev.
Lepo po vrsti. Pred krat-
kim sem v žalski blagovnici
Savinjka med drugim kupila
tudi deset belih pisem. Cena
83 dinarjev. Najprej na ceno
nisem bila pozorna, šele do-
ma se mi je zazdela pretira-
na. Po telefonu so mi iz Sa-
vinjke potrdili, da je prava.
Ni mi dalo miru, poizvedo-
vala sem naprej. V Nami in
Mladinski knjigi bi za enako
količino in enaka pisma pla-
čala le 12 dinarjev in nekaj
par. S povišanim pritiskom
sem se vrnila v Savinjko,
kjer so mi še enkrat zatrdili,
da je cena prava. Če se ku-
pcem cena ne zdi pretirana,
so tako mimogrede prikraj-
šani za 70 dinarjev.
Pri vračilu pisem sicer ni-
sem imela problemov, saj so
mi jih brez pripomb zame-
njali z drugim blagom. K sre-
či, sicer bi se precej razhudi-
la, četudi ne vem, če bi to kaj
pomagalo. Ne gre toliko za
70 dinarjev kot pa za tako
ogromno razliko v ceni. Kdo
sploh določa cene? Ali si jih
lahko vsak kar izmisli, ali pa
je bil to zgolj trgovski spodr-
sljaj. Mogoče pa se bodo
v Savinjski le zamislili nad
nerganjem kupcev, tako da
bodo tudi v bodoče lahko pri
njih kupovali blago po pri-
bližno enakih cenah kot
drugod?
KATJA MAČEK
Zabukovica
Nerazumljivo
ravnanje celjske
reševalne
postaje
v torek, 23. januarja ob
5.45 uri^se je doma v Vrbnem
43 pri Šentjurju ponesrečila
žena Rozalija Koklič. Nanjo
se je prevrnil osebno avto in
ji stisnil levo stran s prsnim
košem.
Hčerka je pohitela k sose-
du in poklicala celjsko Reše-
valno postajo, kjer pa so ji
povedali, da mora najprej
dobiti napotnico dežurnega
zdravnika iz Šentjurja za re-
ševalno vozilo. Kljub deset-
minutnem vrtenju telefona
se v Šentjurju ni nihče ogla-
sil. Ponovno je poklicala Re-
ševalno postajo v Celje in po-
vedala, da dežurnega zdrav-
nika ne dobi, vendar je bil
odgovor isti kakor prvič. Že-
no, ki je imela hude bolečine
v glavi in prsih, sem nato
s težavo spravil v P 126 in jo
odpeljal v bolnišnico v Celje.
Tu me ni nihče spraševal
o napotnici, pač pa so ji takoj
nudili pomoč, saj je imela
hude notranje krvavitve in
samo hitra intervencija jo je
rešila najhujšega.
Zato javno sprašujem Re-
ševalno postajo Celje in de-
žurno službo v Šentjurju ali
mora človek res z življenjem
plačati malomarnost nekate-
rih in ali naj ljudje v manj
razvitih občinah z življenjem
plačujejo občinske meje. Mi-
slim, da združujemo dovolj
denarja za zdravstvo in soci-
alo in da si posamezniki
takšnih spodrsljajev ne bi
smeli privoščiti. Ob tem pa
se moram iskreno zahvaliti
zdravstvenemu osebju v bol-
nišnici za takojšnjo pomoč.
MARTIN KOKLIČ,
Vrbno 43, Šentjur
ZAHVALE -
- POHVALE
Šola je odstopila
prostore
Januarja smo imeli šmar-
ski upokojenci redni občni
zbor. Svoje prostore nam je
v ta namen ponudila osnov-
na šola Šmarje. Vodstvo pa
nam je s svojimi učenci pri-
pravilo še bogat kulturni
program, kuharica pa nam je
skuhala okusno enolončnico
s kozarčkom domačega. Pro-
gram sta popestrila Pevsko
društvo Anton Aškerc Šmar-
je in Žensko pevsko društvo
Dom počitka Šmarje pod
vodstvom Ferdija Gobca.
Vsem, ki so poskrbeli za na-
še prijetno počutje, pred-
vsem pa ravnatelju in kolek-
tivu šole, se iskreno zahva-
ljujemo. ,
Smarski upokojenci
Srečanje
upokojencev
Vse člane Društva upoko-
jencev Tkanine so nas 20. de-
cembra povabili na upoko-
jensko srečanje. Udeležilo se
ga nas je približno 40 članov.
Bili smo lepo sprejeti. Pri-
pravili so nam izlet v Zgor-
njo Savinjsko dolino, kjer
smo si med drugim ogledali
razdejanje po poplavah. Iz
Gornjega Gradu smo pot na-
daljevali v Luče, kjer smo
imeli kosilo v gostilni Radu-
ha. Po kosilu nas je pozdra-
vil g. Brajlih, nam zaželel pri-
jetne praznike in nas na krat-
ko seznanil s poslovanjem
podjetja. Kljub težavam smo
bili deležni novoletnega da-
rila.
V imenu vseh upokojen-
cev Tkanine se zahvaljujem
za pogostitev in želim, da bi
bila takšna srečanja tudi
v prihodnje.
LEOPOLD POLUTNIK,
Dobrna
Nesebična pomoč
Dolgo sem razmišljal, ali
naj napišem to pismo. Upal
sem, da bo to storil kak drug
krajan v KS Vrbje pri Žalcu.
Čakal sem zaman, zato se
bom v imenu vseh prizade-
tih sam zahvalil Milki Seliš-
nik in Nadi Šertl, ki sta se
v imenu Rdečega križa Žalec
požrtvovalno trudili poma-
gati vsem v poplavah priza-
detim družinam in posamez-
nikom.
Pošteno je, da se tajnici
KS Milki Selišnik in Nadi
Šertl zahvalimo za vso po-
moč, ki je bila razdeljena
z njuno pomočjo (ozimnica,
talne obloge, posteljnina,
gradbeni material). Za takš-
no pomoč v stiski ni plačila,
zato še enkrat obema le is-
krena in prisrčna zahvala
v imenu vseh prizadetih.
JOŽE GROBELNIK
Vrbje
Pomoč sosede
Med spanjem sem 7. no-
vembra dobila hud napad
žolča. Zaradi poplave smo
imeli v bloku telefone še
v okvari. Nisem vedela, kaj
naj storim, potem pa sem se
spomnila, da ima gospa Dra-
gica Lapan že popravljen te-
lefon. S težavo sem prišla do
njenih vrat in trkala. Čeprav
je bila ura že ena ponoči, je
bila zelo ljubezniva, ko mi je
odprla. Hitro je poklicala de-
žurnega zdravnika in mi po-
magala nazaj v moje stano-
vanje. Morala sem v bolniš-
nico, gospa Dragica pa me je
oblekla, pogasila luči in za-
klenila stanovanje.
Za pomoč in razumevanje
se ji prisrčno zahvaljujem.
VLADKA HAJMERLE,
Celje
ANTON KOMAR
ZA SIVIMI ZIDOVI

Sojetnikove pikre izjave in nasprotovanja so Vojka
vedno bolj motili. Zavedal se je, da pri starem povrat-
niku ne bo naletel na razumevanje, ker je bil že preveč
otopel. Njegovi načrti so bili le kratkoročni, želel jih je
čim hitreje uresničiti v svoje dobro, bolj oddaljeni cilji
pa so se razblinjali v nič. Tak Vojko prav gotovo ni hotel
postati!
Začel je iskati zvezo s sestro. Vodja sprejemnega cen-
tra, dobrohoten in zavzet človek, mu je povedal, da bo to
mogoče takoj, ko bo razporejen na delo. Delavni načrt
za vsakega posameznika pa temelji na dolgoročnejših i
ciljih, zato traja nekaj časa, da ga sestavijo. Svetoval jei
Vojku, naj konča poklicno šolo: '
- Relativno dolgo kazen imate in dobro bi bilo, če bi ']
se pri. nas še kaj naučili, ker bi vam na prostosti prišlo i
prav! i
V Vojku je zagorel nov plamen. Vedel je, da bo le
v delu našel uteho in bo pozabil na okolico, ki bi ga
utegnila ovirati. Spomnil seje besed tovariša, s katerim
sta bila skupaj v preiskovalnem zaporu:
- Človek se izgubi v tem blatu, če nima svoje filozo-
fije in sijaja. Zlato ostane tudi v blatu nedotaknjeno, ker
se z ničemer ne veže, v zaporu, ko človek preganja
dolgčas in životari, pa je važno, da v tistem, kar dela,
uživa, ker je to edini način, da pozabi tegobe, ki ga
bremene.
Pot, ki pelje naprej, ven iz blata, in ki mu lahko da
upanje za prihodnost, torej je. Sklenil je, da bo živo
opazoval dogodke okrog sebe, da jih ne bo skušal
komentirati, ampak jih bo analiziral, se z njimi strinjal
ali jih odklonil; pred sabo pa bo imel en sam cilj, in to bo
delo.
Ko je tako razmišljal o delu, je ugotovil, da je v delu
pravzaprav vedno našel zadovoljstvo. Med teoretičnim
delom pouka si je vedno želel, da bi se čim prej vrnil
v delavnico. Večkrat je delal tudi dalj, kot bi moral.
Tako z mojstrom kot tudi s pomočnikom se je dobro
ujel. Pri pomočniku je še posebej občudoval njegovo
zagnanost in marljivost, ki ju človek tako redko sreča
v življenju. Oboje je prenašal tudi na Vojka. Če človeku
to uspe, je res lahko srečen in zadovoljen, je zdaj ugotav-
ljal Vojko. Vedno bolj je pogrešal radost, ki jo človeku
omogoči delo.
Ker je imel čas, je tudi natančno opazoval vse okoli
sebe. Ugotovil je, da so zaporniki tu, na Dobu, manj
domiselni in spretni, kot so bili v preiskovalnem zaporu.
Sosed se mu je smejal, ko je pripovedoval, kako so se
sporazumevali s potrkavanjem:
- Le zakaj bi tako komplicirali, če lahko enostavno
odpremo okno in se pogovorimo? Trkanje je zapravlja-
nje energije.
Vojko se s tem ni stranjal. Za trkanje se je treba
naučiti Morsejevih znakov. Poenostavljanje je sicer
dobra stvar, vendar pa kmalu postanke dolgočasno.
Iz spodnjih prostorov je večkrat prihajalo vpitje. Tam
so bili zaprti tisti, ki so bili kaznovani zaradi disciplin-
skih prekrškov. Sprva je Vojka to motilo, kasneje pa je
začel te prepire jemati kot nujen del vsakdanjega življe-
nja. Opazoval je mrtvo zimsko naravo, poslušal lajež
psov, hodil na sprehode in postajal vedno bolj nezado-
voljen. V zaporu je izgubljal svojo mladost. Lotevala se
gaje potrtost. Zvečer, ko seje vse umirilo in ko je tudi
njegov sosed že smrčal, se je posvečal svojim mislim.
Končno je v njem dozorel sklep: med te zidove se ne bo
nikoli več vrnil, pa naj ga stane karkoli.
Prvo poglavje
čez slab mesec dni so nekaterim v sprejemnem
oddelku že sporočili, kje bodo delali in v katerem pavi-
ljonu bodo nameščeni. Vojkov sosed je izvedel, da bo
delal v livarni, kjer je bil že pred leti, ko je bil prvič
zaprt, in da bo moral v tretji paviljon. Čeprav ni bil
zadovoljen, se ni upiral - taki so pač predpisi in kot
povratnik kakih posebnih ugodnosti ni mogel pričako-
vati.
Tudi Vojko ni mogel računati na naklonjenost, ker je
vedel, da mu je sodišče izreklo kazen strogega zapora in
da bo komisija, ki obsojence razporeja po paviljonih in
na delovna mesta, to prav gotovo upoštevala. Na novico
o premestitvi pa je moral počakati še nekaj dni.
Končno mu je eden od delavcev iz sprejemnega
oddelka, debelušen in dobrohoten moški, prišel pove-
dat, naj se prijavi na premestitev v drugi paviljon. Obi-
skal gaje tudi vzgojitelj in kar dolgo sta se pogovarjala.
Vzgojitelj je bil zelo prijazen, povedal je Vojku, da bo
prišel med mladince, torej v skupino vrstnikov, in ga
opozoril na strpnost in potrpljenje v odnosih s starej-
šimi obsojenci.
Razložil mu je, da si bo lahko dopisoval z osebami, ki
jih je navedel, vendar pa bo vsa pošta kontrolirana, ker
je pri prestajanju strogega zapora pač tak običaj. Omo-
gočeno mu bo le eno pismo na mesec in en obisk. Za
svoje delo bo dobil bone, ki niso plačilo za delo, ampak
stimulacija za prizadevanje. Del zaslužka bo lahko depo-
niral na knjižici, ki jo bo dobil po prestani kazni. Omeji-
tev velja tudi za sprejemanje paketov, denar pa mora
obvezno deponirati v blagajni. Potem sta se pogovarjala
tudi o smotrih vzgojnega procesa. Vzgojitelj mu je sve-
toval, naj ga poišče kadar koli bi se znašel v težavah
- bodisi zaradi nesporazumov z drugimi obsojenci ali
pri delu, zaradi posebnih dogodkov v družini, branja
knjig ali česa drugega. Skupno bosta najlaže reševala
vse probleme.
Nazadnje je vzgojitelj vprašal Vojka, če ima še kakšno
željo. Kar malce presenečen je bil, ko je izvedel, da
Vojko še vedno ne ve, kje bo delal. Za trenutek je odšel
iz celice, ko pa se je vrnil, je Vojko izvedel, da bo
začasno delal v livarni kot izpiralec odlitkov, spomladi
pa bo lahko nadaljeval šolanje. Vzgojitelj mu je še zago-
tovil, da delo ni težko in da se bo hitro navadil, nato pa
seje poslovil.
Zdaj je Vojku preostalo le še čakanje, da ga bodo
premestili in da bo lahko kaj počel. Ker je v celici ostal
sam, ga je osamljenost še posebej potrla. V teh dneh je
spet pomislil na sestro in Jasno. Čutil je, da je med njim
in sestro postavil visok zid, nikoli več ne bosta občutila
prave otroške ljubezni, njuni odnosi se bodo omejili le
na tisto, kar bo resnično potreboval. Kako globoko
lahko človek pade!
Tudi za Jasno dolgo ni vedel, kaj si bo mislila o njem.
Po vsem, kar se je zgodilo, tudi ni mogel računati na
spravo z njo. Vse bolj je spoznaval, da bo ostal opehar-
jen za dober del sreče. Zavedal seje, da bo ona končala
gimnazijo in verjetno nadaljevala študij, znanstvo z njm
pa bo ostalo le bežno, ker je tako pač slučajno prišlo in
nič več. Se vedno je čutil naklonjenost do nje, zato je
upal, da bodo čustva premagala zunanje ovire. Človek
v stiski išče in upa tudi to, česar dejansko nikoli ne bi
smel. Bal seje, da bi težko prebolel, če bi izvedel, da od
nje nima kaj pričakovati in da je šla svojo pot. Vedno
močnejši dvomi so se porajali v njem in vedno bolj
globoko je čutil, daje ta svet pokvarjen, neizprosen in
trd. Edini bitji, kiju ima rad, sta sestra in Jasna; le ti dve
bi mu lahko pomagali, da bi se povzpel iz brezna, v kate-
rem se nahaja. Ostati brez opore pa pomeni ponoven
padec in povratek v temo, trpljenje in izgubo poguma,
da se bo lahko nekoč dvignil.
Čeprav je sklenil, da mu bo delo glavno sredstvo med
prestajanjem kazni, je vedno bolj čutil potrebo po než-
nosti in ljubezni. Dopolnil je osemnajst let, zato bi rad
obračal oči za nežnim spolom, a mu je zapor to prepreče-
val. Ločil ga je od domačih, znancev, vrstnikov in oko-
lja, ki gaje imel rad, ločil gaje od otroške naivnosti in ga
vrgel v neizprosno, kruto življenje zapornika. Res je
napravil marsikaj, česar ne bi smel; zato je tu, vendar je
kazen kruta, zanj bo morda tudi usodna. Vedno bolj je
čutil, da je to Golgota, preko katere se bo moral sam
prebiti, če bo hotel živeti. Postajal je vse bolj trd do sebe
in do okolice.
20. STRAN - 7. FEBRUAR 1991
NT&RC
OTROŠKI VRTILJAK
Narisal prvošolec Tomaž Adami je, 1. razred
OŠ Edvarda Kardelja, SLOVENSKE KO-
NJICE
Če bi zapadlo velilco
snega
Naredil bi si brlog, v katerem
bi spal zraven medveda. Pred br-
log pa bi postavil sneženega mo-
ža, ki bi naju stražil s puško - le-
deno svečo in z naboji - kepami.
IGOR LIPAR, 2. r.
OŠ KOMPOLE
MoJa najboljša
prijateljica
Moja najboljša prijateljica je
Tina. Spoznali sva se v vrtcu. Ko
smo šli s tovarišico na sprehod,
sva se odločili, da bova skupaj
hodili tudi v šolo. Glavo ima bolj
majhno m podolgovato, suha pa
je kakor trlica. Svetli lasje se ji
spuščajo do sredine hrbta. Izpod
svetlih obn.'i se ji svetijo zelene
oči. Njen bledikast obraz je tu in
tam posut s pegami. Je večja od
mene. V telovadnici stoji prva
med dekleti v vrsti zelo vzravna-
no. V prostem času hodi na ples-
ne vaje in rada posluša tujo gla-
bo. Ko posluša Madoninno glas-
bo, sestavi tudi plesne gibe. Rada
se igra z muco, ki jo ima doma.
Kadar igramo boj med dvema
ognjema, je zlepa ne moreš zade-
ti. V razredu posluša tovarišico,-
zna odgovoriti, kadar jo vpraša.
Zato je dobra učenka. Med počit-
nicami sva se odpravili na Grma-
do. Tam sva se vpisali v knjigo in
se poveselili. Strmeli sva v dalja-
vo. Gledali sva reko in naselje
Zagrad. Bilo nama je lepo.
BARBARA HERCOG, 4. b
OŠ Frana Kranjca
CELJE
Rada bi bila
stevardesa
Rada bi postala stevardesa. Ko
smo nekega dne pospremili očka
na letalo, sem videla stevardese.
Bile so oblečene v modre unifor-
me in obute v bele čevlje. Videla
sem še, kako so pospremile otro-
ke na letalo. Rada bi se učila tuje
jezike in čimveč potovala po tu-
jih državah. Ko bom v osmem
razredu, si bom mogoče premi-
slila, mogoče pa se mi bo želja
uresničila.
MOJCA BERGLEZ, 4. b
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Zelo, zelo težke
uganke...
- Na sebi ima številke od 1 do
30; kaj je to?
(moje ravnilo)
- Je dolg in zelen, ter ima siv
kljun; kaj je to?
(moj svinčnik)
- Zelo je nevarna in v zadnjem
času zelo aktualna?!
(elektrarna v Krškem)
Jasmina, Katja, Andrej
Moj prvi hranilnik
že od četrtega leta naprej sem
začela varčevati. Moj prvi hranil-
nik je bila pikapolonica. Vanjo
sem metala kovance in papirnate
dinarje. Ko je bila pikapolonica
polna, sva jo z mamico nesli
v banko. Tam jo je prijazna gospa
izpraznila. Tudi v šoli imamo
hranilnico. Vsak teden nosimo
tja denar. Razredi na šoli tekmu-
jemo, kdo več prihrani. Tisti, ki
prihranijo največ, dobijo nagra-
do. Mamica pravi, da moram var-
čevati z vsemi stvarmi, saj je var-
čevanje nekaj lepega.
MATEJA PERAS, 4. r
OŠ KOMPOLE
Veseli december
Skupnost učencev šole je na
svojem zadnjem sestanku v no-
vembru predlagala, naj bi bil le-
tošnji december v celoti veselo in
praznično obarvan.
Poimenovali smo ga Veseli de-
cember.
Tovariš mentor je naše predlo-
ge prenesel učiteljem, ki so jih
v celoti sprejeli. Dogovorili smo
se tudi o času naših aktivnosti, in
sicer bodo potekale po našem
rednem delu.
Takoj v začetku decembra smo
začeli izdelovati okraske za praz-
nično ureditev učilnic. Ogledali
si bomo dva mladinska filma,
učenci nižje stopnje pa risanke
ter program čarodeja, organizira-
li dva kviza (Pokaži, kaj znaš in
Glasbeni kviz), ob petkih bomo
imeli ples in športno popoldne.
Če bo zima ustrezala in nam še
v decembru nasula vsaj malo
snega, imamo pripravljene igre
na snegu.
Naše cicibane bomo sprejeli
v SUŠ. Na dan sprejema bodo
malčki povabili v šolo starše in
skupaj pripravili pecivo za pogo-
stitev.
Veseli december bomo zaklju-
čili 21. decembra s čajanko in za-
bavnim programom, ki ga pri-
pravljamo za vse razrede.
ANDREJA MISIJA
PŠ Marije Broz
BISTRICA OB SOTLI
Ni mi preostalo
drugega
;»Kakšen dan!« si sama pri sebi
rečem, ko vstanem iz postelje in
pogledam skozi okno. »Ne mo-
rem verjeti, dežuje kot iz škafa.
»Veter tuli in odnaša jesensko
listje s seboj.
Na cesti se avtomobili komaj-
da še premikajo. Ravno danes
sem mislila obiskati prijateljico,
zdaj pa iz tega ne bo nič. Zazrem
se naokoli po svoji sobi. »Saj to
ni res!« skoraj vzkliknem. »Takš-
na je, kot bi bila izpostavljena
nevihti, »Ne gre mi v glavo, saj je
bilo včeraj v njej vse v n^lepšem
redu. Vse to se mi prepleta
v glavi.
»Takšen občutek imam, kot da
mi jo bo razneslo!« Bila sem tako
jezna, da bi bratca tisti trenutek
najrajši zgrizla. Na tleh je bilo
namreč toliko vrst igrač, da nisi
vedel, kako bi pričel z delom.
Po dolgem času sem se umirila
in se lotila dela. Ni mi preostalo
drugega, kajti bratca tisti dan na
nesrečo ni bilo doma. V takšnem
neredu pa tudi nisem namerava-
la ostati. Zavihala sem rokave in
v slabi uri vse spravila v red.
v pospravljeni sobi sem se bolje
počutila in tudi dan se mi ni zdel
več tako pust in dolgočasen.
JASNA GOLC, 8. a
OŠ Bratov Juhart
ŠEMPETER
Obisk v živalskem vrtu
Nekega dne je tovarišica prišla v razred in nam
povedala, da bomo imeli naravoslovni dan. Vsi
smo bili veseli. Naslednje jutro smo se zbrali pred
šolo. Posedli smo se v avtobus in se odpeljali'
v Ljubljano. Najprej smo imeli predstavo, kjer
smo videli mogočne orgle. Nato smo šli v živalski
vrt, saj smo bili že nestrpni. Od zanimivih živali se
nismo mogli ločiti, saj je vsaka po svoje tako
prikupna. Z avtobusom smo se vrnili domov.
Vsem je bilo žal, daje ta dan tako hitro minil. Med
seboj smo se pogovarjali, da si takih dnevov še
želimo.
NATAŠA PUŠNIK, 6. a
OŠ VITANJE
Super je...
- super je biti zaljubljen - jaz to že vem. Barbi
- super so tiste stvari, ki nam jih starši prepre-
čujejo. Barbara
- super bo, ko bom začel zahajati v disko.
Damjan
- če se zmočiš, ko peres avto. Maja
- moja mama. Katja
- super bi bilo, če bi našla na cesti veliko vsoto
denarja. Laura
Učenci 4. b razreda
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Ne govori več o meni
Ne govori več o meni,
ne govori, da ljubiš me še.
Pojdi, le pojdi,
naj tvoji temni lasje v temi izgubijo se,
in tvoje oči naj lovijo drugo dekle.
Ne govori, da hudo ti je,
ne govori mi, vsaj ta zadnji večer,
da žal ti je, da srce boli,
saj sam dobro veš, da lažeš mi.
Glej, danes še zadnjič moja solza utrla,
utrla je pot v tvoje roke,
danes, še zadnjič poljubila sem te,
in danes,
glej danes, za večno poslovila sva se.
Ti odšel si brez bolečine,
odšel si v temo,
brez slovesa in občutka krivde.
LARA
MODA V ŠOLSKIH KLOREH
Z današnjo številko bomo v Otroškem vrtiljaku uvedli
modni kotiček, ki ga bo pripravljala naša vrstnica, osmo-
šolka VALENTINA HUDOVERNIK iz Celja. Valentina vas
bo seznanjala z novimi modnimi trendi, predvsem z modo,
ki je po meri vas, mladih. V eni prihodnjih številk bomo
našo mlado sodelavko tudi podrobneje predstavili. Prepri-
čani pa smo, da bo vesela vsakega vašega odmeva na svojo
rubriko. Zato: pišite!
Za letošnjo zimo so zelo
modne malo daljše jakne, ki
so spodaj širše. Nosijo se
v vseh barvah. Zraven se do-
bro podajo plišaste ali roža-
ste ozke hlače. K vsemu te-
mu se posebno dobro podajo
seveda še visoki semiš ali pa
usnjeni škornji.
DP VULKANIZACIJA Celje, p. o.
CELJE, Kosova ui. 11
Objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas:
1. vodja računovodstva
Pogoji: - VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe eko-
nomske smeri,
- 3 oz. 5 let delovnih izkušenj s področja finančno-
računovodskega poslovanja,
- 3 mesečno poskusno delo.
Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite
v 8 dneh po objavi na naslov Vulkanizacija Celje,
Kosova ul. 11. O izbiri bodo kandidati obveščeni
v 8 dneh po odločitvi.
2. gumarskega tehnologa
Vabimo k sodelovanju strokovnjake s področja gu-
marske tehnologije, da se predstavijo s pisno po-
nudbo.
GLASBA
NT&RC
7. FEBRUAR 1991 - STRAN 21
EGS V Mengšu
Mengeš z okolico je brez
dvoma med tistimi kraji
v Sloveniji, ki se lahko poh-
vali z izjemno bogato tradi-
cijo ansamblov in posamez-
nikov, ki se ukvarjajo z do-
mačo glasbo:
O »Harmoniji«, ki ima se-
dež v Mengšu in odmeva po
svetu, ni treba posebej govo-
riti. Zupanove harmonike
»frajtonarice« so med naj-
bolj znanimi instrumenti, ki
so sestavni del domačih an-
samblov ali najbolj priljub-
ljen instrument posamezni-
kov. Da je tami doma Ivan
Sivec, eden najboljših slo-
venskih piscev besedil za do-
mače viže, je tudi že dolgo
znano. V neposredni bližini
živi popularni napovedova-
lec in voditelj TV Videome-
ha Boris Kopitar. Tam do-
mujejo ansambli takšnega
ugleda kot Marela, Stoparji,
Nagelj, Jasmin in še kdo. Po
vsem tem in še drugem je
torej opravičljivo, da so na
dvorišču Francija Kompa-
reta, vodje Marele, postavili
kamen z napisom EGS, kar
ne pomeni evropska gospo-
darska skupnost, ampak
EVROPSKO GLASBENO
SREDIŠČE! In za to se ni
odločil nihče drug, kot men-
geški župan, ki je bil tako
navdušen nad glasbeno za-
nesenostjo svojih občanov,
ki so poleg nastopanja
v omenjenih ansamblih ak-
tivni tudi v godbi na pihala,
folklorni skupini, pevskem
zboru Mengeški zvon itd.
Zibelka muzikantov je do-
mača godba na pihala, ki ob-
stoja že krepko čez sto let. Pa
so pred sedmimi leti prišli na
idejo, da bi v domačem kraju
pripravili revijo ansamblov,
v katerih igrajo glasbeniki,
ki so se učih v godbi na piha-
la. Tako se je rodila »Menge-
ška marela«, ki so jo šestkrat
izvedli v domačem kultur-
nem domu. »Dvorana je
majhna in pripraviti smo
morali v dveh dneh tudi po
pet koncertov,« se spominja
eden izmed vodilnih članov
Marjan Trobec. »Ljudje
imajo radi to glasbo in so
v vedno večjem številu pri-
hajali na naše nastope. To je
bilo naporno in zato smo se
letos odločili, da bomo 7.
Mengeško marelo pripravili
v novi športni dvorani, ki je
namenjena izključno igranju
tenisa. V dvorano smo nano-
sih dva tisoč stolov in ker
smo vstopnice prodali v treh
dneh, smo se odločili še za
dodatni popoldanski kon-
cert, kjer pa se je zbralo več
kot 1500 gledalcev. Čeprav je
bila vstopnina za oba kon-
certa 150 din, pa nam ne bo
kaj prida ostalo, ker imamo
velike stroške, tako organi-
zacijske, kot za nastopa-
joče.«
Nastopajoče ansamble so
razdelili v kvalitetne razrede.
Najboljši so dobili po 1400
mark, manj dobri po 600. To
seveda ni bilo pošteno, saj je
večina najboljših na papirju
razočarala in je bila preveč
napihnjeno zvezdniška,
medtem ko so mladi razkrili
vso paleto svoje velike na-
darjenosti. Plačali so pač da-
vek neuveljavljenega imena,
kar je tragično. Smetano Je
pobral voditelj Vinko Si-
mek, ki se je še enkrat »izka-
zal« s svojo menažersko spo-
sobnostjo, saj je »pokasiral«
suhih pet tisoč mark! Za da-
rilo organizatorju pa je bil
njegov nastop ohlapen, ne
dovolj pripravljen, privlečen
za dlako, poln umazanega
humorja in cenenih pesmic
na račun naših politikov,
skratka pod nivojem. Orga-
nizator se je pač še enkrat
opekel.
Ozvočenje, ki ga je pripra-
vil radio Slovenija, je bilo
slabo ali pa neprimerno za
z betonom oblečeno neaku-
stično dvorano, kjer je bob-
nelo, da so še dolgo bolela
ušesa. Ansambli so se drli
kot v puščavi, tekstov pa ta-
ko ali tako nismo razumeli.
Vse skupaj je pokvarila še
domača Marela, ki si je po-
vsem nepotrebno pri sicer
odlični skladbi Vaške klepe-
tulje omislila kot dekoracijo
nastop plesne skupine, za
konec pa na večeru domačih
viž zaigrala in zapela za-
bavno. ^
Na 7. Mengeški mareli so
bolj ali manj uspešno igrali
Alpski kvintet, Franc Mihe-
lič, Marela, Stoparji, Lipa,
Nagelj in Jasmin, glasbo pa
so prispevali še moški zbor
Mengeški zvon, godba na pi-
hala, harmonikarice »Klub
Zupan« in show skupina iz
Avstrije Oststeirer z Manu-
elo in Aleksandro. 7. Menge-
ška marela je potrdila samo
to, da so v Mengšu doma
mnogi odlični godci, ki pa
jim nova dvorana ni bila naj-
boljši boter.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Lažje lačen kot brez glasbe
Ansambel Tonlja Hervola za ohranjanje slovenske pesmi
Ansambel Tonija Hervola
iz Brežic je ljubitelje domače
glasbe razveselil s tretjo sa-
mostojno kaseto z naslovom
»Slovenec sem«. Možno jo je
kupiti v vseh prodajalnah,
kjer so na policah kasete
z glasbo, ki jo imajo ljudje ra-
di in za takšno že dobrih pet-
najst let tudi skrbi ansambel,
ki ga vodi Toni Hervol, vese-
ljak od nog do glave, pravi
slovenski muzikant, ki brez
harmonike in pesmi ne bi
mogel.
»Lažje sem lačen in brez de-
narja, kot brez pesmi in dobre
volje,« pove med širokim sme-
hom, ki najbolje označi člove-
ka mehke in prijazne duše.
»Prvo kaseto smo izdali kar
brez naslova, drugo smo po-
imenovali Klic domače zemlje,
zdaj pa smo se odločili za Slo-
vensko pesem in tako mislim,
da je povsem prav. Brez slo-
venske pesmi ne morem. Pred
leti sem izdal tudi malo ploščo,
na kateri je prvič z menoj oz.
mo>im ansamblom zapela Meri
Avsenak. Desetkrat sem nasto-
pil na festivalu na Ptuju, kjer
sem osvajal vsa odličja od bro-
naste do zlate Orfejeve značke.
Največ nastopamo po veseli-
cah, pa čeprav je teh v zadnjem
času zaradi težke situacije
manj, kot jih je bilo nekoč.
Ljudem žal ni več toliko do
sprostitve in dobre volje, pa tu-
di denarja je manj. Ponosni
smo na nekaj uspelih nastopov
pri Slovencih v Nemčiji,
z uspehom pa smo igrali lani
poleti tudi v Bernardinu v Por-
torožu. Posebej radi se spomi-
njamo gostovanja med našimi
zdomci v Kanadi, kjer smo bili
šest tednov v prehodu iz leta
1985 v 86. Del izkupička s te
turneje in del prispevka zdom-
cev smo prispevali za nakup
aparata za odkrivanje raka, ki
smo ga podarili Kliničnemu
centru v Ljubljani.«
Vse melodije napiše vodja
ansambla Toni Hervol, z glas-
benimi aranžmani pa opremi
Boris Kovačič. Tekste prispe-
vata mojstra za to zvrst v Slo-
veniji Ivan Sivec in Marjan
Stare. Tudi v letošnjem letu si
obetajo veliko nastopov doma
ter nekaj v Nemčiji, obljubljen
imajo nastop v televizijskem
Videomehu, do jeseni pa naj bi
izdali še četrto kaseto. Na celj-
skem območju niso velikokrat
nastopili, čeprav si to želijo.
Lani so bili na 18. reviji doma-
čih ansamblov v Libojah, v so-
boto, 9. februarja pa bodo za-
igrali na maškaradi v Štorah.
Na posnetku so od leve spre-
daj Miha Lah (bariton, bas ki-
tara). Toni Hervol (vodja an-
sambla in harmonike), stojijo
zadaj Roman Hervol (kitara,
vokal). Rado Sotlar (trobenta),
Nuška Hervol (vokal), Marjeta
Podgoršek (vokal) in Franci
Požar (klarinet, saksofon), nji-
hov naslov pa je: Toni Hervol,
Bukošek 67, Brežice, (0608).
TONE VRABL
Na 7. Mengeški mareli je prvič pred slovensko javnostjo nastopil popularni ansambel Alpski
kvintet, ki se uvršča med najboljše tovrstne ansamble v Sloveniji, s svojimi vižami pa je dobro
poznan tudi v svetu. Prvič se je predstavil v novi glasbeni zasedbi. Po lanskem odhodu Ota
Pestnerja, ki je z ansamblom prepeval šest let, sta se pevki Ivanki Kraševec pridružila Braco
koren in Simona Vodopivec. Čeprav je po prvem nastopu težko ocenjevati nastalo spremembo,
lahko zapišemo, da se odhod Ota Pestnerja močno pozna in da bo potrebno veliko napora, da bo
ansambel dobil nekdanji sijaj.
Braco Korenje že prepeval z Dobrimi znanci, Planšarji, samostojno, z Burnikom. Zajcem in za
kratek čas še s kom, Simona Vodopivec pa na tem področju zaenkrat nima večjih izkušenj, bolj
poznana je po uspešnem nastopanju v radijskem Moped showu. Za oba bo sodelovanje v Alp-
skem kvintetu naporno, saj je ansambel profesionalen, Koren pa ob tem še skrbi za glasbene
oddaje na radiu Triglav na Jesenicah, Simona pa z Moped Showom pripravlja rekreacijske
zabavne oddaje za televizijsko oddajo Zdravo.
CLUB CASABLANKA
vabi ljubitelje glasbe in plesa
vsak konec tedna v njihove prostore
v Zavodu Golovec
Lestvice Radia Ceije
Tuje zabavne melodije:
1. FREEDOM 90 - GEORGE MICHAEL (7)
2. SADENESS - ENIGMA (5)
3. MIRACLE - JON BON JOVI (9)
4. ICE ICE BABY - VANILLA IGE --" (7)
5. JUSTIFV MY LOVE - MADONNA (3)
6. THE OBVlOUS CHILD - PAUL SIMON (6)
7. DISAPERE - INXS (3)
8. I AM YOUR BABV TONIGHT - WHITNEY HOUSTON (8)
9. WIND OF CHANGE - SGORPIONS (1)
10. TALK TO ME - ANITA BAKER (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. TA GVET- ČUKI < (5)
2. V VROČIGI NOČI - PANDA (5)
3. OBJEMI ME - MIRAN RUDAN (5)
4. KO SI SREČEN - ČUDEŽNA POLJA (4)
5. SVET JE LEPŠI - MARIJAN SMODE (3)
6. POT V RAJ - VLADO KRESLIN (5)
7. NE NE BOM - MOJGA ZORKO (3)
8. REKLA JE NE - DON MENTONY BLUES BAND (2)
9. MARIJA POMAGAJ - SOKOLI (5)
10. ALELUJA BABY - BOŽIDAR VVOLFAND WOLF (1)
Lestvici tujih in domačih zabavnih melodij sta na sporedu Radia
Celje vsako soboto ob 17.30 uri.
Narodnozabavne melodije:
1. BODI ZDRAV IN ŠEGAV - ALPSKI KVINTET m
2. TVOJE OČI - KAPŠ 8
3. LAŽ-LESJAK 6
4. VAŠKE KLEPETULJE - MARELA 3
5. HARMONIKA - BRATJE POLJANŠEK 7 ,
6. MLADI KOT SMO NOGOJ - ALFI NIPIČ 3
7. SPOMIN V SKRINJIGI - ŠTAJERSKI VRELEG 2
8. POZDRAV IZ RIBNIGE - MIHELIČ 3
9. NAVASI-AŠIČ 9
10. ZGODNJA URA - ŠTIRJE KOVAČI 1
Lestvica narodnozabavnihi melodij je
na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.30 uri.
Predlogi za lestvico tujih melodij:
LOWE AND AFECTiON - NELSON
ALL THE MAN THAT I NEED - WHITNEY HOUSTON
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih melodij:
MARJANGA PREMAJHEN SEM ZATE - ALEKSANDER JEŽ
MOŽDA NEBO ZNA - KRV I LED
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
KADAR GREŠ OD DOMA - HERVOL
VRAČAM SPET SE NA DEŽELO - HENČEK
Nagrajenca: Dario Barukšič, Ul. Frankolovskih žrtev 17b, Celje
Mirko Budna. Gorica 8. Dobje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
22. STRAN - 7. FEBRUAR 1991
NT&RC
ZA RAZVEDRILO
PUŠČAVSKI
DRAGULJ
Piše
Janez Jaklič
Nadaljevanje
iz prejšnje številke
Tu je v času največjega raz-
cveta živelo 20.000 ljudi, vsi
so bili izvrstni obrtniki in tr-
govci. Do najmanjših po-
drobnosti so obvladovah te-
rasni način poljedelstva, ki
jim je z zapletenim načinom
namakanja omogočil, da so
preživeli dolge sušne dni.
Skozi to trgovsko središče je
potovala tako iskana roba,
kot so kitajska svila in pred-
meti iz oddaljene Indije...
Tesna povezanost s svetom
se kaže tudi v arhitekturi, ki
je palačam, vklesanim v ste-
ne, nadela duh Babilona,
Egipta, Grčije, Rima...
To svetišče narave in člo-
veškega uma v kraljestvu
bleščečega sonca in blago-
dejnih škrlatnih senc opo-
zarja na strast izgubljenega
ljudstva po popolni lepoti,
skladnosti in perfektnosti,
strast, ki je dana samo bogo-
vom. Skozi ta svet, ki ga je
breme let oplemenitilo z zgo-
dovinsko patino, sem se kla-
til otovorjen z nekaj litri vo-
de in drobtinicami kruha.
Strmeč in na moč začuden
sem hodil mimo mogočnih
razgibanih portalov, ki so za
seboj skrivali grobove mo-
gočnikov, prostorne cerkve
in svetišča, vklesana v rdeče
stene. Čas je izgubil svoj po-
men, ko sem se vzpenjal na
vrhove gora po tisočletnih
tlakovanih stopničastih po-
teh, skozi cvetoče grme ole-
androv, ki so skrivnostno
dolino zavijali v prijeten
duh, da bi si ogledal svetišče,
cisterno za vodo, vklesano
v kamen... Družbo so mi de-
lali starejši turisti, ki so v do-
lino prišU iz bližnjega drage-
ga hotela, malce ihtavo trgat
enega zadnjih cvetov jeseni
svojega življenja, bodisi na
konjskem, kameljem ali
oslovem hrbtu. Turistična
sezona je bila v zatonu in me-
sto tako veliko, da sem v mi-
ru užival ta plemeniti, en-
kratni dragulj človeške zgo-
dovine. Dolina je zaživela le,
ko je razigran beduin pustil
krila svojemu konju in se
s prešernim krikom predal
hitrosti. Ta posvečeni kraj
sem zapuščal v večernem
soncu, pijan od lepote in
hkrati žalosten, da moram že
oditi.
Moj naslednji cilj je bil Je-
rash, mestece 96 km severno
do Amana, že povsem blizu
sirske meje. Pripeljal sem se
z majhnim avtobusom po
puščavski avtocesti. V Jor-
daniji poteka avtobusni pro-
met malce na svoj način,
vendar je odlično urejen.
Glavno breme turističnega
transporta nosijo veliki kh-
matsko urejeni avtobusi, vo-
zijo točno ob določenem ča-
su, sedež pa je potrebno vna-
prej rezervirati. Domačini pa
se vozijo z manjšimi avtobu-
si ali velikimi šestsedežnimi
osebnimi avtomobili, ki vo-
zijo ob pribUžnih časih, ker
vedno čakajo, da se napolni-
jo do zadnjega sedeža, ven-
dar praviloma vozijo skozi
ves dan in so znatno cenejši
od hitrih avtobusov. Na po-
doben način je promet ure-
jen tudi v Amanu, verjetno
edinem mestu v Jordaniji, ki
ima mestni promet. Seveda
pa so tu tudi dragi taksiji.
Edina železniška proga služi
za tovorni promet, in sicer
predvsem za prevoz sivega
zlata - fosfatov iz puščavskih
rudnikov do pristanišča.
Da je mesto Jerash izgubi-
lo ogromno svojega antične-
ga turističnega ugleda, sem
ugotovil čez nekaj ur. Nisem
in nisem uspel najti hotela.
Nezaupljivi policaji na poli-
cijski postaji mi niso hoteli
verjeti, da sem turist, imeli
so me za sumljivo osebo,
končno pa so mi vendar po-
vedali, da hotela v mestu ni.
Antično mesto Jerash, ki
je najbolje ohranjeno rimsko
mesto na Bližnjem Vzhodu,
ima podobno zgodbo kot
druga izginula mesta. Sledo-
vi kažejo, da so bile tukaj na-
selbine že v neolitiku, kasne-
je pa tudi v bronasti in želez-
ni dobi. 200 let pred Kristu-
som so se tu naselili Grki in
naselbina je počasi prerašča-
la v pomembno trgovsko in
turistično mesto, svoj vrhu-
nec je doseglo v prvih stolet-
jih našega tisočletja pod
Rimljlani. Za mestnim obzi-
djem so se nahajali forum ter
ceste, obdane s kolonadami
in javnimi zgradbami. Tu so
bili tudi trije teatri, hipo-
drom, bazen in številni
templji. V drugem st., ko je
bilo mesto temeljito prenov-
ljeno, je bil tu zgrajen Arti-
misov tempelj, triumf teda-
njega antičnega gradben-
štva. Ko je Rim sprejel krš-
čanstvo, so bile tudi tu po-
stavljene številne cerkve.
Sledila so leta počasne stag-
nacije zaradi sprememb v si-
stemu trgovanja in nato v 7.
st. vdor Perzijcev in kasneje
Arabcev. Potres je leta 726
dodobra opustošil mesto ter
uničil celoten sistem nama-
kalnih naprav. Puščava je to
zapuščeno prebivališče člo-
veka sprejela nazaj, tako da
so, ko je mesto leta 1806 po-
novno odkril nemški popot-
nik Seetzen, iz puščavskega
peska moleli le vrhovi ste-
brov.
Nadaljevanje prihodnjič
Riše Samo Kralj
Francija v vojni aii vojna v Franciji
Francozi nočejo umreti za naftne mogotce
v teh dneh je Francija na
nogah. Povsem razumljivo!
Saj navsezadnje ta zdaj že
bivša kolonialna velesila že
kar nekaj časa ni bila z niko-
mer v vojni. Zdaj pa je: vsak
dan, čisto zares in vse bolj
krvavo.
Poročila francoskega radia
sicer nenehno in lajnasto po-
navljajo dejstva o junaški
francoski vojski, ki se v Zali-
vu hrabro drži, medtem ko
čaka, da z zavezniki končno
in za vselej dotolče norega
arabskega fuhrerja. Tu in
tam se med poročili z bojišča
oglasi kakšen generalštabni
oficir, ki z domoljubnimi fra-
zami poskuša prepričati
o nujnosti, neizogibnosti in
koristnosti zalivske vojne.
Tujec bi mu morda še verjel,
Francozi pa so previdnejši in
ne nasedajo kar tako. Očitno
jim ni prav veliko mar za naf-
to, Irak in vzvišene medna-
rodne interese. Preveč radi
živijo, da bi kar tako umirali.
Za ljubezen in vino mogoče
še, za nafto pa nikakor. (Si-
cer pa je nafta v Franciji pre-
klemansko draga - liter su-
per bencina stane v povpreč-
ju 5,40 franka, kar pomeni
približno 15 dinarjev!)
Javno mnenje je po urad-
nih poročilih na strani tistih,
ki verjamejo v nujnost zaliv-
ske vojne. Vsakodnevne an-
kete kažejo, da je za 60-70%
anketiranih. Vendar že obi-
čajen sprehod po katerem
koli francoskem mestu tujca
zlahka prepriča, da je stati-
stika (tudi tokrat) laž. Zdi se
namreč, da Francija že dolgo
ni tako enotno nastopila zo-
per kakšno vojno. Povsod je
mogoče videti plakate levih
strank (levica pač politično
prevladuje), ki pozivajo
k bojkotu vojne in se zavze-
majo za mirno rešitev zaliv-
ske krize. Grafiti po stenah
- Ustavite vojno! Morilca
Bush in Husein. Mishm, to-
rej sem proti vojni - so zgo-
voren dokaz, da so Francozi
doumeli nevarnost svetov-
nega spopada. Na demon-
stracijah, ki so prejšnji teden
preplavile Francijo (mi smo
si jih ogledali v Montpelli-
eru), so množice zahtevale
ustavitev vojne. Slogan Paix
- Negociations (mir - pogaja-
nja) je na njih odmeval kot
živi opomin političnim velja-
kom, ki očitno pred vstopom
v vojno niso izvedli nikakrš-
nega referenduma (menda
so te stvari znane le Slo-
vencem).
Tako se je Francija v teh
dneh znašla med dvema og-
njema. Eni so za, drugi so
proti.
Tisti, ki so za, nenehno po-
udarjajo domoljubno, držav-
ljansko in človečansko dolž-
nost. Trdijo, da pravzaprav
ne gre za vojno kot tako, am-
pak bolj za tisto, za kar se
borijo. Borijo se pa, jasno, za
ideale. In za svetovni mir.
Zanimivo!  Zato namreč.
ker se tisti, ki so proti, prav-
zaprav zavzemajo za isto - za
mir. Le da so prepričani, da
je mir treba ohranjati, ne pa
se zanj boriti.
Kakor koli že: Francija bo
gotovo ostala v vojni, de-
monstracije se bodo nadalje-
vale, grafiti množili, ljudje
podpisovali peticije, nebo pa
bo od časa do časa presekal
hrup francoskih vojaških le-
tal, namenjenih v sveto kri-
žarsko vojno.
Francija bo ostala v vojni,
vojna pa bo ostala v Franciji.
Zlobneži bi ob tem dodali:
»Sicer pa je najvažnejše, da
je mir.« TONE ŠEPETAUC
ZA RAZVEDRILO
NT&RC
7. FEBRUAR 1991 - STRAN 23
Nagradna križanku
Opisi za besede, ki jih
uganite in vpišite v lik kri-
žanke, so podani po vodo-
ravnih vrsticah in navpič-
nih kolonah. Polja, ki ločijo
besede med seboj, so že vri-
sana v lik.
VODORAVNO:
1 biser slovenskega alpskega
sveta (dve besedi)
2 komet, nebesno telo v obli-
ki meglice z značilnim re-
pom - starogrški slikar, ki ga
Prešeren omenja v sonetu
»Le čevlje sodi naj kopitar«;
tudi klic, poziv
3 prenehanje dejavnosti, od-
prava česa - stari del Maribo-
ra ob Dravi
4 ribiška mreža - stalna vred-
nost v matematiki in fiziki
5 dolgo obdobje, epoha - tu-
je moško ime, oblika imena
Aleksander; tudi naslov
glasbenega dela ruskega
skladatelja     Rahmaninova
- himalajska koza
6 začetnici Vodnikovega ča-
sopisa  Ljubljanske  novice
- ime slovenskega grafika
Justina - začetnici izumitelja
dinamita - šesta in druga čr-
ka v abecedi
7 močno platno, ki se upo-
rablja za izdelavo jader - te-
lovadni element, pri katerem
se športnik zaziblje na
orodju
8 kraj na slovenskem Koro-
škem - začetnici Riharda Ja-
kopiča - debela plast maščo-
be pod kožo
9 izbira blaga, asortima (ena
od piv) - avtomobilska ozna-
ka Novega Sada
10 začetnici izumitelja Tesle
- ime italijanske filmske
igralke Mirande - znano oz-
vezdje na južnem nebu
11 star izraz za četrtino leta.
tromesečje - ustaljen način
dela (teorija in...)
12 oblika preteklega časa
v     srbohrvaškem    jeziku
- francoski impresionistični
slikar, avtor »Zajtrka v nara-
vi« (Edouard)
NAVPIČNO:
A prebivalka glavnega mesta
Belgije
B apotekarstvo
C    pripovedno    pesništvo
- spodnji del posode - sto
kvadratnih metrov
D krajša oblika imena Janez
(pogosto češko ime) - držav-
na blagajna - kemijski znak
za titan
E del električne napeljave
- z bršljanom in trtnim list-
jem ovita palica starorimske-
ga boga Bakhusa in njegovih
svečenic
F lov na kite - muslimansko
moško ime (iz črk besede
ESTl)
G šolski redi - redkejše žen-
sko ime (iz istih črk kot ime
MIRA)
H    stokanje,    jadikovanje
- okrajšava za »prejšnji
mesec«,
I tisoč kilogramov - naslov
znane Ibsenove drame
J naslovna junakinja povesti
Jakoba Sketa (Miklova-)
- plat, del knjige ali zvezka
K vrinek, vrinjen glas v slov-
nici (na primer: glas J v bese-
di LOMLJEN) - vzdevek
nekdanjega       ameriškega
predsednika Eisenhowerja
L donosnost, pridobitnost
M del cerkve; žrtvenik - po-
krajina v osrednjem delu Ju-
goslavije
JOŽE PETELIN
Nagradni razpis
1. nagrada 500 din
2. nagrada 200 din
3 nagrade po 100 din.
Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki jih
boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do
torka, do 9. ure dopoldan. Na kuverte z rešitvami obvezno
napišite: NAGRADNA KRIŽANKA. Pošljite le kupon.
Rešitev križanke
Vodoravno: S. G., OREH, TAKORADI, ARAGONTI,
ŠIBL, ALI, BEEL, S. P., GVARDIJAN, OTON, BRALNA
VAJA, PAKA, RONDEL, UDO, ARRIGO BOITO, KAS,
SAARINEN, GJALSKI, KRI, LO, LONČENKA, OFSET,
A.N., VIK, TODD, CS, NJIVERCE, ETAN, AMl, KAREL
REISZ, UNA, MUJO, ZEL, ROZALIJA, SPRAVA, ANE.
EROTIK, OMET, KAJ, ŠASTRI, BIRO.
Pregovor: KJER SE VELIKI PREPIRAJO, MALI UMI-
RAJO.
Iziil žrebanja
1. nagrado 500 din prejme: STOPAR Vinko, Podvrh 100
63314 Braslovče.
2. nagrado 200 din prejme: MARIJA Radič, Na otoku I,
63000 Celje,
3 nagrade po 100 din prejmejo: ORLČNIK Darinka, Na
zelenici 7, 63000 Celje, PONIKVAR Frančiška, Ljubljana
Polje XX/I5a, 61000 Ljubljana, TROBIŠ Štefka, Na rebri 6/
a, 63000 Celje.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeh po pošti!
Z
O
o.
Ime in priimek
Naslov_
Tilia šepetanja
Narod si bo pisal sodbo sam - ne frak mu je ne
bo in ne talar! Zelo lepo. Bravo, Cankar! Čeprav
je naš problem, odkar te ni, malo bolj zapleten:
frak je namreč pokleknil pred oltar, tvojemu
delavcu Kalandru se pa ob tem godi kot psu
v cerkvi.
Pa še to, Cankar. Naša nova davčna zakonodaja je
tako dosledna, da se lahko zgodi, da bodo (taka je
zdaj moda) celo mrtve klicali na odgovornost. Zato
rajši kar sam prijavi dohodnino. Te pa opozarjam
- ko boš prijavil dohodnino, boš plačeval tak davek,
da boš še na onem svetu moral hoditi z materjo - na
dnino.
V zvezi s tem se uporablja izraz - zavezanec. Ne
vem, ali se beseda navezuje na novo ali staro
zavezo. Vsekakor zveni nekako svetopisemsko
privzdignjeno, mnogo lepše kot davkoplačevalec
in bistveno kulturnejše kot zajebanec.
»Svetost življenja« je pa sporen pojem iz nove
ustave. No, za mene ne več. Jaz si ga namreč razla-
gam kot nujnost, da se odpremo v svet.
Novi tednik za svoje bralce - izlet v organizaciji Goifturista v:
TRST - NOVO GORICO - BENETKE
Na pot bomo odšli 2. 3. 1991 ob 7.00 uri izpred hotela Celeia v Celju. Peljali se bomo mimo Ljubljane, Postojne,
Razdrtega do Kobjeglave, kjer bomo poizkusili pršut in pravi kraški teran, ki ju boste lahko tudi kupili. Pot
bomo nadaljevali do Trsta, kjer si bomo najprej ogledali grad Miramar, nato pa bomo nekaj prostega časa
porabili za nakupe. Zvečer si bomo v Slovenskem narodnem gledališču v Trstu ogledali predstavo Kaj pravijo
rože (Lorca). Po predstavi bomo pohiteli do Solkana, kjer nas bosta čakala pozna večerja in prenočišče. Drugi
dan po zajtrku se bomo zapeljali do Kostanjevice, si tam ogledali grobnico Burbonov, ter nato zopet prestopili
meddržavno mejo in nadaljevali pot do Benetk. Benetke si bomo ogledali, se malce popeljali po beneških
kanalih in se okoli 17.00 ure odpravili domov. V Celje bomo prispeli v večernih urah.
Cena izleta je 1.295,00 din in vključuje avtobusni pre-
voz na navedeni relaciji, hotelske usluge in degustacijo
v Kobjeglavi, vse vstopnine ter vodenje in organizacijo
izleta.
Prijave in vplačila do 22. 2.1991 v oglasnem
oddelku NT & RC. Splošni pogoji so sestav-
ni del programa.
DARILO VSAKEMU UDELEŽENCU - ENOMESEČNA NAROČNINA NA NOVI TEDNIK.
e
o I
fiB
e
z
• OVEN
Ona: Še vedno si nisi uspela razjasniti, kako ti je
sploh uspelo narediti nekaj tako sijajnega. Nikar se
preveč ne razburja z nastalo situacijo, ampak jo
raje dobro izkoristi. Obetajo se ti problemi s part-
nerjem.
On: Prijateljici pokaži malo več zanimanja zanjo,
s^jo boš v nasprotnem primeru kaj hitro izgubil.
Nekdo se ti bo začel mešati v tvoje poslovne zade-
ve in na plan bo prišlo veliko več, kot pa si morda
pripravljen priznati. I
• BIK
Ona: Pozabila boš na neko staro zmešnjavo, ki ti
je še donedavna kazila srečno življenje. V tem ti bo
pomagal predvsem nov prijatelj, lii bo pokazal veli-
ko več, kot pa boš pričakovala. Ne bo ti dolgčas...
On: Poslovni partner ti bo omogočil ponovno
afirmacijo tam, kjer si jo zaradi svojih nespretnih
potez izgubil. Pazi se prehitro izgovorjenih besed,
ki te lahko ponovno pripeljejo tja, kjer ti ni bilo
prav nič všeč.
DVOJČEK
Ona: Zaradi opravljanja te bo pošteno pekla vest.
To bo povsem upravičeno, s^ dobro veš. da si si
s takšnim ravnanjem nakopala celo kopico sovraž-
nikov. Ne bi bilo slabo, če bi začela razmišljati
o opravičilu...
On: Trma te bo pripeljala v situacijo, ko bo še
najbolje vse skupaj pustiti in reševati, kar se še
rešiti da. Še najbolje bo, da se zamisliš nad svojim ,
nezavidljivim položajem, saj si take napake nebi j
smel privoščiti. -\
RAK
Ona: Spoznala boš, da si všeč nekomu, ki ti lahko
nudi precej več, kot pa so tvoje sedanje zmožnosti.
Prijeten konec tedna te bo popolnoma prevzel, po
drugi strani pa bo pri nekom drugem vzbudil pravi
val ljubosumja.
On: Skrajni čas je že. da tudi ti poprimeš za delo,
s^ ti poležavanje v senci ne bo prineslo prav nobe-
nega dobička. Konec tedna se ti obeta zanimiva i
avantura, ki se je nikakor ne izplača zamuditi...
• LEV
Ona: Stvari se bodo nepričakovano zakomplici-l
rale in kar naenkrat se boš znašla sredi kopice]
težav. Uspelo ti bo razočarati nekoga, ki ti želi]
samo dobro. R^e se za nekaj časa potuhni in čakaj'
na ugodnejši trenutek. j
On: Z ostro pripombo boš užalil staro prijatelji-^
co, ki si že dalj časa prizadeva, da bi postala tudi;
nek^j več. Dobro premisli, ali je to res tisto, kar si ■
želiš, ali pa je vse skupaj le posledica nagovarjanja '•
tvojih znancev? i
DEVICA
Ona: Nikar se ne spuščaj v tvegane napovedi,
ampak si raje pusti malo več »igralnega« prostora.
Prijateljica ti bo naprej zavidala, pozneje pa se bo
vendarle uspela sprijazniti z novonastalo situacijo.
On: v prihodnjem tednu boš imel kar precej
možnosti za sklepanje prijateljstev (in še česa bolj-
šega), zato nikar ne zgrabi kar prve. Uživaj dokler
še lahko in si privošči tudi kakšno malo bolj žgečk- ^
Ijivo stvar... ]
• TEHTNICA
Ona: Življenje si boš uredila predvsem s potrpže-
Ijivostjo, nikakor pa ne z nenadnimi odločitvami.
V večji družbi boš nepričakovano odkrila, da so te
nedavno tega pošteno potegnili za nos. Nikar ne
bodi užaljena.
On: N^ ti ne bo nikar nerodno priznati narejeno
napako, saj je to veliko bolje, kot pa trmasto vztra-
jati do še slabšega konca. Nekdo, ki si ga nekoč že
ljubil, se ti bo ponovno vmešal v tvoje ljubezenske
dogodivščine.
ŠKORPIJON
Ona: Pojavilo se bo izredno zanimanje za tvoje
proste trenutke, zato se nikar ne izogibaj tistim, ki
SI jih želijo. Kdo ve, mogoče pa se bo iz vsega tega
še kaj izcimilo. Pazi na zdravje, ssu se ti bližjo
določene komplikacije.
On: Ker ti je delo pravi užitek, si ne boš privoščil
niti najmanjšega počitka, pa četudi bi ti bil še kako
potreben. Takšen način življenja ti sicer zagotavlja
precejšnja Hnančna sredstva, toda pomisli tudi na
k^ drugega...
• STRELEC
Ona: Nekdo ti hoče povedati nekaj prijetnega, ti
pa ga neprestana spregledavaš. Toda tudi njegovi
potrpežljivosti bo prišel konec, zato poskrbi, da se
ti ne bo to tudi maščevalo - kako, pa veš najbolje ti
sama!
On: Poslovni dogovor se bo prevesil na stran,
kjer ne bo dobička ne zate, ne za tvoje partnerje.
Vse prepozno si se zavedel, da ni vse v denarju,
ampak je potrebno posvečati pozornost tudi
obrobnim rečem...
• KOZOROG
Ona: Dobro premisli, kaj delaš, saj se boš na
koncu v nastavljene mreže ujela prav ti sama. In
takrat ti ne bo pomagala niti tvoja samozavest, niti
aroganca. Le stežka se ti bo uspelo izkopati iz
nastale zmede.
On: Nekaj te sicer močno skrbi, vendar pa se bo
izkazalo, da ni niti pol tako hudo, kot pa si si
domišljal. Pomoč od sodelavca pa pričakuješ za-
man, zato si raje zavihaj rokave in se čimprej primi
resnega dela. .
VODNAR
Ona; Doi>rs novica te bo povsem pomirila, nekdo
pa bo to prav lepo izkoristil Obeta se ti prijeten in
romantičen vikend, iz katerega lahko r.astane celo
trdnejša zveza. Zato nikar preveč ne omahuj,
ampak...
On: Nekdo te bo pripeljal pred golo dejstvo, da
nisi ravno takšen genijalec, kot pa si si mislil ti
sam. Je že res, da ti bo priznal določene kvalitete,
a vendar... Vsekakor pa boš od takrat naprej veli-
ko previdnejši... ^
RIBA
Ona: Začela se boš ukvarjati z zadevo, od katere-
ogromno pričakuješ, vendar pa bo izkupička bore^
malo. Nikar se ne zapri vase, ampak se posveti raje ]
drugim, veliko bolj realnim in dosegljivejšim ci-j
Ijem. '
On: Tako kot vedno ti bo tudi tokrat uspelo najti:
kompromis med poslovnostjo in ljubeznijo. Ostali^
se bodo sicer čudili, kako ti to sploh uspeva, ti pa si.J
boš mislil svoje in se še naprej prav imenitno za-l
baval. ;
24. STRAN - 7. FEBRUAR 1991
NT&RC
NASVETI
RECEPTI
NAŠE BABICE
V predpustnem času raz-
mišjamo o jedeh, ki jih pri-
pravljamo ta čas in za pust.
Med njimi so tudi krofi in
naše babice so poznale več
receptov zanje. Danes vam.
posredujemo dva.
Krofi I.
Sestavine: 1,5 kg moke, 14
dkg kvasa, 14 dkg surovega
masla, 14 dkg sladkorja,
8 rumenjakov, liter mleka,
žlico ruma, sol in malo li-
monine lupinice.
Posebej penasto umešajte
surovo maslo, pridenite slad-
kor, rumenjake ter še nekaj
časa mešajte. Vso to maso
vlijte v pripravljeno mleko,
ki naj bo v velikem loncu,
pridenite še zdrobljen kvas
ter malo moke. Vse dobro
premešajte in pustite, da ma-
sa vzhaja na toplem in da do-
bro naraste. Nato vlijte vzha-
jano maso na moko, prideni-
te še sol, rum in limonine lu-
pinice, zamesite bolj mehko
testo in ga dobro stepajte, da
dobi mehurčke. Testo po-
krijte in naj počiva približno
20 minut. Desko potresite
z moko, razvaljajte testo za
en palec debelo, nato ga izre-
žite z obodom za krofe. Kro-
fe polagajte na pomokan prt
in pokrijte jih, da lepo vzha-
jajo na toplem prostoru. Ko
so lepo vzhajani, jih polagaj-
te v ne prevročo mast ali olje
(krofi naj plavajo v masti).
Pazite, da jih plagate tako,
da bo zgornja stran krofa
spodaj! Pokrijte jih s po-
krovko, posodo malo potre-
site in ko so krofi na spodnji
strani svetlorumeni, jih obr-
nite in zdaj odkrite dokonč-
no ocvrite. Gotove polagajte
na čist papir in še tople po-
tresite z vanilijevim slad-
korjem.
Ko so vsi pečeni, posebej
gladko vmešajte marmelado
(najboljša je marelična), to
dajte v cevko za vbrizganje
ter vsakemu krofu ob strani
pri venčku v sredino vbriz-
gajte marmelado.
Krofi ii.
Sestavine: 1 kilogram mo-
ke, osminko kilograma suro-
vega masla ali margarine, žli-
co olja, 3 rumenjake, celo jaj-
ce, 10 dkg sladkorja ali bolje
5 tablet saharina, žlico ruma,
vanilijev sladkor, sol in toli-
ko mrzle vode, da napravite
iz vseh naštetih primesi obi-
čajno mehko testo za krofe.
Dobro stepajte in postavite
vzhajati na toplo, kar bo tra-
jalo malo dalj časa kot obi-
čajno. Dalje vse kot ponava-
di za krofe.
Bodite pozorni na sledeče:
6 dkg kvasa, žličko sladkor-
ja raztopite v pol skodelice
mrzle vode.
KMETIJSKI NASVETI
Dvojni sistem
zaščite limelja
Nadaljevanje
iz prejšnje številke
Vsa prizadevanja pa so še
vedno daleč od zastavljenih
ciljev. Kaže, da lahko trajnej-
še rešitve pričakujemo šele
vzporedno z usklajevanjem
zakonodaje med članicami
Evropske gospodarske
skupnosti in z usklajeva-
njem zakonodaje med člani-
cami EGS ter ZDA. V prete-
klih letih smo se slovenski
hmeljarji odločali, da smo
ves hmelj varovali pred bo-
leznimi, škodljivci in pleveli
v skladu z ameriškimi pred-
pisi. To nam je omogočalo
prodajo hmelja na katerokoli
tržišče, tako da težav s pro-
dajo hmelja ni bilo. Glede
prodaje je to bilo dobro, ne
pa tudi iz strokovnega vidi-
ka, ker uporaba malega šte-
vila pesticidov vodi k hitre-
mu razvoju odpornosti pov-
zročiteljev, škodljivcev, v ne-
katerih primerih pa tudi ple-
velov. Ob nadaljni rabi takš-
nega škropilnega programa
bi se kmalu razvila odpor-
nost in varstvo hmelja bi po-
stalo praktično nemogoče.
Pri izvajanju ameriškega
programa tudi za okolje ni-
smo storili nič dobrega, saj
nismo mogli realizirati stro-
kovnih rešitev, ki jih sicer
imamo.
Piše: mag. MILAN ŽOLNIR
IHP ŽALEC
Ob vsem tem se postavlja
vprašanje, kako ravnati v le-
tošnjem letu. Na podlagi pri-
zadevanj Export Importa bo-
mo za približno 30 odstotkov
količin hmelja uporabljali
ameriški škropilni program,
za ostale količine pa nem-
škega. To nam bo morda
omogočalo uporabo nekaj
več vrst pesticidov, kar je
dobro kar zadeva razvoj od-
pornosti povzročiteljev bo-
lezni, škodljivcev in pleve-
lov. Nemški program pa bo
po sedanjih informacijah
znan šele konec februarja.
Vendar od njega tudi ne pri-
čakujemo veliko, vprašanje
je, če bo dovoljeval uporabo
vseh pripravkov, ki jih za
proizvodnjo hmelja v naših
razmerah potrebujemo. Tre-
nutno na primer v ZRN ni
registriran noben pripravek
za zatiranje rdečega pajka.
Velike težave pričakujemo
tudi pri nabavi pesticidov.
Program bo znan razmero-
ma pozno, zato bo nekatere
pesticide morda težko izde-
lati ali pa uvoziti. V prejšnjih
letih smo pri reševanju teh
težav imeli veliko podporo
Zveznega komiteja za kme-
tijstvo, ki je postopke za pri-
dobitev raznih dovoljenj za
uporabo in uvoz skrajšal na
minimum. Upamo, da bo ta-
ko tudi letos.
Pesticide pri nas pretežno
le formiliramo. To pomeni,
da naše tovarne zmešajo po-
trebne surovine in pripra-
vek pripravijo za trg. Ak-
tivne snovi, ki predstavlja-
jo večino cene, pa tudi mno-
ge druge sestavine, uvaža-
mo. Delež uvoženih sesta-
vin v posameznih priprav-
kih je različen in znaša v ne-
katerih primerih tudi 80 od-
stotkov. Glede na nov tečaj
dinarja bodo cene višje,
v povprečju verjetno za naj-
manj 40 odstotkov.
Vse več je prizadevanj za
boljše okolje in v to se
vključuje tudu IHP. V prak-
so poskušamo vnašati naj-
novejše dosežke, obenem pa
tudi sami raziskujemo v tej
smeri. Plod naših razisko-
vanj je metoda prognozira-
nja pojava peronospore, kar
hmeljarjem omogoča, da
škropijo le takrat in tam,
kjer je to res potrebno.
V Sloveniji deluje 12 opazo-
valnic za peronosporo.
Hmeljarji so opremo kupili
v glavnem sami, delovanje
službe pa po svojih možno-
stih podpira republiški cen-
ter za pospeševanje kmetij-
stva. Dobršen del razisko-
valnih naporov usmerjamo
tudi na področje aplikacije,
torej tehnike škropljenja.
Dosedanji rezultati kažejo,
da je v nekaterih primerih
odmerke pesticidov mogoče
zmanjšati celo za eno tret-
jino.
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Ureditev vrta
Povsod po Sloveniji ra-
stejo nova naselja, veliko je
zasebnih hiš in ob njih so
navadno zelene površine in
vrtovi. Zakaj ne bi bili ure-
jeni tako, da so vabljivi,
prijetni, polni presenečenj
od zgodnje pomladi do poz-
ne jeseni?
Za takšna vrtna preseneče-
nja je potrebno vrt ali zeleni
prostor okoli hiše strokovno
in načrtno urediti.
Pri izdelavi načrta za vrt
moramo upoštevati želje
lastnika tega vrta in hiše ter
jih uskladiti z velikostjo vrta,
njegovo lego in kvaliteto tal.
Upoštevati moramo, da so-
doben vrt ni pokrajina v ma-
lem ali park, zato v majhnem
vrtu ne bomo sadili bujno ra-
stoča drevesa, katera vidimo
v parkih. Prav tako ne bomo
v našem kontinentalnem
podnebju sadili mediteran-
skih rastlin.
Najprej naredimo dober
strokovni načrt za zasaditev
vrta. To naredimo tudi v pri-
meru, če nimamo dovolj
sredstev za zasaditev vseh
dreves in rastlin naenkrat.
Oblikovali in postopoma bo-
mo sadili naš vrt nekaj let in
ob tem pridobivali znanje
o rastlinskem svetu, ki nas
bo navdušil in pomirjal.
Osnovni elementi vrta so:
trata, drevje, grmovnice,
cvetoče trajnice, živa meja,
sadno drevje in vrtnine. Sem
prištevamo tudi različne
gradbene elemente kot so
poti, ograje, podporni zidovi,
pergole, vrtne ute, terase, po-
čivališča, vodni detajli,
skulpture, itd.
Hišni vrt se v glavnem se-
stoji iz predhišnega prostora,
bivalnega vrta z bivalnim ko-
tom, počivališča, sadnega in
zelenjavnega vrta ter vrtnih
poti.
JAGLENKA
MARKULJ-LEBAN
načrtovalka
zelenih površin
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Zadnjih nek^ številk Nove-
ga tednika smo v Modnem kle-
petu brali o modi za slovesne
priložnosti, potem pa smo prav
na hitro pokukali še k tisti,
pravi zimski modi, plaščem in
pleteninam, ki nam vsaj malce
pogrejejo hladne dni. Za danes
je Vlasta Cah-Žerovnik spet
pripravila zapis o tem, kako se
obleči za večerne slovesnosti.
Kaže, da se še najlažje odlo-
čimo za primerno oblačilo, če
imamo kar najmanj časa za iz-
biro garderobe. Če pa vemo za
dogodek veliko časa prej, po-
tem pa so temu primerno večje
tudi zadrege z oblačili. Seveda
pa lahko ta čas tudi izkoristi-
mo za dirobne popravke in do-
polnitve naših starih oblačil, ki
jih z nekaj iznajdljivosti m
spretnosti lahko spremenimo I
v čisto nova, sijoča večerna
oblačila. In prav o tem piše tu-
di naša rnodna svetovalka Via
sta Cah-Žerovnik.
Za konec pa pe povabilo
- naša škatla, v kateri zbiramo
nagradne kupone za žrebanje
konec marca, se hitro polni,
a še vedno je dovolj prostora,
da vanjo uvrstimo tudi vašega.
Seveda pa tudi vprašanja in
prošnje za nasvet, ki jih prila-
gate nagradnim kuponom, so.
oblikujejo naš Modni klepet,
ki je potem resnično takšen, da
ga radi preberete.
Uredništvo
Plišasti žamet in svila
Sestri Matejka (17) in Joži-
ca (22) sta prihodnji mesec
povabljeni na slovesnost, za
katero bi želeli obleči kaj le-
pega, modnega, vendar
s čimmanjšimi izdatki.
Matejka obožuje mini, če-
prav dvomi, ali si ga lahko
privošči s svojimi »nemogo-
če koščenimi nogami«, kot
sama kritično ugotavlja.
Jožico pa skrbi nekaj kilo-
gramov viška okrog bokov,
ki si jih je nabrala od lani. Od
takrat ima namreč še čisto
uporabno in le enkrat noše-
no obleko iz svilenega jerse-
ja, pretkanega s svetlečim lu-
rexom, ki pa ji je žal nekoli-
ko pretesna. Zanima jo, ali
obstaja kakšna možnost pre-
delave?
Odgovor: Matejka si naj iz
svetlečega, plišastega žame-
ta ukroji nadvse enostavno,
poloprijeto obleko z letos ta-
ko priljubljeno kapuco ali
nekoliko večjim, prav tako
modnim ovratnikom. Tudi
zelo vitke noge prav dobro
prenesejo mini, vendar mo-
rajo biti nogavice debele vol-
nene, svetle vzorčaste, ali še
najbolje - sijoče v zlati ali
srebrni barvi! V tem primeru
naj bo enak tudi pas na oble-
ki, ali detalj na bluzi. Seveda
si lahko pomaga tudi z gama-
šami in škornji, ki segajo čez
koleno, vendar so ti za slo-
vesne priložnosti že nekoli-
ko manj primerni, če se
v barvi in materialu popol-
noma ne ujemajo z obleko.
Jožici pa predlagam, da
svoj problem s preozko oble-
ko reši z dvema metroma
svile v odgovarjajoči barvi, iz
katerega si naj sešije nekak-
šen paleto, ki ga asimetrično,
z drobnimi naborki prišije
na sprednji del obleke. Na-
mesto svile se lahko odloči
tudi za sifon ali muslin, vse-
kakor pa mora biti material
zelo tanek, in nežno padajoč,
ustvarjajoč vtis, kot bi bil le
ogrnjen okrog telesa!
VLASTA
CELJSKE LEKARNE CELJE
razpisujejo
prosta dela in naloge š posebnimi pooblastili in
cdgovornostmi
vodenje računovodstva.
Pogoji za zasedbo:
- strokovna izobrazba VI/I zahtevnostna stopnja VIP
ekonomist
- 5 let delovnih izl<ušenj na odgovornih delih v raču-
novodstvu.
Kandidat bo izbran za dobo 4. let.
Kandidati naj pošljejo lastnoročno napisane prijave
z dokazili o strokovni izobrazbi v 15. dneh po objavi
razpisa na naslov: CELJSKE LEKARNE Celje, Vodni-
kova 1.
O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 15. dneh po
sprejemu sklepa o izbiri.
Komisija za delovna razmerja
Doma upokojencev Šmarje pri
Jelšah
objavlja prosta dela in naloge
bolničarja za nedoločen čas
Pogoji za opravljanje del in nalog:
končana šola za bolničarje, ter opravljen strokovni
izpit
- najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih de-
lih in nalogah
- poskusno delo 3 mesece
Kandidati bodo sklenili delovno razmerje s polnim
delovnim časom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v 8. dneh na naslov:
DOM UPOKOJENCEV, ŠMARJE PRI JELŠAH
Prijavljene kandidate bomo o izbiri kandidata obve-
stili v 15 dneh po opravljeni izbiri prijav.
TELEVIZIJSKI SPORED
NT&RC
7. FEBRUAR 1991 - STRAN 25
TV
SPORED
od 9. do 15.
februarja
Sobota,
9. februar
SLOVENIJA I
8.20-1.40 TELETEKST TV SLOVENIJA
8.35 VIDEO STRANI
8.45 MUZZY. angleščina za najmlajše
(18/20)
9.00 RADOVEDNI TAČEK;
SLADKORČEK
9.15 ČEBELICA MAJA;
MAJA IŠČE GOZD
9.40 TRI PREDICE
9.50 PRAVUiCA O CARJU SALTANU
10.05 ALF
10,30 ZGODBE IZ ŠKOUKE
11.30 POGLEDI;
ZGODOVINA POHIŠTVA
12.40 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAM-
BLOM BRATOV AVSENIK
13.00 NAŠA PESEM 90
13.30 VIDEO STRANI
13.50 REZERVIRANO ZA ŠANSON:
FRANCIJA V ŠANSONU, ponovitev
4. oddaje
14.20 BREZREPI PETER V AMERIKI,
švedski risani film
15.35 ŽARIŠČE, ponovitev
16.20 SOVA, ponovitev
DRUŽINSKE VEZI, zadnji del ame-
riške humoristične nanizanke
16.55 POSLOVNE INFORMACIJE
17.00 TV DNEVNIK I
17.10 VEČER Z DANNVJEM KAYEM, po-
novitev 1. dela zabavne oddaje
18.15 PRELISTAJMO SKUPAJ...
18.30 DIVJI SVET ŽIVALI (ponovitev 13/
14 dela angleške poljudnoznan-
stvene serije)
18.55 ŽE VESTE?
19.05 RISANKA
19.15 TVOKNO
19.30 TV DNEVNIK II
19.55 VREME
19.59 UTRIP
20.20 ŽREBANJE 3x3
20.35 SHOW RUDIJA CARRELLA
22.15 TV DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME
22.35 SOVA
ZLATA DEKLETA 22/25. del ameri-
ške humoristične nanizanke
VRNITEV ARSENA LUPINA
JOHHNV BELINDA
1.30 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 11^™
8.50 YUTEL, EKSPRERIMENTALNI
PROGRAM
9.50 Saalbach; SP V ALPSKEM SMU-
ČANJU; VELESLALOM (Ž), prenos
1. teka
10.50 SATELITSKI PROGRAMI -
POSKUSNI PRENOSI
12.50 Saalbach; SP V ALPSKEM SMU-
ČANJU; VELESLALOM (Ž), prenos
2. teka
13.45 SATELITSKI PROGRAMI -
POSKUSNI PRENOSI
14.55 Zagreb; TENIS; DAVIŠ CUP; Jugo-
slavija - Švedska, prenos
19.00 MATI IN SIN, avstralske humori-
stične nanizanke)
19.30 TV DNEVNIK
20.15 FILMSKE USPEŠNICE
PLESALCI IZ ZBORA, ameriški
barvni film, 1985
22.10 Saalbach; SP V ALPSKEM SMU-
ČANJU; VELESLALOM (Ž), pos-
netek
23 10 Zagreb; TENIS; DAVIŠ CUP; Jugo-
slavija - Švedska, posnetek
23.40 VUTEL
0.40 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI (dO 1.30)
HRVAŠKA I
845 POROČILA
8.50 TV KOLEDAR
9.00 VESELA SOBOTA, spored za
otroke
10.00 IZBOR ŠOLSKEGA PROGRAMA
1010 MARKO MARULIČ-SPLIČANIN, 2.
del
10.30 KAJ JE FILM. 10. del
11.00 NEMŠČINA: ALLES GUTTE, 16.
lekcija
'1.30 TOP CUP HIV
12.15 ŠEHEREZADA. 3. del sovjetskega
I      barvnega filma
'3.45 MIKSER M
<.30 SEDMI ČUT
<.40 NARODNA GLASBA
'5.25 SLIKE ČASA, oddaja o kulturi
'6lO CIKLUA FILMOV B. MARJANOVI-
ČA. MALI ČUDEŽI VELIKE NA-
RAVE
^6 25 TV TEDEN
16.40 POROČILA
16.45 TV RAZSTAVA; SLAVA GVOZDIČ
16.55 PRIČE ZGODOVINE
18.00 BERAČIIN SINOVI, 13. del domači
nadaljevanke
18.55 RAKUNI, risana serija
19.30 DNEVNIK I
20.00 POGOVOR TEDNA
20.15 Rogaška Slatina: FINALE KVIZ/
ŠTEVILKE IN ČRKE 1990, prenos
21.20 VEDOŽEUNA   RITA,   amerišk
barvni film, 1983
23.10 DNEVNIK II
23.30 POROČILA V ANGLEŠČINI
23.35 HRVAŠKI SABORI - ZAČETEK l^
ZAKON, 6 del dokumentarne serij«
0.05 ŠPORTNA SOBOTA
0.25 FLUID, zabavnoglasbena oddaja
1.10 POROČILA
HRVAŠKA II ==
9.55 VIDEO STRANI
10.00 DOBER DAN
SPREGLEDALI STE - POGLEJTE
10.10 NOVA DOBA
10.25 VOJNA IN SPOMINI - ponovitev 7
12 dela ameriške nadaljevanke
12.25 Saalbach; SP V ALPSKEM SMU'
ČANJU; VELESLALOM (Ž), posne-
tek 1. teka
12.55 Saalbach; SP V ALPSKEM SMU-
ČANJU; VELESLALOM (Ž), preno!
2. teka
13.45 GLASBA
SPREGLEDALI STE - POGLEJTE
13.50 ANNO DOMINI, ponovitev
14.55 Zagreb; TENIS; DAVIŠ CUP; Jugo-
slavija - Švedska, prenos
17.30 NAFTALINA
18.15 DP V ROKOMETU; CZ - Metalo-
plastika, prenos
19.30 DOBER VEČER
19.35 GLASBENI VSAKDAN:
TALK TALK
20.05 SIMPSONOVI
20.30 ZGODBA ZA LAHKO NOČ
20.35 SHOW ARSENIA HALLA
21.30 KONCERT BILLYJA IDOLA
22.00 SHOW PROGRAM
23.10 NOČNE PTICE
0.00 KAKO SE LJUBITI S ČRNCEM
16.00 ŠPORTNE ODDAJE
18.30 DOKUMENTARNA ODDAJA
19.00 TV DNEVNIK
19.25 JUTRI JE NEDELJA - Verska od-
daja
19.35 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI
PROGRAM
- ČLOVEK PAJEK
- SPUNKV AND TADPOLE
20.00 ŠTIRJE   NORCI   IŠČEJO   KOM-
FORTNO NORIŠNICO - celove-
černi film
21.30 JUSTICE - serija
22.15 TV DNEVNIK
22.25 ŠPORTNA RUBRIKA
AVgTPIIAI =
9.00 ČAS V SLIKI
in
DOOGIE HOVVSER, ponovitev
9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE
10.00 FRANCOŠČINA
10.30 RUŠČINA
11.00 MIMI NE GRE SPAT BREZ KRIMI-
NALKE
(Avstrijski film. 1962); režija; Franz
Antel
12.15 UBIJAMO, KAR IMAMO RADI, Za
kanček eksotike
13.00 ČAS V SLIKI
13.10 JOUR FIXE, Konec komunizma?
14.10 NEKOČ
14.15 METROJI SVETA, Mexico City
14.30 VSESTRANSKI SENECHAL, (Se-
nechal le magnifigue - francoski
film, 1956);
16.00 OTROŠKI VVURLITZER
16.55 MINI ČAS V SLIKI
17.05 TRIVIAL PURSUIT
17.30 NADALJEVANJA NI! TV-knjižna
polica z Edgarjem Bohmom
17.55 KAPITAN SMODNIK NA ČRNI SVI-
NJI, Pošteno dejanje, risanka
18.00 SESTANEK, z Moniko Linder
18.24 VPRAŠANJA KRISTJANOV, odgo-
varja župnik Josef Moosbrugger
18.30 SLIKA AVSTRIJE
19.00 MILIJONSKO KOLO, nagradna
igra
19.30 CAS V SLIKI
19.53 VREME
20.00 KULTURA
20.15 KDOR REČE A, oddajo vodi Peter
Rapp
22.15 KJER GANGSTERJI POKAJO
OKOLI VOGALA (The Gang that
Couldnt Shoot Straight - ameri-
ški film, 1972)
23.45 ČAS V SLIKI
23.50 POUUBI ME, DOKTOR. (Voung
Doctors in Love - ameriški film,
1982)
1.20 ČAS V SLIKI
1.25 EX LIBRIS
AVSTRIJA II
8.30 VREMENSKA PANORAMA
10.25 ŠPORT
SP V NORDIJSKIH DISCIPLINAH
- 10 KM (M), iz Val di Fiemme
12.55 SP V NORDIJSKIH DISCI-
PLINAH  -  15 KM NORDIJSKA
KOMBINACIJA
SVETOVNI POKAL - SMUK (M), iz
Val disera
15.35 LEKSIKON UMETNIKOV
15.35 BORZNA POROČILA
16.00 OZRI SE PO DEŽELI, uspešnice
narodnozabavnega ansambla Sto-
akogler Trio
17.00 LJUBA DRUŽINA
17.45 KDO ME HOČE? - ŽIVALI IŠČEJO
DOM
18.00 DOOGIE HOVVSER, Vikend
z očetom
18.30 SP V NORDIJSKIH DISCIPLINAH
- STUDIO
19.00 AVSTRIJA DANES
19.30 ČAS V SLIKI
19.53 VREME
20.00 ŠPORT
20.15 OJDIP, (Nemška komedija, 1988)
21.45 ČAS V SLIKI
21.50 ŠPORT
22.20 SRČEK, oddaja za zaljubiti z Rudi-
jem Carrellom
22.45 NICKELODEON, Slapstick-panto-
mima britanskih komikov Krissie
llling in Marka Brittona
23.45 CRAZY HORSE, program slavnega
pariškega nočnega lokala
0.45 ČAS V SLIKI
0.50 EX LIBRIS
Nedelja,
10. februar
SLOVENIJA 1^^
8.05-0.50 TELETEKST TV SLOVENIJA
8.20 VIDEO STRANI
8.30 ŽIV ŽAV
9.20 CIRKUŠKE ŽIVALI, ponovitev 7.,
zadnjega dela švicarske dokumen-
tarne serije
9.55 NAJVEČJI ČAROVNIKI SVETA
V MAGIČNEM GRADU, ponovitev
ameriške zabavne oddaje
10.45M MATI IN SIN, ponovitev avstral-
ske humoristične nanizanke
11.10 VIDEOMEH
11.40 OBZORJA DUHA
12.00 ZELENA URA, ZNANSTVENA URA,
ponovitev
13.00 ONA + ON, ponovitev
- 14.35 SAGA O FORSVTIH, angleška čb
nadaljevanka, 1967
15.25 SOVA, ponovitev
ZLATA DEKLETA, ameriška humo-
ristlčna nanizanka
VRNITEV ARSENA LUPINA
16.55 POSLOVNE INFORMACIJE
17.00 TV DNEVNIK I
17.10 NESREČNIKI
18.45 RISANKA
19.00 TV MERNIK
19.15 TVOKNO
19.30 TV DNEVNIK 2
19.55 VREME
20.05 PRIPOVEDKE IZ MEDENEGA
CVETLIČNJAKA, domača nadalje-
vanka, 1990
21.15 PODARIM - DOBIM
21.35 ZDRAVO
23.00 TV DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME
23.20 SOVA
SPET TI?
BEDENJE PRI MRLIČU
VRNITEV ARSENA LUPINA
0.40 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 11^™
9.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
9.50 Saalbach:  SVETOVNO  PRVEN-
STVO V ALPSKEM SMUČANJU:
VELESLALOM (M), prenos 1. teka
10.50 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
13.20 Saalbach; SVETOVNO PRVEN-
STVO V ALPSKEM SMUČANJU;
VELESLALOM (M), prenos 2. teka
14.15 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
14.55 Zagreb: TENIS, DAVIŠ CUP; JU-
GOSLAVIJA - ŠVEDSKA, finale,
prenos
ŠPORTNO POPOLDNE, vključitev
19.30 TV DNEVNIK
20.00 ČLOVEK - ŽIVAL, (5., zadnji del
ameriške poljudnoznanstvene se-
rije)
20.50 GLAVNA PRIČA, dokumentarna
oddaja
21.25 Saalbach: SVETOVNO PRVEN-
STVO V ALPSKEM SMUČANJU:
VELESLALOM (M), posnetek
22.25 Zagreb; TENIS; DAVIŠ CUP, pos-
netek
23.05 ŠPORTNI PREGLED, TV Beograd
23.35 VUTEL (dO 0.15)
HRVAŠKA I
9.30 PANORAMA 15
9.45 POROČILA
9.50 TV KOLEDAR
10.00 DOBRO JUTRO, nedeljsko po-
poldne za otroke
12.00 SADOVI ZEMUE, kmetijska od-
daja
13.00 POROČILA
13.05 DAKTARI, ameriška nanizanka
13.55 ŽIVETI SKUPAJ
14.25 SESTANEK   BREZ   DNEVNEGA
REDA
17.15 VELIKO JUTRO, ameriški barvni
film
18.45 LETEČI MEDVEDKI, risana serija
19.10 TV SREČA
19.30 DNEVNIK I
20.00 DIPLOMA ZA SMRT
20.50 POBESNELI MAX, avstralski barv-
ni film, 1979
22.20 DNEVNIK II
22.40 POROČILA V ANGLEŠČINI
22.45 ŠPORTNI PREGLED
23.15 W. A. MOZART; KONCERT ZA
FLAVTO, HARFO IN ORKESTER
23.45 POROČILA
HRVAŠKA II
10.40 VIDEO STRANI
10.45 DOBER DAN
12.50 Saalbach: SP V ALPKEM SMUČA-
NJU: VELESLALOM (M), posnetek
1. teka
SPREGLEDALI STE - POGLEJTE
10.55 VEDOŽELJNA RITA, ponovitev an-
gleškega barvnega filma, 1983
12.45 ŠPORTNO POPOLDNE
13.20 Saalbach: SP V ALPKEM SMUČA-
NJU; VELESLALOM (M), prenos 2.
teka
14.00 KOŠARKA; NBA LIGA
14.55 Zagreb: TENIS: DAVIŠ CUP; Jugo-
slavija - Švedska, prenos
20.00 SEDMA NOČ
3-1-3-^1= NEDEUA
MURPHV BROVVN, amer. humori-
stične nanizanka
POROČILA
GOST SEDITE NOČI
SREČANJE Z LIKOVNIM UMETNI-
KOM IN ZAČETEK NOVE AVKCIJE
NLF. nagradna igra
TEDEN ZA NAMI
FASHION AND STYLE
SKRITA KAMERA
NOČNI KLICI, ameriška nanizanka,
1989/90)
REZULTATI AVKCIJE
22.20 DON PASOUALE, komična opera
Gaetana Donizettija
0.20 ČAS V SLIKI
KOPER^B—
16.00 ŠPORTNI PROGRAM
18.00 »TUTTI FRUTTI« - Glasbena od-
daja - Vodi; ALEX BINI (pono-
vitev)
19.00 TV DNEVNIK
19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI
PROGRAM
- NEVERJETNI HULK - Risanka
20.00 TRENUTKI STRAHA - Celovečerni
film (ZDA 1987)
21.30 SVET NA EKRANU
22.00 TV DNEVNIK
22.10 ŠPORTNA RUBRIKA
AVSTRIJA I
9.00 ČAS V SLIKI
9.05 KULTURNI TEDNIK
9.30 MOZARTOV KOLEDAR - IZKUŠ-
NJE ČUDEŽNEGA DEČKA NA DU-
NAJU
9.35 VESELI MOZART
10.40 TEDNIK, z vremensko napovedjo
za prihodnji teden
11.00 TISKOVNA KONFERENCA
12.00HELLO AUSTRIA, HELLO VIENNA,
tedenska oddaja o Avstriji v angle-
škem jeziku
12.30 ORIENTACIJA, ponovitev
13.00 SESTANEK, ponovitev
13.30 DOOGIE HOVVSER. ponovitev
13.50 POGUMNA DIVJA GOS, korejska
risanka
14.00 Studio VValta Disneya predstavlja:
LOV NA SKRIVNOSTNI KRISTAL,
(Hero in the Family - ameriški
znanstvenofantastični film, 1986)
15.30 HIŠA V JERUZALEMU, 36. del:
Umivanje nog
15.35 DOGODIVŠČINE BREMENSKIH
MUZIKANTOV, 1/13. del risane se-
rije
16.00 MINI ČAS V SLIKI
16.10 MINI-LEI-LEI, otroško pustovanje
v Beljaku
17.00 X-LARGE, oddaja za mlade z ..X-
Charts«
18.30 DOKTOR TRAPPER JOHN, Trap-
perjeva privlačna glavna sestra
19.30 ČAS V SLIKI
19.40 PRIMER ZA TOŽILCA
20.15 ROBERT STOLZ GALA, z Marce-
lom Prawyjem
21.55 DINASTIJA STRAUSS V MONTE
CARLU
22.15 VIZIJE
AVSTRIJA 11^^—
8.30 VREMENSKA PANORAMA
9.00 ČAS V SLIKI
9.05 OŽENIL SEM SE S ČAROVNICO, (I
Married a VVitch - ameriški film,
1942)
10.15 COMPUTERANIMATION, Prix Ar
Electronica 88; The Last Days of
Good and Evil Johna Feknerja
10.25 ŠPORT
SP V NORDIJSKIH DISCIPLINAH
- 15 KM (Z)
13.30 DOBER DAN, KOROŠKA, oddaja
za koroške Slovence
14.00 ŠPORTNO POPOLDNE
SP V NORDIJSKIH DISCIPLINAH
- SMUČARSKI SKOKI - 120 M
17.15 KLUB ZA SENIORJE, sestanek
z vsemi, ki so po srcu ostali mladi
18.00 DOOGIE HOVVSER, Noč noči
Dogogie in Vanda hodita skupaj že
štiri mesece in menita, da je prišel
čas za »tisto«.
18.30 SLIKA AVSTRIJE
19.00 AVSTRIJA DANES
19.30 ČAS V SLIKI
19.40 ŠPORT
20.15 ZVIJAČA. (II grande bluff - itali-
janski film, 1975)
22.05 ČAS V SLIKI
22.10 KDO RAZGRAJA V SPODNJEM
DOMU, (Keep It Up Dovvnstaire
- britanski film, 1976)
23.40 HAMMER, serija
0.05 ŠPORT
0.10 ČAS V SLIKI
Ponedeljek,
11. februar
SLOVENIJA I =
7.35-12.50 in 15.00-0.20 TELETEKST
TV SLOVENIJA
7.50 VIDEO STRANI
8.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM
PRIREDITEV ZA UNICEF
ČEBELICA MAJA
KLOVNI SO BOLNI OD SMEHA
11.00 DRSAJ! - kanadski barvni film,
1983
12.40 VIDEO STRANI
15.15VIDEO STRANI
15.25 SOVA, ponovitev
SPET TI?
VRNITEV ARSENA LUPINA
16.55 POSLOVNE INFORMACIJE
17.00 TV DEVNIK I
17.05 ZDRAVO, ponovitev
18.30 RADOVEDNI TAČEK; OPICA
18.45 ALF
19.10 RISANKA
19.20 TVOKNO
19.30 TV DNEVNIK 2
19.55 VREME
20.05 LJUBE CVETANOVSKI: MOJ OČE
IZET, drama TV Skopje
21.10 OSMI DAN
22.00 TV DNEVNIK 3, VREME
22.20 400 LET SLOVENSKE GLASBE, 5.
oddaja
22.45 SOVA
AVTOŠTOPAR
ČLOVEK PRI OKNU
VRNITEV ARSENA LUPINA
0.10 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 11^™
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
17.10 PODARIM - DOBIM, ponovitev
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLO-
VENIJA
STUDIO UUBUANA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 FRANCIJA V ŠANSONU, 5. oddaja
20.20 PO SLEDEH NAPREDKA
20.50 SEDMA STEZA, športna oddaja
21.20 OMIZJE: JUGOSLOVANSKI RAZ-
PLET?
YUTEL
HRVAŠKA I
9.15 POROČILA
9.20TV KOLEDAR
9.30ČAS ZA PRAVUlCO, otroška od-
daja
ŠOLSKI PROGRAM
10.00 PALE SAM NA SVETU
10.15 LIKOVNA KULTURA: RITEM
V PROSTORU
10.30 BODITE Z NAMI
10.45 MARK0MARULIČSPLIČAN,3.del
11.15 FAMILY ALBUM 10
11.45 TV LEKSIKON; ČLOVEK
12.00 POROČILA
12.10 VIDEO STRANI
12.20 SATELITSKI PROGRAM: MTV
15.15 POTOVANJE PO AMERIŠKEM ZA-
HODU
STARO ZA NOVO
15.25 DALEČ OD SRCA, dokumentarna
oddaja
16.05 VIDEOSTRANI
16.20 POROČILA
16.25 TV KOLEDAR
16.35 ČAS ZA PRAVUlCO
17.05 FAMILY ALBUM 10
17.35 HRVAŠKA DANES
18.20 BLUFONCI (4/13 del risane serije)
18.45 ALPE JADRAN
19.15 RISANKA
19.30 DNEVNIK I
20.00 BOUŠE ŽIVUENJE, domača hu-
moristična serije, 1990
20.55 SEDEM DNI V SVETU, zunanja po-
litika
21.25 DNEVNIK II
21.45 POROČILA V ANGLEŠČINI
21.50 KINOTEKA HOLLYWOODA:
SEDMI KRIŽ
23.40 POROČILA
HRVAŠKA ll_=_
16.40 VIDEO STRANI
16.50 DOBER DAN
SPREGLEDALI STE - POGLEJTE
17.00 MURPHY BROVVN. ponovitev
17.30 PRIČE PRETEKLOSTI, ponovitev
dokumentarne serije
18.30 NOČNI KLICI, ponovitev ameriške
nanizanke
19.20 DOBER VEČER
19.30 GLASBENI VSAKDAN
20.00 ORSON IN PRIJATELJI, risana se-
rija
20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ
20.15 SVET ŠPORTA
21.10 COSBY SHOVV, ameriška humori-
stična nanizanka
21.45 ANNO DOMINI, ameriška nadalje-
vanka
22.50 POROČILA
23.10 SEMENJ NEČIMRNOSTI
23.40 KONCERT FORUM
KOPER^^^^«
16.00 ŠPORTNE ODDAJE
18.00 ROJENI ZA ŽIVLJENJE - doku-
mentarna oddaja
18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JE-
ZIKU
18.45 ODPRTA MEJA
19.00 TV DNEVNIK
19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI
PROGRAM
- ŽIVALSKI SVET
- NEVERJETNI HULK - risanka
20.00 RECITAL  IRENE  GRAFENAUER
- II. del
20.30 PONEDELJKOV ŠPORTNI PRE-
GLED
21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA
21.30 TV DNEVNIK
21.45 6. KROG - ŠPORT IZ ZAMEJSTVA
AVSTRIJA I
9.00 ČAS V SLIKI
in
DOOGIE HOVVSER, Noč noči, po-
novitev
9.30 SLIKA AVSTRIJE, ponovitev
10.00 ŠOLSKA TV
10.30 OJDIP, ponovitev nemškega filma
(1988), igrajo: Loriot, Evelyn Ha-
mann in drugi.
12.15 GOROVJE USAMBARA
13.00 ČAS V SLIKI
13.05 PRIMER ZA TOŽILCA, ponovitev
z odmevi gledalcev
13.35 TEDNIK, ponovitev
13.55 NEKOČ
14.00 DOGODIVŠČINE GROFA BOBBY-
JA, (Avstrijski film, 1961)
15.30 OTROŠKI PROGRAM
15.35 BABAR, Fantom, risanka
16.00 AM, DAM, DES
16.20 MINI ODER
16.30 MINI SREČANJE
16.55 MINI ČAS V SLIKI
17.05 NA LOVU ZA SKRIVNOSTNIM ŽI-
VALSKIM SVETOM, ZDA - zanimi-
va in zabavna dokumentarna serija
17.30 VIDEO USPEŠNICE IN KVIZ
17.55 YAKARI, risanka
18.00 Ml
18.30 DOKTOR TRAPPER JOHN, Vitka,
vitkejša, mrtva
19.22 ZNANJE DANES
19.30 ČAS V SLIKI
19.53 VREME
20.00 KULTURA
20.15 OTOK SANJ, Krvna brata
21.00 NOVO V KINU, filmi in njihove
zvezde
21.00 KUHARSKI MOJSTRI
21.15 MAGNUM, Črno ogledalo, 2. del
22.00 POGLEDI S STRANI
22.10 VESELO Z ZVEZDAMI, prominen-
ca na gradu Leopoldskron - Sun-
nyji Melles, Cheryl Studer, Placido
Domingo, Samuel Ramey in drugi.
22.55 LEPO DEKLE KOT SEM JAZ, (Une
belle fille comme moi - francoska
komedija, 1972)
0.30 ČAS V SLIKI
0.35 HAMMER, Vprašanje za milijon
dolarjev
1.00 ČAS V SLIKI
AVSTRIJA 11 =
8.30 VREMENSKA PANORAMA
10.25 ŠPORT
SP V NORDIJSKIH DISCIPLINAH
- 15 KM (Ž)
16.35 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar in
grafik Bernhard Hollemann
16.45 ISKALCI ZAKLADOV, 5: Gusarjevo
skrivališče
17.30 LIPOVA ULICA, Bojni načrt
18.00 DOOGIE HOVVSER, Priti na psa
18.30 VVURLITZER
19.00 LOKALNI PROGRAM
19.30 ČAS V SLIKI
19.53 VREME
20.00 ŠPORT
20.15 ŠPORT V PONEDELJEK
21.08 KUHARSKI MOJSTRI
21.15 ŠILING, gospodarski magazin
22.00 ČAS V SLIKI 1
22.25 Evropa; NOVI RED
Bilanca o novih odnosih med
Vzhodom in Zahodom. Ponovna
združitev Nemčije je prinesla tudi
ponovno združitev Evrope.
23.10 NOČNI STUDIO
0.10 ČAS V SLIKI
Torek,
12. februar
SLOVENIJA I-■-
7.35-0.00 TELETEKST TV SLOVENIJA
7.50 VIDEO STRANI
8.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM
ZGODBE IZ ŠKOLJKE
ČEBELICA MAJA
KLOVNI SO BOLNI OD SMEHA
11.00 DIVJE IN LEPE, dokumentarni film
12.30 SEDMA STEZA, ponovitev
13.00 OMIZJE: JUGOSLOVANSKI RAZ-
PLET, ponovitev
VIDEO STRANI
15.15 VIDEOSTRANI
15.25 SOVA^^ ponovitev
AVTOŠTOPAR
VRNITEV ARSENA LUPINA
17.00 TV DNEVNIK I
17.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
NOVINARSKE   ZGODBE:   KLJU-
ČEK, (1. del češke mladinske nani-
zanke)
17.20 GASPARJEVI PRIJATEUI, portu-
galska lutkovna oddaja
1745 EP VIDEO STRANI
17.50 EX LIBRIS:
ZGODOVINA REKLAM, ponovitev
19.00 RISANKA
19.18 TVOKNO
19.30 TV DNEVNIK II
20.05 DALEČ SI PRIŠLA, KATIE, 3. del
kanadske nadaljevanke
21.00 NOVOSTI ZALOŽB
21.10 MEDNARODNA OBZORJA;
JUŽNOAFRIŠKA PERESTROJKA
21.40 POSEBNA VIDEOGODBA:
GUNSNROSES
22.15 TV DNEVNIK III
22.40 SOVA
TO NI SLUŽBA ZA ŽENSKE, angle-
ška humoristična nanizanka, 1990
IZDAJSTVO
23.50 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 11^™
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLO-
VENIJA
STUDIO II KOPER
19.00 STRIBOR, glasbena oddaja
19.30 TV DNEVNIK
20.00 ŽARIŠČE
26. STRAN - 7. FEBRUAR 1991
NT&RC
TELEVIZIJSKI SPORE)
20.30 ŽREBANJE LOTA
20.35 VEČER PORTUGALSKE TELEVI-
ZIJI:
BALADA O ATLANTIKU, drama
MLATEČ, ŽALOSTNI MLATEČ
HIŠA V PORTOALEGREJU
23.00 DP V HOKEJU NA LEDU
Olimpija - Jesenice, posnetek iz
Ljubljane
0.00 YUTEL
HRVAŠKA I
9.15 POROČILA
9.20 TV KOLEDAR
9.30 MALI SVET
ŠOLSKI PROGRAM
10.00 BODITE Z NAMI
10.10 GORANOVE ZGODBE. BOŠNJACI
10.25 VPRAŠAJTE - ODGOVARJAMO:
Spolnost
10.40 VATR03LAV LISINSKI
11.10 DVORCI HRVAŠKEGA ZAGORJA
11.40 PRIČE PRETEKLOSTI
12.00 POROČILA
12.10 VIDEO STRANI
12.20 SATELITSKI PROGRAM: MTV
15.05 POTOVANJE PO AMERIŠKEM ZA-
HODU, 18. del potopisne serije
HTV, 1990
STARO ZA NOVO
15.15 KLASIČNI VRT: FRANJO PARAČ
16.05 VIDEOSTRANI
16.20 POROČILA
16.25 TV KOLEDAR
16.35 MALI SVET
17.05 PORTRET ZNANSTVENIKA:
DRAGUTIN GORJANOVIČ KRAM-
BERGER
17.35 HRVAŠKA DANES
18.20 BLUFONCI, risana serija
18.45 ZNANOST IN Ml
19.15 GRAHCI, nsana serija
19.30 DNEVNIK I
20.00 ZGODOVINSKI SPORAZU-
22.00 ŽREBANJE LOTA
22.05 DESET ZAPOVEDI, poljski TV film
23.00 DNEVNIK II
23.20 POROČILA V ANGLEŠČINI
23.25 KINO KLUB EVROPA:
SESTRE BRONTE, angleški film
1.25P POROČILA
HRVAŠKA 11^^™
15.55 VIDEO STRANf
16.00 DOBER DAN
SPREGLEDALI STE - POGLEJTE
16.10 SEDMI KRIŽ, ponovitev ameriške-
ga filma, 1938
17.55 SEMENJ NEČIMRNOSTI, ponovi-
tev angleške nadaljevanke
18.25 ANNO DOMINI, ponovitev 12. dela
ameriške nadaljevanke
19.20 DOBER VEČER
19.30 GLASBENI VSAKDAN
20.00 ORSON IN PRIJATELJI
20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ
20.15 OFF THEATER BAGATELLA
21.00 BEDAKI IN KONJI, 8. del angleške
humoristične nanizanke
22.00 ANNO DOMINI
23.10 POROČILA
23.30 POROTNIKI V SENCI, 7. del fran-
coske nadaljevanke
KOPER ^^^^^H
16.00 ŠPORTNE ODDAJE
16.30 6. KROG - ŠPORT IZ ZAMEJSTVA
(ponovitev)
17.30 SKUPNI PROGRAM Z II. MREŽO
TV SLOVENIJE
PRIMORSKI REGIONALNI PRO-
GRAM - Oddaja v živo
KLEPET Z GLEDALCI, AKTUALNA
DOGAJANJA. REPORTAŽE, POLE-
MIKE, ZANIMIVOSTI
ODPRTA MEJA
19.00 TV DNEVNIK
19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI
PROGRAM
- ČLOVEK PAJEK - risanka
- SPUNKV AND TADPOLE - ri-
sanka
20.00 CELOVEČERNI FILM
21.30 JUSTICE - Tf
22.15 ŽREBANJE LOTO
22,20 TV DNEVNIK
22.30 ŠPORTNA RUBRIKA
AVSTRIJA I —
9.00 POROČILA
in
DOOGIE HOVVSER, ponovitev
9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE
10.00 ŠOLSKA TV
10 30 ZVIJAČA, ponovitev italijanskega
filma (1975)
12.15 LENA, 2. - zadnji del dokumentar-
ca o toku reke Lene od Bajkalske-
ga jezera do Ledenega morja
13.00 CAS V SLIKI
13.10 Ml, ponovitev
13.40 NEKOČ
13 45 PREKLETSTVO ROŽNATEGA
PANTERJA, (Curse of the Pink
Pantfier - britanski film. 1983)
15.30 Otroški program
15.35 TUDI HEC MORA BITI
16.00 AM, DAM, DES
16.30 MINI ATELJE
16.55 MINI ČAS V SLIKI
17.05 DEGRASSl JUNIOR HIGH, Zvezde
ne lažejo
17.30 MINI REPORTAŽA
17.55 VAKARI. risanka
18.00 Ml
18.30 DOKTOR TRAPER JOHN. Satano-
vo prekletstvo
19.22 ZNANJE DANES
19.30 ČAS V SLIKI
19.53 VREME
20.00 KULTURA
20.15 BEUAŠKI PUST. najbol|še z zase-
danja beljaške pustne gilde iz kon-
gresne dvorane v Beljaku
22.15 POGLEDI S STRANI
22.25 ZAKUUČNI PLES, (Nemška kome-
dija. 1983)
23.55 ČAS V SLIKI
0.00 SISTERS IN THE NAME OF LOVE,
Koncert Gladys Knight, Patti La-
Belle in Dionne Warwick - posne-
tek iz Apuarius Tfieater v Holly-
vvoodu
0.50 ČAS V SLIKI
AVSTRIJA II 1
8.30 VREMENSKA PANORAMA
12.10 ŠPORT
13.00 ŠPORT V PONEDELJEK
SP V NORDIJSKIH DISCIPLINAH
- 5 KM (Ž)
13.55 SMUČARSKI SKOKI ZA
NORDIJSKO KOMBINACIJO
16.50 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar
VVolfgang Herzig
17.00 ŠOLSKA TV
17.30 ORIENTACIJA
18.00 DOOGIE HOVVSER. Pohlep ne ško-
di, toda ..
18 30 VVURLITZER
19.00 LOKALNI PROGRAM
19.30 ČAS V SLIKI
19.53 VREME
20.00 ŠPORT
20.15 Univerzam:    SKRITI    SVETOVI
V GREENSTREETU 118
21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja
zunanje-politične redakcije
22.00 ČAS V SLIKI
22.25 SP V NORDIJSKIH DISCIPLINAH
- STUDIO
22.55 KLUB 2
POROČILA
Sreda,
13. februar
SLOVENIJA!™—
7.35-1.25 TELETEKST TV SLOVENIJA
7.50 VIDEO STRANI
8.00 ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
PRIREDITEV ZA UNICEF
ČEBELICA MAJA
KLOVNI SO BOLNI OD SMEHA
11.00 DR JERRVJA ČAROBNI NAPOJ,
ameriški barvni film, 1963
12.40 PRIPOVEDKE IZ MEDENEGA
CVETLIČNJAKA, ponovitev 2'5. de-
la domače nadaljevanke, 1990
13.45 DALEČ SI PRIŠLA, KATTE, ponovi-
tev 1/3 dela kanadske nadalje-
vanke
14.55 VIDEO STRANI
15.05 ŽARIŠČE, ponovitev
15.35 SOVA
TO NI DELO ZA ŽENSKE, 6. del
angleške fiumoristične nanizanke
IZDAJSTVO, 4. del angleško/av-
stralske nadaljevanke
17.00 TV DNEVNIK I
17.05 GLAVNA PRIČA, ponovitev doku-
mentarne oddaje
17.50 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja
19.00 RISANKA
19.15 TVOKNO
19.20 DOBRO JE VEDETI
19.30 TV DNEVNIK II
20.05 FILM TEDNA
GARDEROBER
22.10 TV DNEVNIK III
22.30 V ŽIVO IZ FORUMA, zabavnoglas-
bena oddaja
23.00 SOVA
ALF
IZDAJSTVO
VELIKI   FOTOGRAFI,   italijanska
dokumentarna nanizanka
1.05 VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 11^™
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
18.30 MOSTOVI
19.00 TV SLOVENUA II -
STUDIO MARIBOR
POSLOVNA BORZA
19.15 TV RULETA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 ŽARIŠČE
20.30 MOZARTOVO LETO 1991 - pre-
nos slavnostnega koncerta z Du-
naja
22.55 MEDNARODNO DELAVSKO GI-
BANJE:
ŽE SE UUDSTVO JE ZBRALO, 8.
del dokumentarne oddaje
23.10 SVET POROČA
23.55 YUTEL
HRVAŠKA I
9.20 POROČILA
9.25 TV KOLEDAR
9.35 VRNITEV ANTILOPE, 13. del an-
gleške nadaljevanke
ŠOLSKI PROGRAM
10.00 ŠOLSKI PROGRAM
BODITE Z NAMI
10.10 PALE SAM NA SVETU
10.25 PORTRET ZNANSTVENIKA: DRA-
GUTIN GORJANOVIČ KRAM-
BERGER
10.55 REKA NERETVA
11.25 IZ TUJEGA PROGRAMA
ŽIVUENJE - MOJE TELO, 14. del
12.00 POROČILA
12.10 VIDEO STRANI
12.20 SATELITSKI PROGRAM: MTV
15.15 POTOVANJE PO AMERIŠKEM ZA-
HODU, 18. del potopisne serije
HTV. 1990
STARO ZA NOVO
15.25 ZABAVA VAS DINO DVORNIK
16.10 VIDEO STRANI
16.25 POROČILA
16.30 TV KOLEDAR
16.40 VRNITEV ANTILOPE ponovitev 6/
13. dela angleške nadaljevanke
17 05 VUČEDOLSKI OSVAJALCI; AKRO-
POLA NA DONAVI
17.35 HRVAŠKA DANES
18.20 BLUFONCI, (&13 del risane serije)
1845 VIDEOBOOM
19.15 RISANKA
19.30 DNEVNIK I
20.00 UPANJE IN BOLEČINA
22.00 DNEVNIK II
22.20 POROČILA V ANGLEŠČINI
22.25 INTERVHU. MARICA MEŠTROVIČ
23.25 POROČILA
HRVAŠKA II
15.55 VIDEO STRANI
16.00 DOBER DAN
16.30 SPREGLEDALI STE - PO-
GLEJTE
17.35 BEDAKI IN KONJI, ponovitev 6. de-
la angleške humoristične nani-
zanke
18.25 ANNO DOMINI, ponovitev ameri-
ške nadaljevanke
19.20 DOBER VEČER
19.30 GLASBENI VSAKDAN
20.00 ORSON IN PRIJATEUI, risana se-
rija
20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ
20.15 PETDESET PLUS
21.15 NORČIJE, britanska humoristična
nanizanka, 1989
POROKA V BELEM
22.15 ANNO DOMINI (7/10 del ameriške
nadaljevanke)
22.15 ČRNI GAD - angleška humoristič-
na nanizanka
23.15 POROČILA
23.30 PARIZ PONOČI, dokumentarec
ELIX BRESSART
23.40 POROČILA
KOPER^g^^=
16.00 ŠPORTNE ODDAJE
18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JE-
ZIKU
18.45 ODPRTA MEJA
19.00 TV DNEVNIK
19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI
PROGRAM
ŽIVALSKI SVET - serija
NEVERJETNI HULK - risanka
SPUNKV AND TADPOLE - risanka
20.30 DRUŽINA SMITH - serija
21.00 ČUDEŽ ŽIVUENJA - Dokumen-
tarna oddaja
21.30 JUSTICE - serija
22.15 TV DNEVNIK
22.25 ŠPORTNA RUBRIKA
AVSTRIJA I ==
9.00 ČAS V SLIKI
in
DOOGIE HOVVSER, ponovitev
9.30 FRANCOŠČINA
10.00 ŠOLSKA TV
10.30 NOSI BREME SVOJEGA BRATA,
(The Promise - ameriški film,
1985)
12.10 REPORTAŽE IZ TUJINE, ponovitev
13.00 ČAS V SLIKI
13.10 Ml, ponovitev
13.40 PLINSKA LUČ. (Gaslihgt - ameri-
ški film, 1944)
15.30 OTROŠKI PROGRAM
15.35 DUCK TALES, Dolina zlatega son-
ca, risanka
16.00 DUHOVI, lutkovna igrica
16.30 GLASBENA DELAVNICA
16.55 MINI ČAS V SLIKI
17.05 KOT PES IN MAČKA, Vroče bese-
de, hladna voda
17.30 MINI KLUB
17.55 VAKARI, risanka
18.00 Ml
18.30 PEPELNIČNA SREDA UMETNI-
KOV, prenos iz cerkve sv. Mihaela
na Dunaju
19.20 ZNANJE DANES
19.30 ČAS V SLIKI
19.45 SMRT - MOJE ŽIVUENJE, Cicely
Saunders
20.15 BERNADETINA    PESEM,    (The
Song of Bernadette - ameriški
film, 1943)
22.45 PREPOVEDANO SE JE UTOPITI,
(Noyade interdit - francoska kri-
minalka, 1987)
0.20 ČAS V SLIKI
0.25 HAMMER, Jailhouse Ročk
0.45 ČAS V SLIKI
AVSTRIJA ll^__
8.30 VREMENSKA PANORAMA
9.55 ŠPORT
SP V NORDIJSKIH DISCIPLINAH
-3x10 km za nordijsko kombina-
cijo
16.50 LEKSIKON UMETNIKOV, slikarka
Christa Hauer
17.00 FEEDBACK: VARNOST NE POZNA
MEJA, 1. del
18.00 DOOGIE HOVVSER, Zelenooka po-
šast
18.25 DRAGOCENOSTI IZ AVSTRIJ
18.30 VVURLITZER
19.45 KULTURA
20.15 ARGUMENTI
22.00 ČAS V SLIKI
22.25 ŠPORT
22.55 DUHOVNIK, DENAR IN IRA, Poto-
vanja očeta Ryana
23.40 GUSTAV MAHLER - PESMI ZA
UMRLIMI OTROKI, Thomas Ouast-
hoff - bariton, Norman Shetler
- klavir
0.05 ČAS V SLIKI
Četrtek,
14. februar
SLOVENIJA l^~
7.35-13.25 in 14 35-0.10 TELETEKST
TV SLOVENIJA
7.50 VIDEO STRANI
8.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM
PRIREDITEV ZA UNICEF
ČEBELICA MAJA
ŠPORTNIK PEPE. risanke
11.00 SKRIVALNICE, kanadski film
12.00 MOSTOVI, ponovitev
12.30 ZAKON V LOS ANGELESU
13.15 VIDEO STRANI
14.50 VIDEO STRANI
15.00 MOSTOVI, ponovitev
15.30 ŽARIŠČE, ponovitev
16.00 SOVA, ponovitev
IZDAJSTVO, (2'4 del angleško/av-
stralske nadaljevanke)
17.00 TV DNEVNIK I
17.05 MOJO PESEM IGRAJO, zabavno-
glasbena oddaja
18.00 PO SLEDEH NAPREDKA, pono-
vitev
18 35 ZBIS: LISJAK NA BOČU
18.55 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK II
20.05 PODELITEV PREŠERNOVIH NA-
GRAD 1991, prenos iz Cankarjeve-
ga doma
21.20 TEDNIK
22.20 TV DNEVNIK III
22.45 SOVA
VSE RAZEN UUBEZNI. (23'28 del
ameriške humoristične nanizanke)
VALENTINOVO
IZDAJSTVO
O 00 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 11^™
9.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
9.55 Val di Fiemme: SVETOVNO PR-
VENSTVO V NORDIJSKIH DISCI-
PLINAH; SMUČARSKI TEKI; 30 KM
(M) KLASIČNO, prenos (do 12.15)
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
16.30 Val di Fiemme; SVETOVNO PR-
VENSTVO V NORDIJSKIH DISCI-
PLINAH, posnetek
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLO-
VENIJA
STUDIO UUBUANA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 ŽARIŠČE
20.30 Pesaro: PEP V KOŠARKI (M); Sca-
volini - POP 84, prenos
22.00 DIVJI SVET ŽIVALI (14., zadnji del
poljudnoznanstvene serije)
22.25 MALI KONCERT
22.35 VEČERNI GOST; JOŽE MUŠIČ
23.20 KOMEDIJA   NA   SLOVENSKEM
ODRU ;
LAŽNA IVANA
1.00 VUTEL
HRVAŠKA I ===
9.15 POROČILA
9.20 TV KOLEDAR
9.30 JELENKO, otroška serija
ŠOLSKI PROGRAM
10.00 BODITE Z NAMI
10.05 IGRANIMACIJA
10.20 PREDPOMLADNE UGANKE
10.35 PRIDOBIVANJE   IN    UPORABA
JEKLA
10.55 ŽIVALI DAUNIH KRAJEV
11.15 SKRIVNOSTNA GOVORICA
SLIKE:
METAFORE SVETOSTI
11.30 NEMŠČINA; ALLES GUTE. 17. lek-
cija
12.00 POROČILA
12.10 VIDEO STRANI
12.20 SATELITSKI PROGRAM; MTV
14.50 POTOVANJE PO AMERIŠKEM ZA-
HODU, (16/18 del potopisne serije
HTV, 1990)
STARO ZA NOVO
14.40 HRVAŠKI PISATEUI NA TV
EKRANU:
PUSTOLOVEC PRED VRATI
16.05 VIDEOSTRANI
16.20 POROČILA
16.25 TV KOLEDAR
16.35 JELENKO, otroška serija
17.05 MOŽGANI (1/32 del poljudnoznan-
stvene serije)
17.35 HRVAŠKA DANES
18.20 BLUFONCI (7'13 del risane serije)
18.45 OD TROGIRJA DO MASLENICE
19.15 ENERGIJA, EKOLOGIJA, EKONO-
MIJA
19.30 DNEVNIK I
20.00 SPEKTER, politični magazin
21.05 KVIZKOTEKA
22.20 DNEVNIK II
22.40 POROČILA V ANGLEŠČINI
22.45 GLASBENA SCENA
PORTRETI   BORISA  PAPANDO-
PULA
0.15 POROČILA
HRVAŠKA 11^^™
15.45 VIDEO STRANI
15.50 DOBER DAN
SPREGLEDALI STE -
POGLEJTE
16.00 NORČUE. (ponovitev 1/6 dela hu-
moristične nanizanke)
17.00 ANNO DOMINI, ponovitev 7/12 de-
la ameriške nadaljevanke
18.45 Val di Fiemme: SP V NORDIJSKIH
DISCIPLINAH, posnetek
19.25 DOBER VEČER
17.55 Val di Fiemme; SVEČANA OTVO-
RITEV SP V NORDIJSKIH DISCI-
PLINAH, vključitev v prenos
19.30 GLASBENI VSAKDAN
20.00 ORSON IN PRIJATEUI
20.10 ŠAUIVI HIŠNI VIDEO
20.25 Pesaro; KOŠARKA ZA POKAL PR-
VAKOV; Scavolini - POP 84.
prenos
22.00 TUDI TO JE ŽIVLJENJE
23.10 ANNO DOMINI, (a'12 del ameriške
nadaljevanke)
0.10 POROČILA
0.30 SPLOŠNA PRAKSA (G.P. - 1/26
del avstralske nanizanka, 1986)
O STRANI
16.50 DOBER DAN
SPREGLEDALI STE - POGLEJTE
17.00 MURPHV BROVVN (ponovitev 3/10
dela)
KOPERI^^^^B
16.00 ŠPORTNE ODDAJE
18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JE-
ZIKU
18.45 ODPRTA MEJA
19.00 TV DNEVNIK
19 25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI
PROGRAM
VVOOBINDA - serija
19.50 AKTUALNA TEMA
20.30 »TUTTI FRUTTI" - Glasbena od-
daja - Vodi: ALEX BINI
21.30 JUSTICE - serija
22 15 TV DNEVNIK
22.25 ŠPORTNA RUBRIKA
AVSTRIJA I
9.00 ČAS V SLIKI
IN
DOOGIE HOVVSER, ponovitev
9.30 ZEMUA IN UUDJE
10.00 ŠOLSKA TV
10.30 ARGUMENTI
12.15 KLUB ZA SENIORJE, ponovitev
13.00 ČAS V SLIKI
13.10 SADEŽI ZEMUE, Babacu - najtrši
oreh na svetu
13.25 DRUGO POGLAVJE. (Chapter Two
- ameriški film. 1980)
15.30 Otroški program
JANOŠEVA URA, risanka
16.00 AM, DAM. DES
16.20 USPEŠNICE IN NAPOTKI
16.55 MINI ČAS V SLIKI
17.05 CURIOSITV SHOVV, zabavna in po-
učna znanstvena oddaja za otroke
17.30 MINI LEKSIKON
17.55 VAKARI, risanka
18.00 Ml
18.30 DOKTOR TRAPPER JOHN, Po kri-
vem osumljen
19.22 ZNANJE DANES
19.30 ČAS V SLIKI
19.53 VREME
20.00 KULTURA
20.15 MUSIKANTENSTANDL, večer na-
rodnozabavne glastje s Karlom
Moikom
21.50 POGLEDI S STRANI
22.00 Videoteka;
MAGREBINSKE ZGODBE, Zgodba
o italijanski renesansi
V drugem delu se bomo sprehodili
med nežnimi, zelenimi in rodovit-
nimi griči Toskane.
23.00 TEREZA, (Teresa - ameriški film,
1951)
0.40 ČAS V SLIKI
AVSTRIJA II
8.30 VREMENSKA PANORAMA
10.25 ŠPORT
SP V NORDIJSKIH DISCIPLINAH
- 4 X 5 km (Ž)
14.15 LEKSIKON   UMETNIKOV,   slikar
Gunter Damisch
14.25 ŠPORT
SP V NORDIJSKIH DISCIPLINAH
- SMUČARSKI SKOKI - 120 M
17.15 SKUPAJ SMO MOČNI. Strategije
za preživetje mravelj in čebel.
18.00 DOOGIE HOVVSER, Talenti Kathe-
rine H.
18.30 VVURLITZER
19.0 LOKALNI PROGRAM
19.30 ČAS V SLIKI
19.53 VREME
20.00 ŠPORT
20.15 DOMAČE REPORTAŽE
21.05 SPEKTRUM
22.00 ČAS V SLIKI
2225 ŠPORT
22.55 KLUB 2
Petek,
15. februar
SLOVENIJA 1^^
7.35-14.10 in 14.35-0.30 TELETEKST
TV SLOVENIJA
7.50 VIDEO STRANI
8.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM
LUTKOVNA PREDSTAVA
PESEM JE... ANDREJ ŠIFRER
VČASIH TUDI ČARAMO
11.00 SUPERMAN II, ameriški barvni
film, 1980
13.00 SIMENON, (ponovitev 3/13 dela
francosko/švicarsko/nemško/av-
strijsko/nizozemske nanizanke)
STRIP TEASE
14.00 VIDEO STRANI
14.50 VIDEO STRANI
15.00 ŽARIŠČE, ponovitev
15.30 SOVA, ponovitev
VSE RAZEN UUBEZNI (2328 del
ameriške humoristične nanizanke)
IZDAJA
17.00 TV DNEVNIK I
17.05 TEDNIK, ponovitev
18.10 PRAVUlCA O CARJU SALTANU.
(6., zadnji del lutkovne igrice)
18.20 PASJA PRIPOVED ALI KAKO JE
BILO... (1/6 del češke nanizanke)
18.50 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK II
19.59 ZRCALO TEDNA
20.20 MIDASOV DOTIK, (5/6 del ameri-
ške dokumentarne serije)
21.15 ZAKON V LOS ANGELESU, ameri-
ška nadaljevanka, 1988
22.00 TV DNEVNIK III
22.25 SOVA
DRAGI JOHN, ameriška humori-
stična nanizanka, 1989/90
PREVARA, angleški barvni film,
1982
SLOVENIJA 11^™
10.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
10.25 Val di Fiemme; SVETOVNO PR-
VENSTVO V NORDIJSKIH DISCI-
PLINAH; TEK NA 15 KM (Ž), prenos
12.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
12.50 Pfronten;    SVETOVNI    POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU; SMUK
(Ž), prenos (do 13.45)
16.00 SATELITSKI PROGRAMI -
POSKUSNI PRENOSI
16.45 Val di Fiemme; SVETOVNO PR-
VENSTVO V NORDIJSKIH DISCI-
PLINAH; TEK NA 15 KM (Ž), pos-
netek
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLO-
VENIJA
STUDIO MARIBOR; TELE M
19.00 VIDEOMEH. ponovitev
19.30 TV DNEVNIK
20.00 ŽARIŠČE
20 30 OČI KRITIKE
21.10 ILUZUE. plesna pesnitev
21.50 Val di Fiemme: SVETOVNO PR-
VENSTVO V NORDIJSKIH DISCI-
PLINAH; TEK NA 15 KM (Ž), pos-
netek
22 50 SATELITSKI PROGRAMI - p,
SKUSNI PRENOSI
23.10 VUTEL
HRVAŠKA 1
9.15 POROČILA
9.20 TV KOLEDAR
9.30 DOM BREZ DOMA, otroška sen,
ŠOLSKI PROGRAM
10.00 EDUKON. kontaktni program
11 30 PREŽIVETJE;
ISKANJE V POPLAVUENEM Gc
DU. I.del
12.00 POROČILA
12.10 Val D Isere; SP V ALPSKEM SMu
ČANJU; SMUK (M), prenos
12.55 Pfronten: SP V ALPSKEM SMUČ*
NJU: SMUK (Ž), prenos
13.45 SATELITSKI PROGRAM: MTV
14.30 POTOVANJE PO AMERIŠKEM 2/
HODU. (potopisna senja HTV, igg
STARO ZA NOVO
14.25 W. A. Mozart; ČAROBNA PIŠČAl
opera
16.05 VIDEO STRANI
16.20 POROČILA
16.25 TV KOLEDAR
16.35 DOM BREZ DOMA, ponovitev
17.05 OPERA
17.35 HRVAŠKA DANES
18.20 BLUFONCI (8/13 del risane seme
18.45 POLNA HIŠA (8/13 del ameriški
humoristične nanizanke)
19.15 SNEŽENI MOŽ, risana serija
19.30 DNEVNIK I
20.00 DOTAKNI SE IN POJDI, ameriš,
barvni film, 1986
21.35 DUOPTRIJA, zabana oddaja
22.25 DNEVNIK II
22.45 POROČILA V ANGLEŠČINI
23.50 EKRAN BREZ OKVIRJA
0.20 POROČILA
HRVAŠKA II^»
15.20 VIDEO STRANI
15.15 DOBER DAN
SPREGLEDALI STE - POGLEJ!«
15.25 SPLOŠNA PRAKSA (G.P. - pon^
vitev 1/26 dela avstralske nant
zanke)
16.20 KVIZKOTEKA, ponovitev
17.40 ANNO DOMINI, ponovitev arr^
ške nadaljevanke
18.40 Val di Fiemme; SVETOVNO PFr
VENSTVO V NORDIJSKIH DISCI
PLINAH; TEK NA 15 KM (Ž), pos
netek
19 20 DOBER VEČER
19.35 GLASBENI VSAKDAN
20.00 ORSON IN PRIJATEUI
20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ
20.15 KARNEVAL KONCERT, vključite
v dvorano Vatroslava Lisinskega
20.25 VIZIONARJI (4., zadnji del doku
mentarne serije)
21.15 NAFTALINA
22.00 ALF, ameriška humoristična nani
zanka
22.30 KARNEVAL KONCERT, vključitev
22.40 NOVA DOBA (11/12 del dokumen
tarne serije)
22.55 POROČILA
23.10 KARNEVAL KONCERT, vključitev
23.20 VOJNA IN SPOMINI, 12. del ameri-
ške nadaljevanke, 1988
KOPER      ^
16.00 ŠPORTNE ODDAJE
18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JE-
ZIKU
18.45 ODPRTA MEJA
19.00 TV DNEVNIK
19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI
PROGRAM
ŽIVALSKI SVET - serija
BOBER. DON CHUCK - risanka
SPUNKV AND TADPOLE - risanka
20.00 SKRIVNOSTI SVETA - dokumen-
tarna oddaja
20.30 SARIN DNEVNIK - TV nanizanka
v 13 delih / 7. del; JULU 1933 - SA-
NJE IN REALNOST
21.30 JUSTICE - serija
22.15 TV DNEVNIK
22.25 ŠPORTNA RUBRIKA
AVSTRIJA I
9.00 ČAS V SLIKI
in
DOOGIE HOVVSER. ponovitev
9.30 RUŠČINA
10.00 ŠOLSKA TV
10.30 TEREZA, ponovitev ameriškega fil-
ma (1951), igrajo: Pier Angeli,
John Ericson in drugi.
12 10 DOMAČE REPORTAŽE, ponovite«
13.00 ČAS V SLIKI
13.10 Ml, ponovitev
13.40 RAJI ŽIVALI. Svet krokodilov
14.00 ANGLEŠKA POROKA, (Nemški
film, 1934)
15.30 Otroški program
15.35 ALFRED J. KVVAK. Potovanje na
Južni pol. risanka
16.00 AM, DAM, DES
16.20 KOTIČEK ZA ŽIVALI
16 35 JAZ IN TI, pregled programa za
prihodnji teden
16.55 MINI ČAS V SLIKI
17.05 ZAROTA NA TEMZI. Hiša s črnitn
orlom - angleška mladinska nada-
ljevanka po knjigi Leona Garfieida
17.30 MINI KVIZ
17.55 VAKARI. risanka
18 00 Ml
18.30 DOKTOR TRAPPER JOHN, Prim^
Joeya Santonja M
19.22 ZNANJE DANES -1
19.30 ČAS V SLIKI fl
19.53 VREME I
20.00 KULTURA ^
20.15 XV - NEREŠENO, policija prosi z«
pomoč
21.25 MANEKENKA IN VOHUAČ, BratJ
Addison i
2210 POGLEDI S STRANI 1
22.20 TRAILER. oddaja za ljubitelje film«'
22.50 IZGANJALEC HUDIČA. (The Exor-
cist - ameriška grozljivka, 1973)
0.45 XV - NEREŠENO, odmevi gle-
dalcev
0.55 ČAS V SLIKI
INFORMACIJE

7. FEBRUAR 1991 - STRAN 27
RADIJSKI SPORED
od 7. do 13. februarja
RADIO CELJE
Četrtek, 7. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do
13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Izletnikov križ-kraž, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Odprto z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Petek, 8. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.45 Danes
v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke
in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE, 19.00
Zaključek sporeda.
Sobota, 9. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
10.25 Danes v Večeru, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska
mavrica, 12.30 Študentski servis, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS),
13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica
zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 10. 2.\ 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45
Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja,
12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke
in pozdravi.
Ponedeljek, 11. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne, 10.00
Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica domačih
melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 12. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
10.15 Glasbene novosti, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska
mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše,
14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem,
19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 13. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00
Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Brane Rončel na Radiu Celje, 19.00 Zaključek
sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah od
8.00 do približno 15.00, na UKV frekvencah 100,3 in 95,9 MHz
- stereo.
RADIO VELENJE —^^^^
Petek, 8. 2.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do
Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne
oddaje RS), 16.10 Ekologi imajo besedo, 16.20 Za konec tedna,
16.30 Oddaja o kulturi, 17.00 Vaše čestitke in pozdravi, 18.00
V imenu Sove, 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
Nedelja, 10. 2.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Od Hude luknje do
Rinke, 11.25 Kdaj, kje, kaj, 11.30 Z mikrofonom med vami, 12.30
Konec opoldanskega javljanja, 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 11. 2.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje
do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj, 16.15
Minute z domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu
Velenje, 18.00 Lestvica Radia Velenje.
Sreda, 13. 2.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do
Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.20 Za konec tedna, 17.00 Vi in
mi (NJaš gost bo podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine
Velenje Viktor Robnik. Z njim boste lahko poklepetali po telefonu
855-963).
Radio Velenje oddaja na UKV območju na frekvencah 98,9 in
97,2 MHz.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 11. 2.: POPOLNI SPO-
MIN - ameriški film
od 12. 2.: GLORY - VOJNA
ZA SLAVO - ameriški film
MALI UNION
do  10.  2.:  HIGHLANDER
- ameriški film
od 11. 2.: ČEDNO DEKLE
- ameriški film
KINO METROPOL
do 14. 2.: DOBRI FANTJE
- ameriški film
do 14. 2.: POGUMNE IGRE
- ameriški film
MATINEJA
9. 2.: OREL SMRTI - ameri-
ški film
KINO DOM
do 11. 2.: MEMPHIS BELLE
- ameriški film
od   12.   2.:   ODPADNIKI
- ameriški film
MLADINSKI PROGRAM
od 8. do 11. 2.: KO ZORIJO
JAGODE - slovenski film
KINO VOJNIK
10. 2.:   ČEDNO   DEKLE
- ameriški film
KINO ŽALEC
8. 2.: ZADNJI DAN V MON-
ZI - ameriški film
9. 2.: LJUBEZENSKA ŠOLA
- ameriški film
10. 2.: TURNER IN HUTCH
- ameriški film
KINO PREBOLD
8. 2.: TURNER IN HUTCH
- ameriški film
10.    2.:    ZADNJI   KROG
V MONZI - ameriški film
KINO POLZELA
8. 2.: TURNER IN HUTCH
- ameriški film
9. 2.: FANTAZIJA - ameriški
film
10. 2.: LJUBEZENSKA ŠO-
LA - ameriški film
KINO LIBOJE
9.    2.:    ZADNJI    KROG
V MONZI - ameriški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
8. in 10. 2.: STRUPENJAČA
- ameriški film
9. 2.: NAKLJUČNI POPOT-
NIK - ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
7. in 8. 2.: ROBOCOP II. del
- ameriški film
9. in 10. 2.: OBCESTNA KA-
VARNA - ameriški film
11. in 22. 2.: MAŠČEVANJE
ZA MAŠČEVANJE - ameri-
ški film
NOČNI KINO
8. in 9. 2.: LOČENKA - ame-
riški film
KINO VELENJE
7. 2.: IMEJMO SE RADI I.
del - jugoslovanski film
8. 2.   10.   2.:   ŠKANDAL
V HOLLYWOODU - ameri-
ški film
12. 2.; LJUBEZEN NA ŠOL-
SKI NAČIN - ameriški film
13. 2.: PRINC ODKRIVA
AMERIKO - ameriški film
NOČNI KINO
8. 2. 10. 2.: EDEN PO EDEN
- ameriški film
KINO DOM KULTURE
10. 2.: MEDVEDKI DOBRE-
GA SRCA - ameriški film
11. 2.: MATI POSLUŠAJ
MOJO PESEM - španski
film
KINO ŠOŠTANJ
10. 2. IMEJMO SE RADI I.
del - jugoslovanski film
11. 2. ŠKANDAL V HOLLY-
WOODDU - ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
8. 2.: ŠKANDAL V HOLLV-
WOODU - ameriški film
PRIREDITVE
V Likovnem salonu v Celju je do 2. marca na ogled
razstava del Jožefa Muhoviča. Razstava ima naslov Hval-
nica praznemu prostoru.
V Likovnem salonu v Celju bo v torek, 12. februarja ob
20. uri koncert solistov Slovenske filharmonije. Nastopila
bosta Aleksander Milošev z violo in Zoran Markovič s kon-
trabasom.
V Kulturnem domu v Šoštanju bo v petek, 8. februaija
ob 19. uri otvoritev razstave slikarskih del Jožeta Napot-
nika.
V Občinski matični knjižnici v Žalcu bo danes, v četr-
tek 7. februarja ob 17. uri proslava slovenskega kulturnega
praznika, ki je letos posvečen 90-letnici rojstva pesnika
Franceta Oniča.
V domu kulture v Velenju bo jutri, v petek 8. februarja
ob 19. uri svečana akademija ob slovenskem kulturnem
prazniku. Sodelovala bosta SFS Koleda in Rudarski oktet.
V razstavnem prostoru hotela Dobrna razstavlja do
petka, 8. februarja slikar Dušan Naglic.
V Pivnici v Rogaški Slatini bo v petek, 8. februarja ob
20. uri otvoritev razstave Slikarji Rogaške in koncert
Moškega pevskega zbora Zdravilišča Rogaška Slatina.
V osnovni šoli v Lučah bo danes, v četrtek 7. februarja
ob 18. uri slavnostna otvoritev meseca kulture s podeli-
tvijo plaket in priznanj kulturnikom občine Mozirje. Gost
večera bo Big Ben Hit Quartet.
V Osnovni šoli v Lučah bo v petek, 8. februarja ob 11.
uri spominska kulturna prireditev ob 90 letnici rojstva
Blaža Arniča. Gost prireditve bo Kvartet trobil Gallus.
V Frančiškanski cerkvi v Nazarjah bo v petek, 8. febru-
arja ob 8.30 uri orgelski koncert.
V delavskem domu v Nazarjah bo v petek, 8. februarja
ob 18. uri koncert Rudarske godbe Velenje in Mladinskega
pihalnega orkestra Velenje.
V Kulturnem domu v Novi Štifti bo soboto, 9. februarja
ob 19. uri gledališka igra Dva para, ki jo pripravlja PD
Nova Štifta.
V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je na ogled raz-
stava Slovenske slovnice in Fran Miklošič.
V galeriji Dober dan v Šempetru razstavlja Emil Tho-
mas - Tomaž.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je na
ogled razstava bakrorezov z različno tematiko.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes,
v četrtek 7. februarja ob 10. in 12. uri predstava Daleč od
dvorca v režiji Mirana Herzoga. Zvečer ob 19.30 uri bo za
abonma četrtek predstava S. Becketta Čakajoč Godota.
V petek, 8. februarja bodo ob 10. in 12. uri uprizorili
predstavo Daleč od dvorca v režiji Mirana Herzoga.
Na Tomšičevem trgu v Celju bo v petek, 8. februarja ob
14. uri recital ob slovenskem kulturnem prazniku.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v soboto,
9. februarja ob 21. uri predstava S.Makarovič Kabaret 91
v režiji Vinka Moderndorferja. Predstava je za izven
v okviru izvenabonmajske ponudbe Odra Herberta Griina.
V razstavnih prostorih zdravilišča Terme v Zrečah
razstavljajo slikarji Drago Zmrzlak, Niko Ignjatovič in
Srečko Skoberne.
V Narodnem domu v Celju bo v petek, 8. februarja ob
19.30 uri osrednja proslava in podelitev nagrad ter priz-
nanj ob kulturnem prazniku slovenskega naroda. Sodelo-
vali bodo MPZ PD Anton Bezenšek Frankolpvo in MPZ
KUD Ivan Cankar Celje ter trio Hinko Haas, Željko Haliti
in Tomaž Sever.
Na Gimnaziji Celje bo v petek, 8. februarja ob 17. uri.
premiera dela Opoj v izvedbi Eksperimentalnega gleda-
Ušča »F« MKUD Kajuh Celje.
V Domu krajanov Zagrad v Celju bo v petek, 8. febru-
arja ob 18. uri koncert MPZ DPD Svoboda pod vodstvom
Matjaža Železnika.
V zdraviliški dvorani Dobrna bo v petek, 8. februarja
ob 18. uri proslava kulturnega praznika z nastopom KUD
Kajuh Dobrna in KUD OŠ XIV. divizije Dobrna.
V Kulturnem domu v Vojniku bo v soboto, 9. februarja
ob 18. uri folklorni večer z nastopom celjske folklorne
skupine ZPD France Prešeren pod vodstvom Olge Spo-
lenak.
V Župnijski dvorani Strmec pri Vojniku bo v soboto, 9.
februarja ob 18. uri proslava kulturnega praznika z nasto-
pom pevskega društva Tone Tomšič Strmec, otroškega
pevskega zbora OŠ Strmec in harmonikarske sekcije DPD
Svoboda Celje-Gabeije.
TRŽNICA
Mraz pregnal prodajalke
čeprav celjsko tržnico med tednom formalno odprejo že
ob sedmi uri zjutraj, pa se prve prodajalke ob stojnicah, ki so
na prostem, pojavijo šele po osmi uri, ko postane vsaj za
kakšno stopinjo topleje. Izjemi sta le prodajalki bučnic in
usnjenih izdelkov, ki pa seveda niso občutljivi na mraz.
BORZA DELA
Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih pri Republiškem zavodu za zaposlovanje - območni
enoti Celje, dne 4. 2. 1991.
Poiasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobiio kandidati pri oroanizacijah ali delodajalcih.
Delovne organizacije_Poklic_        Delovno mesto_
Glasbena šola, Slomškov trg 10,učitelj klavirja ali učitelj klavirja in korepeticije
Celje prof. klavirja
Glasbena šola, Slomškov trg 10,učitelj violine ali prof. violine
Celje učitelj violine
Komunalno odjetje Žalec dipl. ing. geodezije geodetska dela
ZC TOZD Bolnišnica Celje višja medicinska sestra viš. med. sestra
Osnovna šola E. Kardelja Rogatec  pred. učit. razred, pouka učitelj razrednedga pouka
Hmezad Agrina N. Celje 4, Celje    ekonomist ali ekonomski tehnik     vodja hranilno kreditne službe
osnovna šola »Bračičeve Brigade«
Kozje
pred. učit. telesne vzgoje poučevanje teles, vzgoje
ZC TOZD Bolnišnica Celje administr. tehnik administrator
DOPS, Titov trg 2, Šentjur ekonomski ali komercialni tehnik   referent kooperacij
UTEŽ, Teharska c. 34, Celje elektrotehnik-elektronik elektronik
OPLES, Letuš Žalec prodajalec prodajalec
Dom upokojencev Šmarje bolničar bolničar
Velenje
Poročili so se: Stojan RAJH
in Brigita BAJCER oba iz Ve-
lenja, Jožef TOMINC iz Mežice
in Martina KORBER iz Gavce.
Obnovitev sklenitve zakonske
zveze - zlata poroka sta pra-
znovala: Avguštin in Franči-
ška PODGORŠEK iz Rečice
ob Paki.
Žalec
Zakonsko zvezo so sklenili:
Renato STERNAD iz Braslovč
in Manja DOBOVIČNIK iz
Polzele, Peter DOBNIK iz Le-
tuša in Stanka TROGAR iz Le-
tuša, Alojz ŠKOFLEK iz Celja
in Barbika KOS iz Studenc.
Šmarje pri Jelšah
Zakonsko zvezo so sklenili:
Marjan VRBEk iz Dola pri
Šmarju in Miroslava GOBEC
iz Jazbine, Franc VRENKO iz
Lastinča in Darja SINKOVIČ
iz   Vrenske   gorce,    Darko
KRAJNC iz Predela in Andre-
ja CIGROVSKI iz Predela.
Velenje
Umrli so: Alojz NOVAK, 66
let iz Velenja, Marija GOBEC,
77 let iz Gorice pri Šmartnem,
Julijan ŠUŠEC, 66 let iz Misli-
nje, Ludvik ARLIČ, 76 let iz
Škal, Neža MRAZ, 85 let iz Ko-
strivnice, Jožefa REMŠE, 86
let iz Mozirja, Marija ŠPEH, 55
let iz Žalca in Gabriela MAR-
HAT, 69 let iz Velenja.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Ljudmila KADIV-
NIK, 80 let iz Pokleka, Ema
JUG, 84 let iz Kozjega, Kristi-
na CEROVŠEK, 91 let iz Završ
in Frančišek MLINARIC, 65
let iz Strtenice.
Žalec
Umrli so: Frančiška KLINC,
83 let iz Petrovč, Marija FER-
DIČ, 79 let iz Celja, Avguštin
STRNIŠNIK, 70 let iz Jero-
nim. Marija KLANŠEK, 46 let
iz Kasaz, Rozalija LEBEN, 88
let iz Prekopa, Roza DOLER,
78 let iz Zavrha in Uršula LES-
NIKA, 81 let iz Petrovč.
28. STRAN-7. FEBRUAR 1991
NT&RC
INFORMACIJA
Sindi le razprl dlan
Ptvi konzum v Sloveniji ie v delavskih Gaberiah
Pod konzum Sindi je v navezi
z Zvezo svobodnih sindikatov
Slovenije, Občinskim svetom
Celje, podpisan direktor d, o. o.
Sinjo Jezernik.
Projekt za uresničitev in roj-
stvo prvega sindikalnega konzu-
ma v Celju in pri nas sploh je,
kot je bil obljubil avgusta lani,
uresničil SEP in si ga zamislil
tako, da je registriral trgovsko
podjetje Sindi in s tem začel tr-
govsko dejavnost za potrebe čla-
nov Svobodnih sindikatov in za
druge kupce.
Tako seje 4. 2. ob 10. uri v nek-
danji Samopostrežni restavraciji
Gaberje, Kidričeva 6, Celje izpol-
nila še ena od pravic članov Svo-
bodnih sindikatov Slovenije, na-
pisana na članski izkaznici: sin-
dikalni konzum Sindi.
Tistega lepega dne se je na
okoli 250 m" prodajnih površin,
kjer odslej ceneje kupujete iz-
delke za preživetje - od pre-
hrambenih do tekstilnih in teh-
ničnih, zbralo veliko kupcev, po-
slovnih partnerjev SEP, sindi-
kalnih delavcev in tistih, ki so se
kar tako želeli prepričati v prvi
konzum pri nas. Vsi so se prepri-
čali, da že prej dana obljuba SEP
ni bila pesek v oči.
Kupcev že prvi dan ni manjka-
lo, predsedniki sindikatov šte-
vilnih firm iz regije in od drugod
so bili oči za svoje članstvo, da
jim bodo lahko sporočili, kaj je
sindikalni konzum Sindi, da je
tu, da je odprt vsak dan od 9. do
18. ure, ob sobotah pa od 9. do
12. ure. Sindikalni konzum tudi
ne želi biti in ni trgovina za reve-
že, želi le razpreti dlan kupcem,
posebej članom Zveze svobod-
nih sindikatov Slovenije in sle-
diti času, ki ga živimo in so ga od
nas danes že razvitejše dežele že
doživele. Zakaj torej ne tudi mi,
ki se tako radi približujemo in
primerjamo razvitemu delu
Evrope.
To torej ni trgovina, kot jih da-
nes poznate v Celju, tudi ne di-
skont, ampak tiste vrste trgovi-
na, ki bo razmišljala tudi o vaši
ozimnici, brezgotovinskem na-
kupu in vam prišla nasproti z ak-
cijskimi prodajami. In ko bo pri-
šla jesen, ne glede na to, ali bo
član zaposlen ali pa morda na
čakanju, bo vedel, kam mora po
ozimnico: v sindikalni konzum
Sindi.
O ugodnostih nakupa so vede-
li povedati kaj več že prvi kupci
na dan otvoritve, ljudje iz delav-
skih Gaberij in od drugod, ki so
kupovali stvari toliko ceneje, da-
skoraj niso mogli verjeti svojim
očem. Na zastavljena vprašanja
o opravičenosti odprtja sindikal-
nega konzuma so imeli vsi enak
odgovor: »Delavci smo že dolgo
čakali na takšno trgovino in ve-
seli smo, daje pognala korenine
prav v Celju in da je slišati, da-
bodo podobne konzume odprli
tudi v drugih občinah naše re-
gije.
Tako kupci.
Kaj pravi o sindikalnem kon-
zumu Sindi Marjan Jeranko,
Zveza svobodnih sindikatov Ce-
lje: »Prednost konzuma je tudi
v tem, da lahko v takšni trgovini
kupuješ s popustom tudi manjše
količine, kar ni v navadi v di-
skontni prodaji. Pri odprtju kon-
zuma smo imeli precej proble-
mov, zlasti finančne težave pa so
nas pripeljale do partnerstva
s trgovsko firmo SEP in od tu
naprej že lahko govorimo o pr-
vih začetkih sindikalnega kon-
zuma. Največji problem s kate-
rim smo se srečevali vse minule
mesece oživljanja projekta Sin-
di, je bilo vsekakor iskanje pri-
mernega prostora. Kot je bilo
pričakovati, tu pač, žal, nismo
bili deležni ne spodbud, kaj šele
pomoči. Miselnost posamezni-
kov med nami, da je sindikalni
konzum nekaj, kar ne sodi v na-
še okolje, oziroma da je preveč
konkurence, je imelo svojo težo
tudi pri dodelitvi poslovnih pro-
storov, dokler nismo našli skup-
nega jezika s Hmezadom. Po
zgledu celjskega konzuma naj bi
nekakšne podružnice le-tega
kmalu odprli tudi v Žalcu, La-
škem in v Slovenskih Ko-
njicah.«
Milan Ramšak, predsednik
sindikata v Emu Celje: »Ob od-
prtju konzumne trgovine smo
naše delavce, člane sindikata,
obveščali že od minulega leta in
sicer preko Informatorja, ki iz-
haja v Emu. Ta del delavskih Ga-
berij je takšno trgovino potrebo-
val. V Emu smo več kot dve tret-
jini članskih izkaznic za,nakup
v konzumu že razdelili. Že prvi
dan je bilo med prodajnimi poli-
cami trgovine videti veliko naših
delavcev.«
Franci Merhar, direktor mari-
borskega sejma: »Tudi v Maribo-
ru bi potrebovali tovrstno trgo-
vino. Čas preživetja išče pota iz-
najdljivosti, zato izrekam laska-
vo priznanje vsem, ki imajo za-
sluge za odprtje trgovine.«
Naj bo teh nekaj misli in na-
potkov o Sindikalnem konzumu
- Sindi le kažipot do dobro ozna-
čenega objekta samopostrežne
restavracije Gaberje, nasproti
vojašnice ob Mariborski cesti,
kamor bodo zdaj kupce pogoste-
je vodile poti.
Med dobro založenimi policami konzuma.
Sinjo Jezernik
INFORMACIJE
NT&RC
7. FEBRUAR 1991 - STRAN 29
20% popust
pri nakupu
vse smučarske opreme
ugodna cena akustike
(kredit)
rent a car
bistro
v VOFRI TOTAL vas
^_£nčakujejo       j
Razpisna komisija
KREATOR Celje, p.o.
Ui. mesta Grevenbroich 11
razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta in
v skladu s Statutom podjetja prosto delovno mesto
direktorja podjetja
(ni reelekcija)
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih
pogojev, izpolnjevati še naslednje:
- da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnič-
ne ali ekonomske smeri in najmanj štiri leta delovnih
izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pravicami
in dolžnostmi v gospodarstvu
- da ima potrebne organizacijske in vodstvene spo-
sobnosti ter vidnejše uspehe pri svojem prejšnjem
delu
- da nima zadržkov iz 59. čl. Zakona o podjetjih.
Mandat traja štiri leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih
pogojev in s pripisom »za razpisno komisijo«, spre-
jema Kadrovska služba KREATOR Celje, UI. mesta
Grevenbroich 11, 15 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po
sprejemu sklepa o izbiri kandidata.
ZAHVALA J
Ob zadnjem slovesu!
MARJANA
STERNADA
se iskreno zahvaljujeva prijateljem in znancem za spremstvo
na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja in darovano cvet-
je. Hvala kolektivom Klima Celje, S.E.P. Celje in Gorenje
Procesna oprema in še posebej kolektivoma Slovenijašport,
poslovna enota Celje in NT&RC, Radiu Celje
Žalujoči:
hčerki Marjana in Carmen z družinama.
Mnogo prezgodaj smo se morali posloviti od našega
TOMAŽA
MIKLAVCA
Vedno se ga bomo spominjali takšnega, kot je bil, ko smo
še skupaj sedeli v gimnazijskih klopeh.
Sošolci in sošolke
Podjetja, k\ jiti pri gradnji ne morete zaobiti:
Kamnu smo dali novo vsebino
Podjetje za obdelavo
naravnih kamnov,
Lava 1 Celje, tel: 33-468
- obdelava in vgrajevanje vseh vrst kamnov
v vseh lehnologijah
- izdelovanje spomenikov, graviranje, preobli-
kovanje
- izredne plačilne možoaslJ - ugodfli krediti
Za končni estetski in funkcionalni učinek
Podjetje za instalacijska
in zaključna dela
y-       - -     V gradbeništvu
- polagamo keramične ploščice na tla, stene, terase..
- polagamo kamen
- postavljamo keramične peči
Andraž,
IVIariborslo 1
(pri zavarovainici)
Celje
Trgovinica za majtine in velil<e ottoke
PUST, mi PUST, PUST, PUST
Velika izbira pustnih oblačil -
SUPER ponudba za PUSTNI čas
Ekskluzivna ponudba mehkih plišastih oblačil
ANDRAŽ JE VAŠ!
Dobro ohranjene orodjarske stroje v obratovanju
zelo ugodno prodam,
in sicer: - univerzalni rezkalni stroj 700 x 150
- vrtalni stroj s pomikom MK 3
- ploskovni brus. stroj 600 x 200
- stebrni brusilni stroj
- stružnica 400 x 1000
- krožna žaga
- lokovna žaga - mehanska in brus. stroj 0 150
Stroji so brezhibni, kakor tudi veliko orodja (svedri,
povrtala, rezkarji, krožne žage. vpenjalne čeljusti,
merilno orodje in razne plošče za orodja), in
pritrdilnega pribora, izmetačev, prebijačev, vodil,
vijakov, matic, podložk...
Stroji so naprodaj samo v kompletu. Možnost
delnega plačila na 10-letni kredit.
Samo resne ponudbe na telefon:
732-686, po 20. uri.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene. mame,
babice in prababice
ANE
MEDVED
iz Lahomnega pri Laškem,
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste
jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in svete
maše. Gospodu župniku Jožetu Horvatu hvala za lepo
opravljen cerkveni obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Lepa hvala zdravstvenemu osebju ZD Laško za lajšanje bo-
lečin v njenih zadnjih dneh življenja. Še enkrat iskrena hva-
la vsem.
Žalujoči :
mož ter otroci z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, nančke, sestre
BARBARE
KUŠTRIN
roj. 1908
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki
so nam v dolgih letih njene bolezni pomagali in jo obisko-
vali. Še posebej se zahvaljujemo negovalkam patronažne
službe Celje za vso nego in pomoč. Hvala vsem, ki ste jo
spremili na zadnji poti, darovali cvetje, nam izrekli sožalje.
Vsi njeni.
Celje, 25. 1. 1991
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame in stare mame
ALOJZIJE MRAZ
iz Javorja
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem,
kolektivoma Na-na Celje, Elegant Šentjur, primariju Pilihu
ter bolniškemu osebju poškodbenega oddelka. Zdravstvene-
mu domu Šentjur, govornikoma in obema duhovnikoma za
opravljen obred.
Hvala vsem za darovano cvetje in za sv. maše.
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani.
Iskrena hvala.
Vsi njeni.
M smrt tisto, kar nas loči.
in življenje ni. kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje,
kraj in čas.
V  SPOMIN
dragemu možu. atu in bratu
MILANU
KLANČNIKU
iz Vojnika
Ob prvi obletnici smrti. 9. 2. 1990 - 9. 2. 1991
Hvala vsem, ki se ga s spoštovanjem spominjate in postojite
ob njegovem grobu.
Žena Tinka, hčerka Milena Koštomaj z družino, sin Darko,
brata in sestra ter sorodstvo.
Že leto dni te zemlja krije,
v gomili poleg sinka mirno spiš,
srce tvoje več ne bije,
v mislih naših vedno še živiš.
V SPOMIN
MARIJI
PUŠNIK
roj. Ledinšek iz Tratne pri Grobelnem
6. februarja je minila boleča prva obletnica žalosti, odkar je
prenehalo biti tvoje plemenito srce, draga in nepozabna že-
na, mama in stara mama.
Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem
grobu ter prižigate svečke.
Žalujoči: mož Tone ter hčerki Marjana in Hermina
_____________. z dnižinaiiu.
30. STRAN - 7. FEBRUAR 1991

MALI OGUSi
motorna vozila
FAVORIT Škoda, nova, prodam.
Dušan Roje, Prekorje 87. Tele-
fon 39-161.
126 P, letnik 83, reg. maj 91, pro-
dam. Telefon 35-911.
TOVORNO vozilo TAM 80 T 35, vo-
zen z B kategorijo, letnik 88,
prodam. Roman Čater, Zado-
brova 40, Škofja vas.
OPEL KADET 1.8 S, letnik 84, reg.
do 16. 6. 91, prodam. Telefon
776-353.
ZASTAVO 128 letnik 88, rdeče bar-
ve, ugodno prodam. Telefon 35-
123.
YUGO coral 55, letnik 4/89, pro-
dam. Informacije na telefon 855-
608, Andrej, od 10. do 15. ure.
DVANO, letnik 79, cena 1000 DEM,
prodam. Telefon 712-200, po-
poldan.
Z 128, letnik 86, cena 5500 DEM,
prodam. Inf. telefon 36-238, po-
poldan.
RENAULT 18, letnik 87, dobro
ohranjen, ugodno prodam. Tel.
38-188.
LADO 1300 S, letnik 1985, reg. do
febr. 92, prodam. Tel. 38-290.
LADA RiVA 1300,1. 87, garažirana,
reg. do 9/91, prodam. Inf. na tel.
826-020 v soboto in nedeljo med
8. in 12. uro.
ZASTAVO 101, letnik 1978, pro-
dam. Oton Samec, Polže 1, Str-
mec pri Vojniku.
R-4,1. 89 (90.000 km), prodam. Va-
novšek. Na Zelenici 13, Celje.
126 P, LETNIK 76, prodam. Cena
po dogovoru. Mohorko, Mari-
borska 42, Celje.
JUGO 55 AX, letnik 88, rdeče bar-
ve, prodam. Tel. 713-318.
126 P, letnik 89, junij, garažiran,
prodam. Tel. 701-913.
ZASTAVO 101, dobro ohranjeno in
registrirano do 7. decembra 91,
prodam. Ana Tica, Ul. Razgled-
na 1, Štore.
BT 50, razstavljen, prodam. Matej
Ogrizek, Podgorje 10, Celje.
126 P Fiat, letnik 89, 9000 km, pro-
dam. Tel. 713-485.
R-4, GTL, letnik 1989, registriran
do januarja 92, prodam. Brezov-
šek. Stanetova 24, Tel. 24-005.
AUDI 80 CC trubo diese!, letnik
1986, prodam. Telefon 39-878.
GOLF JX diesel, letnik 88, zelo
ohranjen, 30.000 km, prodam.
Telefon 744-171.
JUGO 45, letnik 82, obnovljen, ga-
ražiran, ugodno prodam. Tele-
fon 732-085, po 16. uri.
Z 128, letnik 1988/12, reg. dec.
1991, prevoženih 19.000 km, ga-
raž., prodam. Telefon (063) 27-
663, od 12. do 15. ure.
TERENSKI avto niva, letnik 1983,
z dodatno opremo, prodam. Po-
kličite na telefon 21-447, zvečer,
po 20. uri.
TOVORNI AVTO TAM 125 T 12, let-
nik 1980, v zelo dobrem stanju,
prodam. Pokličite na telefon 21-
447, po 20. uri.
MAZDO 323, staro 7 mesecev, pro-
dam. Telefon 34-607, popoldan
in 38-485, dopoldan.
126 P, letnik 1986/7, prodam. Tele-
fon 741-039, popoldan.
GOLF bencin, letnik 12/83, pro-
dam. Šalej, Dobriša vas 3a, Pe-
trovče.
126 P, letnik 82, ugodno prodam.
Velenšek, Zg. Hudinja 11, Celje.
FIAT 126 P, star 2 leti, prodam.
Zvonko Vrešak, Plat 13, Roga-
ška Slatina.
126 P, letnik 86, ugodno prodam
ali menjam. Reg. do 1. 8. 91.
Milan Frece, Trnovlje 124, Gaje.
FIAT 126, starejši letnik, ugodno
prodam. Telefon 39-846.
OPEL kadet, letnik 1978, ugodno
prodam ali menjam za traktor.
Tel. 821-274.
ZASTAVO 101, 78 letnik, cena 1900
DEM din. protiv., reg. in golf, let-
nik 80, na novo obnovljen in re-
gistriran, cena 5800 DEM din.
proti., prodam. Brane Buzina,
Na otoku 10, Celje.
TOMOS CTX 80 in avtomatik 3 M,
star 1 leto, prodam. Telefon 34-
398.
R 4 TLS, letnik 79, nereg., vozen,
prodam za 700 DEM din. protiv.
Cerovec 5a, pri Blagovni,
Šentjur/Celju.
OPEL kadet C tip, letnik 8/77, pro-
dam. Kličite zvečer 821-486.
Z 128, letnik 89, reg. celo leto, pre-
voženih 27.000 m, prodam. Tele-
fon 39-636.
VOLVO 360 GEL, letnik 86, metalik
zelene barve, prodam ali me-
njam za cenejši avto. Telefon
731-046 ali 732-058.
ŠKODO 120 LS, letnik 78, ugodno
prodam. Marjan Pasar, Pot
v Konjsko 24, Vojnik.
GOLF diesel, nemški, S paket, do-
datno opremljen, nov. 82, pro-
dam. Špiinc, Zlateče 1, Šentjur.
LADO 1200, letnik 1986, reg. do
nov. 91, ugodno prodam. Tele-
fon 783-229.
GOLF cady, letnik 84, ugodno pro-
dam. Telefon 34-436.
JUGO 45 koral, letnik 88, 29.000
km, garažiran, zelo ohranjen,
prodam za 6200 DEM din. protiv.
Telefon 713-546.
R 4 GTL, letnik okt. 88, ugodno
prodam. Telefon 741-117, do-
poldan.
OPEL kadet, letnik 1979, prodam.
Telefon 34-473, dopoldan.
ZASTAVO 101, staro 2 leti, reg. do
4.1.1992, prodam. Telefon 821-
515.
FIAT 127 special, letnik 1983, pro-
dam. Telefon 732-552.
CITROEN GA, letnik 81, prodam za
3700 DEM din. protiv. Telefon
851-373.
JUGO koral 55, letnik 89, prevože-
nih 20.000 km, reg. do 1992 tn
nov ford escort, model 91, kata-
lizator, prodam. Telefon 35-431,
po 18. uri.
SKALO 55,12/88, reg. do 21.12.91,
prodam za 8600 DEM din. prot.
ali menjam za približno 4 leta
star slabši avto z doplačilom.
Telefon (0601)83-618.
Stroji
TRISTRANSKI stroj za izdelavo
opaža, poda in brun, prodam.
Telefon 741-544.
KOSO IMT, pletilni stroj dupleta,
prodam. Konrad Pilih, Leveč 67,
Petrovče.
MOTOKULTIVATOR IMT 506
s priključki (freza, plug, prikoli-
ca, uteži), star 1 leto, malo rab-
ljen, ugodno prodam. Teifon
732-085, po 16. uri.
CIRKULAR, 3 fazni, lahek, pro-
dam. Štefan Lah, Trnovlje 70.
REVOLVERSKO stružnico Prvo-
majska RTES-40, prodam. Tel.
776-437.
TRAKTOR Zetor 50 KM, letnik
1962, stroj obnovljen in motorno
žago Alpina, dolžina meča
65 cm, prodam. Tona Zupane,
Tevče 2, Laško.
posest
HIŠO, visokopritlično, 5. faza, z lo-
kali v Vojniku, prodam ali me-
njam za kmetijo ali druge kom-
binacije. Šifra: »VOJNIK«.
VIKEND parcelo, v bližini Svetine,
lepo urejeno, zraven voda in
elektrika, prodam. Mulej, Udar-
niška 5, Štore.
PARCELO s starejšo hišo v Slo-
venskih Konjicah, Šarhova 7,
(ob cesti proti Oplotnici), površi-
na 155m^ stavbišče, 1444 m'
zemljišče, skupaj 1599 m^ voda,
el., prodam najboljšemu ponud-
niku. Ponudbe pošljite na na-
slov: Kale I., Na produ 11, 65271
Vipava, do 1. 3. 1991.
VIKEND v Savinjski dolini, dostop
z avtomobilom, elektrika, voda,
vinograd in sadovnjak, zemljiš-
ča 21 arov, ograjeno z ALU mre-
žo, prodam. Tel. 723-268.
HIŠO v Rimskih Toplicah predam.
Tel. (061) 881-012.
POSLOVNI prostor, velikosti
31 m^ prodam ali oddam. Tel.
25-001, od 7. do 23. ure.
KMETIJSKO zemljišče, 3 ha,
v Šeščah, prodam. Telefon 701-
594.
KOMUNALNO urejeno vikend par-
celo z gradbenim dovoljenjem,
bivalno barako, vinograd,
2200 m^ prodam. Telefon 713-
619.
PARCELO, zazidalno, v Debru pri
Laškem, prodam. Nadaljnje inf.
po tel. 731-240.
VINOGRAD, 15 arov, prodam ali
dam v najem. Tudi kozolec, ši-
fra UGODNO.
STARO hišico, gorco, na parceli
1000 m^ z 200 trsi, na sončni le-
gi, 500 m do avtobusne postaje,
prodam. Kramer, Prožinska vas
22 c.
GRADBENO parcelo v Celju pro-
dam. Telefon 32-005.
Stanovanja
V Šentjurju prodam opremljeno
garsoniero z garažo. Telefon
dopoldan (063) 28-025.
gradbeni material
MALO rabljeno strešno opeko
»Folcer«, 1700 kom, po 3 din
kom, prodam. Janez Gradišnik,
Javornik 26, Svetina.
oprema
NOVEJŠO francosko posteljo in
starejše omare prodam zaradi
selitve. Ogled v nedeljo, 10. 2.
po 16. uri pri Špiler, Ulica frank,
žrtev 1 a, Celje.
SEDEŽNO garnituro, trosed, 2 fo-
telja, rjav pliš, novo, prodam
50% ceneje. Telefon 823-225.
ŠTEDILNIK, kombiniran, star 2 le-
ti, lepo ohranjen, ugodno pro-
dam. Telefon 25-174.
NOVO spalnico in dvosed prodam.
Telefon 37-940.
SEDEŽNO garnituro prodam. Tel.
29-986, od 12. do 14. ure.
PRALNI stroj Gorenje in otroško
posteljico, prodam. Tel. 28-237.
ETAŽNO peč Emoeentral 20 pro-
dam. Anton Rebernik, Tel. 721-
590.
FRANCOSKO posteljo 160x190
prodam za 1000 din. Tel. 35-814.
POSTELJO, rabljeno, ohranjeno in
dvodelno omaro Garant ter peč
na trdo gorivo, prodam. Ponud-
be: »VRANSKO«.
OPREMO za trgovino: police, vitri-
ne - furnir mahagonij, staro ju-
nij 90, prodam. Tel. 25-001, 24-
001.
AEG TERMOAKUMULACIJSKO
peč, 3 KW, novo, prodam. Tele-
fon 29-730.
PLINSKO peč savio za centralno
ogrevanje, novo, na mestni plin,
prodam po tovarniški ceni. Inf.
pri Mešič, telefon 27-100.
akustični aparati
- glasbila
KLAVIR, starejši, srednje velik in
nov klarinet amati, prodam. Te-
lefon (063) 856-219.
GLASBENI stolp grunding,
2X100W, s CD gramofonom,
nov, deklariran, prodam. Tele-
fon 27-503.
SATELITSKO anteno, novo In vi-
deorekorder prodam. Telefon
773-137.
AVTOTELEFON spacemaster, do-
met 45 km, letnik 7. 90, prodam.
Telefon 25-001, od 7. do 23. ure.
PIANINO čaika, dobro ohranjen,
ugodno prodam. Telefon 37-925,
ves dan.
RAČUNALNIK AT 286, nov, cari-
njen, komplet z monitorjem pro-
dam za 1300 DEM dinarske pro-
tivrednosti. Možen dogovor za
hard disk. Telefon 29-517.
BARVNI TV, obnovljen ekran, še
v garanciji, ugodno prodam. Inf.
31-393.
KRAVO, drugega teleta brejo in
telico, težko 450 kg, prodam.
Razgorce 2, Vojnik.
PRAŠIČA, 140 kg, prodam. Golo-
granc, Ogorevc 3, Štore.
NEMŠKEGA ovčarja in domačega
prašiča prodam. Telefon 701-
800.
KRAVO, mlado, s teletom, pro-
dam. Rožanc, Grobelno 133.
KRAVO, sivorjavo, 8 mesecev bre-
jo, prodam. Korenjak, Lokarje 3,
Šentjur, telefon 742-189.
PLEMENSKEGA kozla srnaste pa-
sme, nujno prodam - ugodno.
Krivec, Fužine pri Vitanju.
BIKA 500 kg za nadaljnjo rejo,
ugodno prodam. Tel. 770-093.
MLADIČE nemškega ovčarja, či-
stokrvne, brez rodovnika, odlič-
nih staršev in sladko seno, pro-
dam. Drago Jug, Ipavčeva 18,
Šentjur.
KOKOŠI v začetku nesnosti, rjave,
grahaste in bele, tudi za zakol,
prodamo. VVinter, Tel. 33-751.
ostalo
Prava trgovina
za vaš avto
Celje, Čuprijska 9
Tel. 24-025, 24-303
Nudimo vam
olje CASTROL
Mariborska 1, tel. 26-655
Prodajalna z modnimi
oblačili
za prosti čas
MIKICE, HLAČE,
KRILA, BLUZE,
JAKNE,
TRENIRKE...
Vsi izdelki so kreirani za mladostni
stil oblačenja. Cene so
najugodnejše. MAXIM, SAJ VESTE,
TISTI Z ZELENO PIKO NA ČRKI I!
IZREDNA PRILOŽNOST
v ODPRODAJO VAM NUDIM BREZHIBNE STROJE
ZA PLASTIČARSKO DELAVNICO V KOMPLETU,
S 50% KREDITOM NA 10 LET, IN SICER:
- STROJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE 4 KOM.
- STROJ ZA MLETJE
- SUŠILNO KOMORO
- VELIKO DELOV ZA STROJE IN VEČ ORODIJ ZA
BRIZGANJE TER CCA RAZNIH VRST PLAST.
GRANULATOV.
Vsi stroji so v obratovanju, možnost najetja
delavnice in nadaljevanje dela takoj. Telefon
732-686, po 20. uri.
Najboljša pot do novega
avtomobila in hiitrega
servisa:
AVTO BRANCE
SERVIS BRANCE
LAŠKO
El<sl<luzivna ponudba
CHEVROLETOV in
GOLFOV
(tudi staro za novo
- dobava takoj)
telefon: 063/731-282
Planinsko društvo
Zabukovica
oddaja v najem
planinski dom na
Homu.
Interesenti, pošljite vloge
s kratkim opisom zamisli o po-
slovanju postojanke, najkasne-
je do 20. 2. 1991 na naslov:
Planinsko društvo Zabukovica,
63302 Griže.
Po izteku roka za prijavo bodo
interesenti o izbiri pisno obveš-
čeni.
NOVO italijansko tuš kabino ugod-
no prodam. Telefon 31-104.
OLJNI GORILEC, 2 stopenjski,
s krmilno omarico - VVeishaupt
do 2000kg/eal, ugodno prodam.
Inf. po 20. uri 732-686.
NOV gumi voz 15 eol prodam. Te-
lefon (063) 821-556.
PRODAM Z 750, letnik 82, reg. do
decembra, lahko prikolico - naj-
primernejšo za fička ali 126, tri-
vrstno harmoniko Melodija in
Lubas. Zvonko Prevolnik, C
v Laško 12, Celje, telefon 29-
135.
POHIŠTVO, električno, plinsko in
kijpersbusch peč, sedežno gar-
nituro, prodam. Telefon 27-217.
dopoldan.
OTROŠKO posteljo, kolo »Kekec-
in smuči 120em prodam. Cepuš,
Celjska 59, Laško.
GARAŽO v garažni hiši na Lavi
prodam. Informacije vsak večer
od 20. do 21. ure na telefon 31-
079.
GARAŽO prodam v centru Šentjur*
ja. Informacije telefon 772-115,
po 16. uri.
Komisijska
prodajalna
sprejema in prodaja:
videorekorderje-playerje,
barvne TV sprejemnike, radio
aparate, gospodinjske aparate,
glasbila, belo tehniko,
betonske mešalce in ostale
gradbene stroje, ter gradbeni
material - vso tehnično blago.
Trgovina Fortuna, Mariborska
122, Celje, telefon 35-619.
Živali
UdALI OGLASI - INFORMACIJE

7. FEBRUAR 1991 - STRAN 31
CTI NTERNATIONAL —,
Consulting & Trading Internotionol d. o. o.
63000 Celje, Titov trg 3/11., Slovenijo - YU
Tel +63/21-132, 26-828, direktor 21-837
Fax +63/24-050
fiudimo vam tudi vse vrste zunanjetrgovinskih uslug!
Ker gre z novim avtomobilom vse bolje, vam iz našega standardnega
programa ponujamo:
SUZUKI, MAZDA, HONDA, FORD, TOVOTA, NISSAN, DAIHATSU
NASLOV, KI MU LAHKO ZAUPATE!
ELEKTRO
TRGOVINA
SERVIS Zldanškova 25.
tel.: 28-653
popravljamo:
- male gospodinjske
aparate
- akustične aparate
- električna orodja
- elektro instalacije
(VSEH ZNAMK IN
PROIZVAJALCEV)
Prodajamo:
- satelitske sprejemnike
- vse vrste električnega
materiala po ugodnih cenah
TELICO sivo rjavo, brejo 7 mese-
i    cev. Traktor Ursus, 200 delovnih
ur, prodam. Franc Kuder, Vrbje,
Žalec.
PRIKOLICO za osebni avto pro-
dam. Tel. 712-313.
SEMENSKI krompir jerla in desire
prodam. Jože Jenko, Virmaše
32, Škofja Loka, tel. (064) 632-
269.
BRUNARICE Glin Nazarje, TIP B-
16, velikosti 18 m' na ključ, no-
ve, primerne za vikend ali vrtne
hiške,  otroško  dirkalno  kolo
5 prestav, cena po dogovoru,
prodam. Tel. 701-441.
ČEBELNJAK S Čebelarskim oro-
djem, ugodno prodam. Tel. 731-
174.
PLEMENSKE telice, visoko breje,
težke okrog 600 kg in kvaliteten
rezan hrasL ugodno prodam.
Miha Kolman, Polana 24, Jurklo-
šter, tel. 783-263.
PAJEK-obračalnik 230 in 2001 do-
mače slivovke, zelo ugodno
prodam. Inf. na tel. 784-215.
HLEVSKI, domač gnoj, večjo koli-
čino, prodam. Franc JekI, Zado-
brava 34, Škofja vas.
KRMNO peso, domače vino Izabe-
la in kravo sivko, dobra molzni-
ca, prodam. Vera Ošlovnik, Pe-
pelno 3, Šmartno v Rožni dolini.
TRSNE sadike, 15 sort, izabelo,
jurko, šmarnico, prodam. Tel.
884-193.
OBLAČILA po meri 50% ceneje.
Tel. 701-237, po 15. uri.
BREJO telico  simentalko, APN
6 avtomatik 3, prodam. Dušan
Mastnak, Krajnčica, Šentjur pri
Celju.
KOMBINIRAN otroški voziček ro-
ky prodam. Telefon 31-787.
•MIK-MATIC«
1)R.\C;.\N Mil I NK()\ K
(I! ir. M.ARIMORSK A I 1'»
Trgovina za nakup ob
vsakem času
- živila
- pijače
- delikatesa
- kruh, mleko
in še in še..
NON STOP O do 24
RAZNE starine in tehnično blago
poceni prodam. Inf. na telefon
(063) 35-433, popoldan.
BREJO sivko prodam ali zame-
njam za jalovo kravo. Prodam
tudi kobilo norik (pripuščeno),
kosilnico laverda in tračni obra-
čalnik. Telefon 884-102.
DELE za Citroen 1,3, nove, pro-
dam. Telefon 856-130.
GARAŽO Na zelenici prodam. Te-
lefon 21-973 in 26-953.
GARAŽO v Novi vasi (Pohorska)
ugodno prodam. Telefon 32-702,
po 16. uri.
ZASTAVO 750, govejo preprogo,
motorno žago, prodam. Telefon
29-966.
POROČNO obleko, dolgo, za no-
sečnice, prodam. Inf. na telefon
33-146.
LADO, 84, po delih, 2 okni, neza-
stekljeni, 165 x 120 cm, štedilnik
4 -I- 2 ter hladilnik, 1501, prodam.
Telefon 882-781.
ELEKTRIČNO mesoreznico, čistil-
no napravo »micko«, zimski
kombinezon in bundo (13-38),
vse novo, ugodno prodam. Tele-
fon 711-500.
BRUSNE kamne in stojala za žrm-
Ije ugodno prodam. Telefon 741-
556.
GARAŽO Na lipici prodam. Šifra
GARAŽA.
SEDEŽNO GARNITURO v dnevni
sobi (trije fotelji krat tri, ležišče),
izredno dobro ohranjeno in po
ugodni ceni. Telefon (opoldne in
zvečer ob TV dnevniku): (063)
713-438.
VENTILATOR za dosu&evanje se-
na in traktor obračalnik, kupim.
Anton Očko, Zg. Rečica 1,
Laško.
126 P, letnik 85/86, kupim. Telefon
34-760, popoldan.
Za R 5 GTL kupim armaturo in kolo
volana. Telefon 776-783.
POŠTENA mlajša družina kupi ali
prevzame kmetijo brez nasled-
nika ali pa ostarele brez svojih
otrok. Vsi osamljeni naj se javijo
pod šifro: POŠTENJE.
STANOVANJA
ZAMENJAM 3 sobno stanovanje
za enako v Celju. Inf. na telefon
(063) 24-514, petek od 15. do 17.
ure.
SOSTANOVALKO sprejmem
v opremljeno sobo s souporabo
kuhinje in kopalnice. Ponudbe
na telefon 21-102.
ZAPOSLITEV
MARKET MIX Velenje, Koroška
8 C. Zaposlimo več prodajalk ži-
vilske stroke. Pričetek dela
v aprilu. Vloge s kratkim življe-
njepisom na naslov: Žagar, Čo-
pova 6, Žalec.
ACTIVE d.o.o. nudi dober zaslužek
s prodajo uvoženih tekstilnih iz-
delkov. Telefon (062) 36-068, od
9. do 11. in od 16. do 20. ure.
NUJNO potrebujemo šiviljo - kro-
jača, čevljarja in delavca uni-
verzalnih sposobnosti za nepo-
poln delovni čas, redno ali ho-
norarno. Telefon 721-520, med
19. in 20. uro.
NA POLZELI takoj potrebujemo
dobrosrčno gospo za varstvo
enoletnega Filipa. Telefon 731-
587, po 18. uri.
PRI PRODAJI izdelka, uspešnega
doma in v tujini, vam nudimo
odličen zaslužek. Telefon (064)
46-205, popoldan.
FRIZERKO s prakso in pripravnico
sprejmem takoj v delovno raz-
merje. Telefon 813-393.
IŠČEMO natakarico. Inf. na tele-
fon (063) 841-781.
PRIPRAVNIŠTVO nudim ženski
osebi gostinske stroke. Bife
Šmartno v Rož. dolini. Telefon
776-553, najbolje od 7. do 8.30
zjutraj.
NUDIM honorarno delo z izrednim
zaslužkom. Dogovor vsak petek
ob 17.30 v hotelu Rubin v Žalcu.
PRODAJALKA išče honorarno de-
lo. Ponudbe pod ZANESLJIVA.
VZTRAJNIM akviziterkam nudim
dober zaslužek. Lasten prevoz
ni pogoj. Telefon 27-365, med
17. in 18. uro.
MLAJŠEMU upokojencu, veščemu
čevljarskih spretnosti in pri-
pravljenemu delati tudi v trafiki,
nudim honorarno zaposlitev. Ši-
fra POMLAD.
ŽELIM zaposliti kv. frizerko žen-
ske in moške stroke z večletno
prakso. Pavina Vrečko, Dobrna
10.
SPREJMEM delo na domu. Ponud-
be pod šifro STISKA.
TRGOVINA Prima nudi nezaposle-
nim prodajo gospodinjskih pri-
pomočkov. Organizira prevoz in
dober zaslužek. Telefon 857-
319.
Če si želite dobre zaposlitve - ho-
norar neomejen - pokličite 33-
092, četrtek in petek, od 14. ure
dalje.
PAMETNO bi rad vložil večjo koli-
čino denarja (400.000 DEM). Po-
nudbe za sovlaganje pošljite
pod (3 X 3).
LEKTORIRANJE diplomskih in se-
minarskih nalog. Telefon 721-
679.
MIZARSTVO IN MONTAŽA Srečko
Bračko, vam nudi montažo vseh
vrst opaža, parketa, talnih
oblog, predelnih sten, pohištva,
itd.Telefon 746-141.
POPRAVILA obdelovalnih strojev
ter hidravličnih in ekscentričnih
stiskalnic. Telefon 742-228 po-
poldan.
ROLETE v vseh barvah montiram,
popravljam. Telefon 31-776.
FIRMA Divjak, d.o.o., Šempeter,
fotokopira A-4 in A-3 format, po-
večave - pomanjšave. Telefon
in Fax 701-440, popoldan.
IŠČEM primeren prostor za oprav-
ljanje manjše dejavnosti v sre-
dišču Laškega. Telefon 732-759.
GOSTIŠČE
PLEVČAK Prebold
vabi na
pustovanjI
9. 2. 1991, ob 20.00
Rezervacije: tel. 701-030
Iščem soinvestitorja za
gradnjo
TENIS HALE
v LAŠKEM.
Cenjene ponudbe na tel.
732-186.

TRCflK-SGV
too JALEC Šlandrov Irg 34«
Prodaja:
- sladkor v 50 kg vrečah
- 9,70 din/kg
- sveže praženo kavo Tropik,
ki jo dobite v vseh
prodajalnah na Celjskem
območju
- južno sadje za groslstično
prodajo po zelo ugodnih
cenah
Vse informacije na tel.:
(063) 713-930, od ponedeljka
do petka od 9.-11. ure._
BODOČI čistilni servis sprejme
čiščenje stanovanjskih hiš, po-
slovnih prostorov, zasebnih hiš.
Možna manjša popravila. Cene
konkurenčne. Milan Turnšek,
Škapinova 2, Celje.
NAJAMEM lokal za trgovino ali
prostor z možnostjo preureditve
v Celju ali okolici. Cenjene po-
nudbe na tel. 27-166, po 16. uri.
SERVIS zamrzovalnikov! Če vaša
skrinja pušča vodo, rosi ali le-
deni na zunanji strani in nepre-
kinjeno dela, pokličite servis, ki
pride k vam na dom. Dobite 3-
ietno Jamstvo. Žlahtič, Zagreb-
ška 54, Ptuj, tel. (062) 774-806.
ŽALUZIJE, rolete, dobavljam,
montiram in popravljam. Tele-
fon (063) 39-612.
ROLETE in žaluzije v več barvah
izdelujemo in montiramo. Tele-
fon 24-296.
POTREBUJEM 3000 DEM posojila
za dobo 2 do 3 mesecev. Šifra
URADNA POGODBA +- 1000
DEM.
ZAMRZNIL vam Je vodovod ali
centralna. Pokličite na telefon
(063) 36-853.
Štefan Šomen, Vrnjačke banje 5,
Velenje, razveljavljam servisno
knjižico za R 5 campus.
V NAJEM vzamem kmetijo z mož-
nostjo kasnejšega odkupa ali
starejših ljudi. Telefon 852-001.
KVALITETNO in poceni polagamo
ladijski pod, mavčne plošče,
zvočne in toplotne izolacije ter
vse ostale stenske in stropne
obloge. Montiramo tudi predel-
ne stene in adaptiramo celotna
podstrešja. Možnost plačila tudi
na krediL Telefon 741-249.
MOŠKI zrelih let, z dobro pokojni-
no, avtom in kmetijo (49,5 ha)
v prelepem gorskem kraju nad
Solčavo, išče življenjsko druži-
co za skupno življenje. Zažele-
na starost do 60 let in kratek
življenjepis. Prijave pod šifro
»SAVINJSKA«.
GRADITEUI POZOR! Po ugodnih
cenah izdelujem peči in bojierje
za centralno in solarno ogreva-
nje. Telefon 39-878.
IŠČEM upokojenca za pomoč pri
vzdrževanju vikenda v Dram-
IJah. Ponudbe pod: »OB-
ČASNO«.
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko,
angleščino. Prevajam strokov-
no angleško literaturo. Telefon
37-315.
V VARSTVO vzamem otroka. Tele-
fon 24-949.
POSLOVNI prostor v centru - »Vo-
fra total" - v Žalcu, oddam v na-
jem. Informacije telefon 714-218
ali zvečer 24-240.
ZAHVALA
Srčna zahvala
gasilcem iz Šešč in
Matk in tudi drugim,
ki so nama nudili
hitro pomoč
mama Volmut
in sin Slavko

Direktor in glavni urednik: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Redakcija; Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš. Robert Gorjanc, Brane Jeranko, Urška Koleno, Nada
Kumer, Edo Einspieler, Edi Masnec, Rado Pantelič, Mateja
Podjed, Milena Brečko-Poklič. Franček Pungerčič, Ivana Sta-
mejčič, Zdenka Stopar, Tone Vrabl, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Vera Orešnik.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: D.P. Delo, Tisk časopi-
sov in revij p.o.. Ljubljana, Titova 35.
Cena posameznega izvoda je 20 dinarjev. Mesečna naročnina je
70 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 2.000 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - Novi tednik. Trg V. kongresa 3 a.
Celje. Telefon: 29-431. telefax 25-506.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Trgovina ZOYA
Vida Medved
ŠKOFJA VAS
POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN MOŠKIH,
ŽENSKIH IN OTROŠKIH OBLAČIL
AKCIJSKA PRODAJA:
- KRMILNA MOKA po 2,95 din
Ob nakupu nad tisoč dinarjev dobite še 10% po-
pust, nad 500 din pa 5% popust (popust ne velja za
akcijsko prodajo in cigarete). Blago vam po želji
dostavimo na dom.
Trgovina ZOYA, Vida Medved, Škofja vas.
ROMANA
SALOBIR
OPTIKA SALOBIR
šlandrov trg 23, Žalec
telefon: 713-250
odprto od 9. do 18. ure
- nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure naprej
- velika izbira domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev ter
očal priznanih izdelovalcev: FERARI, GUCCI, MISSONI.
FERRE. SAFILO, LAURA BIAGIOTTI
- uvožene dioptrijske plastične leče za očala
- fotostekla
- aparat za avtomatsko določanje vida (REFRAKTOMETER)
Podjetje
IGM »GRADNJA« ŽALEC
razpisuje prosto delovno mesto
vodje komercialnega sektorja
Pogoji:
- visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri
- pet let delovnih izkušenj
- aktivno znanje enega tujega jezika
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s pol-
nim delovnim časom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev za
razpisano delovno mesto naj pošljejo kandidati
v osmih dneh po objavi razpisa na naslov:
IGM »GRADNJA« ŽALEC, Latkova vas 45/b, 63312
PREBOLD.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
32. STRAN - 7. FEBRUAR 1991
NT&RC
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
• Drago R. je imel v po-
nedeljek ponoči težave
z nosilnimi okončinami.
Ker mu je zmanjkalo moči,
se je zleknil kar v pritličju
stanovanjskega bloka ob
Ljubljanski cesti. Ker pa
tovrstne prenočitvene sto-
ritve stanovalcem niso bile
povšeči, so poklicali na po-
licijsko postajo. Skupno so
potem ugotovili, da je za
Dragove mehke noge kriva
glava, ki jo je nezaželeni
gost ta dan pridno oskrbo-
val z alko-napitki.
• Prešeren se je v torek
zvečer v grobu obračal. Do-
bro ime ulice z njegovim
imenom, sta v Celju skruni-
la dva Šentjurčana, Anton
O. in Božo V. Po mestu sta
se drla v duetu, vmes pa sta
imela solo vložke. Miličnik
ju je blagohotno opomnil,
da njun nastop ne sodi
v nobeno alter-sceno, pa to
ni nič zaleglo. Neubogljiv-
ca bosta zdaj morala k sod-
niku za prekrške.
• Malo pred polnočjo se
je obupana mamica obrnila
na policiste, saj ji kaj dru-
gega ni preostalo. Pijani
sinko je namreč svoj pri-
hod domov naznanjal z raz-
bijanjem stanovanjskih os-
novnih sredstev in drobne-
ga inventarja. Ob prihodu
mož postave se je mladec
že toliko umiril, da je smel
prespati doma. Ker pa je
počenjal neumnosti, mu
sodnik za prekrške ne uide.
• Ko je v četrtek padel
mrak, se je zmračilo tudi
Silvestru L. Možakar je
z razgrajanjem po Oblakovi
ulici tako zelo vznemiril
občane, da so priklicali po-
liciste. Silvo pa se za njih
prisotnost ni dosti zmenil,
zato še je zjutraj prebudil
v druščini njemu enakih
cvetkarjev.
• Cestnoprometno zme-
do je v četrtek okoli desetih
ponoči povzročal nezna-
nec, ki se je majal po Deč-
kovi cesti in se postavil
v vlogo prometnega usmer-
jevalca. Jezni vozniki so ga
prijavili, a jo je še pravi čas
popihal do prvega varnega
naravnega zaklonišča.
• Od same pijanosti je
Miha L. obležal v soboto
popoldne pred samopo-
strežnico v Trubarjevi ulici.
Bolezen ga je tako zelo na-
padla, da sploh ni več mi-
gal. Občani so se, seveda,
prestrašili in poklicali poli-
ciste, ki so Miho odpeljali
v celjski Zdravstveni dom.
Misleč, da so svoje delo
opravili, je spet pozvonilo.
Tokrat se je oglasil zdrav-
nik in povedal, da Miha raz-
graja in odklanja zdrav-
stvene storitve. Očitno si je
toliko opomogel, da je bil
sposoben za transport in iz-
treznitveno terapijo, ki je
zalegla.
• V stanovanju na Te-
harski cesti je bil v soboto
pravi direndaj. Daje hrupu
in pretepu treba stopiti na
prste, so se odločili sosta-
novalci, ko so poklicali po-
hciste. Ti so se srečali z me-
šano trojico v postavi: Rudi
L., njegova soproga in Voj-
ko S. Ker so se delali norca
iz javnega reda in miru, bo-
do šli vsi trije k sodniku za
prekrške.
• In še ena cvetka za so-
botni pušeljc. Malo pred
enajsto ponoči je Stanko K.
zaprosil za policijsko po-
sredovanje, ker sta se na-
denj spravila dva sokrajana
s Košnice. Bila sta dokaj ui-
gran par, saj sta bila brata.
• Z močjo visoke stop-
nje po alko-lestvici, je
Franc K. iz Šentjurja vrgel
kozarec po tleh. Dogodek
je v nedeljo dopoldne prija-
vila točajka iz restavracije
na železniški postaji v Ce-
lju. Ta je Francka razjezila,
ker ga je spomnila, da ji je
dolžan stotaka. Po obisku
sodnika za prekrške si bo
nakopal dodatne stroške.
M. A.
Vse vec kriminala
Tatovi in viomiici so vse lioU organizirani
Značilnost lanske krimi-
nalitete na Slovenskem je,
da so se organi za notranje
zadeve soočali z vse bolj or-
ganiziranimi, agresivnimi
in nevarnimi oblikami kri-
minalitete, zaskrbljujoč pa
je tudi podatek, da je vse
več storilcev kaznivih de-
janj med mladino.
Lani je bilo največ kazni-
vih dejanj storjenih na ob-
močju UNZ Ljubljana-me-
sto (10444), sledijo UNZ Ma-
ribor (6005), na tretjem me-
stu je celjsko območje UNZ
(5280), sledijo pa še UNZ
Kranj (2942) in UNZ Ljulja-
na-okolica (2803). Najmanj
kaznivih dejanj je bilo storje-
no na območju UNZ Postoj-
na (581). V primerjavi z le-
tom 1989 so kazniva dejanja
v porastu na območjih UNZ
Kranj, Koper in Slovenj
Gradec.
Lani so organi za notranje
zadeve obravnavali 30 787
kaznivih dejanj zoper druž-
beno in zasebno premoženje,
kar pomeni za dobrih 7 od-
stotkov manj kot predlani.
Med premoženjskimi delikti
so porasle tatvine (za 3 od-
stotke), ropi (9 odstotkov),
goljufije (34 odstotkov) in iz-
siljevanja (117 odstotkov).
Pri premoženjskih delik-
tih, zlasti pri vlomih, sloven-
ski kriminalisti ugotavljajo
vse boljšo organiziranost in
mobilnost posameznih sto-
rilcev in skupin. Značilno je,
da prihajajo določeni storilci
ali skupine na določena ob-
močja samo zaradi namena
storitve kaznivega dejanja.
So vedno bolj drzni, sodob-
no opremljeni, motorizirani
in sposobni, da v kratkem
času izvršijo več kaznivih
dejanj. Kljub temu, da je
takšne storilce oziroma sku-
pine zaradi njihovega profe-
sionalnega delovanja težko
odkriti, so lani v Sloveniji iz-
sledili in prijeli več skupin in
posameznikov, ki so načrtno
vlamljali v stanovanja, hiše,
gostinske lokale, trgovine in
ostale objekte. Po dolgotraj-
nem in napornem delu je bil
lani prijet avstrijski držav-
ljan, ki je od septembra leta
1987 vlamljal v cerkve na
Slovenskem, ukradene sa-
kralne dragocenosti pa od-
našal in prodajal v tujini.
Pri ropih imajo delavci or-
ganov za notranje zadeve
opravka z vedno bolj agre-
sivnimi oblikami, beležijo pa
tudi več oboroženih ropov
na denarne zavode.
Medtem ko se kazniva de-
janja odvzemov motornih
vozil lani niso številčno po-
večala, pa je v porastu števi-
lo tatvin osebnih avtomobi-
lov. Še vedno iščejo okoli
100 vozil višjega kakovostne-
ga oziroma cenovnega razre-
da (predvsem znamk golf in
audi), ki so bila ukradena
v Sloveniji, p»o dosedanjih
raziskanih primerih sodeč
pa prodana na območju dru-
gih republik.
MARJELA AGREZ
Osumljeni
prijet
Na osnovi tiralice, ki jo
je Uprava za notranje za-
deve Celje razpisala za 16-
letnega A. M. iz Sodne va-
si, so ga 3. februarja prije-
li miličniki v Ljubljani.
Kriminalisti UNZ Celje
so ga, zaradi suma da je
storil kaznivo dejanje
umora Dragice Drame iz
Sodne vasi 63, privedli
k preiskovalnemu sodni-
ku, ki je za osumljenega
A. M. odredil pripor.
M. A.
Reševalci v stiski
Miličniki niso le nadlež-
neži, ki beležijo naše grehe,
ampak so cesto udeleženci
tudi v humanih kacijah, ta-
krat, ko gre za minute in ko
ustaljene poti reševanja iz
nesreč odpovedo.
Ko so v torek, 29. januarja,
izvedeli, da je odšel od doma
neznano kam osemdesetlet-
ni Franc, Čoki iz Roginske
gorce na Šmarskem, so se or-
ganizirano lotili iskanja sku-
paj s sorodniki in krajani. Po
dolgotrajni in naporni akciji
so ob pol desetih ponoči na-
šli pogrešanega. Ležal je
v svojem približno en kilo-
meter oddaljenem gozdu
v strugi manjšega potoka.
Ker je bil močno podhlajen,
sta mu dva miličnika takoj
nudila prvo pomoč, dokler
ga niso z reševalnim vozilom
prepeljali v celjsko bolnišni-
co. Franc Čoki bi bil gotovo
umrl, če ne bi bila akcija
šmarskih policistov in obča-
nov dovolj hitra in dobro or-
ganizirana.
Druga uspešna akcija je bi-
la v Šoštanju, kjer so se ve-
lenjski miličniki pridružili
občanom. Skrbelo jih je na-
mreč, da je s 44-letnim Ru-
dolfom Penškom nekaj na-
robe, saj ga že nekaj dni ni
nihče videl, na trkanje po
njegovih vratih v Cankarjevi
11 pa se tudi ni odzval. Obča-
ni so ob pomoči miličnikoi
v petek popoldne vdr
v Penškovo stanovanje, kje
je ležal v zelo slabem zdra\
stvenem stanju. Obnemogle
ga bolnika so najprej peljal
v bolnišnico v Topolšico, o(
tam pa v celjsko bolnišnico
Žalski miličniki pa so n«
mudoma ukrepali, ko si
v nedeljo dobili obvestilo, d
na Kidričevi ulici leži neg;
ben moški. Patrulja je ukr(
pala tako, daje obnemogleg
Igorja Mikeka (36) iz Vrbji
z vozilom milice odpeljal
v žalski zdravstveni dom, o<
tam pa, ker ni bilo na volj<
nobenga reševalnega vozila
še v celjski zdravstveni dorr
M./
Umrla zaradi
podhladitve
v nedeljo, 3. februarja
zjutraj so na travniku,
v bližini tovarne KIL
v Libojah našli mrtvo 46-
letno Marijo Klanšek iz
Kasaz. Delavci organe
za notranje zadeve so
ugotovili, da se je pokoj-
na prejšnji večer vračala
z dela, na poti padla ter
tam obležala. Ker je bila
noč zelo mrzla, je umrla
zaradi podhlajenosti.
MINI KRiMiČI
Roparska tatvina
K starejšemu občanu S. B.
iz Laš 19 je 2. februarja po-
poldne prišel M. J. (32) iz Pa-
račina in ga prosil za preno-
čišče.
Med kratkotrajno odsotnost-
jo gostitelja je gost v kuhinji
ukradel 15 tisoč dinarjev. To je
oškodovani takoj opazil in zah-
teval denar nazaj. V zameno ga
je osumljeni M. J. fizično napa-
del, ter nato pobegnil. Na begu
pa je bil le kratek čas, saj so ga
šmarski miličniki še isti dan
prijeli.
Prliet in priprt
Policisti iz Laškega so 1. fe-
bruarja zgodaj zjutraj ustavi-
li osebni avtomobil, ki ga je
vozil L. M. iz Radeč, sopotnik
pa je bil njegov sin A. M., prav
tako iz Radeč doma.
V avtu so našli več predme-
tov, ki so bili ukradeni, pri hiš-
ni preiskavi L. M. pa so polici-
sti zasegli predelano plašilno
pištolo za malokalibrske nabo-
je. Z zbiranjem obvestil je bilo
še ugotovljeno, da je A. M. sto-
ril več kaznivih dejanj na ob-
močju UNZ Ljubljana, precej
ukradene robe pa so našli pri
prijateljici osumljenega A. M.
v Ljubljani. Zadeva je bila toli-
ko zrela, da so miličniki s ka-
zensko ovadbo privedli A. M.
k preiskovalnemu sodniku, ki
je za osumljenega storilca
odredil pripor.
Čike ugašal na Ueh
v stanovanjski hiši v Ulici
skladateljev Ipavcev v Šent-
jurju je 30. januarja ponoči
zagorelo.
K Slavku B. je to noč prišel
znanec A. M. (33) in prosil last-
nika, če lahko pri njem prespi.
Slavko je prišleku dovolil in
mu ponudil posteljo v svoji so-
bi. A. M. pa ni bil lepih manir,
saj je v postelji vneto kadil, ci-
garetne ogorke pa ugašal kar
na lesenih tleh. V sobi je začelo
tleti in goreti, požar pa so po-
gasili šentjurski gasilci. Preno-
čitvena usluga je Slavka B. sta-
la okoli 10 tisoč dinarjev.
Vlom! tega tedna
v noči na 30. januar je nez-
nanec vlomil v avtomobil Za-
stava 128, ki je bil parkiran
v Štorah. Na hitro je demonti-
ral avtoradio, sproti pa po-
bral še nekaj druge opreme.
Isto noč je nekdo vlomil v ki-
osk na Levstikovi ulici, last B.
K. iz Celja. Odnesel je za okoli
tisoč dinarjev gotovine in ne-
kaj žganih pijač.
Naslednjo noč je bil vlom
v kiosk v Velenju. Storilec je
našel malo denarja, ukradel pa
je še nekaj živilskih izdelkov in
cigaretnih zavojčkov.
Zadnjo januarsko noč je nez-
nani storilec vlomil v avtobus,
ki je stal na parkirišču Glazija
v Celju. Ukradel je avtoradio
znamke blaupunkt in s tem L.
L. oškodoval za devet tiso-
čakov.
Iz prostorov strelske družine
Kozje je 31. januarja ponoči
neznanec, potem ko je vlomil
v hišo, ukradel malokalibrsko
pištolo.
V noči na 2. februarje nekdo
vlomil v avtomobil yugo, ki je
bil parkiran pred gostilno Po-
speh v Kasazah. Odločil se je
za ojačevalec za avtoradio
znamke philips.
Tretjega februarja pa je nez-
nanec vlomil v stanovanjsko
hišo, last J. C. v Krpanovi ulici
v Celju. Opravil je temeljito
hišno preiskavo potem pa, raz-
očaran, ker ni našel denarja,
odšel z nekaj kosi oblačil.
Našel jo je
mrtvo
ker devetinšestdeset-
letne Ele Marhart iz Šale-
ka 50 nihče že lep čas ni
videl, je njen sin v sredo,
31. januarja dopoldne,
vlomil v materino stano-
vanje. Bila je mrtva, kra-
jevna zdravnica pa je ugo-
tovila, da je umrla narav-
ne smrti.
Gorelo v stanovanju
v sredo, 30. januarja je okoli
poldneva zagorelo v stanova-
nju Marije Mihelič v Radečah.
Komisija je ob ogledu ugotovi-
la, daje Miheličeva šla iz stano-
vanja okoli 9. ure, pred odho-
dom pa je naložila gorivo
v tr^no žareč o peč. Zaradi pre-
gretja je zagorel kuhinjski ele-
ment ter nekcg drugega inven-
tarja. Gasili so gasilci iz Muflo-
na in člani prostovoljnega ga-
silskega društva iz Radeč. Ško-
de je za okoli 80 tisoč dinarjev.
Senik v plamenih
v ponedeljek, 28. januarja, je
okoli 14. ure, izbruhnil požar
na, gospodarskem poslopju
v Šeščah 17, last Marije Vol-
mut iz Šešč. V ognju je zgorelo
precej sena ter ostrešje objek-
ta. Požar so pogasili člani pro-
stovoljnegagasilskega društva
in sosedje. Škode je za okoli 50
tisoč dinarjev.
Požar v Juteksu
v obratu za proizvodnjo filca
žalskega Juteksa je zaradi tre-
nja pogonskega lež^a zagore-
lo. Požar je izbruhnil v soboto,
2. februarja dopoldne, ko se je
vnela juta ob ležaju. Požar je
zajel dve proizvodni liniji, po-
gasili pa so ga delavci sami.
Gmotna škoda znaša okoli 200
tisoč dinarjev.
Smrtni udarec
hloda
v torek, 29. januarja
zvečer je prišlo pri spravi-
lu lesa v gozdu v Jazbi-
nah do delovne nezgode,
ki se je končala tragično.
Pri vleki hloda se je le-
ta nenadoma zagozdil,
zadnji del pa je udaril An-
tona ogrizka (76) iz Jaz-
bin. Hudo telesno poško-
dovanega Ogrizka so pre-
peljali v celjsko bolnišni-
co, kjer je istega dne, oko-
li 22. ure, umrl.
93 POROČA
Z močo skopa zima je poskr-
bela, da je v minulem tednu
zagorel travnik na Golovcu, ki
so ga celjski poklicni gasilci hi-
poma zadušili. Uspešno je bilo
tudi gašenje ognja v hiši na
Mariborski cesti, ko se je v kle-
ti vžgal premog. Za popestri-
tev delovnega tedna so poskr-
beli pobledeli stanovalci bloka
v Milčinskega ulici, ki so jih iz
dvigala rešile spretne roke na-
ših gasilcev, podobne usluge
pa so bili deležni stanovalci iz
Kajuhove 10, s katerimi se je
poigrala ključavnica na vratih.
Tista dva nesrečneža, ki sta iz-
gubila ključe svojih avtomobi-
lov, sta bila gasilcem neizmer-
no hvaležna. En^stkrat so bili
delavci Zavoda za požarno var-
nost iz Celja v pomoč pri cest-
noprometnih reševanjih, kot
refren pa se v tedenskih poro-
čilih pojavljajo sirene, ki tulijo
in potem nimajo nič povedati.
Brez potrebe so se tokrat ogla-
sile Tekova sirena (štirikrat),
sirena Slovenijalesa v Zidan-
škovi (dvakrat) ter Lesninina
v Levcu in Kovinotehnina na
Hudinji. Same stare znanke.
M.A.
PROMETNE NEZGODE
Tujec v tovornjak
Zadnjega januarja se je ob
13.30 pripetila prometna nez-
goda na lokalni cesti v Sko-
marju, v kateri je bil en udele-
ženec hudo telesno poško-
dovan.
Italijanski državljan, voznik
osebnega avtomobila Asterio
Puntin (41), je vozil iz Skoma-
rij proti Padeškemu vrhu. Ko
je sekal levi ovinek, je z na-
sprotne smeri pripeljal voznik
tovornega avtomobila Srečko
Koprivnik (26) iz Resnika. Pri
trčenju vozil seje hudo telesno
poškodovala sopotnica v oseb-
nem avtomobilu Anna Cola-
vatti-Pintarič (497), italijanska
državljanka, ki so jo prepeljali
v celjsko bolnišnico.
Vozilo na strehi
Nezgoda, ki se je pripetila
v petek, 1. februarja ponoči
na regionalni cesti v Spodnji
Rečici, se je končala s hudo
telesno poškodbo sopotnika
v vozilu ter z gmotno škodo
okoli 400 tisoč dinarjev.
Darko Skaza (31) iz Strmca
pri Vojniku je vozil osebni av-
tomobil iz smeri Ljubnega pro-
ti Mozirju. V Spodnji Rečici je
v levem nepreglednem ovinku
zapeljal desno, nato zavil v le-
vo, potem pa je bočno drsel po
robu vozišča in trčil na nasip
ob cesti. Pri trčenju je vozilo
obrnilo tako, da je obstalo na
strehi. V nezgodi je bil huje
telesno poškodovan sopotnik
Jože Arh (36) iz Prnovega.
Kolesar v tovorni
avto
v nezgodi, ki se je pripetila
v soboto, 2. februarja popold-
ne, se je hudo poškodoval ko-
lesar.
Andrej Bastl (18) iz Pariželj
seje peljal s kolesom po lokal-
ni cesti proti Rakovljam. Pred
bifejem Ferlinc je trčil v nepra-
vilno parkiran tovornjak, last
Ivana Faleta iz Pariželj. Hudo
telesno poškodovanega kole-
sarja so prepeljali v celjsko
bolnišnico.
Podlegel po petih
dneh
Zaradi posledic prometne
nezgode, ki se je pripetila 25-
januarja, je v sredo, 30. januar-
ja ponoči v celjski bolnišnici
umrl Stanislav Hojnik (46) iz
Celja. Usodnega dne je pokoj-
ni Hojnik vozil kolo z motor-
jem po hodniku za pešce in tr-
čil v prometni znak.
Vsak petek
razkriva
RESNICO