Poitnina platana v gotovini SREDA, 16. SEPTEMBRA 1953 10 dinarjev , LETO V« LISI ZA DOBRO VOLJO IN SMEH • IZHAJA VSAKO SKLlk, Stev. 37 FASISTI NA KVADRAT — Ce bi se stepli s Lahi, bodo tako] kar dvakrat za Mussolinija. 11 — Obe roki bodo v zrak ttoleU NOVA ZBADLJIVKA — Italijanom so svoje čase rekli pri nas polen-tarjl. Danes Jim pravimo — pellentarjl. (pa Kaj bi botel sam predsednik Pellaf Trst mu zadiši kot mortadella. Prav hudo pogleda Izpod — čelia. pa ob meji * tanld zgago detla. (Bolj zategnjeno) Kmalu pa sprevidi vsa deiella: ta politika Je pogoreli*. Stgnora Lucla ta Vlcence Ima veliko pranje pri hiši. Preko ulice Je napela vrv In obesila nanjo moževo spodnje perila Ko se je mož opoldne vrnil Iz službe, JI Je že na vratih prlsolll mastno klo- ZLOBNOST tuto. Ko Je ogorteha soproga zahtevala pojasnilo, Jo Je brez besede peljal k oknu In JI pokazal vrv na kateri se je sušilo parilo. Slgnora Lucla Je ostrmela. Neznan zlobnež Je zraven moževega perila obesil plakat z napisom: »V Vlcend razobešene voJaSke zastave krajinskih, reškth In dalmatinskih prostovoljcev govore brez besed: Neosvobojenl bratje onkraj meje nas kličejol« ZADNJE PRIPRAVE Plšta tz Budimpešte je odšel na obisk k sorodnikom na vas. Ko mu je stri« Lajoš razkazoval žitno polje, se Je Plšta začudil: — Strte Lajoš, zakaj pa Je žito tako poležano? Stric mu Je žalostno pojasnil: — Počiva, ker se mora pripraviti na dolgo pot, ki ga še čaka takoj po žetvll JUNAŠKI ZAJEC Kakor Je poročal Reuter, navdušil Italijansko vojno Je italijanski lovec Cam-polungi v bližini Vigere v severni Italiji nagnal zajca v grmovje, odkoder mu ni mogel več pobegniti. Ko pa J* lovec pomeril pa zajca, *nu Je ta v smrtni stiski skočil v obraz. Pri tem se je lovčeva puška sprožila sama Irt je ubila lovčevega Psa. Zajec Je pri tem ostal nepoškodovan. Po vesteh agencije ANSA le ta primer junaštva tako INOZEMCITIS \ V Rim šla Anča Je zabita,' Je prišla nazaj — Anita, sedem dni Je tam bila in — slovensko več ne znat Zdaj po laško le še psuje in ljudem pripoveduje: »Tam Je vsega * very much, tam vsak cestni pometač Italijansko govori, tam vsakdo kot grof živi...« Anča • oh pardon! - Anita, Sc ste kruha že presita, vprašam vas: Cemu, zakaj Dotlej ste prišli nazaj? ČUDNO KOSILO — Danes sem se pa na-žrl sovjetske propagande, Zena ml je za kosilo pripravila goloba v golažu. VELIKO ODKRITJE Madžarski časopisi so odkrili te dni senzacionalno novico, da je že pred 25 leti prvi letel s helikopterjem neki — Madžar. Bojimo se, da je vest malce preuranjena. Kajti sovjeti še do danes niso našli človeka, ki Je prvi izumil helikopter Stvar nekoliko diši po nebudnostl in bi še Utegnila Imeti resne posledice za madžarsko vlado! Seveda — razen če ni bil Jo Madžar — naturaliziran *uz... ministrstvo, da je takoj pozvalo imenovanega zajca po dnevnem tisku in po radiu, naj se javi v generalštabu zaradi prevzema komande nad jurišnlml oddelki Italijanske vojske. Po zadnjih poročilih Je zajec ponudbo odklonil s sledečo motivacijo: — Bojim se, da bi bil za komandanta take elitne edinice le malo — prepočasen! PRAVO IME Postal Je slaven kar čez noč novinar Terra. Mi smo krstili ga kar za Provoka-Terra, PES V CIVILU "Neka Berlinčanka je v časopisu zasledila takle oglas: »Naprodaj je čistokrven zdresiran policijski pes za 100 mark z dostavitvijo na dom.« In ker se je Berlinčanka počutila na tem svetu nekam sama, se je omehčala in se pogodila z lastnikom za nakup psa. Nekaj dni pozneje so JI psa pripeljali na dom. Toda Berlinčanka se ie močno začudila, kajti pes je bil po svoji zunanjosti bolj podoben salonski živalic! kot pa čuvaju ali branitelju. In vsa iz sebe je telefonirala bivšemu lastniku, ki na jo je potolažil: »Nič se ne razburjajte, gre za pravega policijskega psa. Ce izgloda d-igačen. Je to le zaradi tega. ker sem ga dobil iz Vzhodne Nemčije bil je namreč pri tajni policiji...« »VorwSrts, Kameraden, Fiihrer se vam zahvaljuje!« ZDRAVICA Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, ko ne bo več v modi le Špirit — maligan, ko ne bo voda plus kislina, sladkdr * dodatkom glicerina in žveplo - glavna sestavina za krščevanje vina... KOT NALAŠČ — Zadnje čase ne morem skoraj ničesar jesti. Ko* maj, da Se lahko pijem vodo . . — Potem vam lahko priporočim, da se abonirate pri nas na kosilo in večer-So! NI RES — Slišal sem, da ste v podjetju precej nepriljubljeni. Ali Je res, da so vam ie takoj po prihodu tz aiesto metali gnila Jabolka v dobrodoilleof — Da. Ampak tudi ploskali SO . . 4 — Res? — Da, vsakokrat, ko me Je kdo ta del! DOBESEDNO — Ali Je res, da Jo Je val blagajnik pobrisal? — Stimal — to z njim upravnikova Žena? . — Stimal — In blagajna? j — Tu pa ne Stimal ' LETOVI5CARSKA — Pa Je soba lepa iu čista? — Ena najboljših, kar Jih imamo. — Kaj pa stenice, bolhe? — Vse so zdrave kot ribe v vodil V DVOMU — Danes J« bil nekdo pri meni, ki se Je zelo zanimal zate ... — Odkod pa je bil? Od časopisa ali iz notranje uprave? VZROK — Ze odhajate? Jaz sem pa mislil, da ste ljubitelj glasbe . . — Seveda sem. Prav zato tudi odhajam! ZAKAJ PA NE? — Poslušajte, mož, ampak vi lovite divjačino vendar z lanskoletno lovsko izkaznico! — Seveda. Streljam namreč samo tisto divjad, ki je lansko leto nisem zadel ... TUDI TUJEC Jaka so vrača pozno ponoči prijetno okajen domov Ko pride čez most, se ozre v nebo in zagleda na njem veliko rdečo kroglo Ves začuden ogovori prve-gp. človeka, ki ga sreča: — PosluSajte, prijatelj, ali je to sonce ali luna? Vprašani mu odvrne s kolca ločim glasom: — Tega vam, na žalost, ne morem povedati. Tudi Jaz sem tukaj — tujec! TORNA ELEKTRIKA Po vesteh Iz Sofij« so se zadnje čase v mestu strahovito razmnožile mačke. Tuji opazovalci pripisujejo naglo razmnoževanje mačjega rodu zadnjim ukrepom vlade za omejitev po-troSnje električne energije, ki dovoljuje posameznim gospodinjstvom mesečno uporabo 6 kilovatov toka. Pričakujejo, da bodo »veliki bratje« v kratkem poslali v Bolgarijo večjo po-Siljko bolh za modernizacijo in tehnično izpopolnitev teh novih bolgarskih central torne elektrike. Kvaliteta sovjetskih bolh je najboljše jamstvo, da se bodo bolgarske mačke potem kar avtomatsko praskale in na ta način pro- izvajale ceneno torno elektriko — za izvoz v bratsko Sovjetsko zvezo! BOGASTVO V Parizu. Sin je očetu pripovedoval: »Se spominjal Lojzeta? Tistega, ki Je pred letom dni odšel v Ameriko? No, včeraj sem prejel njegovo pismo. Pomisli, čez lužo so Je odpeljal z enim parom raztrganih čevljev, zdaj pa se Je že dokopal do osmih milijonov!« »Kaj potem?« j« vprašal oče. »Kaj bo x osmimi milijoni raztrganih čevljev?« V privatni ordinaciji & — Ocnttemea, dobro premislite: to b! mlečen zelrt MOC ŠTEVILK Bilo J« to v &Hh» !n> J« ■lavna italijanska armada ie prinašala blagoslov svoje dvatisočletne kulture v naše kraje in ga belila s neprimernim Junaštvom svojih vojakov, črnosrajčnikov In podobnih kulturo-noscev. Ta Junaštva pa je bilo treba tudi dokumentirati pred svetom in lastnimi ljudmi. Za to pa so Številke najprepričljivejše sredstvo: Tako so nekje na Dolenjskem Italijani ujeli leta 1942 štiri pastirje in pastirico. Po starem, preizkušenem receptu jih ja komanda v Novem mestu, kamor so jih prignali pod ojačeno stražo, prekrstila takoj v bandite in Javila V Ljubljano svoj veliki vojaški uspeh. Tenente, ki Je v Ljubljani prvi sprejel to vest, se je nekoliko zamislil nad tem številom. Štiri in ena — hm — nekoliko malo je za poročilo signoru colonellu! Gotovo bo zopet rohneli Zato je kratkomalo združil obe številki in napisal v poročilo namesto štiri in ena, kar enainštirideset. Colonello se je pravkar izdatno urezal pri britju (bril se je sam Iz strahu, da mu kakšen brivec-bandito ne bi prerezal dragocenega vratu) ln zalival rano s potoki dišeče vode: »Kako, samo enainštirideset partizanov? To je sramota za slavno italijansko vojskol To je treba popraviti!« — Toda kako? Colonello se je zamislil nad poročilom. Nato je vzel košček papirja in pričel računati. Računal je in računal, dokler ni končno preračunal, da je bilo uničenih 35 partizanskih bataljonov. S tem poročilom je odšel do signoTa generala. Slgnor generale je debelo pogledal — to število mu je bilo le nekoliko prene-verjetno — vsaj za hišno uporabo! »Kako ste dobili to število, slgnor colonello?« (Sna Iz »davnih časov«) »Enostavno, slgnor generale! Kot vemo, ao partizanski bataljoni zelo majhni, izredno ipajhnll Recimo, da Ima Vsak po sedem ljudi...« »Ma — questa ide«, slgnor colonello! Ta je le predebela!« Nato pa se je slgnor generale le zamislil in končno pristal na to colonel-lovo predpostavko — že zaradi Rima ln očitkov iz generalštaba . . . Toda, kako je lz enainštiridesetih partizanov dobil colonello petintrideset bataljonov, pa Čeprav samo po sedem ljudi, tega le ni mogel razumeti. Tedaj je colonello zopet vzel v roke papir iri svinčnik ln izračunal: »Ecco! Enainštiridesetkrat sedem — to se množi tako: 7X4 = 28 7X1 = 7 še skupaj: 35 Toda generalu stvar vedno ni šla v glavo. »Ma non 6 possibile, ca-rissimo slgnor colonello! Ta račun se mi vendarle ne zdi točen!« Toda colonello je bil pripravljen na vse! »Natural-mente je mogoče, signor generale! Poglejte, napraviva matematični preizkus! Preizkus je vedno nasprotha operacija. Prej smo množili, sedaj torej delimo: 35 : 7. To delimo tako: sedem v petintrideset gre štirikrat, pišemo štiri, ostane sedem. Sedem gre v sedem enkrat, pišemo PASJA ŽIVČNOST Hollywoodski psi niso zdravi. Nad 80.000 Jih bo-luje na živcih. Da hi ta veliki problem rešili, je znan veterinar odprl posebno nevrološko kliniko *a te prijatelje ljudi. In po nekaj mesecih trdega dela je občinstvu naznanil vzroke pasje živčnosti: jazz, radio, telefon in stalne ločitve gospodarjev... Ecco, signor generale, popolnoma točnol«, General je bil očaran. »Eccellentel« Je dejal ln obljubil colonellu visoko odlikovanje ter poslal takoj podrobno poročilo v generalni štab, ki ga je takoj javil časopisu in radiu: »Italijanske čete v hudih bojih Uničile v pokrajini Lubiana 36 partizanskih bataljonov!« To poročilo Je dobil v generalštabu v roke najprej neki novinar, ki je hotel vedeti podrobnosti. Povedali sp mu, da je bilo to 41 partizanov. Sedaj seveda tudi novinarju ni Slo prav v glavo, kako je to mogoče. Toda šef oddelka za tisk in propagando v generalštabu je bil Izkušen in je novinarja takoj prepričal z računom, da je poročilo točno: »Ecco, oglejte sl ta račun. Računal bom čisto enostavno. Napišimo sedemkrat: 41+41+41+41+ 41+41+41. Ce seštejemo najprej ed-nice, dobimo 7. Potem seštejemo še sedem štirk in dobimo 28. No in 28+7 je točno 35!« Tedaj je verjel tej številki tudi novinar — in morda tudi še kdo drug, če bi bil dovolj neumen . . . MAJHNA VRZEL Madiarsko hokejsko mo* Itvo s« je po tekmi * vzhodnonemškim moštvom, ki Je zmagalo z rezultatom 23:0, vrnilo v Budim' peSto. Takoj na železniški postaji je nekdo vpraša* igralce: »Le kako Je mogoče tako zgubiti?! Kaj pa je delal vratar med tekmo?« »Rajžal Je po Zahodni Nemčiji.« SKODA Neki prvak v tenisu -*e bil tako zaljubljen sam vase, da se ni ln ni mogel nehati bahati z ostrim servisom v finalnem singlu na nekem turnirju. »Ali niso bili to never-Jetnl servisi?« je že naj' manj milijontič Vprašal svojega prijatelja in stalnega spremljevalca. »Da,« je flegmatično odgovoril nejevoljen prijatelji »le škoda, da jih ne more** dati balzamirati...« DOBER ODGOVOR Zdravnik bolniku po pregledu: »Ali ne čutite od časa do časa potrebe V° kopanju?« Bolnik: »Oh, seveda i° čutim, toda, doktor, ja* sem človek, ki se zna premagati.« Trgovska konjunktura — Se ena izjava nradnlh krogov o Jugoslovan nevarnosti ln jaz bom — multlmillonar! debele časnikarske Uudska pravica — BORBA, 10. IX. 1953t Nepoštenost je potrkala na vrata zabojčka za denar... Kakšna vljudnost! Ali bo vstopila v zabojček tudi, če ji nihče ne bo rekel: »Naprej !«? VEČER, 10. IX. 1953: NaSa trgovska mreža se bo pa# •»orala čedalje bolj zavedati... Uboga mreža, kaj vse ne zahtevajo od tebe! Morala bi se širiti, zgostiti, krepiti, rekonstruirati — zdaj pa celo še zavedati) večer, io. ix. 1953: Naj- večji most na svetu bo tekel med otokom. Po tekočem mostu bo stekla železnica, pod njim pa bo •okla voda... Ce ne bi človek vedel, da bo most delno predor, bi bil gotovo prepričan, da je to najbrž štuporamo štafeta na vodi! VECeu, 10. IX. 1953: Paluba se dviga nad vodno Biadino 50 metrov visoko kakor kaka dvonadstropna V OGNJU DISKUSIJE (Piše Ivan Žebljiček) Vsa sreča, da je ta ladja samih superlativov visoka samo toliko kot dvonadstropna hiša! Ce bi bila visoka kot ljubljanski nebotičnik, bi prav gotovo potniki na njej zboleli za višinsko bolez-nijo! Ljudska pravica — 10. IX. 1953: Dno IX. 1953 bo odprta red-n? Avtobusna proga Jesetre—Ljubljana. Proga bo obratovala... Vsak večer pa jo bodo prav gotovo zaprli, saj bo od obratovanja prav gotovo hudo izmučena! ljudska pravica — BORBA, 10. IX. 1953: Red-»o vpisovanje abonmaja je *aključeno, vendar je nekaj sedežev še na razpolago ln se lahko vpišejo v gledališki pisarni... Kam pa noj se vpišejo? Ali v recitacij skl krožek ali v baletno šolo? Sicer, Po muzikalnosti nekaterih sedežev sodeč, bi bilo najprimerneje, da se vpišejo v glasbeno šolo... OBRTNIŠKA Eh, kmalu bomo vsi prosjačili ... Za denar? — Ne, za gradbena' do-v°ljenja vendar! VETER, VETER... Sef urada je prav tedaj Ogledal skozi okno, ko je bjegov uslužbenec stopal s kolesa. Zakričal Je nanj: »Ej, mladenič, spet ste P°1 ure zamudili! Kdaj se boste navadili točnosti!?« . »Kadar mi bo veter pihal v hrbet.« »Danes se delaj« . V delovni sobi šefa ura-zazvoni telefon. Eden Pleskarjev, ki so ravno ?eHll sobo, dvigne slušalko b* kratko odgovori: Danes ni nikogar v rQdu, danes se tu dela! Gospodarske uredbe so zelo interesantna zadeva, zlasti ko ljudje razpravljajo o njih. Ljudje so najrazličnejših poklicev in glav — zato je diskusija živa in izraža hrepenenje glav in poklicev. Vzemimo samo diskusijo o zakonu vrednosti. Ekonomisti gubančljo čelo in pravijo, da je ta ubogi revež — zakon vrednosti — bil doslej v prisilnem jopiču, na katerem je pisalo, da se cene tvorijo po zakonu ponudbe in povpraševanja. Odslej pa — pravijo — bo dobil vse priznanje. Juristi pa pravijo, da se je med člene uredb pritihotapilo nekaj sumljivih členov, ki še vedno koketirajo s prisilnim jopičem. Poslovodje trgovin pravijo, da je že skrajni čas, da pride do veljave zakon vrednosti, ker doslej v resnici nihče ni polagal važnosti na vrednost blaga in so bile cene večkrat prenizke, odslej pa bo vrednost določala ceno; oni — poslovodje -- bodo kot dobri poznavalci vrednosti svobodno določali ceno in tako bo prišlo do uveljavitve ekonomskih zakonov. Potrošniki pravijo, da bi jih mnogo bolj kot zakon vrednosti interesira-le bodoče cene in da bi bilo treba izdati uredbo o znižanju cen kar . direktno in ne potom zakona vrednosti, ker jim je zelo simpatična pripovedka o gotobu na strehi. Gostilničarji in restavraterji jim z zaupnim glasom odgovarjajo, da to ni mogoče, ker se jedila še pripravljajo (kot je razvidno iz cen) iz zalog, ki so biie ustvarjene za časa suše, ko ni bilo blaga. Filozofi pripominjajo, da Je ta argument v dialektičnem nasprotju s samim seboj, ker zalog ni mogoče ustvarjati v času, ko blaga ni. Interesantna Je tudi diskusija o decentralizaciji trgovine, ki se suče okoli centralnega vprašanja, ali naj bi bila podjetja z eno trgovino ali pa z več trgovinami. Direktorji pravijo, da je v večjih podjetjih večji mir, ker se nekaj predpiše in velja za vse enako. Ce bo več podjetij, pa bo anarhija, ker bo vsak delal po svoji glavi, glave pa so različne kvalitete. PREPOZNO r c r — Dajve, prosim, tale listek kolegu, ki bo pričal o moji poštenosti... Naslov Je: poste restante... — Ne več! Novi naslov Je: celica št. IS, poste are-■tante! Poslovodje trgovin pa pravijo, da je to nonsens — to se pravi po domače brez glave. Argumentirajo pa to s tem, da je to nonsens. Poleg tega pravijo, da je bolje imeti manjše samostojne trgovinice že z estetskega stališča, ker so bolj luštkane. Vrhu tega bodo potrebovali več administrativnega osebja in bo s tem imela posredovalnica za delo lažje stališče za namestitev onih ljudi, ki radi le malo delajo, ker bodo te trgovinice imele majhen promet. Nadalje bo s tem narasla konkurenca tn bo prišla bolj do izraza oseo-na sposobnost. V zvezi s tem predlagajo juristi po-jačanje kaznilniškega osebja. Interesantno Je, da sodelujejo tokrat v diskusiji o osnutkih gospodar, uredb tudi hipnotizerji in drugi strokovnjaki okultnih ved. Zlasti jih zanima ustvaritev večbančnega sistema. Kot že znano, se hipnotizerji in okultisti vedno ba-vijo s stvarmi, ki Jih ni videti. Doslej so v diskusiji dokazali, da Je vsekakor Narodna banka hipnotizer. komunalne banke in hranilnice pa mediji Pri vsej diskusiji pa niso sodelovali naši vzgojitelji. To pa zaradi tega, ker še ni nihče sprožil vprašanja, kdo bo izvajal te gospodar-sice uredbe. BIK IN DAVKARJI Nekemu Savinjčanu je predvojna davčna uprava zarubila bika. Lastnik — ne bodi len — pa je naslednji dan odgnal bika v Celje, ga privezal za kljuko vežnih vrat davkarije, stopil v pisarno in davkarju . izjavil: — Bik je zarubljen, torej ni več moj. Jaz ga ne bom več krmil. Spodaj pred vežo ga imate, pa ga redite! Davkar je v zadregi odhitel v sosednjo sobo na posvet. Cez nekaj minut se Je vrnil in potolažil kmeta: — Veste kaj, očka, ženita vi bika nazaj domov. Odslej boste na račun neporavnanih davkov oddajali skočnino, mi pa bomo odstopili od rubežni. Kmet je ubogal, vendar je že teden dni pozneje zopet prignal bika pred vežo davčne uprave in davkarju jezno izjavil: — Spodaj imate bika. Napravite z njim kar hočete, jaz ga ne maram več! Odkar je v državni službi, noče več delati. Lipe: KONZERVIRANA POEZIJA Ce gospodinje vlagajo v kozarce različno sadje, gobe, zelenjavo, še jaz — poet — bom mislil na denarce, za zimo skonzerviral lastno glavo. Napolnil s stihi bom vse lonce prazne, napisal — za zalogo — pesmi razne. Tem stihom bom dodal še salicila, da pesem se skoz zimo bo prebila. Na spomlad — zvitež — s svojo imovino odprem, seveda, lastno trgovino! Tam verze bom prodajal na debelo in srce (čitaj: žep) bo prav veselo! Ne bom se z uredniki več prepiral, za dinarčke pri stihih se sekiral. Postavil sam bom svojim stihom ceno! (Zdaj pa le vame mečite poleno!) Statistika na piavem mestu KRITI ZIBAJMO NAPAKE J *. .'vY *» NASBvt Brez komentarja! ENA MANEVRSKA Tudi na manevrih so borbe. Seveda brez streljanja in klanja, kvečjemu s slepo manevrsko municijo. Vendar se zato borci . in oficirji nič manj zagrizeno ne bore za stavljeno jim nalogo. In to često ni tako enostavno. Več kot kjer koli je odvisno od dobrega vodstva, kako bo edinica uspela. Tudi neka mltraljeska četa pod poveljstvom mladega rezervnega poročnika hiti v manevrski napad. Toda »sovražnik« je močan, treba se je naglo umakniti skozi majhen gozdiček, da bi vsa četa ne bila zajeta. Položaj je kritičen. Mladi poročnik se je ves razvnet preveč izpostavil sovražnemu »ognju« in opazovalni oficir, ki je imel nalogo presojati uspehe in neuspehe edinice, je zaklical poročniku: »Tovariš poročnik, zadet ste in mrtev. Izpadete do nadaljnjega iz stroja!« Poročnik je vedel: Njegova vloga je končana in usoda njegove edinice bo odvisna od iznajdljivosti njegovega namestnika, ki mora prevzeti poveljstvo. Toda, ali bo našel namestnik pravo pot iz »sovražnikovega obroča«!? V tej skrbi je, preden je padel na tla, naglo zaklical svojim fantom: »Dečki, naglo umik skozi tisti gozdiček. Naglo, naglo!« Nato se je zgrudil na tla. Opazovalni oficir, ki ga Je vrgel iz stroja, je pristopil k njemu in ga pokaral; »Tovariš poročnik! Ni prav, kar ste storili. Po manevrskih pravilih ste mrtev in ne morete več dajati povelj svoji edinicl!« Mladi poročnik-rezervist je skesano pogledal in nato strumno dejal: »Razumem, tovariš major, toda to povelje je bil moj — zadnji vzdihljaj. »J« HITROST Ameriški romanopisec Hemingway je velik oboževalec smelih ljudi, posebno bikoborcev. Zato se Je podal v Španijo, kjer je srečal »torera 1953« Ordo-neza, ki se odlikuje po svoji veliki skromnosti. Pisatelj mu Je izrazil svoje simpatije, toda Spanec se ni prevzel: »Hm, vse to, kar sem pokazal v areni, konec koncev ni kdo ve kako izredno. Ne smete pozabiti, da imam v primeri z bikom veliko prednost.« »Veliko prednost?« se jo začudil Hemingway, ki ni mogel razumeti skromnosti občudovanega junaka. »Mislite morda na svojo sabljo?« »Kje neki! Mislim na to, da sem hitrejši od bika.« D TUJII HCJMI GR »Povozil me Je siv avto...« »Pazite na Srne: tl so bolj nevarni.« »Revček, tako kratkoviden Je...« »Čuvaj! Našel sem kopalne hlače 1 Kdo Jih Je Bgubil?« »Si zdaj Se upate trditi, da Je riba stara?« »Pred menoj sedi ena rdeče* laska, za menoj ena črnolaska, na moji desni in levi dve blon-dir’ t — tl pa hočeS, da bi v spričevalu imel dobre rede!« »Le zakaj Je treba tako kričati, če moraš popraviti okvaro?!« »Dajte Se meni eno britev! Imam pravico do obrambe!« TELEFON (Poizkus razprl' Nekoč sem dobil v roke knjigo nekega silno pametnega človeka: »Kratek uvod v metodologijo vplivov psihometafizičnih psevdofluktuacij na seksualno izživljanje moljev.« Ta kratek uvod je imel 2375 strani * kazalom in dodatkom literarnih virov, ki je obsegal 542 strani. In vidite — takrat sem prišel na misel, da bi napisal nekaj dejstev o vplivu navadnega domačega telefona na značaj ljudi. Da pa je ta moja snov pametnejša kot pa snov onega učenjaka, mi bo, upami pritrdil vsakdo, ki pozna telefon ln prebere te vrstice. Telefon postaja danes potreba — tako kot kopalnica, ki tudi ni vsakomur dostopna. Toda jaz sem zavestno kulturen človek — odpovedal sem se nekaj litrom vina — in zato imam doma telefon. Ljudje! To je bila senzacija! Sosedje so ga hodili ogledovat kot kakšno svetovno čudo, otrokom smo ga vtepli v glavo kot »tabu« in tovarišica Marija iz drugega nadstropja, ki je telefonistka, ga je prišla osebno preizkusit »Dober aparat.« 1e dejala, »le nekoliko Sumi.« Jaz pa sem bil srečen ln ponosen kot še nikoli. Ze prvi dan Je prišla gospa Peteršiljčkova iz pritličja desno telefonirat ob enajstih dopoldne nekaj silno važnega svojemu možu v pisarno S ponosnim obrazom sem j! dovolil — seveda sem sam zavrtel številko. *Tu — tu« je dejalo v slušalki, nato pa se je oslabil resen moški glas. »Da,« je dejal, »kaj želite?« Odkaš-ljal sem se in vljudno poprosil: »Onroctite, ali bi lahko dohi! k telefonu tovariša Peteršiljčka?« »VI.« je dejal resni moški glas, »najprej povejte, kdo ste, drugič . Zardel sem in naglo delal: »ODrostite tiTknj privatno stanovanje Zdraha. Maksi Zdraha, publicist!« »Drugič« je nemoteno nadaljeval strogi glas, »privatnih pogovorov ne dovoljujem ...« Zopet sem ga nrekinil: »Oprostite, tovariš, toda tovarišica Peteršiljčkova...« »... ne dovoljujem,« je vztrajal resni glas. »kot sem vam že dejal, tretjič pa tukaj sploh ni nikakšnega tovariša, Se najmanj pa kakšnega Korenčka ali Peter-žlljfka, ali kako ste že dejali, temveč samo gosPad Smodpž razumete, gospod!« Ta gospod je bil tako poudarjen, da sem se zbal z® membrano svojega novega telefona; zato sem naglo prekinil tega »gospoda« ln še enkrat zavrtel številko. »Nanačna zveza!« sem vljudno pojasnil tovarišici' Pe-teršiljčkovi — toda tačas se je 2e oglasil v slušalki nežen ženski glasek: »Ce je nanačna zveza, čemu £>a potem sploh kličete, bedak!« In Se Je odložila slušalko. »Zdaj ga imamo.« sem dejal tovarišici Peteršilj čkovl in požrl mimo .bedaka*, ki — uoam — ni bil namenjen m^nl, »le nekdo je prekinil! Takoj bo...« Se enkrat sem zavrtel številko in kakor hitro sem slišal, da je tovarišica dvignila slušalko, sem začel pojasnjevati: »Toda. draga tovarišica, tista napačna zveza ni bila namenjena vam.,.« »Nisem nlkakšna tovarišica, še manj pa draga!« me Je nrekinil nežni glasek, ki bi moral <*- po globini sodeč — pripadati najmanj pokojnemu Saljaplnu. »Po-velte. kaj želite?!« Zmedel sem se in zajecljal: »Peteršiljčka potrebujem tovariša... ehm, gospoda...« »Pri nas ne prodajamo peteršiljčka, še najmanj p® po telefonu! Mi smo Zavod za raziskovanje mačje stekline!« Odložil sem slušalko in zmigal z rameni: »Nimava sreče, tovarišica Peteršiljčkova! Poizkusil bom te enkrat. Sedal dopoldne so linije zasedene.« »Oh,« I0 dejala tovarišica Peteršiljčkova, »nič zato! Pa drugih Hotela sem namreč samo vprašati moža, ali naj skuham za koSilo zabeljen ali prepečen krompir!« I«1 je šla »Se hvala tl ni dejala za IS dinarjev,« Je dejala moja žena, ki ima več praktičnega daru. »Toliko stanejo trije pogovori!« Pomiril sem jo, da človek ne sm® biti malenkosten ln s podobnim uspehom sem opravil tisto dopoldne še tri pogovore, popoldne pa štiri, vendar s to spremembo, da sem enkrat res dobil pravo želeno telefonsko številko. To me Je seveda navdal0 LOGIKA Sprevodnik švicarskih železnic Je v kupeju z oznako »Nekadilci« opazil potnika z velikansko pipo v ustih. Opozoril ga je: »Gospod, v tem kupeju Je prepovedano kaditi.« »Ali Jaz morda kadim'* »V ustih imate pipo!« . »Ze, že! Čevlje imam tud* na nogah — pa se vam zd« da sedaj hodim?« 1 Z N A G A -J Maksi Zdraha) * velikim veseljem in na podlagi tega uspeha sem Dokazoval vsakemu, ki me je hotel ali moral poslu-*aU. koristnost telefona. Delati pa ta dan seveda ni-®em mogel. Bliža! se je že veter ko je nenadoma zazvonil tele-on- Skočil sem pokonci in dvignil slušalko: »Halo!« »Halo!« je dejalo v telefonu, »tukaj doktor Koleraba. Rezervirajte mi prosim za danes zvečer šest vstopnic, Prvi prostor.« •Oprostite, prosim,« sem začudeno dejal, »najbrž je Pomota. Tukaj je privatno stanovanje Zdraha, publicist Maksi Zdrala!« »A tako?« Je dejalo v telefonu, »katero številko pa “na. prosim, kino Kurnik?« Vzel sem telefonski imenik in poiskal Številko kina Kurnik. Ko sem Jo povedal, je dejal glas v telefonu: »Aha!« Nato pa sem slišal: »Klik!«, kar Je pomenilo, 1e pogovora konec. Ta večer je še petkrat zvonil telefon. Dvakrat sem jnoral prekiniti večerjo, enkrat pa britje. Toda prvikrat so klicali dežurno lekarno, drugič nekega doktorja Klobaso, dvakrat so še hoteli vstopnice za gledališče, *nkrat pa je nekdo iskal nekega Jožeta. Zadnji, ki je klical Jožeta, pa me je še grdo nahrulil, ko sem mu nervozno pojasnil, da je najbrž napačna zveza: »Zakaj Pa dviguješ slušalko cepec, če veš., da je napačna *veza?!« Potem sem legel v posteljo ln po tem utrudljivem dnevu blaženo zaspal, čeprav me je ta dan telefon stal '— preračunano po telefonski tarifi — že petinštirideset dinarjev. Ob četrt na enajst se Je znova oglasil telefon. Zena ml je prigovarjala, naj ostanem v postelji, toda čut odgovornosti me je prisilil, da sem vstal. Nekdo je hotel vedeti, če bo jutri lepo vreme. V telefonskem Imeniku sem poiskal telefonsko številko meteorološke postaje in napotil poznega radovedneža na Pravi naslov. Toda nisem še dobro zaspal, ko je zopet Pozvonilo. Ze močno nevoljen sem zlezel k telefonu. »Tukaj urad za pregled cepljenih kanarčkov. Rezervirajte nam, prosim, eno vstopnico za Jutri.. .* ^ Jaz sem skušal protestirati: »Toda...« »K 16 toda! Tukaj urad za pregled cepljenih kanarčkov. razumete, in hočem eno vstopnico za jutri!« Tedaj mi Ja šinila v glavo rešilna ideja! »Prav!« sem dejal, »kar pridite Jutri, dobili boste!« in sem od-«>2il slušalko. Ob pol enih Je zopet zvonilo. Mastno sem zaklel, nataknil copate narobe na noge in Šel k telefonu. Nekdo je hotel Imeti pogrebni zavod. »Najbrž nesreča,« *em pomislil, poiskal v imeniku številko pogrebnega Zavoda in mu Jo povedal. Komaj sem prišel do postelje, Je znova pozvonilo. »Nihče se ne Javi!« mi je potožil prejšnji glas. »Kaj ®aj storim?« »Kličite še!« sem zatulil v telefon ln odšel spat. Cez četrt ure Je znova zvonilo: »Se vedno se ne javi nihče! Ali imajo morda še kakšno drugo številko?« Poiskal sem mu še drugo telefonsko številko pogrebnega zavoda in mu pri tem zaželel, da bi sl ob Prvi priložnosti zlomil vrat. Toda nisem utegnil zaspati, ker se Je nesrečnež »lova oglasil in še to samo toliko, da ml Je sporočil, da se tudi na drugo številko nihče ne Javi Naj še Jaz Poizkusim, morda uspe meni! Takrat pa ml Je bilo vsega dovolj. Izbruhnil sem v ttušalko vse kletvice, kar Jih poznam, Iztresel sem ves »voj sr(j ki se ml je počasi nabiral ves dan, na koncu Pa sem v sveti Jezi treščil aparat na tla. Zena, ki Je prestrašena prihitela lz sobe, Je dvignila ■hišalko, da bi se prepričala, če nisem aparata uničil, Potem pa ml jo je potisnila v roke. Iz slušalke se Je Oglasil simpatičen ženski glas: ». halo, halo! Tukaj telefonska centrala. Ali morda pri vas ni kaj v redu?« Za trenutek sem ostrmel, potem pa sem s peno na JPačenih ustih zašepetal: »Ne, tovarišica, vse Je v naj-**pšem redu — samo to vas prosim, da pridete čim Prej ln odnesete ta telefon!« Sedaj pa povejte, dragi bralci, ali ni tema »Vpliv telefona na značaj« dovolj zanimiva?! SELITEV DUS , — Ali vi verjamete v se-Utev duš? — Ne. nlkakorl — Vidite, Jaz pa verjamem. jaz n. pr. sem bil nekoč osel. — Nemogoče! — Da, takrat ko sem vam posodil »samo za dva dni« tisoč dinarjev, ki mi Jih še danes, čez pol leta, niste vrnili! POLOVIČNA BOJAZEN Neki ameriški Junak avionskih letov z nadzvočno hitrostjo se je zadržal neverjetno skromno, ko mu je mlada ženska izrazila vse svoje občudovanje do junaštev take vrste. Prekinil jc je namreč s temile besedomi: »Ce letam s hitrostjo tiseč kilometrov na uro. Je to gamo zaradi tega, ker se bojim.« »Res? Ne verjamem!« »Prav zares: bojim sel Razlika Je samo v tem, da ob taki hitrosti bojazen traja neprimerno manj časa.« VELIKA OBLJUBA »Ce se bo nama izpolnila velika želja, bova z ženo šla na romanje s pestjo suhega fižola v čevljih!« Je obljubil Giuseppe čudežni Manji. In ker se je nj.ina želja uresničila, sta Giuseppe in žena držala besedo. Ko sta prišla na romarski cilj. Je žena zajamrala: »Ne morem niti koraka naprej! Na nogah imam žulj pri žulju! Kaj tl nič ne trpiš? Ali nisi dal pesti fižola v čevlje?« Mož je trenutek okleval x odgovorom, nato pa dejal: »Seveda sem, toda prej sem ga skuhal.« IZJEME Popularni filmski Igralec GaBman ln njegova lepa žena ter filmska zvezda Shelley Wlnters sta spremljala kronanje Elizabete II. ob televizijskem aparatu. In tedaj, ko J« vojvoda edinburški stopil pred kraljico, da bi Ji prisegel zvestobo In podložnost. Je GaBman zamrmral: »Mož kraljice res nič ne pomeni . .* Trenutek nato začuje iz polteme za seboj glas lz Ženskih ust: »Le zakaj bi kraljevi par moral Mtl Izjema?« NEVOŠČLJIVOST »Nevoščljiv sem Toscaniniju!« je dajil prvi fagotist prvemu klarinetistu orkestra, ki spremlja revijo, v kateri nastopalo sama Izredno lepa dekleta. »Toscaniniju? C emu njemu?« »Glej, Toscanini dirigira na pamet, Jaz pa nimam časa gledati na oder, ker moram pasti oči po partituri .« OTROŠKA MODROST Dve mali punčki se pogovarjata o važnih rečeh. »In tl misliš,« naenkrat vpraša prva drugo, »da boš kmalu imela otročička?« Druga Jo debelo pogleda’ »Otročička? In kako naj pridem do njega? Kako naj ga le naročim, ko pa še ne znam pisati...« Huda bo ezen — Imate tudi vi Ishias? — Ne. Jaz Imam pa brata v zdravniški komisiji.., IZKUŠNJE Mladega pisatelja so nagovorili, naj priredi ciklus predavanj o literaturi. Ker še nikdar ni predaval, je prosil za nekaj nasvetov tzkušenega in svetovno znanega predavatelja Ta mu je rad ustregel: »Stvar je čisto enostavna, dragi kolega. Nekaj časa govoriš, potem pa za trenutek umolkneš; nato nekaj minut nadaljuješ ln spet prekineš, da lahko iz-piješ kozarec vode; naposled spregovoriš še nekaj besed In zaključiš predavanje z literarno obdelanim pozdravom; potem, potem zapustiš dvorano po prstih, da ne bi ahičajno koga zbudil.« STROKOVNJAK — Od česa pa živiš zadnje čase? — Inozemcem razkazujem mestne znamenitosti. — Vraga! Nisem vedel, da obvladaš tuje Jezike. Koliko jezikov pa govoriš? — Italijanščino, nemščino, angleščino... — Tl, povej ml nekaj angleškega. Recimo, kako se reče po angleško dober dan? — Bonjour! — Ampak to je vendar francosko? — No. vidiš, še francoščino znam! POMOTA JE IZKLJUČENA Romanopisec GeorgesAr-naud je eden najbolj grdih mož v Parizu. Sam se tega dobro zaveda. In ko mu je njegov založnik ds-Jal, da je na konjskih dirkah srečal nekoga, ki mu je bh tako podoben, kot sta sl podobni kaplji vode. Je Arnaud odvrnil: »Človek, ki mi Je tako podoben, sem lahko le jaz sam.« PRIMERJAVA Popoldanski časopisi so objavili vest, da so Rusi ponovno odklonili odgovor na vprašania zahod ■ lesn. Zvečer pa Je močno našminkano lepo dekie ' nekem francoskem baru ob čf.i* Ž^nja dejalo svoji prijateljici: unem tega. kako zmorejo Rusi kaj take-gal Jaz komaj popijem (■ i-šo vodke, pa že na vsako vprašanje odgovorim — da!« NAVDUŠENI VODIC Gorski vodič navdušeno razlaga svojemu varovancu: — Tukaj morate posebno paziti, da vam ne spodrsne, kajti tole mesto je zelo nevarno. Ce pa vam slučajno le spodrsne, nikar ne pozabite pogledati na desno, kajti razgled od tod je neverjetno lepi Vpliv nove mode # — Ha, ali še nisi čital, da so letos v modi — kratka krila?! SHAWOV ODGOVOR V družbi so razpravljali o tem, da v Indiji pokopljejo z mrtvim soprogom tudi ženo. — Ali ni to strašno?! — reče neka ženska Shawu. — Seveda — pritrdi pisatelj. — Ubogi mož! NEKOLIKO PREZGODAJ Neka »gospodlčnac petdesetih let Je ob melanholični prevzetnosti potožila Schillerju: . — Prišla sem po pomoti na ta svet Nikogar ne razumem, nihče mene ne razume! Morda b! bilo bolje, če bi se rodila v minulem ali pa v bodočem stoletju! — Toda, gospodična, vi pretiravatel — je odvrnil Schiller. — Morali bi se roditi šele pred tridesetimi leti TEHTEN RAZLOG Bernard Shaw Je nekoč tam šofiral avtomobil po zelo slabi cesti. S šoferjem, k! Je sedel zraven njega. Je navezal pogovor o novem delu, ki ga Je nameraval napisati. Kmalu J« bil v svoje pripovedovanje tako zatopljen, da Je skorajda pozabil na šoflranje. Cesta Je bila čedalje slabša, ovlnld pa čedalje hujšL In naenkrat Je moral šofer energično prijeti za volan, sicer bi se bila pripetila nesreča. Presenečeni Shaw Je vzkliknil: — Kaj vendar delate?! — Oprostite — Je odgovoril Šofer — saj ne morem dovoliti, da bi umrli, preden mi do konca ne poveste vsebine svojega no- 1 vega zanimivega gledališkega dela! LEP NAGOVOR Znani nemški karikaturist in humorist Wilhelm Busch ni bil prijatelj ofl-cialnlh prireditev. Kakor Je bil v krogu svojih prijateljev prijazen in prijeten, tako Je bil zadržan in tih ob raznih uradnih sprejemih. Nekoč so ga na banketu, prirejenem njemu v čast, naprosili, da bi spregovoril nekaj besed. Vsi navzoči so napeto čakali, kaj Jim bo mojster humorja povedal. Wllhelm Busch se Je dvignil, vsakega ostro prebodel z očmi ln glasno zaklical: »Natakar, še eno pivot« In sedel Je zopet na svoje mesto. »QUO VADIŠ« Neki newvoršM turistični urad je priporočal svojim odjemalcem Italijo kot najidealnejšo deželo dopusta. V prospektu, ki Je pred nedavnim Izžel, pravi turistični urad: »Ne pozabite obiskati tudi Rim, prizorišče gigantskega ameriškega filma »Quo vadiš«. Sršeni C1KKIIS Včasih sem stanoval v tihem ln mirnem mestnem okraju, na robu province. Užival sem blaženi mir, opojni zrak ln čivkanje ptičkov. Zdaj se je naša ulica spremenila v blaznico. Pred dnevi se je na njenem podaljšku naselil cirkus. Ljudje romajo v cirkus kakor v Meko. Pravijo, da vlada v našem mestu mrtva kulturna sezona. To je laž! Tako žive še živ dan ni bilo! Cirkus Je flpvojil srca in možgane. Vse govori samo o cirkusu. Kam greš? V cirkusi Od kod prihajaš? Iz cirkusa Kam boš šel jutri? V cirkus! Katera točka ti najbolj ugaja? Meni opica. Meni levi. Meni zebra. Kako ljubke živali! (In kako pbdobne ljudem!?) Dolge procesije ljudi vsak dan na ulici slavnega slovenskega pisatelja. Slovenski pisatelj Je pozabljen. Ljudje derejo v cirkus. Zvočniki ves dan tulijo ganljivo obdrsane Sla-gerje, ki Jih žvižga potem mladina na ulica!*. Glasba osvaja ljudska srca Samo še nekaj dni! Pohitite z obiskom! Zvočniki tulijo, levi rjovijo — na blagajni pa J« vedno nalepljen listek: »Razprodano!« Sklenil aetn, da bom odpotovali Vrnil se bom šele takrat, ko ne bo več cirkusa v nekdaj mirnem mestnem okraju, ko bo zrak spet čist d vedel, zakaj Imamo Potem v gozdovih logarje, de lahko taki gozdni žužki Po mili volji gospodarijo v haših gozdovih V neki vasi v bližini SODRAŽICE lem srečal neko učiteljico, ki je učencem vneto razlagala, da ne smejo v nedeljo k maši. Toda žal jim tega ni utegnila povedati do konca, ker je do začetka »naše manjkalo le še pet *5«*nut in se je revica bala, ® ne bi zamudila. Zato je odhitela v cerkev s takšno orzino kot tisti avion Prometej v enem filmu, ki je bi' vit,rei«i od zvoka MARIBORSKA NEDELJA Sonce pripeka — a tombole ni, narod zabavlja la k Barti hiti. Mož-koorenjak Je iz ust dinamit ftfoijai, in znal Ja motorje krotit. Kar Je ostalega bilo sporeda vredno btld ni, da kdo ga pogleda. Skratka: v nedeljo Je bil dan nesrečen, dvakrat bil narod za nos Je povlečen. Tonrat, dragi bralci, dom kratek, ker vas nočem okužiti s svojim smradom. Zad-nJič sem namreč bral, da sPada med sodobne pripomočke umnega kletarstva tudi kalijev metabisulfid, Pa sem ga uporabil na-ftiesto običajnega kalijevega metabisulfita pri produkciji vina z domačega latnika pred hišo. Oh, da he bi nikoli čital odloka 0 trgovanju z vinom, ki Predpisuje uporabo • tega Prekletega sulfida pri produkciji vinal 2ena mi je že prvi dan Pobegnila od hiše, v sobi Pii je vsled nezuosnega smradu crknil kanarček, kokoši so se med seboj poklalo, ker niso mogle ugotoviti, katera Je znesla 8niio jajce, jaz pa sedim s Piinsko masko na glavi Pred ventilatorjem in pišem «vojo oporoko. Smrad po Ahilih jajcih me duši, zato sporočam svojo posled-Plo voljo kar Totemu: ves “atijev metabisulfid, kar ga !* nisem uporabil, prenu-piscu zgoraj omente-brga odloka pod pogojem, ?a bo korakal pri pogrebu ^koj za mojo krsto. L IN H. DRAGINJSKI RAZRED? Z dekretom komercialnega vodje podjetja »Povrtnina« je bil razdeljen Maribor na dva draginjska razreda. V prvi draginj skl razred spada vse območje prodajaln »Povrtnina* v Slovenski ulici, na Slomškovem t?gu itd., kjer potrošniki plačujejo 1 kilogram grozdja. 58 dinarjev, i kilogram sliv pa ID dinarjev, dočim spadajo potrošniki prodajalne »Povrtnina« v Gosposki ulici v U. draginjski razred, Ti pa namreč plačujejo kilogram grozdja 40 dinarjev, kilogram sliv pa 8 dinarjev Tovariš komercialni, kaj če bi uvedli v nekaterih svojih poslovalnicah še — III. draginjski razred? OBVESTILO Obiskovalce nedeljskih matinej vljudno naprošamo, naj v bodoče pripeljejo k nedeljskim matinejam čim manjše otroke, svoje ali izposojene. Posebno veselje bi nam pripravili, če pripeljejo dojenčke. Primer dvoletne gospodične M. M. (mamina miljenka), ki je zadnjič pokazala ganljivo razumevanje in sočutje za nesrečnega sultana, soproga Šeherezade, ogorčenje nad žensko nezvestobo in prefinjen posluh za glasbo blagopokojnega Ulmskega Korzakova, nam dokazuje, kako zgodaj je že razvit pri naših otrocih smisel za filmsko umetnost. Z odličnim spoštovanjem Mestno kino podjetje Maribor REBUS (n*m IVV\ tX\'Y SMOLA Odred Je Imel v Splitu zopet smolo, da je Izgubil g Hajdukom 0:4 Zgodilo se Je po smoli, da se je precej (Sasa igra odvijala le na Od-redovi strani Po smoli so napadalci Odreda streljali čez gol Veliko smolo je imel tudi Igralec KompoJ, ki se je sam prebil pred Bearo In ni zabil gola Največjo smolo je pa Imel Toplak, ki je streljal enajst« metrovko Bearl v roke — Edino srečo je imel Odred v tem. da je Hajduk Igral fiabo. Smola pa ]• v tem, da je Hajduk kljub slabi Igri zabil Stlrl gol« DRAGI OREHI Branik je bil Budučnostl v Titogradu trd oreh Zabit je en gol, ki ga je stal okoli Četrt milijona dinarjev. ker to toliko znašali potni stroški za Igralce. Budučnost je zabila dva gola, ki pa sta bila Črnogorcem mnogo draija, ker sta jim prinesla dve toCkt V upravnem odboru Branika Je fe nastal preplah, kaj bo, Ce bo vsak gol stal Četrt milijona dinarjev Sele blagajnik jih je potolažil, da stanejo le Črnogorski goli toliko, ostali pa ne Odborniki so sl oddahnili, ker bi bilo sicer treba za obstanek Branika v drugi zvezni ligi žrtvovati vso akumulacijo mariborske industrije ZA NOVIM POKLICEM Pravijo, da kegljanje ni nevaren Šport. Kaj pa. če vam pade kegelj na glavoT Ni mogoče, pravite? Kegljača Krima Drago Ceferin In, Gvido Florenlni se nista vrnila z gostovanja po Avstriji. Edino, kar govori v njuno korist, Je to, da Je v Avstriji prostih Se nekaj mest za poblrače kegljev METAFIZIKA V Zagrebu je moška odbojkarska vrsta Branika Izgubila proti Lokomotivi. Lokomotiva le Igrala > po novem sistemu sedmih Igralcev, in sicer Je igralo šest Igralcev In sodnik. Levji delež Je Imel sodnik, ki je moral soditi ne samo Se narejene napake, ampak tudi napake, ki so jih Brani kovl Igralci nameravali storiti Zato kritika publike ni bila na mestu, ker niso mogli gledalci presoditi njegovih kvalitetnih predvidevanj Zaradi pospeševanja odbojke le Branik že jnvH o tem novem sistemu Odbojkarski zvezi Jugosla-vite v Beogradu ti «1 »KRITERIJ« Na košarkarski tekmi Crvena zvezda — ASK v Ljubljani sta sodnika Pe-tfovič iz Beograda in Kavčič iz Ljubljane sodila •vsak po svojem kriteriju« ali po domače »kdo bi koga« ASK je bil baje bol) oškodovan, ker se je Petrovič bolje znašel kot Kavčič Dobro bi bilo, če bi Košarkarska zveza Jugoslavije poleg prvenstvene lestvice klubov objavljata tudi lestvico sodnikov, ki so se najbolje obnesli In jlb na koncu nagradila NERAZUMEVANJE Nogometni sodnlld Slovenije so se v »Poletu« obrnili na Športne novinarje In Jim očitali, da ne pISejo pravilno o nogometnih sodnikih In njihovem sojenju Jaz se ne čutim prizadetega ker pišem vedno o nogometnih sodnikih, da so reveži, ker morajo stalno bežati pred občinstvom. Mnenja pa sem, da se ne bi smeli med seboj cregiitl, saj so eni In drugi ob!5ai-no žrtve nerazumevanja: novinarji morajo marsikdaj pisati o nečem, na kar se ne razumejo, nogometni sodniki pa morajo marsikdaj bežati pred nekom. ki Jih ne razume POST SCRIPTUM Naročite se na list »Polet«! To ni le naš najboljši Športni list, temveč je to obenem tudi enlgmatskl list: vrstice so pogosto tako zamešane, da je treba križankarskih sposobnosti, da nadaljujete lahko z branjem teksta. Zato: »Polet« doma, na potovanju, pri čakanju na zobozdravnika In tako dalje POZNA URA V zvoniku bije plat zvo-PiJanec šteje ih šteje: ». šestindvajset, sedemindvajset, osemindvajseti — Hudiča je že po^nol« na BltSF m ASOCIACIJA — Kakšna računska upa-racija Je to? — To ni nlkaka računska operacija, to Je ie kar dobra goldiferenca v I. »verni lili ____ LOVSKA Na majhni železniški postaji Čaka lovec na vlak. Slučajno prihiti kmalu za njim na Isto postajo njegov kolega Iz urada. Opazi ga Ker pa Ima puško na rami, ga najprej vpraša, če }e bil na lovu In če je kaj istrelil. ! — Sest Jerebic, moj dragi Franček I Ker pa sem doma pozabil nahrbtnik, sem poslal v vas dečka kar s postreljenimi jerebicami, da nil Jih vtakne v vrečo, ki mu jo bodo prodali v trgovini. Trenutek nato pa priteče na postajo deček z vrečo v roki in reče: — Niti ene jerebice nisem dobit. Kupil sem vam zato dva kilograma teletine PROŠNJA Sinček: »Oče, če jutri pride krojač, mu ne smeš plačati.« Oče »Le zakaj ne?« Sinček: »Veš, oče, krojač Je dejal, da če mu jutri ne plačaš, naredi cirkus.« ZGODI SE! CUDE2NO VINO Na neki zabavi je eden povabljenih mladeničev preveč globoko pogledal v kozarec. Rad bi pričel pogovor z domačo hčerko, pa ni vedel, kako naj se Izrazi Naposled se je le ojunačil: — Spoštovana, to vino vas Je napravilo očarljivo«. POPULARNOST Anglež, Američan in mar-seilskl pristaniški delavec vneto razpravljajo o svoji popularnosti vsak od njih trdi. da Je poznan daleč daleč naokrog »Jaz,« prepričuje Anglež, »sem ob vsakem svojem obisku v Londonu deležen povabila kraljice v palačo Bucklngham, vojvoda edinburški pa me kliče Johnov.« »Jaz.« pravi Američan, »sem najboljši prijatelj Eisenhowerja. Zeli me vedno poleg sebe in trdi, da kadar me ni na spregled, ne more živeti. Ob mojem prihodu v AVashlngton pošlje na železniško postajo svoje spremstvo na motociklih In zahteva, da najprej njega obiščem.« •To ni niči« poseže naposled vmes marseilskl pristaniški delavec. »Vaju poznajo le prebivalci vajinih dežel, jaz pa sem svetovno znan. Pomislita, pred dnevi sem se v Rimu napotil na trg Sv. Petra. Naenkrat sem se znašel sredi množice, ki je radovedno gledala papeža na nosilih na čelu velike procesije. Ko so papeža prinesli nekako v mojo bližino, me je ta zagledal ln me pozdravil, hkrati pa poslal pome, naj se povzpnem na nosila poleg njega. Ko sem se splazil k njemu, njegovih komplimentov ni hotelo biti konec. In verjameta ali ne — minuto nato sem slišal nekoga Iz množico ki je svojega soseda vprašal: »Tl, kdo pa je tisti Ud v belem, ki sedi poleg Mar-! seilca?« «Nt morem ln ne morem najti okvare!« »Hudiča, ne najdem več ključa!« ZOB ZA ZOB Ker se Je dobro situirani gospodinji zdelo, da bre* hišne pomočnice ne mor* ln ne more shajati. Je os* ročila v časopisu ogla5* potem pa skrbno prebra * prejete ponudbe. Odločil* se je za mlado dekle, ki J® dan pozneje že bilo P** njej. •Res, vaša preteklost J® zadovoljiva,« Je rekla spodlnja novi pomočnic*-»Le nečesa niste napl*®“ v svojo ponudbo: zakaj *)* zapustili svoje tri zadnl* gospodinje .« •Toda. oprostite, vi v *** lem oglasu tudi nista o** vedli, zakaj so zadnje tn pomočnice zapustile vas*'* RAZUMLJIVO •Ljubček,« reče ma to* sinčku, »nehaj se tako sp** kovati kot kak buldogi«. »Mamica, saj le vendar on začeli« NIC ČUDNEGA »Imam Čast, da vam lab' ko predstavim najstarejšeg* Človeka v našem mest* Dopolnil J* devetdeseto 1* to, po poklicu pa je dimni* kar.« •NIC čudnega — prek** Jene stvari vse dlje drže-* REŠITEV? Natakar okajenemu stu: »Prosim vas, da takoj plačate, sicer bort* prisiljen poklicati mlličru' ka!« Okajeni gost začudeno-»Hik, kej mislite, hik, 0» bo on, hik, plačal zame"1 MAJHNA RAZLIKA Marica: »Tončka, odpri * Tončka: »Ne morem, til' sem oblečena.* . Marica: »Nič hudega, *aj sem sama!« ■ Tončka: »Pa jaz nise^ suma!« AMERIŠKA Ena hollywoodskih zvez