št. 5 PTUJ, dne 7. februarja 1964 •Tpdnflc« Izhaja pod tem sVrajfa- niTT) Imenom od 24 nov, 1961 da- na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj In Ormož. — Izdaja zavod »Tednik«, Ptuj — Odsovor- urednik: Anton Bauman — Uredništvo In uprava Ptuj Lac- itova 8 — Tel. 156 — St tek ra- ^na: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- f>orski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo. — Celoletna naročnina ta tiizemstvo 1000. za inozemstvo 2000 din Letnik XVII. z letošnjim pustnim oddihom, za katerega se je odločil odbor Zavoda za folklorne in karne- valske priredit-ve v IMujn, se Ptuj vseeno ni odrekel svojemu tradieionalnemu pnstovanju v domačem krogu z nastopom vsaj dela okoliških skupin ku- rent()v, oračev, picekov in raz- nih mask v pustni povorki v nedeljo, 9. februarja, ob 10, nri in v torek, It. februarja, ob 1^. uri za Ptnjčane in okoličane ter za druge gledalce, ki jih bo ta dva dni, zlasti v nedeljo, pot zanesla v Ptuj gledat kurente in ostalo. DPD »SvoImkIh« Ptuj je pre- vzela .sikrb za to domačo puistno razvedrilo in zabavo. jSvolKKJa« želi isto, kot želijo mnosi l,juosojilo iz občinskega sta- novanjskega sklada vsaj v viši- ni 10 milijonov dinarjev. Lansko v sporu glede Cipra. Formacije leto začeta sanacija starih hiš bi se tako nadaljevala tudi letos. Pravtako je svet sklenil pred- lagati, da se za rekonstrukcije starih stanovanjskih hiš določi v stanovanjskem skladu primeren znesek sredstev za posojila hiš- nim svetom. Za enostavno reprodukcijo do- trajanih stanovanj naj občinski stanovanjski sklad nameni iz zgrajenih stanovanj tri dvosob- na stanovanja in dve enosobni stanovanji in jih vloži v splošni fond ter jih dodeli kot stanovanj- ski organ potrebnim prosilcem. To bi naj bila cenejša stanova- nja, da bi ustrezala finančni sposobnosti prosilcev stanovanj. Kolikor je težko graditi v enem bloku različno kvalitetna stano- vanja, pa naj stanovanjski sklad zgradi namesto tega v dveh letih takšen devetorčck za enostavno reprodukcijo dotrajanih stano- vanj. Svet meni, da je treba v bodo- če predvideti v občinskem stano- Ijem-delavcem za gradnjo indi- vidualnih stanovanjskih hiš. Ravno tu je mogoče s pravilno politiko doseči največjo mobili- zacijo zasebnih sredstev za sta- novanjsko gradnjo. Vsak milijon posojila pomeni najmanj eno no- vo stanovanjsko hišo. Svet meni, da ne gre tu samo za sredstva občinskega stanovanjskega skla- da, ampak tudi za sredstva de- j lovnih organizacij, ki jih naj te posojajo svojim delavcem. Le tako bo mogoče omiliti stano- vanjsko stisko. Svet pravtako meni, da bi bilo treba podpirati mobilizacijo sredstev stanovalcev tudi v obli- ki odkupa stanovanjske pravice. To obliko mobilizacije sredstev; stanovalcev naj izvaja tako sta- novanjski sklad, predvsem pa j delovne organizacije, ki kupu- jejo ali gradijo stanovanja za svoje delavce. Ker gre pri reševanju nakaza- nih problemov za dolgoročnejšo politiko, bo potrebno izdelati večletni program stanovanjske- ga gospodarstva in za te namene predvideti v bodoče znatno več- ■ ja sredstva kot doslej. Samo z! gradnjo novih stanovanj brez istočasnega dobrega vzdrževanja obstoječega stanovanjskega fon- da ne bo mogoče rešiti stano- vanjske stiske, meni svet za ur- banizem. Predsednica Obč. skup- ščine Ptuj tov. Lojzka ^ Stropnik: Stanovanjsko vprašanje pred- stavlja v naši družbeni skupno- sti najbolj pereč vsestranski problem, ki dobiva iz leta v leto na ostrini. Kljub nenehni skrbi družbe, ki je uvedla pred leti stalni stanovanjski prispevek na dohodke, kljub dejstvu, da se ta sklad iz leta v leto veča, ne mo- remo ugotoviti, da napreduje re- ševanje tega vprašanja hitreje, jot naraščajo potrebe. Pritisk prosilcev vseh vrst je vedno več- ji, kar reševanje še bolj »zakom- plicira«. Vsekakor bo treba prisluhniti stališču Stalne konference mest, cjer je bilo prikazanih nekaj re- jitev. S povečanimi osebnimi do- lodki zadnjih let, predvsem pri kategorijah strokovnih delavcev in višjih strokovnjakov, nastaja vedno večja nujnost lastile ude- ležbe pri izgradnji stanovanj. Tudi pri delavcih samih se veča pripravljenost za lastna prispe- vanja, predvsem pri onih, ki imajo sredstva še v lastništvu zemlje ali pa tudi druge prihran- ke. Pri teh je celo večja priprav- ljenost, da bi prišli do primer- nega stanovanja, saj se pretežno dogaja, da se zanje nihče ne bri- ga. Drugo ■ vprašanje je, s kakšno pozornostjo rešujejo stanovanj- ska vprašanja naše delovne or- ganizacije. Videti je, da je pri njih v tem pogledu prava brez- perspektivnost in da ne najdejo iniciative, kako v lastni sredini omiliti to nujnost. Velika krivda pri tem zadeva tudi v splošnem industrijo grad- benega materiala ter operativo samo, saj se ti poslužujeta še vedno klasičnega načina izdelave in gradnje, pri čemer stalno zvi- šujeta cene svojih uslug. Tako vidimo, da so v zadnjih letih po- vprečno narasla razpoložljiva sredstva za 75 "/o, količina izgo- tovljenih stanovanj pa ni nič večja. Ugotavljamo, da bi morali gradnjo stanovanj industrializi- rati, za kar so potrebne daljše priprave, vendar mislim, da bi tudi z današnjimi izkušnjami lahko dosegli kaj več. Vse kaže. da vprašanje ni tako j lahko rešljivo, vendar menim, da lahko najdemo načine, kako gradnje pospešiti, kako zmanjšati njihovo realno vrednost in po-1 večati količino. . . J Trenutna najlažja rešitev je v; tem, da se graditelji organiziraj^ v gradbenih zadrugah, da zdrU^ žujejo ob direktni pomoči lastna sredstva in da s posebno dobrimi strokovnimi ekipami pristopijo h gradnji. Izgrajujejo naj se kompleksi, ne pa da rastejo hiše na vseh koncih in krajih, med graditelji naj bo več čuta (jp skupnega sodelovanja, kot pa do i ozke individualne opredeljeno-1 sti. Delovne organizacije naj pri- dobijo svoje člane kolektiva za gradnjo, naj jim nakažejo per- spektivnost in upravičenost, naj dajo k udeležbi posameznika v obliki kredita lastni prispevek in naj svetujejo svojim strokovnja- kom, ki so že dobili stanovanja, naj se tudi oni vključijo v grad- njo in pomagajo lajšati stano- vanjsko stisko. Pred nami je vprašanje eko- nomskih cen stanovanja. Ce gle- damo perspektivno, bo takšna lastna udeležba pri individualni gradnji ali nakupu stanovanja v bloku zelo pomagala k zmanjša- nju stiske, družba pa bo zniže- vala splošni prispevek, ki zmanjšuje osebni standard po- sameznika. Urbanistični program zazidal- j nih okolišev za »blokovsko« in individualno gradnjo v Ptuju in Dkolici je določen. Občina bo zmanjšala prvotno zamišljene višje komunalne prispevke na fiksne zneske od 100 do 150 tisoč dinarjev, kar zadošča sicer le za ureditev cest, ne pa tudi za ka- lalizacijo, vodovod in električne priključke. Vendar gre občina v to zavestno, ker hoče s tem po- magati tistim, ki so se odločili graditi v urbanistično urejenih gradbiščih in težko odstopajo ta sredstva. OSTALI DOGODKI (Prenos s 1. strani) naj bi imele edino nalogo, da varujejo ozemeljsko nedotak- ljivost republike in normalno življenje na otoku. V Ankari se s tem ne strinja- jo, verjetno tudi ne v Londonu. Zato bo negotovost trajala še naprej. DE GAULLOVO POJASNILO Na svoji prvi letošnji tiskov- ni konferenci je francoski pred- sednik zelo jasno povedal, da je priznanje LR Kitajske povsem normalno dejanje, saj imajo s Kitajsko redne diplomatske sti- ke tudi mnogi drugi zahodni za- vezniki. Zanimivo pa je, da je poudaril nekatere zgodovinske značilnosti, med drugim to, da je Kitajska ena najstarejših de- žel na svetu, da ima staro civi- liracijo, da ima veliko vlogo v Aziji itd. Težave za francosko odločitev nastopajo zato, ker obstaja še Camg Kaj Sekov režim na For- mcci, ki v Organizaciji združe- nih narodov zastopa celotno Ki- tajsko. Ali bo Francija prizaia- viria v prihodnje obe vladi? Ka- ž€, da je temu res tako. četudi so v Pekingu uradmo sporočili^. da se je LR Kitajska pogajala s Francijo »kot edina zakonita predstavnica Kitajcev«. Razum- ljivo je, da so zaradi francoske- ga priznanja protestirali na Formozi, toda v Parizu to niko- gar ne moti. Kaže, da se bo ve- lika vihra, ki je zajela svet ob francoski odločitvi, kaj kmalu unesla ... »PREVRAT« V SAJGONU Pravzaprav je en general, sta- ri znanec dosedanjega voditelja voja.ške junte Mina, prevzel vodstvo — brez enega samega strela. General Kan, nova »prva roka« v Južnem Vietnamu, je le, kot pravijo, bolj vnet za ame- riške načrte o »cvopolni likvida- ciji gibanja Vietkong«, s čimer bi si Američani nekako opomo- gli in pred domačo javnostjo tu- di opravičili ogromne izdatke, ki doslej niso rodili uspeha. Ge- neral Din se je namreč pričel nagibati k »nevtralizaciji«, očit- no pod vplivom pariške diplo- macije, ki se počas'i vrača na azijska tla. Take težnje bi seve- da onemogočile »bojevite« na- črte Američanov in njihove sta- re smotre o obkoljevanju Kitaj- ske. Vendar tudi Kan javno ne obsoja de Gaulla ... MESTNI KINO PTUJ predvaja 7., 8. in 9. februarja 1964 ameriški barvni (kinema- skopski) film »BUTTER- FIELD 8«, 9. februarja 1964 ob 10. uri ameriški barvni film »POJMO V DEŽJU«, 11. in 12. februarja 1964 francoski film »ZAUPNIK 2ENSK«, 13. in 14. februarja 1964 jugoslovan- ski film »NEVESINJSKA PIV- SKA«. KINO 0RM02 predvaja 8. in 9. februarja 1964 italijanski film >PRE- ISKOVALNI SODNIK«, 12. in 13. februarja 1964 jugoslovan- ski film »SKUPNO STANO- VANJE«. KINO ZAVRC predvaja 9. februarja 1964 ameriški barvni (kinemaskop- ski) film »NI IMENA NA NA-» BOJU«. Letos v Ormožu prvič pustni icomeval 2e vrsto let prebivalci občine Ormož prirejajo pustne prire- ditve. To ohranjeno pustno tradicijo bodo letos oboj^atili prvič v zi^odovini Ormoža s pustnim karnevalom. Znani Ve- likonedeljčani, ki se za take prireditve vedno dnhro pripra- vijo, tudi tokrat ne hodo iz- ostali. Pripravljalni odbor za pustne karnevalske prireditve občine Ormož, ki šteje p«'t čla- nov, vabi vse pustne sku|»lne v občini in predvsem izven nje, da se udeležijo pustnega karne- vala, ki bo v torek, dne 11. fe- bruarja, ob 14. uri v Ormožu, Razpored skupin bo pravočas- no objavljen. Pustni karneval bo v Ormožu seveda v manjšem obsegu kot je bil lani v Ptuju. Ob tej pri- ložnosti bo posebna komisija ocenila pet najboljših skupin ali posameznikov, ki bodo na- grajeni. Namen pustnega kar- nevala v Ormožu je ohraniti in poživiti ljudske šege, nava- d«' in običaje. Krajevna orga- uizarija SZDL Ormož, ki v glavnem pripravlja vse potreb- no za to prireditev, vabi pod- jetja, zavode in ustanove iz občine in iz sosednjih oličin, da se naj udeležijo pustne prire- ditve, predvsem znane pustneže iz Markovec, iz občine Ljuto- mer in sosednje Hrvatske. Gle- de gostinskih uslug bo za ta dan vse poskrbljeno. D. R. Premalo strokovnjakov in mehanizacije - največji problem gradbeništva Kolektiv gradbenega podjetja »Ograd« Ormož se vsestransko zavzema za razširitev in kakovostno izvaja- nje gradbenih del — Letos 9,000.000 dinarjev za meha- nizacijo — Temeljito preučevanje za skrajšani delovni čas v podjetju — Statut podjetja že sprejet — Temeljite priprave na letošnjo gradbeno sezono — Zaradi podra- žitve premoga, elektrike in prevozov je podjetje prisi- ljeno povišati ceno opeke približno za 10 odstotkov — Letos namenjenih 1,716.000 dinarjev za štipendije — Le- tošnji bruto proizvod podjetja bo približno za 140,000.000 dinarjev večji od lanskega. Kolektiv gradbeneg-a podjet- ja »Ograd« Ormož je po inte- graciji v gradbeništvu na po letos podjetje zgra- dilo KZ »Koinbinat-jeruzalem« Ormož strojne lope, skladišča itd., za družbeni standard ob- čanov pa bo začelo graditi ob- činsko poslovno zgradbo, so- dobno gostišče. rekreacijski center v grajsikem parku in drugo. Letos namerava opekarna proizvesti 5.000.000 strešnikov, ziidakov, votlakov in žlebnrkov, v biKloče pa se bo specializirala samo v proizvodnjo strešnikov, po katerih je vedno večjo yK>v- praševanje. Lani je opekarna proizvedla j.SOO.OOO kosov ope- ke. Celotno podjetje tvorijo tri poslovne enote: opekarna, grad- beništvo in delavnice, uprava podjetja pa je predračunska enota. Trenutno je v podjetju zaposlenih 215 ljudi. V času gradbene sezone pa se bo šte- vilo ZBiposlenih povečalo tudi na 350 ljudi. Iz tega je moč sklepati, da potrebuje podjetje za strokovno izvajanje gradenj [ustrezno število gradbenih stro- kovnjakov. Pomanjkanje teh pa je eno najbolj perečih vpra- šanj v podjetju. Načrtno pridobivanje strokovnjakov Mnoge težave bi v podjetju odpadle, če bi imeli dovolj strokovnjakov. Čeprav je ko- lektiv začel načrtno štipendi- rati višje in visoke šolane ka- dre, bo to vprašanje rešeno šele čez štiri ali pet let. Letos je podjetje namenilo 1,716.000 di- narjev za štipendije, kar pred- stavlja glede na prejšnja leta precejšen .napredek. Glede, na perspektivni raz>yoi podjetja in potreb po gradbenih delih v joh-r čini pa je moč takoj ugoto^riti, da je potrebno v prihodnje sredstva za štipendije zelo po- večati. S tem bo gospodarstvo občine zaposlilo večje število strokovnjakov in se bo hitreje razvijalo. Razveseljivo je, da ima gradbeno podjetje 24 va- jencev raznih strok, iz kate- rih dorašča kvalificirani kader, nadalje štiri štipendiste na viš- jih in visokih šolah in prav itako na srednjih. Premalo mehanizacije Današnje moderne gradnje, ki so iz dneva v dan glede na kakovost bolj zahtevne, terjajo od izvajalcev veliko strokovne- ga znanja in ustrezne mehani- zacije. Podjetje ima sicer pre- cej težav, ker nima dovolj me- hanizacije. Letos bodo kupili nekaj mešalcev, mehanične lo- pate in stroj za nametavanje malte. V nakup mehanizacije bo podjetje letos vložilo 9 mi- lijonov dinarjev. Podrožitev opeke Poslovna enota opekarne bo loto« povečala proizvodnjo ope- ke in bo s tem zadostila potre- bam griidenj v občini in izven nje. Po lanski ceni je zareznik veljal 35 dinarjev, zidak pa 16 dinarjev franko skladišče ope- karna. Glede na letošnjo podra- žitev električnega toka, premo- ga in prevozov je podjetje pri- siljeno zvišati ceno opeki za p r i b 1 i žn o t O odstotk ov. V podjetju mislijo, da bi pred pričetkom gradbene sezo- ne morali poznati obseg gra- denj v občini, da bi se lahko že pred sezono oskrbeli s potreb- nim materialom, predvsem s cementom, ki ga je v sezoni težko dobiti. (Konec na str. 5) Bager v dravski strugi nalaga gramoz Prihodnj« dni 1 " Občinski svet Svobod in pr»- ; svetnih društev Ptuj bo prhre- ' dil v petek, dne 7. febrnar^ [ ja 1964, ob 19.30 LITERARNI VECEE v ptujskem grledališču. ■ Nastopili bodo književniM: Alenka Glazer, France Filipi^ ! Anton Ingolič, Edvard Kocbek, ■ Miško Kranjec, Bratko Kreft I Ob 16. uri literarni popoldan za srednješolsko mladino! I PRIHODNJE DNI Občinski svet »Svobod« Ptuj priredi v petek, 14. t. m., v Glas- beni šoli v Ptuju solistični ve- čer. Nastopijo Božena Glavako- va, mezzosoprann, Jovan Jovi- čič, kitara, in Pavel Sivic, kla- vir. Delavska univerza Ptuj Izobraževalni centri 7. 2. 1964 — Muretinci: So- dobna regulacija rojstev in zdrava nosečnost (Biljana dr. Dolenc), ob 18. uri v čitalnici. 10. 2. 1964. Sola za življenje, začetek ob 19. uri: Zorenje člo- vekove osebnosti. Lepo vedenje in kavalirstvo (Meta Feldin). 13. 2. 1964 — Stoperce ob 18.30: »Pravilna prehrana na- Iših otrok« (Nada dr. Pavličev);- [Lovrenc ob 18. uri: Sodobna re- - gulacija rojstev in zdrava no- sečnost (Biljana dr, Dolenc);- Juršincl ob 17. uri: Družbeni,-,, gospodarski in politični razvoj držav latinske Amerike (Franjo Rebernak). 14. 2. 1964 — Markovci ob 19. uri: Družbeni, gospodarski in po- litični razvoj držav latinske Amerike (Franjo Rebernak); Muretinci ob 18. uri: Od spočet- ja do rojstva (Danica Rakuš); Cirkulane ob 17. uri: Družbeiii;' gospodarski in politični razvoj''' držav latinske Amerike (Vik-^" tor Knez). ' 15. 2*. 1964 ob 18. uri: Zorenje^' osebnosti mladega človeka (Me- ta Feldin). Večerna politična šola Ptuj 10. 2. 1964: Razvoj človečan- skih pravic H. del (Stane Kan- duč). 13, 2. 1964: Pravice občanov (Stane Kanduč). Predavanji sta ob 16. uri v Delavskem klubu . Ptuj. Večerna politična sola Kidričevo 10. 2. 1964: Gospodarski sistem SFRJ (Borut Carli). 13. 2. 1964: Samoupravljanje in nagrajevanje po delu — teme- lja našega gospodarskega siste- ma (Borut Carli). Predavanji sta ob 15. uri v sejni dvorani DS TGA. Sindikalna politična šola Ptuj 14. 2. 1964: Družbeno samo- upravljanje na področju gosipo- darstva in družbenih služb (Ivan Voda). Predavanje bo ob 16. uri v Delavskem klubu. Jeiikovni tečaj nadaljevalni iz nemščine začne v sredo, dne 12. 2. 1964, ob 18. uri v Mladiki. Prijave sprejema Delavska univerza Ptuj (tele- fon 225), lahko se prijavite tudi ob začetku tečaja Tedenski program radia ' Ptuj Nedelja, 9. 2. 1964 10.30—10.45 Domača poročila. 7 10.45—11.00 Med zabavno glasbo obvestila in objave. 11.00—12.00 Nadaljevanje razprave o druž- benem planu občine Ptuj za leto ■ 1964, pregled polletnih uspehov, na šolah ptujske občine, nove cene električne energije, kme- * tijska oddaja ter srečanje Sima ino Pepa, zabavna oddaja. 12.00 Čestitke poslušalcev. Torek, 11. 2. 1964 15.15—16.00 Šport in glasba iz . naše diskoteke, našim šoferjem. Četrtek, 13. 2. 1964 9.00—9.10 Kaj naj bi bilo v naših oddajah za mlade poslu- šalce. 9.10—9.30 Narodni pesnik in večni popotnik iz Slovencih goric, Božidar Flegerič, basni iz Slovenskih goric (iz zapisov An- tona Kosija). 9.30—10.00 Za na- še najmlajše, pa tudi ostale •— pravljice, pesmice in uganke. 15.15—16.00 Ponovitev dopol- dansike oddaje, nato pa še 20 mi- nut zabavne glasbe, vmes poro- čila, obvestila in objave Stran 3 .TEDMK<^ - prfrk. ?. f«»l,Tn«rj« 1%4 Stran 5 POVZROČENA ŠKODA MORA BITI PORAVNANA Luiskoletne izkušnje Javnega pravobranilca v Ptuju iz 1080 za- dftv v skupni vrednosti zadev 83,913.011 din kažejo na to. da ne bi bile vse premoženjske za- deve in obvemoeti v zakonitih postopkih vedno pravilno obrav- navane in rešene, če se ne bi za- nje zavselo javno pravobranil- stvo, če ne bi uveljavilo vseh svojih pravic In opravilo del, s ksterimi lahko vpliva na pra- vflen izid zadev. S tem opravi- čuje tudi javno pravobranilstvo v Ptuju svoj obstoj in vse kaže, da se bo v bodoče še bolj uve- ljavljalo, kjer bi ute^ile biti v raaEnih zadevah premalo zaščite- ne premoženjske pravice In ob- veznosti občine, zavodov ter skladov. Za zavarovanje premoženjskih koristi družbenih skupnosti lahko sproži pravobranilstvo ustrezmi postopek, če sama go- spodarska organizacija dovolj ne zaščiti v zvezi s kaznivimi dejanji skupnih koristi in se ne zavaruje pred škodo, ki jo je utrpela. V primerih, kjer ne ravna gospodareka organizacija pravilno .s sredstvi, s katerimi upravlja ter povzroča s svojim slabim upravljanjem .škodo skupnosti in če to ugotovi upravni organ, uvede javni pra- vobranilec odlškodninski posto- pek. Tega uvede tudi zoper od- govorno osebo, ki je povzročila škodo s tem, da ni ravnala v duhu zakona o proračunu in fi- nansiranju ...amostojnih zavo- dov. Enako je tudi v zadevah uslužbencev, ki so pozročili škodo organom ali javnim zavo- dom oziroma organizacijam s škodljivim opravljanjem urad- nih dolžnosti. Javno pravobra- nilstvo lahko zahteva razvelja- vitev pogodb za zemljišča in stavfee, če so te predrago plača- ne ali prepoceni prodane. Javno praivotoranilstvo lahko iz^x>dibija odločbo komisije za davčne pri- tožbe, če je ugotovljeno, da je obračunska osnova nižja, kot je dejanska. Lahko poseže tudi v zadeve v zvezi s pogodbami o dedovanjih in v drugih zadevah, ki jih določa zakon. Javni pravobranilec Ima po- leg že navedenih pravic tudi pra- vico preventivno delovati. Kot specialni pravni svetovalec družbeno politične skupnosti lahko prihrani s pravnimi mnenji In nasveti mnoge spore pred sodišči in pred drugimi državnimi organi, ker v raznih zadevah niti ne pride do škode. Na prej omenjeni In na ta na- čin lahko močno vpliva na uve- ljavitev ustavnosti In zakonito- sti na občutljivem področju dmžbenegra premoženjau Prav zanimivi so lansikoletni uspehi javnega pravobranilstva Ptuj v zadevah, ki jih je obrav- navalo. Ni težav s sodišči in z drugimi državnimi organi, ko so jim predložene vloge dobro obdelane in dokumentirane in zatkonito utemeljene za usitrezne postopke. V večini primerov so bile izrečene sodbe in odločbe, ki so v celoti zagotovile povra- čilo povzročene materialne ško- de. Občinski javni pravobranilec Ptuj Liljana Fridlova ugotav- lja, da je še precej težav v raz- nih zadevah pn pripravljanju teh za razne postopke. Te teža- ve je tako ocenila: s. »Kot v večini ostalih služb je tudi pri delu javnega pravobra- nilstva mogoče takoj ugotoviti, kje imajo dobro kadrovsko za- sedibo in kje je nimajo. To se najbolj občuti v zadevah, v ka- terih je ipotrebno doseči od go- spodarskih in družbenih orga- nizacij, da uveljavijo svoje pre- moženjsko pravne zahtevke že v kazenskem postopku pred sodi- ščem. V primeru, kjer opu®ti go- spodarska organizacija prijavo svojega odškodninskega zahtev- ka, mora potem organizacija vložiti civilno tožbo in jo taksi- rati-sorazmerno visoko glede na izrtoževani zmesek. Kjer je dobra kadrovska zasedba, se opazi, da je mnogo manj pravd, ker se pridržujejo vseh veljavnih pred- pisov in ne prihaja do sporov, stroškov in izterjevanj. Kjer pa do teh vseeno pride, vestno in dosledno izterjiujejo odškodnin- ske zahtevke od svojih zavezan- cev. Dokaja se tudi, da ponekod ne odgovarjajo na razna vprašanja in po preteklih rokih niti na urgence. Tako se postopek za- vleče In komplicira. Prav pri- jetno pa je na drugi strani delo s podjetji, kjer stvari resno ob- ravnavajo in reagirajo pravo- časno v pravilnem obsegu. Z za- vlačevanjem se zadevi ne more- jo izogniti, ker morajo poskrbe- ti, da bo škoda vrnjena. V neugoden položaj zapadajo brez potrebe nekateri davčni zavezanci, ki ne morejo drugače poravnati svojih večletnih davč- nih obveznosti z dražbo njiho- vih zemljiških povr.^in. Ob pra- vilnem razumevanju kmetij- .<;kih zadrug, bi bile njihove te- žave mnogo manjše, če bi za- druge odkupile njihove parcele |x>d določenimi, vendar za za- drtigo in za zavezanca ugodnimi pogoji. Tako pa .se dogaja, da še kažejo ponekod vodstva za- drug na zunaj napram zavezan- cem nekoristno sentimentalnost, na drugi strani pa spravljajo z zavlačevan.jem zadeve zavezan- ca v še večja bremena in v ne- ugodnejše proda,ijie pogoje. Ce bi se zadruge takoj pobrigale za odkup V dražbo pvoslanih par- cel, bi se zadeva takoj končala. Zavezancem bi ostalo tako vsaj nekaj možnosti za preživljanje, v drugačnem primeru pa padejo naravnost v breme družbi. To- zadevno je Kmetijski kombinat Ptuj' napram ljudem bolj pro- žen in je tudi delo z njim mnogo lažje, ker se zanima za zadeve in jih poskuša tudi po svojih možnostih pravilno rešiti. Ali v Ptuju ni primernpjšpga prostora za odlaganje nesnage z mestnih ulic kakor je park? S POPISOM KMETIJSKIH GOSPODAR- STEV BO UGOTOVLJENA GOSPODAR- SKA MOČ IN ŽIVLJENJSKI POGOJI PRE- BIVALSTVA Občinska skupščina Ormož bo v mesecu februarju s pomočjo popisovalcev zbrala podatke o stanju zasebnih kmetijskih go- spodarstev, da bi ugotovila, ko- liko kmetijskih gospodarstev ima zagotovljene življenjsike po- goje, ki ustrezajo povprečni živ- ljenjski ravni delovnih ljudi. Da bo vse to doseženo, je potrebno sodelovanje kmetovalcev sa- mih, ki bodo dajali popisoval- cem potrebne podatke. Popis bo v glavnem vseboval številčne podatke o površinah zemljišč po kulturnih kategorijah, število sadnega drevja, število živine na dan 15. januarja 1964, podat- ke o ro.jstvu, nakupu ali prodaji in o domačem zakolu goveda in prašičev v letu 1963. Pri kmetijskih proizvajalcih pa se podatki nanašajo na števi- lo njihovih družinskih članov, na njihovo starost in zdravstve- no stanje. V popisu bodo tudi zajeti člani kmetijskih gosipo- darstva, ter njihovi povprečni gospodarstva oziroma prejemajo dohodke iz drugih panog gospo- dar-stva ter njihovi povprečni mesečni osebni prejemki. Nada- lje bo ugotovljeno, koliko čla- nov kmetijskih družin je na šo- lanju v sedanjih, višjih in vi- sokih šolah ter vajenskih šolah, iz česar bo razviden odtok de- lovne sile oziroma selitev kmeč- kega prebivalstva v industrijska središča. Ob tej priložnosti se bodo tudi zbrali podatki o stro- ških v letu 1963 za umetna gno- jila, zaščitna sredstva rastlin, koliko so veljala traktorska de- la, ki jih je opravila kmetijska zadruga za posamezna kmetij- j ska gospodarstva v občini, in i koliko so znašali bolniški stro- ški. Ugotovljeno bo stanje bre- men iz preteklih let, ki prav ta- ko vpliva na perspektivni raz- voj zasebnih kmetijskih gospo- darstev. S popisom zbranimi in obdelanimi podatki bodo Ob- činski skupščini Ormož dali jas- no smer skrbi za vse tiste obča- ne, ki se preživljajo iz kmetij- stva in katerih premoženjsko, starostno in zdravstveno stanje je tako, da je odvisno r>d pomo- či skupnosti. Občinska skupšči- na je imenovala občinsko po- pisno komisijo, katere naloga je pripraviti in izdelati navodila ter obrazce za popis, določiti po- pisne okoliše, popisovalce in kontrolorje ter izvršiti njih in- štruktažo in seveda voditi nad- zor nad pov^isom. Od 10. do 20. februarja bodo popisovalci obiiskali in popisali vsa gospodarstva, ki posedujejo nad 10 arov lastne ali v zakup najete zemlje. Občinska skupščina pričakuje, da bodo kmetovalci z razume- vanjem sprejeli popisovalce ter jim vnaprej pripravili in v ča- su popisa dali na razpolago ustrezne podatke, ki so potreb- ni za izpolnitev vprašalnih li- stov. Dolžnost popisovalcev je, ljudem pojasniti namen popisa in od njih zahtevati resnične podatke, ker le tako bo popis služil .svojemu namenu. Občinska popisna komisija Dr. AlOJZ TRSTENJAK V torek preteklega tedna so v Mariboru pokopali dr. Trste- njaka, načelnika banske uprave v p. Bil je marljiv kulturni de- lavec in večletni sotrudnik na- šega lista. Rojen je bil 14. juni- ja 18R7 v Pušencih pri Ormožu. O.<;novno šolo je obi.>koval v Or- možu, klasično gimnazijo v Ma- riboru, kjer je 1907 maturiral. Pravne študije je dovršil z do- ktoratom v Gradcu. Kakor večina slovenskih dija- kov nekdaj se je tudi on moral med študiranjem sam vzdrževati z delom v odvetniških pisarnah in kot nameščenec Zadružne zveze v Celju. Udeležil se je pr- ve svetovne vojne, o kateri je napisal natančne spomine, bil v ruskem vojnem ujetništvu ter se šele 1920 vrnil kot dobrovo- Ijec v domovino. Vstopil je v politično upravno službo ter služboval v raznih krajih Slovenije in Ljubljani, npr. v Slovenjem Gradcu, kjer je bil med ustanovitelji Sokola, večkrat v Mariboru, Ljutomeru in Lendavi. Vse življenje se je izredno za- nimal za ljudsko življenje, za domačo zgodovino in narodno blago. Rezultat njer'^"f^fTa zani- manja so bili r-^■'lični zgodovin- ski in folklori stični članki, ki jih je objavil v raznih revijah in ča.snikih, kakor v Časopisu za zgodovino in narodopisje, Na- rodnem listu, Narodnem dnev- niku. Svetu ob ^^nri, ptu.jskem Tedniku in drugje. Za zasluge za rodni kraj ga je nekdanja občina Pušenci iz- volila za častnega občana. Umrl nena'^''"-na 25. januar- ja 1.1. v Mariboru. Čast njegovemu .s^pominu! ■ ,.Jože Kertf' u nas ednjlh seilni.h letih Predsednika upravnega od- bora in vodjo priprave dela v trrrarni >Jože Kerenoič« v Or- možu Vlada Vogrinca smo za- prosili za neikaj odgovorov g^le- de perspektivnega razvoja to- varne. Kakšen napredek pred- videva letošnji in sede^m- letni načrt tovarne? Kolektiv tovarne >Jože Ke- renčič« v Ormožu je pokazal vsestransko zanimanje za raz- širitev in razvoj tovarne. Iz obrtniške proizvodnje se 'raz- vija tovarna, ki usmerja svojo proizvodnjo v sodelovanju z močnejšo tovrstno industrijo. Takšno gospodarjenje obeta kolektivu jasno perspektivo, predvsem z uvajanjem nove proizvodnje in popolnejših teii- noloških postopkov. Lanski bruto proizvod tovarne 250 mi- lijonov dinarjev je bil presežen za 23 odst. Letošnji načrt pred- videva 480 milijonov dinarjev bruto proizvoda, kar se pred- vsem nanaša na povečanje> za- radi proizvodnje kuhinjskih garniitur, ki jih bodo proizvedli pribli»/no 200 ti^oč. V plastični dejavnosti pa je kolektiv tovar- ne OMojil novo teliTioIogijo iz- delovanja avtomobilskih tapet, zato so se v podjetju precej sprostile proizvodno zmofrlji- vosti in olajšali delovni pogoji zaposlenih. V tovarni plastifiv,irajo vse vrste volanov in izdelujejo av- tomobilske *Hapete za vozila T.\M po izboljšani tehnologiji. Osvojili so tudi proizvodnjo ta- pet za T.\M-2000. v kratkem pa bodo pričeli izdelovati tapete za vsa vozila >Crrena zastava* vz Krasrujevca. Izboljšali bodo tudi tehnološki postopek pla- stificrranja volanov, kar bo močno vplivalo na boljšo ka- kovost izdelkov. Izdelujejo ttidi drobne pla- stične izdelke (ročaje in krog- lice) za potrebe avtomobilske industrije. Skratka, celotna proizvodnja tovarne je usmer- jena v plastično in kovinsko industrijo, ki dajeta 50:50 bruto proizvoda podjetja. V kovinski industriji tovarna izdeluje za tovarno eraajlirane posode v Celju pribor za ogrevalne na- prave, razne izlivke. nekaj gradbenega okovja, predvsem tiste izdelke, ki so rentabilni. V prihodnjem letu bo tovarna Svojo proizvodnjo usmerila sa- mo v izdelovanje plastičnih iz- delkov, v izdelovanje kuhinj- skih garnitur in v kooperacij- sko proizvodnjo za »Emajlir- ko«. Tovarna bo v sedmih letih in- vestirala 100 milijonov dinar- jev za opremo in modernizacijo proizvodnje. Letos bodo za 40 milijonov dinarjev kupili stroj za brizganje mas tipa »Koaisi« iz Vzhodne Nemčije. Ta istroj bo ornogoČ'il 10-kratno povčati kapaciteto proizv(xlnje (plasti- ficiranje) volanov s kvalif^t- nejšimi surovinami. Stroj bo omogočil prrvizvodnjo akumula- torskih zabojev. armaturnih desk in druge težke avtomobil- ske plastike. V p(xljetiti je zaposlenih 1^0 ljudi, po letošnjem načrtu pa bodo število zaposlenih pove- čali na 220. Kako bo s proizvodnjo za izvoz? Tovarna ne izvaža svojih iz- delkov direktno, ampak nrek Tovarne emajlirane po'-0'de v Celju. Letos bodo njimrnili 20.000 kuhinjskih irarnitur za izvoz, kar bo veljalo 20 000 do- larjev. To kaže. da se m^'a tovarna v razvoju vsestran^^iVo zavzema za povečanje izvoza in ga namerava prihodnje leto znatno povečati. „ Novo*rAJem del lo«drne Vlado Vogrinec S katerimi težavami se ukvarja kolektiv tovarne? Imamo precejšnje težave z nabavo surovin, predvsem pa je težko dobiti globoko vlečno pr)lirano pločevino in razne vzmetne hladno valjane trake, največ težav pa vsekakor pred- stavlja zastarela strojna opre- ma in je v pogledu angažira- nosti poslovnih sredstev naj- nižja v jugoslovanskem meri- lu. Na zaposlenega o62.(KK) din poslov-j nih sredstev, stopnja sposob- noisti teh srcilstev za proizvod- njo pa znaša samo 56 odst. To nazorno kaže. da podjetje raz- I)olaga s sorazmerno zastarelo opremo. Čeprav so v podjetju (.»•bjektivne težave, jih kolektiv hitro premaguje z uvajanjem sodobnih tehnoloških jK>stf>pkov in strojev. Prav tako kolektiv tovarne skrbi za razširitev pro- izvrnlnje in za kakovostne iz- delke. Lani je usposobil in do- gradil novo zgradbo za proiz- vodnjo in tako pridobil 540 kv. metrov novega delovnega pro- 'vtora. Razveseljivo je tudi po- leg ostalega to. da se kolektiv. \>.estransko zavzema za to. da bo izt'OČi1 iz proizvodnega pro- grama proizvodnjo nerentabil- nih izflelkov. kot je predvsem gradbeno okovje. Precej težav povzroča pomanjkanje skladišč, predvsem za polizdelke. Kako izobražujete nekvalificirano delovno silo? Lani je kolektiv tovarne pri- redil dvomesečni tečaj, ki ga je obiskovalo 50 zaposlenih. Namen tečaja je bil usposobiti nekvalificirano delovno silo za delo pri stroju in jo seznaniti vsaj 7 najosnovnejšimi procesi proizvodnje, z zaščito delavcev na delovnih mestih jtd. Pred- vsem pa so se tečajniki spo- znali s tehniko proizvodnje, s stiskanjem in s proizvodnjo ku- hinjskih garnitur. Tudi letos bodo organizirali tečaj za kvalificirane in viso- kokvalificirane delavce kovin- ske stroke. Posvetili so tudi precejšnjo skrb štipendiranju strokovnega kadra. Podjetje štipendira devet srednješolcev, na višjih in visokih šolah pa jih študira sedem. Kolektiv tudi z zanimanjem razpravlja o tezah statuta to- varne. Pred izdelavo osnutka statuta pa so zaposleni tovarne z anketo izrazili svoje mnenje glede samostojnosti delovnih enot in njihovih pravic, o pri- stojnostih itd. Drago Rizman Koristen seminar sindikal- nih delavcev Na osnovi sklepov VL plenuma Občinskega sindikalnega sveta Ptuj je bil 3. februarja t. 1. v Ptu- ju enodnevni seminar sindikal- nih delavcev iz sindikalnih po- družnic sindikata delavcev kme- tijstva in živilske industrije. Razveseljivo je, da so se semi- narja udeležili tudi sindikalni delavci iz sosednih občin: iz Slo- venske Bistrice in Lenarta v Slo- venskih goricah, ki so s svojo udeležbo vidno prispevali k uspehu seminarja. Na seminarju so razpravljali o delitvi dohodka in primerjavi pogojev gospodar- jenja in poslovanja med delovni- mi organizacijami i.ste panoge na temelju enotnih pokazatel.iev. Nadalje so se pogovorili o na-- logah delovnih kolektivov glede na družbeni plan občine za leto 1964 na področju kmetijstva in živilske industrije. Izmenjali so mnenja o vsebinskih problemih, ki se pojavljajo ob izdelavi, raz- pravah in sprejemanju statutov. Posebno pa so se zadržali na vprašanju, kako v kmetijstvu in v živilski industriji ustvariti po- goje za skrajšanje delovnega ča- sa. Ostala razprava je bila osredotočena na vsebinske pri- prave letnih občnih zborov in na delovne programe sindikalnih F>odružnic za leto 1964. Seminar je v celoti uspel, ker so razgovor vodili zelo izkušeni predavatelji in tajnik Republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva, ' živilske in tobačne industrije ' Slovenije iz Ljubljane. Smernice tega seminarja so sindikalnim delavcem dale napotke, kako naj se lotijo priprav in o čem naj I predvsem razpravljajo na lednih , občnih zbviiL. ' FB Ciril-Metodov drevored v Ptuju Novozgrajeni del tovarne POSVETOVANJE GOZDllRJEV Gozdno go.sipodarstvo Maribor je sklicalo za 7. 2. 1964 ob 8. uri v Mariboru, T.vrševa 15, posvet o porabi gozdnih skladov in je nanj povabilo predstavnike od- sekov za gozdarstvo pri občin- skih skupščinah v mariborskem okraju. Posvetovanje se bo nanašalo na neporavnane obveznosti gozdnih skladov iz leta 1963, na cene in obseg gozdno-gojitvenih del, na obračunavanje teh del, na sredstva za odkazovanje ne- blagovne proizvodnje in na in- vesticije iz gozdnih skladov. SLABOSTI V GOSTILNI MIKLAVŽ PRI ORMOŽU O slabostih ormoškega go- stinstva smo že poročali, ven- dar so zatem zagledale beli dan še nekatere pomanjkljivosti v poslovanju poslovne enote Mi- klavž, ki jo je vodil poslovodja F. H. Nekateri občani so že lan- sko leto nekatere vodilne usluž- bence gostinskega podjetja opozorili, da v tej gostilni ob- stoja možnost dobave in proda- je vina mimo evidenre podjet- ja, vendar tega ni bilo glede na zapletenost poslovanja moč takoj ugotoviti. Primanjkljaj je bil v gostil- ni Miklavž ugotovljen pri vsklajevanju lanskih saldov K7 ^Kombinat-leruzalem" Ormož in goistirvskega podjetja Or- mož. Tako je F. H. lanskega leta. mesca februarja in maja. prevzel za svojo gostilno 52S litrov vina po 460 dinarjev in pri zadrugi dal fakturo izstaviti na naslov Gostilne pri pošti. \fiklavž (H. ¥.). Tz evidence 73druH'p je razvidno, da na na- vedeni naslov računa nista bila izstavljena. Poslovodja pa kljub temu. da je dobavil vino, ni na- redil prevzemu ice, niti o pre- vzemu obvestil podjetje, niti predal denarja za prodano vi- no. Ni dvoma, da poslovodja ni tega v celoti kriv, niti da je do tega prišlo slučajno, saj je iz evidence embalaže razvidno, da je jo vrnil zadrugi. Tokrat pri njem ni to prvi primer, saj je bil med letom že disciplinsko kaznovan zaradi sličnih dejanj. DS gostinskega podjetja je na svoji seji dne "0. januarja 1964 sklenil pre- kiniti delovmo razmerje s ti- stimi, ki so si protizakonito prisvajali denar in s tem pod- jetju povzročili škodo. Vseka- kor pa je dejstvo, da do pri- svajanja v gostinskem podjetju ni prišlo iz potrebe, saj je do tesra prišlo prav pri zaposle- nih skoraj 7 največjimi oseb- nimi dohodki. To je postala epidemija, ki je skoraj zajela reloitni stari vodilni kader go- stinskega podjetja. Stran 4 »TFDNTK« — petek. 7. februarja 1%4 Slran 4 VSE DRAGOCENOSTI IZ MUZEJA MORAJO NAZAJ V MUZEJ IN POD BOLJŠE NADZORSTVO Slovenskima dnevnikoma »Ve- čeru« in »D«^lu« je u*-oelo priti do dognanj prciJ^kav loper An- tona Laha. 73 posi enega v Muzeju v Ptuju in seznaniti jav- nost o stvarrh, za katere niso ve- deli niti sjstanevitelj Muzeja Ptuj niti nje gova uprava niti nadzorni orga-ni ustanovitelja, skratka nikdo v Mariboru niti v Ptuju, kaj šele nešteti obiskovalci, ki so prihajali občudovat i/ raznih krajev nase domovine in iz za- mejstva kulturno-zgodovinsko zbirko, torej tega. re^ar se Anton Lah In njegovi odjemalci niso drznili odnesti. Lahovo početje je povzročilo Muzeju v Ptuju in gradu Borlu občutno škodo, javnosti pa je prikazalo, da po bile milijonske kulturno-zgodnvinske vrednosti v Ptuju osemnajst let bolj od- visne od sposobnosti in moralnih kvalitet človeka, ki ni miel stro- kovnih kvalifikacij za restavra- tor.ia, konzervatoria in mentor.ia zanimivosti v ptujskem gradu, kot od strokovnih in za to odgo- vornih oseb. Anton Lah ,ie to de- lo opravljal ob prednosti, da je stanoval v grajskem poslopju in je imel ob vsakem času kl.iuče vseh prostorov, da le bil vedno dosegl.iiv, ko so prihajali posa- mezniki in skupine, da jih je vo- dil po muzeju in jim razkazoval zanimivosti. Nič manj kot je bil Anton Lah glede na vse to upo- števan, mogoče celo spoštovan, bi ne bil, če bi bilo tudi nad nje- govim delom več kontrole, kot je je bilo, in če bi bilo več posluha za razne predloge javnosti in raznih organov ter samih orga- nov upravljanja muzeja za bolj- šo evidenco nad vsem, kar je bi- lo v muzeju, in nad vstopninami, nad obiski, zlasti pa boljši pre- gled nad dragocenostmi, ki so ostale v muzeju oziroma v gradu vsaj po že itak 7 let zapozneli in- venturi 1952. leta. Vedno znova je ostajalo po starem, v starem miru in zatišju, saj vsaj v mu- zejsko premoženje ni segla za- dostna kontrola, ki bi bila vsaj polovico tako stroga, kot je bila pri medčasnih neštetih inventu- rah po trgovinah, podjetjih, za- vodih in ustanovah, ki ne raz- polagajo niti z delčkom dragoce- nosti, kot jih ima muzejska zbir- ■ ka. Ne moremo reči, da so tisti ljudje po podjetjih, zavodih in ustanovah zato manj spoštovani in priljubljeni, ker jih je obiska- vala kontrola in je ugotovila, da jim podjetje in skupnost lahko zaupata, ker v redu gospodarijo in ne povzročajo skupnosti ško- de. Anton Lah je imel priliko ugotoviti in občutiti, da velja za kulturne ustanove bolj »kultur- no« obravnavanje, da je manj strogosti v evidenci premoženja in tudi manj možnosti za ugoto- vitev in odkritje škodljivega po- četja posameznikov, ki to izrab- ljajo, namesto da bi to upošte- vali in zavestno pravilno in po- šteno delali. Anton Lah bi še lahko v nedo- gled užival to kulturno tolerant- nost ustanovitelja muzeja in nje- gove uprave, pa tudi organa upravljanja in vseh, ki so imeli z njim opravka. Do sedanjega odkritja je prišlo bolj zaradi iz- ginulih dragocenih slik umetni- ka Oeltjena kot zaradi ostrejše- ga kursa v samem muzeju. Prej ali slej bi sicer moralo priti do tega, ker je začela nova v. d. upravnica muzeja Bernarda Prre odpravljati razne slabosti prejš- njega časa in iskati pota za bolj- šo evidenco nad vsem premože- njem v muzeju. Z odobritvijo or- gana upravljanja je uvedla pri- merno vstopnino in je v enem samem nedeljskem dnevu ugoto- vila, da je znesla kontrolirana vstopnina okrog 28.000 din. Ko- liko je dala vstopnina skozi prejšnjih vsaj 15 let, ne vesta se- daj več niti Lah Anton niti upra- va muzeja, razen iz listin o od- danem denarju. Anton Lah je že nad štiri me- sece v preiskavi. Ta bo vsaj to- liko dognala, kolikor ?o preisko- valcem na razpolago ljudje, ki so zapleteni v Lahov/) nepošteno početje z milzealljami, in kolikor se še po takšnem poslovanju ^ muzeju to ali drugo da dognal Glavno je, da bodo vse drago- cenosti, ki so izginile iz muzeja in z borlsk^ga gradu, odkrite in vrnjene. Iskanje odtujenih dra- gocenosti po domovini in v ino- zemstvu prav gotovo ni lahko, vendar zaupajmo, da bo uspelo preiskovalcem doseči mnogo več, kot jim {fri tem pomaga sam An- ton Lah. Muzej v Ptuju ne sme pomeniti za obiskovalce pomilo- vanja vrednega, slabo evidenti- ranega in pred odtujitvijo neza- varovanega kulturno-zgodovin- skega premoženja skupnosti! To mora biti vsaj odslej pod takšno upravo, vodstvom in nadzor- stvom kot vse ostalo premoženje skupnosti manjših vrednosti, ne glede na to, ali služi kulturnim ali drugim namenom. Lahovo početje je po svoje za- nimivo za bralce dnevnih »Vece- rovih« člankov. Za Ptuj kot zgo- dovinsko mesto pa je važno pred- vsem to, ali bo dobil Muzej Ptuj nazaj odprodane in pogrešane dragocenosti in kako bo to v bo- doče zavarovano, da se kaj po- dobnega ne bo nikdar več pripe- tilo. Anton Lah zasluži primerno kazen, obsodbe pa so vredni tudi vsi tisti, ki ga poznajo in dobro vedo, kje je v službi, zato so lah- ko tudi dobro vedeli, da so po njem dosežene in muzeju odtu- jene dragocenosti iz sklada pre- moženja skupnosti. J. V. Maketa kmečke hiše kot eksponat ptujskega muzeja MEDOBČINSKI TURISTIČNI ODBOR IN TURISTIČNA DEJAVNOST Na posvetovanju o ustanovitvi regionalne turistične zveze za občine Maribor-Center, Tabor in Tezno, Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, ki je bilo 20. 12. 1963 v Mariboru^, pri Ma- riborski turistični zvezi, so bili navzoči iz ptujske občine Jože Maučec, Marija Segula in Franc Holc. Zagovarjali so stališče, da za- došča Okrajna turistična zveza in da regionalna turistična zve- za ne bi mogla bistveno vplivati na tista turistična društva, ki doslej niso bila aktivna, društva pa, ki so že doslej delala, se bo- do z enako vnemo lotevala tudi v bodoče svojih nalog. Podobna stališča so branili tudi predstav- niki iz ostalih občin. Obvladalo je stališče, naj ostane Okrajna turistična zveza, ki lahko skup- no z občinskimi turističnimi zvezami podpre predlog, da bi bil ustanovljen Medobčinski tu- ristični posvetovalni odbor, ki bo obravnaval turistično pro- blematiko z okrajnega območja in se bo sestajal po potrebi. V odboru bi naj bili, predstavniki občin in turističnih društev. Z novo zvezo nastali stroški bodo lahko prihranjeni in bodo lahko porabljena ta sredstva za iz- boljšanje turizma v posameznih krajih. ' PREDAVANJA ZA GRADBENE INŽENIRJE IN: TEHNIKE Za gradbene inženirje in teh- nike, člane in članice društva gradbenih inženirjev in tehni- kov okraja Maribor bodo 26. fe- bruarja 1964 v Mariboru v domu inženirjev in tehnikov, Vetrinj- ska 16, predavanja o toplotnih izolacijah, o zvočnih izolacijah, o separiranju mineralnega agre- gata in o problemu mikrofrak- cij, o sredstvih za dosego gosto- te betona ter o problemu umet- nih in prirodnih dodatkov v be- tonu.' Strokovnjaki-predavatelji bodo s praktičnimi demonstra- cijami prikazovali delo. Društvo je razposlalo vabila vsem go- spodarskim organizacijam in drugim, ki zaposlujejo gradbene inženirje in tehnike, da bi se v čim večjem številu udeležili ze- lo zanimivih predavanj na eno- dnevnem seminarju. Naslednje predavanj? bo o stanovanjski izgradnji. Franc Langerholc 50-letnik V petek. 31. I. 1964, je izpolnil 50 let eden izmed prvih soustano- viteljev Avtn-moto društva Ptuj Franc Langerholc, prebivalstvu v občini po svojem fotografskem poklicu znani Ptujčan od 19.^9. leta dal.ie, ko se je naselil v Ptu- ju in tukaj ostal. Udejstvovanje v Avto-moto društvu ga najbolj veseli, zato je v tem društvu tudi najbolj aktiven in je že več let odbornik. Velik del fotodokumentacije iz let po osvoboditvi je iz njego- ve delavnice. Vse je bolj sprem- ljal z občutkom zavestnega ob- čana kot zaradi svojega poklica. Zaradi svoje zavednosti se je mo- ral v času okupacije umakniti iz Ptuja v svoj rojstni kraj Loga- tec oziroma v Ljubljano, kjer tu- di ni imel miru, ker so ga itali- janski fašisti spravili v interna- cijo v Gonars in Fenicci zaradi sodelovanja z Osvobodilno fron- to. Po osvoboditvi se je rad vrnil v tukajšnje kraje, kjer so ga ljudje zopet sprejeli kot starega znanca in koristnega obrtnika. S svojo vljudnostjo in prisrčnostjo si je pridobil mnogo osebnih in poslovnih prijateljev ter zaupa- nje pri organih oblasti ir^ pri množičnih organizacijah, W ga pokjičejo, ko se dogajajo stvari, ki so vredne fotodokumentacije. Iz vseh čestitk, ki jih je prejel ob svojem jubileju, je bila naj- bolj občutna želja, naj bi ostal še nadaljnja leta zdrav in čil ter tako domač in prijeten, kot je bil doslej pri svojem delu in v stiku Z Imdmi ne glede na to, ali so iz mesta ali s podeželja. PortizDnskI koledar mim okoliša " Februarja se vsako leto spo- minjamo dveh tragičnih dogod- kov iz narodnoosvobodilnega boja v našem okoli.šu v letih nemške nacistične okupacije, bit- ke med Nemci in partizani v Go- rišnici in bitke v Bratislavcih. V obeh krajih so padli dragoceni borci za svobodo našega naroda. V GORISNICI Prve dni februarja je ležal po naših krajih visok sneg. V noči od 3. na 4. februar so kurirji 14. TV postaje skupaj s političnimi aktivisti pobirali v Gajevcih pri Gorišnici uniforme, nato pa so prenočili pri Sacerju v Gajevcih. Okoli štirih zjutraj se jih je tri- najst napotilo v Gorišnico. To so bili Franc Belšak-Tone, sekre- tar ptujskega okrajnega komite- ja KPS, študent iz Muretinec, star 23 let; komandant V. relej- ne linije III. sektorja Anton Frlež-Jelen, doma iz Rogaške Slatine; komandir 14. TV postaje Rudi Sever-Vojko, sedem kurir- jev 14. TV postaje in trije sekre- tarjevi spremljevalci. Na potu so se ustavili na do- mu Mirka Toplaka v Gorišnici. Doma je bila samo gospodinja Neža-z dvema malčkoma. V večjo sobo so si kurirji nanosih sena in polegli. Pri vhodnih vratih je stražaril Franc Ozmec.-Marko iz Sodenc. V kuhinji sta Jakob Ro- škar-Jošt in Franc Poplatnik- Gad pripravljala zajtrk.' V mali sobi so se razgovarjali Rudi Se- ver, Franc Belšak in Anton Frlež. Dopoldne so čistili orožje, imeli ure razgovora o nalogah, ki jih čakajo, in si pripravili kosilo. Okoli druge ure popoldne so zagledali skozi okno nemške orožnike, ki so se približevali hiši in kmalu za tem potrkali na vrata. Rudi Sever-Vojko je spu- stil skozi ključavnico rafal iz brzostrelke, da bi ključavnica popustila in se vrata odprla, ker so bila zaklenjena, ključa pa ni- so tedaj nikjer našli. Ključavnica pa ni popustila, zato je Franc Tobijas-Zvonko poskušal odpreti vrata s sekiro, ki jo je našel v kuhinji. Tedaj je strel iz mitra- Ijeza od zunaj vrata nenadoma odprl in ob vratih je obležal Franc Tobijas-Zvonko smrtno zadet. Skozi odprta vrata se je pognal Jelen in pozval na juriš. Toda pri skednju na dvorišču je ranjen padel in izkrvavel. Za njim je planil Sever. Pri skednju ga je podrl strel, vendar se je dvignil in z zadnjimi močmi ste- kel za hišo, kjer se je zgrudil za potočkom in izdihnil. Nobeden ni več tvegal iz hiŠe. Razmestili so se p>o hiši ob oknih in na podstrešju ter začeli stre- ljati. Komando je prevzel Jakob Roškar-Jošt. Ob prvem oknu pri sobnih vratih sta stala Belšak in Ozmec, kjer se je Belšak Franc- Tone kmalu zgrudil z razstrelje- no glavo. Roškar je bil ranjen v desno stran glave in lice. Kje je bila tedaj prestrašena družina Toplakovih|? Zena in otroci so našli kritje pod poste- ljami v veliki sobi. Ne le streli in smrtni klici umirajočih — tu- di kri, ki je pritekla do njihove- ga skrivališča, jih je navdajala z grozo. Za Belšakom je bil ranjen tudi Roškar v desno stran glave in lice. Čeprav so bili partizani v brezupnem položaju, saj jih je obkolilo okoli 300 nemških voja- kov in orožnikov — se niso pre- dali, ko so jih Nemci k predaji pozvali. Kar naprej so se borili do mraka, ko jim je zmanjkalo streliva. Sele tedaj so se predali. Ujetnikom so nemški orožniki zvezali roke, jih temeljito pre- iskali, odvzeli orožje in jih gnali proti cesti, kjer so jih naložili na kamione. Mrtve partizane so do- mačini pokopali na vaškem po- kopališču. Tri družine so kmalu z grozo sprejele vest o svojih mrtvih svojcih: Severjevi in To- bijasovi v Moškajncih in Belša- kovi v Muretincih. Vest o smrti komandanta V. relejne linije III. sektorja Antona Frleža-Jelena so njegovi svojci v Rogaški Sla- tini sprejeli pozneje. Od devetih ujetih partizanov je okupator ustrelil 28. marca 1945 v Šoštanju Jakoba Roškar- ja-Jošta, r. 1911 v Cvetkovcih, v Mariboru pa marca 1945 Franca Solina, r. 1925 v Bukovcih, Mar- tina Ljubeča, r. 1919, in Alojza Strelca, r. 1913 v Novi vasi pri Markovcih. Pet nemških vojnih dezerterjev med ujetimi kurirji so poslali v Gradec, da bi jim so- dilo vojno sodišče. Ker se je voj- na bližala h koncu, so jih aprila poslali s kazensko četo na tirol- sko fronto. Vseh pet, to so Stan- ko Vajda-Bojan iz Stojnc, Mikša Janez iz Strelec, Franc Poplatnik iz Placarove, Franc Ozmec iz So- denc in Franc Rakuša iz Dornave — se je vrnilo po končani vojni domov. Toda Stanku Vajdi se je pripetilo po vrnitvi najhujše, če- prav tedaj tega ni več pričakoval. Po telefonu ga je nekdo zvabil v Ptuj in Stanko se ni vrnil nikoli več v domačo hišo. Kdo je bil kriv, da je izginil brez sledu, ko bi moral uživati svobodo, za ka- tero je veliko žrtvoval? To je ostala skrivnost, ki je tedaj so- dišče ni moglo pojasniti. Dalje prihodnjič. V.R. Iz Gorišnice Prosvetno društvo »Ruda Se- ver« skrbi med drugim tudi za kino, ki ga imajo že od 29. no- vembra 1961. Nabavili so ga s prispevki občanov in z dotacijo Občinskega ljudskega odbora Ptuj. S tem pa še ni konec skrbi. Ob nedeljah obiskuje kino Vsaj 30O gledalcev . iz Gorišnice in iz bližnje okolice. S tem da dvorana ni dovolj topla, da ni primerne ventilacije in da še tu- di strop ni urejen, so prikrajša- ni gledalci za udobje, ki je pač potrebno pri dveurnem sedenju na enem mestu. Letos bi radi tudi to uredili, vendar ne kaže, da bi to sami zmogli, ker nima- jo dovolj materialnih sredstev, čeprav varčujejo, kjer se le da. Vsaj 300.000 din bodo sami spravili skupaj, za ostalo pa bo- do naprosili občinsko skupnost pri Občinski skupščini Ptuj, da bi jim prispevala 200.000 din v te namene. ALBEBTO MORAVL%: DVOSTRANSKA IGRA Umberto dela to, Umberto de- la ono. Umberto je prvi dijak v šoli. Umberto je dobil nagrado, Umberto je zaslužil mnogo de- narja in si kupil »vespo«. Um- berto si bo kupil avto... 2e v otroških letih, v tistih brezbriž- nih dneh v šoli sem se zmerorn spotikal ob Umberta. Stanovala sva v isti najemniški hiši v Via Candia, in najina stanovanja sta bila v istem nadstropju. Najini materi sta bili prijateljici, midva pa sva odrasla skupaj. V primer- javi z Umbertom sem bil v očeh svoje matere lenuh in postopač. Zmerom mi je navajala Umberta kot svetli primer. Da sem tega Umberta sovražil, ni bilo težko razumeti. Vendar pa so bili najini odnosi prijateljski, tMa zelo rezervirani. Na ulici sva se pozdravljala, in kadar je nanesla prilika, sva se tudi po- govarjala o raznih novostih. Ta- ka so bili kontakti 'hladne voj- ne-;^. Kontakti med človekoma, ki samo čakata na priliko, da drug drugemu skočita v lase. In taka prilika se je pokazala tistega dne, ko so mi v vulkanizerski delav- nici dodelili delo. Ko sem stopil po stopnicah, so mi v ušesih od- mevale besede moje matere: »V grob me boš spravil s svojo in- doletnostjo ... Poglej Umberta, to je priden sin! Zgleduj se na TJmbertu.« Ravno v tistem trenutku sem erečal Umberta, ko je pn&el iz hiše. Ustavil sem ga in mu rekel: — Povej, ali delaš zmerom vse tako, kot je treba? — Kaj hočeš s tem reči? — je iznenadeno vprašal. — Mislim namreč, ali nikdar ne napraviš kaj napačnega? Re- cimo, lahko se zgodi, da zaigraš svojo dnevnico ... Prepričan sem, da bi bil vsak drugi užaljen. Umberto pa mi je položil na rame roko in rekel ze- lo počasi in tiho: — Pepe, delaj zmerom kot jaz in videl boš, da ti bo dobro. Odgovoril sem mu jezno: — Predvsem umakni svojo ro- ko z moje rame. Potem pa, jaz te nisem ustavil, da bi te spraševal po nasvetu, temveč bi ti hotel svetovati: pusti Klaro v miru — ona je moja zaročenka. Da bi bile te besede razumlji- ve, je treba vedeti, da sem bil ta- krat zaljubljen v Klaro, dekle, ki je tudi stanovalo v ulici Via Can- dia, prav tako grdem in starem poslopju kot jaz. z enako velikim dvoriščem in enakimi stopnica- mi. Neke stopnice so šle v majhno stanovanje Klarine ma- tere, ki se je imenovala r>olores in se je ukvarjala s pomembno obrtjo: bila je vedeževalka. Ime- la je okoli 45 let in je bila blede- ga obraza. Izpod visokega čela so ji sijale črne oči. Včasih je bila bogata — vsaj tako je pripove- dovala — potem pa je izgubila vse, tako da si je morala zdaj služiti kruh s tem, da je prero- kovala ljudem z dlani in iz kart. Med njenimi strankami so bile tudi ženske iz drugih četrti. Ci- ste in dobro oblečene. Klara je bila živo nasprotje svoje matere: čista, lepa, mirna. Iz njenih oči je sijala vedrina in nežnost. Imela je majhne, rdpče ustnice, ki so pri nasmehu poka- zale čudovito bele zobe. To so bi- le ustnice otroka, ki se še ni znal jeziti in se hudobno smejati. Kla- ra je bila nameščena v neki pi- sarni kot strojepiska in je bila zelo pridna. Kadar je njena mati sprejemala stranke, se je Klara odstranila v kuhinjo in tam tip- kala ali pa se učila angleško gra- matiko ... Rekel sem, da je bila mirna. Da, iz nje je prihajala ne- ka čudna mirnost, in jaz sem jo, zaljubljen do ušes. najraje pri- mprjal z bistro vodo. Tistega dne sem pripovedoval Klari o svojem spopadu z Um- bertom. Ona se je milo nasmeh- nila. »Saj vendar ni vzroka, da si ljubosumen na takega mladeni- ča, kot je Umberto« — mi je rekla in me pobožala po roki. — Toda tudi on je moški — sem odgovoril. — Vendar ... In ona je odgovorila z otroškim nasmehom: — Ne vem, kaj naj ti rečem ... toda že njegov podolgovati, brez- izrazni obraz, njegovi lasje kot pri ježu me spominjajo na ma- rionetno figuro. Težko je to poj- miti: človek, ki je zmerom ko- rekten, dostojen, ki govori zme- rom trezno in ve, kaj hoče... ki pripoveduje o rodbinskem življe- nju, o ženi gospodinji in o ple- nicah ... Ne, raje bi umrla, kot pa da bi- se zabavala s takirrv člo- vekom! Med temi besedami sem bil navdušen. Umirjen, zaupljiv va- se. Velikodušno sem ji dovolil, da se je z njim sprehajala. Ljubo- sumnosti nisem več občutil. Od tistega dne se mi je zdelo, da se nazadnje lahko maščujem za vse tisto, kar sem zaradi Um- berta pretrpel. Za vsa tista pri- povedovanja moje ijfiatere o nje- govi vrlosti. Moja mati je posta- vila Umberta na neki svečan podstavek; Klara pa ga je z nje- ga snela. Nekega dne mi je rekla: — Bila sem z njim v ladjedel- nici, kjer je zaposlen. Z delavci je govoril s skrajnim podcenje- vanjem, kot da sploh niso ljudje. Kadar pa je prišel direktor, se je od uslužnosti topil. Zdaj sem se na Klaro tako za- nesel, da sem ji kmalu rekel, naj se vzameva. Takoj mi je odgo- vorila: — Mnogokrat sem o tem pre- mišljala. Toda želela bi, da damo vsemu temu neko določeno obli- ko. Pojdi, prosim te, k materi in se dogovori z njo. Sicer pa jo po- znaš. Dogovorila sva se, da bom šel k materi še isti večer. Medtem pa se bo Klara sestala z Umbertom zadnjič. Ta sestanek sem odobra- val. Se več. Do ubogega Umberta sem čutil neko sožalje ... Vrata gospe Dolores so bila od- prta. Vstopil sem in se znašel v majhni čakalnici, polni ijudi^ Največ je bilo tam žensk in mla- dih deklet iz naše četrti, ki sem jih poznal po vidu. Bile so tudi neznane dame zelo našminkanih obrazov, z dragocenimi kožuhi. Medtem ko sem sedel za mizo in pregledoval neke ilustrirane ča- sopise, sem premišljal o zaposlit- vi gospe Dolores in o njenem za- služku, ki vsekakor ni bil maj- hen. V tem trenutku so se odprla vrata in pojavila se je Klarina mati v japonskem kimonu iz črne svile. Kadila je cigaro in kolo- barji gostega dima so ovijali njen bledi obraz. Pogledala me je in rekla: — Samo trenutek, Pepe. Takoj pridete na vrsto. Zdelo se mi je, da nima pojma o mojem namenu, o vzroku mo- jega obiska. In tedaj sem prišel na misel: prosil jo bom, naj mi prerokuje prihodnost med menoj in Klaro. In takoj nato ji bom rekel, zakaj sem prišel. Pri tej misli sem se smehljal in nestrp- no čakal, da pridem v njeno so- bo. Soba je bila primerno majhna in temna. V enem vogalu sta bili dve postelji, pokriti z neko ru- meno tkanino. Mučila me je mi- sel, da spi v tej sobi Klara sku- pa-j z materjo. Na oknu je visela strgana zavesa, poleg okna pa je st^la majhna miza. Na njej je le- žal zavitek kart in povečevalno steklo. Soba je bila prenapolnje- no z opravo in slikami. Gospa Dolores se je usedla na stolček in me prosila, da se use- dem poleg nje. Najprej je z vži- galico vžgala košček črnega pa- pirja; sobo je napolnil vonj moč- nega parfuma. »To je armenski papir« — mi je rekla. »Opažate, kako diši? Torej, za kaj gre?« Prosil sem jo, da mi pogleda dlan. Položila je na pepelnik ci- gareto, prijela mojo roko in na- stavila nad njo povečevalno steklo in jo dolgo opazovala. Cez nekaj trenutkov je rekla skoraj zgrožena: — Pogovarjam se s poštenim človekom, mar ne? Od presenečenja sem bil ves iz sebe. — Seved^ — je nadaljevala gospa Dolores z mirnejšim gla- som — to je svrha človeka, ki ima preveč rad ženske ... Veste, vi ste mladi, jaz to razumem. To- da tudi pri teh stvareh mora biti meja. Vaše srce je kot kak avto- bus! Vi ste Don Juan. Vidite črto vašega srca? Podobna je verigi: na vsakem vozlu ženska ... — In ostalo? — Malo sreče pri opravkih, malo uspeha pri delu. Premalo resnosti, pomanjkanje čuta za odgovornost. Začel sem se jeziti in jo vpra- šal, če ne vidi tudi kaj drugega, ne samo napake? Tedaj je prišel porazni odgo- vor: — Napake? Tisto, kar vidim, so karakterne lastnosti. Vseka- kor bi vam kot mati ne dala svo- je hčerke za ženo, če bi jo zahte- vali! Imatp polne roke pusto- lovščin, toda na nji ni videti li- nije zakona. Tedaj sem ji rekel, ne da bi za- držal jezo: — Gospa Dolores, jaz nisem prišel k vam zato, da mi gledate v dlan, temveč zato, ker vam ho- čem povedati, da se imava z va- šo hčerko rada in da sva se od- loČila, da se vzameva.^__________________ Stran 5 »TEDNIK« — P***k. 7. februarja 1964 Stran 5 LOVCI SO SE OBRNILI NA USTAVNO SODIŠČE Lovske druilne Cirkovce, Ptuj, KidriCevo in Zg. Polje so v zad- njem času v slovenskem dnevnem tisku, po radiu in v televiziji, protestirale proti namenu Odred- be o izločitvi določenih površin na čelu Dravskega in Ptujskega polja za gojitveno lovišče, ki so bile doslej v upravljanju navede- nih družin in o pripojitvi Izloče- nih površin gojitvenim loviščem »Pohorje«, ki je v sestavu Gozd- nega gospodarstva Maribor ter o ustanovitvi posebnega lovskega obrata. Ta odredba je bila objav- ljena v Uradnem listu SRS, štev. 1/16. 1. 1964. Po njej je postalo Gozdno gospodarstvo Maribor faktor, ki bo poskrbel, da se z dosedanjimi lastniki oziroma upravičenci uredijo premoženjsko- pravna in druga vprašanja v zvezi X izvršitvijo te odredbe. S to odredbo prizadete površi- ne obsegajo okrog 10.000 ha, ki so bile doslej v lovskem upravljanju zgoraj imenovanih družin. Z njo so prizadete družine iz vidikov, ker jim je to območje kratko malo vzeto iz upravljanja in ker jim daje legitimacijo slabega go- spodarja. Zato prenaša odredba pravico gospodarjenja na druge- ga, to je na Gozdno gospodarstvo Maribor, le glede na njegove ute- meljitve in račune, brez upošte- vanja dosedanjih uspehov lovskih družin Cirkovce, Ptuj, Kidričevo in Zg. Polje in brez soglasja ob- činske skupščine, ki je po obsto- ječih zakonih edini organizator gospodarske dejavnosti na svojem območju. Da se vprašanje okrog novega stanja, ki bi ga naj ustvarila od- redba o izločitvi določenih povr- šin na delu Dravskega in Ptuj- skega polja za gojitveno lovišče, ne bi zavleklo v nedogleden spor, so se obrnile imenovane družine na Ustavno sodišče v Ljubljani, ki bi naj odločilo, ali je omenje- na odredba Republiškega sekre- tarja za kmetijstvo in gozdarstvo pri IS SRS skladna z ustavo ali ne, ali drugače rečeno, ali se naj odredba izvrši ali ne. V sloven- skem tisku, radiu in RTV nave- deni argumenti branijo stališča navedenih družin in se opirajo tudi na sorodna stališča lokalnih faktorjev. Republiški sekretariat za kme- tijstvo in gozdarstvo v Ljubljani je Dojasnil svoie stališče v »Delu« z dne 3. II. 1964, v katerem na- vaja, da je izdal ta ukrep na predlog Gozdnega gospodarstva Maribor, ki utemeliuje, da je tak ukren potreben, ker da začne Gozdno gospodarstvo Mar-bor z intenzivno gojitvijo male divjadi, predvsem fazanov in jerebic na površinah, doseženih z odredbo. V utemeljitvi Gozdnega gospodar- stva Maribor pa je tudi navede- no, kaj vse bi naj tako dosegli in kako bi bilo z odredbo dose- ženo območje glede na povečano število male divjadi zanimivo, predvsem glede na fazane in Je- rebice, tudi za inozemske lovce in kako bi narastel dohodek od sedanjih 5 milijonov na bodočih 57 milijonov dinarjev, od tega okrog 51 milijonov samo v devi- zah. Nadalje da je v utemeljitvi predloga raztolmačena zamisel vskladitve interesov imenovanih lovskih družin z Interesi Gozdne- ga gospodarstva Maribor, načina upravljanja, lova Itd. Sekretariat je po raznih posvetovanjih spre- jel stališče, da je utemeljitev Gozdnega gospodarstva Maribor sprejemljiva in perspektivna, da ta odredba ni nezakonita in proti- ustavna ter neizvedljiva. Zadnjo besedo o tem vprašanju bo vsekakor moralo Izreči Ustav- no sodišče, ki je dobilo vlogo in bo moralo po njej razsoditi v ko- rist omenjenih lovskih družin ali Gozdnega gospodarstva Maribor. V. J. Pri šumalcovih v Ormožu sta pravkar obrodila limonovec in oranževec Limonovec ima 72, oranževec pa 32 doraslih plodov Pred nekaj dnevi sem na llardekii števiilka 3 pri Ormožu obiskal 66-letnega invalidskega upokojenca Franca Šumaka. Prijazen in vesel me je sprejel gospodar pred vliotlnimi vrati. Ko sva vstopila v prvo nad- stropje lepo urejene hiše in se ustavila v predsobi, sem opa- zil leipo razporejene cvetlice, med njimi drevesci limonovca in oranževca. Prostor s prijetnimi cvetlica- mi je za slehernega prijeten kotiček. Na levi in desni strani v predsobi so cvetlice na po- sebnih podstavkih, svetloba pri- haja skozi steklena vrata. Drevesci limonovca in oranžev- ca sta najbližja svetlobi. Prvo je visoko en meter, drugo pa 90 centimetrov. Čeprav sta stari štiri leta je zanimivo to. da je letošnjo zimo limonovec jirvič cvetel. Obe sta bogato obloženi s plodovi iste velikosti, kot so plodovi oranževcev in limonnv- cev iz južnih krajev. Limono- vec ima 72 lepo oblikovanih plodov, kar tehta približno 7 kilogramov, oranževec pa 12 plodov in približno štiri kilo- grame oranž. V kuhinji me je zgovoren možak seznanil z nego in var- stvom cvetlic, predvsem pa li- monovca in oranževca. Preden je stekel razgovor je možakar ugotovi!, da imajo pri hiši čez 10 cvetlic lončnic in da mu le- tošnjo zimo cvete tudi kaktus, kar je v zimskem času prava redko^^t. Pristavil je, da bo po- dvojil število rož in da skoraj vsa dela opravlja pri negova- nju cvetlic njegova žena Fran- čiška. Izkušeni možakar je v raz- govoru opisal rast in razvoj južnega sadja in pristavil, da je potrebno v zimskem času li- monovce in oranževce skrbno zalivati z razredčenimi kurjimi odpadki. Najprimernejši čas za zalivanje ugotavlja po izsušeni zemlji okrog drevesca. Z vzgo- jo cvetlic lončnic, limonovcev in oranževcev, se je pričel ukvarjati že pred drugo sve- tovno vojno. Sedaj pripravlja figovo drevesce za presaditev. Pri cvetlicah sme biti največ 16 stopinj Celzija, temperatura ne sme pasti pod 8 stopiu Prav zato je predvsem v zim- skem času z vzdrževanjem pri- merne temperature mnogo skr- hf in dela. Ob hladnih večerih je tako potrebno kuriti cvetli- cam vsaj do 22. ure, prihodnje jutro pa zopet pričeti ob 7. uri. Veselje do gojitve rož si je Franc Šumak pridobil pri ogle- dih nasadov južnega sadja v Italiji in drugod. Čeprav nega cvetlic zahteva precej časa in tudi kurjava precej stane, ima- ta z ženo s tem veliko veselje. Precej več časa por^abita za ne- go cvetbr kot 'a /rnščito južnih drevesc. Spomladi prenese juž- ni drevesci na vrt, kjer ju po potrebi zavaruje s posebnim pokrovom pred točo. Tako teče življenje pri Šu- makovih na Hardeku kot pri mnogih ostalih ljudeh, vendar s to razliko, da večji del pro- stega časa porabijo za vzgojo in varstvo cvetlic. Vsekakor imajo v zimskem času mnogo več skrbi, ko je potrebno rnv leg n=)vedenega pripraviti raz- ne suhomesnate specialitete. s katerimi ob obisku gostoljubno postrežejo. D. R. Franc Šumak v svojem cvetličnjaku Vsak poklic ima svofe slabe strani i>Neprijetna zmota«, je kas- neje rekla 29-letna, zaradi kra- je že dvakrat kaznovana žepar- ka iz Glasgowa na Škotskem. Na cesti je ogovorila lepo opravljenega, na pogled zattpa- nja vrednega in sevc pctičnega moža. Vprašala ga je to in ono, ter mu med pogovorom spretno izmaiknila listnico. Okradenec je z velikim zanimanjem sprem- ljal njene »poklicne« prijeme — bil jc kriminalist v civilu. Ko je njegova listnica menja- la lastnika, je segel prijazni tujki pod roko, ji v uradnem tonu zaupal, kaj jc po poklicu in jo odpeljal na policijsko po- stajo. Ona je z zelo mirno kretnjo položila povečevalno steklo na svoje oko in odgovorila: — Ubogi moj mladenič! Roka je povedala resnico. Vi se ne bo- ste oženili, vsaj ne zdaj. Vi mi- slite, da sta se s Klaro sporazu- mela o zaroki, toda Klara ne mi- sli tako, zakaj ona je že zaroče- na. Pred enim tednom je prosil za njeno roko Umberto Pompei. Klara ni imela poguma, da bi vam bila to povedala, ker je sra- mežljivo dekle, poleg tega pa je tudi dobra in bilo bi ji žal, če bi vas prizadela bolest. Glede mene pa moram priznati, da mi Um- berto ugaja. Mislim, da bo dober mož. Klara ga je prosila, naj ji dovoli, da se z vami še kdaj sre- ča, dokler vam stvari ne pojasni in ne prizna resnice. Ne vem, če bi kak drug moški pristal na kaj takega. Zmanjkalo mi je sape. Ona pa je nadaljevala: — No, poglejmo, kaj pravijo karte. Stavim, da boste srečali druge ženske, ki vas bodo imele rade. Iz žepa sem potegnil tisoč lir, jih položil na mizo m zapustil sobo brez besede. Počutil sem se slabo. V glavi mi je bilo motno, oči so mi ovlažile solze. Nato sem začel razmišljati o vsem. To pomeni, dokler sem verjel, da me Klara ljubi, dokler sem ji »dopuščal«, da se je z njim shajala, sem bil prepričan, da dokazujem svojo velikodušnost, medtem ko sem užival, da sem govoril Klari o Umbertu z nekim omalovaževanjem, se je ona na enak način pogovarjala z Um- bertom o meni. Bil sem igračka v njenih rokah. Gredoč skozi predsobo, kjer je bilo polno ljudi, ki so čakali, da zvedo nekaj o svoji usodi, sem opazil ljubko, mlado dekle. Ona me je najprej nagovorila: — Strašne stvari ste morali slišati, ker imate tako mračen obraz? Ne. ne grem k vedeževal- ki. Izgubila sem pogum. l Na ulico sva šla skupaj. Ko sem jo bolje pogledal, sem opa- zil, da ima vitko telo, tanke no- ge in kratke, pristrižene lase.' Usta je imela vlažna in na pol odprta. Ugotovil sem, da je bilaj ljubka. I — Vi me ne poznate, toda jazj vas poznam — mi je reklo dekle.i — Mi stanujemo v isti hiši. ' j Nenadoma sem izpred hiše. vj kateri smo stanovali, zaslišal do-i bro znani zveneč glas. Istočasno' pa sem spoznal sonoren Umber-j tov glas. V tistem trenutku semi se približal dekletu, ga objel in' vprašal: { — Kako se imenuješ? I — Imenujem se Angela — mij je odgovorila z ljubkim pogle-| dom. I Medtem ko sva se midva gle-j dala, sta Klara in Umberto šIhj mimo naju. jaz pa sem čutil, dal je Klara opazila najino objema-' nje in da je takoj okrenila glavo.j Tako je tudi prav, ne jezi se.I sem si mislil ogorčen. J Onadva sta odšla navzgor pog stopnicah. Rekel sem Angeli: I — Pojdiva nekaj popit, da pro-J slaviva najino srečanje. i Prijela me je pod pazduho ini Ddšla sva veselo po ulici. [ I Prevedel: M. LipužičI LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od nedelje, 9., do nede- lje. 16. febrnar.ia 1964. Mlaj bo v četrtek, 13. februar- ja, ob 14.01. Napoved: Okrog mla.ja med 12. in 14. februarjem so možne snežne padavine. Od 15. februar- ja dalje bo nastalo lepo in prav prijetno vreme, ki bo trajalo do polne lune, 27. februarja, ven- dar bodo noči hladnejše. PREGLED VREMENA DOMA IN PO SVETU Stanje 4. februarja: Nad vso srednjo Evropo se zadržuje ni- zek zračni pritisk, ki pa pod vplivom hladnejšega zraka, ki se širi tudi nad naše kraje od severa, slabi. Meja snežnih pa- davin je bila 3. februarja na 1500 metrov in se je do 4. fe- bruarja znižala na 700 metrov višine. Spremenljivo vreme je bilo koncem januarja in v za- četku februarja v Bosni in Her- cegovini, južni Srbiji, Makedo- niji in Črni gori. Deževalo je tu- di na srednjem Jadranu. V Pri- norju je pihala burja, ki je v 3enju dosegla hitrost sto kilo- metrov na uro in v Ajdovščini io 150 km na uro. V nedeljo, 2. Februarja, je deževalo v južni Srbiji. V sosednji Avstriji je bi- .0 ves čas nestalno vreme, s po- gostimi snežnimi padavinami, d so v nižinah prešle v dež. V ioboto, prvega, in v nedeljo, 2. "ebruarja, je močno deževalo v 5vici, kjer je v noči na ponede- jek pnšlo do resnih poplav, da ;o morale stopiti v akci.io re- ievalne ekipe. Stanje barometra je bilo v torek, 4. februarja, 1.020 milibarov in je začasno ustaljen, medtem ko barometer nad vso Avstrijo pada. Alojz Cestnik človek in njegovo življe- nje, delo in samouprav- ljanje organizacijah; proizvodni in družbeni plani; delovna organi- zacija—komuna; problem druž- beno-politične aktivnosti članov sindikata in kaj storiti za na- daljnji razvoj zavesti neposred- inih proizvajalcev-upravljalcev; 'notranji odnosi in sistem nagra- jevanja po delu; reševanje pro- blemov nizkih osebnih dohodkov na temelju povečanega ustvar- janja; izobraževanje in druga aktualna vprašanja. Izbor vprašanj je, kot vidimo, zelo pester, to pa pomeni za sin- dikalne delavce v sindikalnih podružnicah odgovorno in za- htevno nalogo. Plenum je zaradi tega zavzel stališče, da je stvari potrebno dobro pripraviti. Naj- prej naj se za sindikalne delavce organizirajo seminarji, na kate- rih bodo izmenjali mnenja in stališča o vprašanjih, ki bodo po- stavljena na dnevni rod. To je prva oblika pomoči. Druga je, da Člani plenuma ObSS in občin- skih odborov strokovnih sindika- tov pomagajo izvršnim odborom v pripravah na občne zbore. Za izdelavo analiz o problemih naj izvršni odbori formirajo študij- ske skupine, ki se naj lotijo zbi- ranja gradiva in proučevanja problemov, v teh pa naj bi bili predvsem ljudje, ki stvari po- znajo. BF Požar v Rogoznici Prejšnjo nedeljo popoldne okrog 15. ure je izbruhnil po- žar v primitivno zgrajeni pre- kajevalnici Ozvalda Zelenka v Pogoznici 55. Odtod je prešel na zadnji del podstrešja gospo- darskega poslopja. Pož^r so si- cer hitro opazili, toda ostrešje g<»podarskega poslopja je bilo hitro v plamenih. Po hitri in- tervenciji domačinov, sosedov in ostalih je uspelo .spraviti iz ogroženih hlevov 4 krave, 2 voza in ostalo, kar se je v na- glici dalo rešiti. O požaru so bili alarmirani ptujski gasilci, ki pa zaradi po- manjkljive prijave niso kre- nili T pravo smer in so tako z nepotrebnim križarjenjem za- mudili deset minut, kar je pri požaru velikega pomena. Pri- java je sploh pris7>ela precej pozno in ob prihodu gasilcev ni bilo več mogoče reševati ostreš- ja gospodarsikega poslopja, ker so že zgorele vse laite in je po- padala strešna opeka s strehe. S pomoč.jo avtocisteme so za- čeli gasilci takoj braniti sta- novanjsko poslopje in reševati gospodarsko poslopje, koli- kor je bilo to sploh izvedljivo. Kljub pozni prijavi in nekoliko zakasneli intervenciji je le ak- cija uspela, kar se vidi iz tega, da so ostali šperovci v svojih vezeh, kljub temu da niso več uporabni. V pomoč so prihiteli tudi ga- silci iz Dornave in Zabovc. Sre- ča je bila. da ni bilo vetra, si- cer bi bilo pri tako strnjeno grajenih poslopjih zelo težko reševati. Škoda Želenkovih zna- ša okrog 2 milijona dinarjev, preprečeno pa je bilo za okrog i milijone dinarjev škode. Kot navadno, se. je tudi to- krat ob nesreči nabralo precej ljudi, ki so spremljali težko in naporno ter cesto življenjsko nevarno delo gasilcev. Med nji- mi so včasih posamezniki, ki ne znajo ceniti požrtvovalnega in brezplačnega dela gasilcev. Takšnih je bilo nekaj tudi na tem požarišču, ki so mislili, da bi morali biti gaailci pri po- žaru prej, kakor ta izbruhne. Slišati je bilo pripombe, zakaj pridejo gasilci tako pozno, saj so vendar za to plačani. Taiko lahko govorijo res samo posa- mezniki, ki ne poznajo dela v gasilstvu. Za te bi bilo pripo- ročljivo in koristno, če bi se vključili v bližnjo gasilsko or- ganizacijo, kjer bi s svojimi nasveti pomagali izboljšati ga- silsko službo in pomagali, da bi se odstranile eventualne na- paJce. Seveda tudi brezplačno, kakršno je vse gasilsko udej- stvovanje. Kakor so posamezniki kritizi- rali z rokami v žepih, so drugi požrtvovalno pomagali pri re- ševanju. Med temi so se po- sebej izkazali Ivan Gavez, za- poslen pri TAP. Franc Ojnik, Franc Sirec, Slavko Lovrenčič in drugi. Ti so se prav gotovo zavedali, da ne rešujejo samo imovine posameznika, pač pa da je tudi to del naše skup- nosti. PS ^ V Ptuju tečaj za gasilsice podčastnike v petek, 31. januarja, se je začel v Ptuju tečaj za gasilske podčastnike, ki ga je organizi- rala občinska gasilska zveza. V tečaj se je prijavilo nad 60 kandidatov, med njimi tudi ne- kaj deklet iz raiznih društev ptujske zveze. Tečaj bo trajal 2 meseca in je trikrat tedensko po štiri ure. Predavatelji so v glavnem strokovnjaki iz raz- nih ptujskih podjetij, ustanov, nekateri pa so itudi iz Mari- bora. Slušatelji bodo imeli praktične vaje na orodju v Mariboru. Začetku tečaja so prisostvovali razen predsedni- ka in poveljnika občinske ga- silske zveze tudi drugi gosti, nredstavniki raznih orsraniza- •T in ustanov, kot predsjgdnik občinskega odbora SZDL Ptuj tov. Gorjup, tov. Grdjša, na- čelnik TNZ ter drugi številni gosti. Predsednik občinske gasilske zveze Ptuj tov. Berlič je ob pričetku dejal, da je to že dru- gi tak tečaj po osvoboditvi, da je prvi tečaj dal lepe sadove in da tudi od tega mnogo pri- čakujejo. Posebno se je zahva- lil ptujski občinski skupščini za materialno pomoč, brez ka- tere bi sicer ne bilo mogoče ustanoviti ter izvajati tečaja, ki mnogo zahteva. Hkrati je pozval predavatelje, da bi pri- pomogli, da bi slušatelji kar največ zvedeli, slušatelje pa vzpodbudil, da bi se čimbolj zavzeli. ]. B. IZ MAJŠPERKA Prvemu nameščencu — upo- kojencu iz Volnenke v Majšper- ku Jakobu Forstneriču so pri- pravili sodelavci iz te tovarr^e izredno prisrčen poslovilni ve- čer 25. januarja 1963 v dvorani Doma »Svobode« v Majšperku. Okrog slavljenca se je zbralo 72 sodelavcev iz tovarne. Po daljšem nagovoru, ki ga je imel Anton Campa, je izročila Jakobu Forstneriču sclvretarka podjetja Stanka šopek rdečih nageljčkov. predstavnik sindiikailne organiza- cije pa mu je izročil uro v spo- min na dolgoletno službovanje v tovarni, kjer je bil vodja skla- diščne službe. Dobil je še druga spominska darila v znak prizna- nja za marljivo delo, za tovari- ško naklonjenost sodelavcem in vsem. članom kolektiva ter za sodelovanje v društvih in orga- nizacijah Upokojeni Jakob Forstnerič je iz generacije narodno zaved- nih mož, ki je vedno vestno opravl.ial svoje delo. V času voj- ne ni klonil pred okupatorji, če- prav so ga kot bivšega jugoslo- vanskega oficirja pret^anjali in poslali celo v zloglasno tabori- šče Gonars. Po o-voboditvi se je vneto lotil dela in je voljno iz- vrševal razne funkcije. Leta 1946 je bil sprejet v Volnenko v Majšperku, kjer je vztrajal do upokojitve. Ob poslovilni slovesnosti so mu vsi navzoči sodelavci in predstavniki kolektiva in dru- štev ter organizacij želeli, da bi še mnogo let živel in da bi še prihajal v kolektiv, kjer ga bo- do vedno veseli. I IZ UREDNIŠTVA Hvaležni učenci — Vaša če- stitka je nepodpisana! Oglasite se v uredništvu, ali pismeno pri- znajte pismo za svoje, sicer bo romalo v koš! Tov. J. V., Desenci. Vaše pesmi ne moremo objaviti, ker za to še ni dozorela, čeprav s tem ne za- nikamo Vašega smisla za to- vrstno udejstvovanje. Poglobite svoje znanje o pesništvu, posku- site še kakšno pesem in nekega dne bo gotovo katera izmed njih zrela za objavo. PREMALO STROKOVNJAKOV IN MEHANIZACIJE - NAJVEČJI PROBLEM GRADBENIŠTVA Temeljite priprave na gradnje Čeprav je trenutno v grad- beništvu mrtva sezona, v pod- jetju ne počivajo. Treba je na- voziti gramoz, opravljati razna zemeljska dela in pripravljati potreben material. Brnenje ba- gerja in tovornjakov, ki vozijo gramoz iz dravske struge na predvidena gradbišča, je le en del aktivnosti kolektiva. Doslej so izvozili 3.500 kubičnih me- trov gramoza, nameravajo pa ga navoziti še do 12 tisoč ku- bičnih metrov. Ce bo ugoflno vreme, bodo pričeli prihodnji teden z betoniranjem temeljev, strojne lope, kamor so si pred kratkim navozili potreben ma- terial. Skrajšan delavnik Po dosedanjih ugotovitvah bo moč uvesti skrajšani delov- ni čas najprej v opekarni, ki ima uveden industrijski način proizvodnje. Kot menijo v povl- jetju. bodo po temeljiti analizi proizvodnje, boljši in popolnej- ši organizaciji dela. izkorišča- nju doslej še neizkoriščenih notranjih rezerv in uvajanju popolnejše mehanizacije v pro- izvodnjo ter s strokovnim in nolitičnim izobraževanjem ko- lektiva povečali produktivnost dela in s tem ustvarili pogoje za skrajšani delovni čas. O po- bojih za uvedbo 42-urnega de- lavnika je kolektiv že razprav- ljal in je mnenja, da bodo ti pred koncem letošnjega leta zreli. Kolektiv pripravlja tudi osnu- tek pravilnika o delitvi osebnih doh(xlkov. po katerem bi naj zvišali osebni dohoflek nekva- lificiranim delavcem za 34 od- stotkov polkvalif iciranim de- lavcem za "O odstotkov, kvalifi- ciranim delavcem za 15 odstot- kov, visokokvalif iciranim de- lavcem za 12 odstotkov in uslužbencem za 8 odstotkov. Tako bo minimalni dohodek de- lavca najnižje kategorije zna- šal 25.000 dinarjev. Kolektiv je že pred časom razpravljal o statutu podjetja in ga sprejel. Letos bodo tudi v podjetju priredili seminar za r>rgane upravljanja, v kratkem oa nameravajo ustanoviti stro- kovni tečaj prek delavske uni- verze. D. R. Stran 6 »TEDNIK« — petek, T. febmarja 1%4 StraH 6 Šport šport šport Končano okrajno mladinsko šahovsko prvenstvo v petek. '51. januarja, je bilo končano okrajno šahovsko 'pr- venstvo v Mariboru. Po priča- kovanju je osvojil prvo mesto mladinec ŠK Maribor Klemen- čič z 8,5 točkami, sledijo Po- beržnik, M. Šoster, Jeromel in Marušič po 7,5 točk; Bukvič, Lešnik in Mihevc po 7 točk; Fijan, A. Šoster, Gajser in Še- ruga po 6 točk; Zigman, Šimek, Kavčič. Rorlič, Kodrič, Znida- rič in Pejič vsi po 5,5 točk itd. Prvih pet mladincev ima pra- vico do udeležbe na republi- škem prvemstvu. Največ uisipeha izmexl pred- stavnikov ŠK Ptuj je imel Fi- jam, ki je osvojil tretjo kate- gorijo, premagal pa je enega od favoritov, Bukviča. Čeprav je dosegel Šeruga enako števi- lo točk, ne bo dobil tretje ka- tegorije, ker je imel nekoliko lažje naisiprotnike. Zigman in Žnidarič sta se zelo dobro uvr- stila na 12.—19. mesto kljub močnim nasprotnikom na ce- lem prvenstvu. Rezultati: Fijan (6): Serbinek remi, Žnidarič remi, Detiček 1, Zig- man remi, Simek 1, Gajser O, Kavčič remi. Kolar 1, Bukvič 1 Marušič 0. Poberžnik 0. Šeruga (6): Lešnik O, Novak 1, Kos 1, M. Soster O, Serbinek O, Žigman remi. Detiček 1, Ko- lar 0. Drašler 1. Kavčič 1, So- ster A. remi. Zigman (5,5): Poberžnik I, Detiček remi, Mihevc O, Ser- binek renli. Fijan remi, Seruga remi, Rodič O, Drašler 1, Pe- jič 1, Gajser O, Simek remi. Žnidarič (5,5): Medved remi, Fijan remi, Modic 1, Pejič 1, Bukvič remi, Klemenčič O, Kav- čič remi. A. Soster remi, Mi- hevc O, Rodič 0. Serbinek 1. Po končanem okrajnem pr- venstvu so odigrali mladinci še izbirni brzopotezni tumfir za udeležbo na republiškem pr- venstvu. Sodelovalo je 24 mla- dincev v dveh skupinah. Iz vsa- ke skupine se je uvrstilo v fi- nale po šest mladincev. Kolčni vrstni red: Žagar 10 točk, Jeromel 9.5, Klemenčič 7, Mihevc in A. So- ster 6,5, Fijan 5,5, Poberžnik in Bukvič po 5 itd. Prvih šest ima pravico sode- lovanja na retekla veljavnost. Prešernova družba UDELEŽITE SE PUSTNE ZABAVE V JURŠINCIH Strelska družina Juršinci pri- redi v nedeljo, 9. februarja 1.1. pustno veselico. V prosvetni dvorani bo igral kvartet ve- lenjskih rudarjev, bo prosta zabava in preskrbljeno bo za dobro vinsko kapljico iz Slo- venskih goric ter za domače pustne klobase. Udeležite se pustne zabave v Juršiucih. Obvestilo Komisija za sprejem in odpust delovne sile pri podjetju PEKARNE-MLINl »VINKO REŠ«, PTUJ, obvešča, da ne bo sprejemala nobenih prošenj v zvezi s sprejemanjem delovne sile, temveč le prek Zavoda za zaposlovanje delovne sile Ob- činske skupščine Ptuj. OBVEZNO CEPLJENJE PSOV Na osnovi odredbe Občinske skupščine Ptuj o obveznem cep- ljenju psov proti steklini, objavljeni 10. junija 1959 v Uradnem vestniku okraja Maribor, št. 23/59, razpisujemo obvezno cepljenje psov: 10. II. v Veterinarski postaji Ptuj, Ormoška c. 28, za Ptuj-mesto desni breg ob 8. uri. 11. II. v Veterinarski postaji Ptuj za Ptuj-mesto levi breg ob 8. uri. 13. II. v Lovrencu pri KU ob 8. uri. 14. II. v Cirkovcih pri osemenjevalnici ob 8. uri. 11.11. v Cirkulanah pri gostilni Korenjak ob 8. uri. 12. II. v Stonjcih pri tehtnici ob 8. uri, v Markovcih pri zadružnem domu ob 11. uri. 13. II. v Gorišnici pri zadružnem domu ob 8. uri. 14.11. v Zavrču pri KU ob 11. uri. 10. II. na Polenšaku pri osemenjevalnici ob 8. uri, v Domavi pri osemenjevalnici ob 13. uri. . 12. II. v Moškanjcih pri osemenjevalnici ob 8. uri. 13. II. v Hajdini pri KU ob 8. uri. 14. II. v Hajdošah pri osemenjevalnici ob 8. uri. 15. II. v Zgornji Hajdini pri gostilni Marušek ob 8. uri. 14. II. v Majšperku pri osemenjevalnici za KU Lešje ob 9. uri. 17. II. v Majšperku pri osemenjevalnici za KU Ptujska gora ob 9. uri. 21. II. v Zetalah pri KZ ob 9. uri. 22. II. v Doleni pri osemenjevalnici ob 9. uri. 25. II. v Grdini pri Zunkoviču za KU Stoperce ob 9. uri. 17. II. v Desterniku pri Mariniču ob 8. uri. 18. II. v Trnovski vasi pri Vurcerju ob 8. uri, v Vitomarcih pri osemenjevalnici ob 10. uri. 19. II. v Juršincih pri KU ob 8. uri. 18. II. v Novi cerkvi pri gostilni ob 8. uri. 19. II. v Podlehniku pri KZ ob 8. uri. 20. II. v Leskovcu pri KU ob 8. uri. 21. II. v Selah pri gostilni ob 8. uri. 22. II. v Tržcu pri gostilni »Poldek« ob 8. uri. 24. II. v Vidmu pri KU ob 8. uri. 25. II. v Rogoznici pri KU ob 8. uri, v Pacinju pri Tobiasu ob 11. uri. . 26. II. v Grajeni pri KU ob 11. uri. Na cepljenje pripeljite pse privezane in z nagobčniki., Pse naj pripeljejo odrasle osebe. Stroški cepljenja za psa znašajo 500 din. VETERINARSKA POSTAJA PTUJ 8 H(o)r@slkop yZ.^ OVEN (od 21 marca do 20. aprila) yZ Preveč poveličujete druge in pre<'enjujete svoje ne- \J znatne težave, ki jih sicer lahko premagate. lJsT^)ehio'v. ki ^'"""i ste jih sami pomagali doseči, se posebej veselite. Navezani ste na svojo okolico. Novo poznanstvo vznemiri vaše srce. )C BIK (od 21 aprila do 20 maja) Prvi uspehi vas ne smejo zadovoljiti; vaša pot do cilja ^"^l še ni končana. Prehitro se ra/vnaniete, zato se izogibajte nesporazumom. Mnogo boste dosegli, če boste vztrajali pri enem; menjavanje in saino izbiranje ni najboljše. ij DVOJČKA (Od 21. maja do 22. Junija) Med ljudmi, ki jim je čas najdrag(xonejši. se bos^te na- /""l učili mnogo koristnega. Za uresničenje novih zamisli je potrebno nekaj drznosti. Hitro se odločite, zato se marsikaj Sj^ konča v vašo korist. \J RAR (Od 2a. lunUa do 22 Jnllja) Vsak dan se spomnite vsaj enega človeka, ki ga zelo ^""^ cenite. Z občutljivostjo boste lahko mnogim koristili, sebi jZ pa ne. Z vnemo opravljate delo in zato boste deležni poseb- "^J nega priznanja. i J LET (od 2S julija do 22 avgusta) ^J^ Marsikomu je potrpi jen ie zelo potrebno, .še bolj pa de- ^■"(1 nar. Poskušajte si odgovoriti, kdaj vatn ugajajo ljudje, ki ^ radi delajo, in kdaj tisti, ki kritizirajo. Mislite na velike P\ stvari, ki vas še čakajo, ne pa na malenkosti, ki so že mimo. DEVICA (od 23. aveasta do 22. septembra) Vaše skromne želje se bo