Poštnina pavšalirana !
ir. 29 Izhaja vsako soboto. . Novo mesto, dne 1.7 decembra 1921. Posamezna številka K T60 Leto I
Naročnina mesečno 6 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista „Sedanjost“.
Oglasi: V2 strani K 750’—, V4 K 380-—, Vs K 200-—. Manjši oglasi po 4 K petit-vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K.
ti
»SEDANJOST
bo začela izhajati z novim letom v znatno povečani obliki. Zvesta svojemu dosedanjemu programu bo z isto edločnostjo kot doslej neustrašeno nadaljevala boj za pravice katoliškega ljudstva in za avtonomijo enotne Slovenije v veiiki Jugoslaviji. Celoletna naročnina ostane kot doslej K 60.	,
radi upravnih stroškov se zviša polletna naročnina na K 32‘— in mesečno na 6'—.
Prijatelji, podpirajte ..Sedanjost" z dopisi m z denarnimi prispevki za njen tiskovni sklad! Širite in naročajte jo!
Belgrajsko pismo.
10. dčceinbra '921.
.Prot.ič je torej zopet na površju. O njem je ..Sedanjost," svojčas prinesla zelo laskavo oceno, ki v polni meri odgovarja njegovi modni duševni oesbnosti. Protiču je namenjena zelo važna vloga, ki jo bo kot najbolj sposoben, pošten in odkritosrčen državnik tudi izpeljal, dal Bog, v zadovoljstvo vseh državljanov. Pašiču, ki je zgubil Protiča kot svojega najzanesljivejšega svetovalca, je odklenkalo, dasi ga je podpiral PribiČevič na posredovanje dr. Janjiča, kakor priznava „Demokratija“. Demokrati in Pašičevci so udarili po Protiču, a zadeli so samo sebe. Voditelji vojvodinskih radikalcev, dr. Svinjarev in dr. Miladinovič, ki so najglasneje zahtevali Pašiča in Veliko' Srbijo, se skesano vračajo k Protiču. Okrog 400 radikalnih vsenčiliščnikov je napravilo obhod po belgrajskih ulicah in pred Protičevim stanovanjem priredilo burne ovacije svojemu voditelju, prošeč ga, naj zopet vzame krmilo stranke in jugoslovauskega naroda v svoje roke. Pašič pa je bstal pozabljen v zapečku. ..Separatista" in ..prbtidržavna elementa" Protjč in dr. Korošec imata torej rešiti državo z nevarne poti. kamor so jo dovedli centralisti in ve’esrbijanci Pašič, PribiČevič, dr. Žerjav in Pucelj.
Razvoj in sedanji položaj vladne krize nam pok»zuje, da je revizionistična ustavna politika na potu udejstvitve. — Dr. Korošec je v imenu Jugoslovanskega kluba na Pašičev poziv odgovoril z odločnimi zahtevami, da se spremeni ustava v avtonomističnem smislu, da se notranja politika vodi v duhu večine prebivalstva posameznih pokrajin, da se socialna politika preuredi v korist kmetskih, delavskih,
obrtniških in uradniških želja, da se zagotovi versko-prosvetna ravnopravnost in da se odpravi korupcija pri uradništvu in pri izvajanju agrarne reforme. Poleg tega pa je še zahteval izenačenje davkov in nove volitve. Tudi druge opozicionalne stranke so odbile vstop v vlado. Od vladnih trank so bili samostojneži, v katerih imenu je govoril Rajar, za tako vlado, ki bi še dolgo vladala, četudi skupaj z ..obsovra-ženimi klerikalci". SKS se boji volitev kot vrag križa. Pašič pa se na tako pomoč ni mogel zanesti in je Davidoviču prepustil sestavo nove vlade, s katere pa tudi ne bo kruha.
V „Demokratiji" piše Jovanovič-Vampir, da so demokrati (iz sredstev izvozničar-skega fonda, ko je bil dr. Kramar minister trgovine) ustanovili glasilo »črnorokcev" »Beogradski dnevnik", ki ga urejuje Krsta Cicvarič. Čudno je le to, po čegavem navodilu je Cicvarič tako strašno napedal pok. Draškoviča. Ali je res hotel PribiČevič odstaniti Draškoviča,/da sam postane notranji minister?
Podpredsednik Jugoslovanskega kluba g. St. Barič je imel razgovor z odličnim radikalskim politikom, ki mu je prigovarjal naj Jugoslovanski klub vstopi v vlado. Ko je radikalec dobil zanikalen odgovor, je Bariča prosil, naj posreduje pri svojem klubu, da vsi naši poslanci zapuste Bel-grad. češ, da to ne bo zastonj. Barič mn je nato ogorčeno odgovoril, da naši poslanci niso na prodaj (kakor n. pr. samostojneži) in store le to. kar je ljudstvu v korist. Iz tega dogodka se vidi, kako škodljiva je Radičeva poiitika, ker s svojo odsotnostjo olajšuje vladi delo, da z majhno večino obvladuje položaj.
Splošno je opažati stremljenje, da bomo vkljub odporu demokratov in samostojne-žev imeli volitve za parlament že-spomladi. Volitve pa nam morajo prinesti težko pričakovano avtonomijo enotno zedinjene Slovenije. Pozdrav vsem rojakom!
Razkosavanje.
Razni svetovni državno-pravni učenjaki so teoretično opredelili poj m države. V življenju pa lahko vsak posameznik s povprečno razvitim razumom sam občuti, kaj je država in državnost. Država je namreč vsebina in obseg cele vrste skupnih interesov ljudij, ki tvorijo državo na določenem ozemlju. Dažava torej ni niti
Pašič, niti PribiČevič, niti kdo drugi niti kak del (pokrajina) države. Država je skupnost vseh, dasi si je francoski kralj Luj XIV. dovolil ta „špas", da je sam sebe nazval državo, kar ga je stalo glavo.
Že 1. 1848., ko so se Slovenci zavedli svojega obstoja, je njihov narodni program vseboval kot prvo točko: zedinjeno Slovenijo. Že ta točka skupno z bistvom slovenstva, ki je značilnost naše posebnosti jc nas Slovence dvignlila kulturno, gospodarsko in socialno na visoko stopnjo razvoja. Brez slovenstva bi ne bilo pro-gramatične zedinjene Slovenije in obratno: brez nje bi ne bilo niti Slovenstva. Vse, kar smo in kar imamo, je torej plod slovenstva, je plod zedinjene Slovenije.
Narodnostno našemu življu tuja avstro-ogrska država, zavedajoč se tega dejstva je razdrobila slovenstvo politično v več pokrajin. Na Kranjskem je po razpadu Hribarjeve liberalno-nemške zveze prišla na krmilo SLS, ki je s svojo mogočno slovensko večino znala razširiti ozek delokrog deželnega zbora v pravo avtonomno pokrajino in njene za vse naše ljudstvo blagodejne pridobitve še danes uživamo, v kolikor jih ni odpravil centralizem s pomočjo liberalcev in samostoj-nežev. Na Štajerskem, Koroškem, Goriškem v Trstu in v Istri pa smo bili v manjšini. Ko bi ne bilo v tej dobi slovenske Kranjske in v njej na krmilu močne Vseslovenske ljudske stranke, bi tudi naše obmejne manjšine že zdavnaj propale. V Ljubljani je bilo zdravo srce slovenstva in je dajalo življenje celemu organizmu. Hujskati danes proti Ljubljani, pomenja, zasajati nož slovenstvu ih s tein vsem mnogovekovniin pridobitvam narodne celokupnosti in njenim značilnim osobinam, ki se ne morej zavreči kot ponošena obleka. To je po0 dlaga in temelj za ves naš nadaljn* razvoj.	i
Sedaj pa pridejo neki Pribičeviči in židovski Žerjavi z mesarskim nožem iz Velikih Lašč in vihajo rokave nad zdravim organizmom. Recimo, da je naš organizem bolan in je operacija potrebna. Ali sme zdravnik, ki ni proučil bolezeh, kar rezati, kakor se mu zljubi? Gotovo ne, najmanj pa brez privoljenja bolnika.
In kdo je tisti, ki si prisvaja pravico dati privoljenje za razkosanje Slovenije? Mi vemo, da je to peščica liberalcev, kj se zbira okrog dr. Žerjava, ki je Židov
skega pokolenja. Kdor je čital v „Slovencu“ in ,,Domoljubu“ moj razgovor z voditeljem srbske zemljoradniške stranke z g. Avra-movičem še v februarju t. 1. ve, da so samostojneži že takrat zahtevali razdelitev Slovenije v štajersko in kranjsko oblast". In ne samo to. Dosedaj smo imeli 18 okrajnih glavarstev, odslej pa bomo imeli 51 sreskih načelstev.
/
Proti razkosanju, kakršnega si niti Avstrija ni dovolila, je treba najodločnejše protestirati in v tem protestu je složna sva poštena slovenska javnost. Cilj, ki vodi izdajalce in njihove plačilodajalce, je isti, kakor ga je zasledovala Avstrija: raznarodovanje. Toda mi bi se temu ne upirali, ako bi se nam kot Jugoslovanom (ne kot Srbom) zagotovilo pravično, enakopravno kulturno in gospodarsko-socialno življenje. Nasprotniki slovenstva pa so izbrali edino uspešno pot k uničevanja Slovencev s tem, da jim v šole uvajajo protiverski sokolski duh, pouk v cirilici in edino še nerazvito srbščino smatrajo za naš skupen književni jezik, dočim našo lepo čisto slovenščino smatrajo za srbsko narečje. V gospodarsko-socialnem ozirn pa vsak Slovenec na lastnem telesu in žepu (Buti, da se mu samo zato slabo godi, ker je Slovenec.
Mi hočemo nerazdelno in nedeljivo Slovenijo v mejah, kakršna je obstojala po prevratu pod Narodno vlado v Ljubljani in sicer z zakonodavnim avtonomnim daželnim zborom v Ljubljani! Če smo sogospodarji v tej državi, imamo tudi pravico urediti si svoj kotiček po naši volji; če pa nismo sogospodarji. če smo torej sužnji, pa bomo vsaj vedeli, kaj
Fran Radešček.
Istočna-ortodoksno vero.
(Dalje.)
Dve sto let sorazmernega miru od zunanjih zmešnjav na vzhodu v dobi, ko je germansko prodiranje na zahodu pridobivalo vedno večjo moč, s katero je
1.	476 zapečatilo konec rimskega cesarstva, v tem Času torej je vzhod dobil svojo značilnost, ki jo obeležujemo z besedo bizantinizem, cicer pa je stvarno ostal vzhod vedno kot del rimskega cesarstva toda z grško kulturo. Vojaštvo in urad-ništvo (kaj v Jngoslaviji ni tako? —•' Op. ur.) je odločevalo v vsem in igralo glavno vlogo (bizantinizem!). Tako je nastalo, da je tudi cerkev prišla popolnoma pod vpliv države in se je razvijala kot državna vera (katoliška cerkev pa je, vesoljna, ena in ista za ves svet, ker je božja, od Boga ustanovljena; odtod sovraštvo proti katoliški cerkvi od strani — bizantincev. — Op. ur.). Na zahodu pa
nam je storiti! Eno pa je gotovo: hočemo volitve in volili bomo — avtonomiste!
Fran Ra dešček.
Vrzite iz svojih družin brezversko časopisje in podpirajte s pridnim naročanjem katoliški tisk!
Gospodarstvo.
Glede vojnih posojil je finančni minister na tozadevno vprašanje Jugoslovanskega kluba odgovoril, da naša država ni dolžna vzeti nase avstrijska vojna posojila, katerih obveznice je lastnikom odzela na. potrdilo ter jih bo odposlala v Pariz, kadar se sestane komisija, ki bo določila, kako naj se poravnajo avst.ro-ogrski dolgovi. Kolikor bo ta komisija določila, toliko se bo plačalo, toda ne iz naše državne blagajne.
Ministrstvo za gospodarstvo in rudarstvo je odločilo, da morajo veleposestniki in oskrbniki državnih gozdov proti plačilu uradno določene pristojbine dopnstiti grabljenja listja po gozdovih, v kolikor to ne škoduje nasadom. Listje se mora porabljati samo za steljo domače živine.
Letošnja letina v južni Srbiji je bila zelo dobra. Žita je za izvoz do 10.000 vagonov, prometna sredstva pa so pod vsako kritiko.
Bankovce po 10 dinarjev, je Narodna banka že prejela iz Amerike in pridejo že z novim letom v promet. Novi bankovci so trpežni in lepo izdelani.
se slična ..državna" cerkev sploh ni mogla ustvariti. Razmere tega niso dopuščale (ker je papež edini in najvišji poglavar vesoljne katoliške cerkve na zemlji. — Op. ur.), dočim je bil na vzhodu cesar in njegova prestolnica glava in središče države in cerkve. (Pri nas se želi. da bi tako bilo tudi v Jngoslaviji in zato so se bizantinci poslužili slovenskih ,,samo-stojnežev“, ki so spravili v ustavo zloglasni „kancelparagraf‘• in prepoved občevanja s papežem, ki ga sovražijo samo zato, ker nam Belgrad vsaj v verskem oziru ne more centralistično zapovedovati. — Op. ur.) Z ozirom na to ni čndno, da se je cerkvena ustava razvijala obenem z državno ustavo in da so bili duhovniki in škofje državni uradniki (in so morali tudi delovati tako, kakor je zahtevala vsakokratna politična, posvetna vlada; taka „eerkev“ seveda ni „klerikalna“, ker si vladi postavlja vedno take „škofe‘\ ki jim ni do večnih resnic in božjih postav, temveč delajo vse le po volji tistega, ki vlada, pa naj je tudi največji brezbožnik in
Občinska sodišča za pobijanja draginje so zopet odpravljena. Igramo se vlado ...
Društvene vesti.
Orel NovO mesto. Izredni občni zbor novomeškega Orla se vrši dne 20 decembra ob 7 uri zvečer v Rokodelskem domu. Udeležba vseli rednih Članov strogo obvezna.
Novomeška dekliška Marijina kongregacija priredi v nedeljo 18. t. m. zabavni večer s petjem deklamacijo in igro „ Marijin otrok11 v Rokodelskem (lomu ob V28 uri zvečer. Vstupnina prostovoljna in se preplačila hvaležno sprejemajo v dober namen. K obilni udeležbi vabi — Predstojništvo.
Božičnico priredi Katoliško društvo rok. pomočnikov v svoji dvorani na Stefan dan, na kar že danes opozarjamo vse člane in prijatelje društva. Spored prihodnjič.
Silvestrov večer priredi Katoliško prosvetno društvo v Rokodelskem doum z bogatini sporedom, na kar že danes opozarjamo.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je na praznik Brezmadežne priredilo ob priliki svoje 35 letnice prav lepo vspelo slavnost s petjem, živo sliko in enodejanko Raztresenca, ld je žela obilo smeha in pohvale igralcem. Žal, da nam prostor ne dopušča priobčiti govor g. L. Ciglerja, ki je v navdušenih besedah opisal vseskoz zanimivo in plodonosno zgodovino društva. Opisal nam je tudi ustanovitelja teh društev, Kopinga, ki je kot čevljarski pomočnik obiskoval gimnazijo in postal duhovnik. Kot duhovnik je organiziral v raznih državah društva rok. pomočnikov. Pomočniki so bili dotlej prepuščeni sami sebi in nevarnosti, da se moralno in telesno pokvarijo. Novomeško društvo je blagodejno vplivalo na izobrazbo svojih članov ter jim nudilo zdrave zabave in vsestranske podpore pod vodstvom pok. g. dr. Marinkota in pod sedanjim načelstvom marljivega g. dr. Ažmana. Pohvalno nam je omeniti tudi P. Otokarja, ki je dolgo vrsto let brezplačno podu-čeval petje v društvu. — Ob 35 letnici društvu naše iskrene čestitke!
neverec. — Op. ur.). Na zahodu pa kaj takega ni bilo mogoče (ker je papež čuval čistost Kristusove vere. — Op. ur.)
Na zahodu je ostala torej katoliška cerkev tudi po preseljevanju narodov in po razpadu rimskega cesarstva popolnoma prosta od vsakokratnih državnih vplivov in je nadaljevala vzvišeno delo sv. apostolov in. s tern v smislu svojega ustanovitelja Sina božjega, Jezusa Kristusa. ,Zat,o je katoliška cerkev postala braniteljica vseh narodov, njihova učiteljica in voditeljica. To svojo značilnost je vedno obdržala, dasi so razne države večkrat poskušale podjarmiti jo tudi z nasiljem. (Tako poskušajo tudi pri nas razni bizantinci, liberalci in brezverci podjarmiti ali uničiti našo sv. vero in cerkev. Pritlikavci! — Op. ur.) Katoliška cerkev je pokazala v tisočletjih svojega obstoja veliko notranjo moč (ker je od Boga. — Op. ur,), ki se očituje v papeštvu (zato hočejo papeža odpraviti in mu odvzeti cerkveno moč. — Op. ur.). S to svojo močjo je sv. katoliška cerkev
Š:?v. SL 9
^>11 rili 1	1	7
Tedenske novice.
Veliko zborovanje sklicuje „Odbor za zvezo dolenjskih železnic iz Kočevja in Črnomlja preko Severina na „Kupi“ za nedeljo 18. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorano Narodnega doma, kjer bodeta poročala g. prof. Kovač in g. inž. Hrovat. — Važnost predmeta zahteva, da se udeleži zborovanja čimveč dolenjskih in belokranjskih občin in prebivalstva sploh. Klodič-Hrovat-Kavčičev načrt za graditev proge Slovenije z morjem je za vse nas življenjskega pomena. Gg. obč. zastopniki naj primeso štampiljko svoje občine s seboj!
Jugoslovanska Matica je izdala velik Gospodinjski koledar za 1. 1922, ki dobrodošel vsaki slovenski gospodinji. Cena vezani kni-gi je K 80.—.
Na misijonske pridige opozarja vodstvo Družbe sv. Petra Klaverja vse 5č. gg. župnike, naj se za osnove teli pridig na praznik sv. Troh kraljev in za letake radi zbiranja darov za afrik. sužnje pravočasno obrnejo na vodstvo Družbe v Ljubljani. — Priporoča se kot božično darilo Klaverjev koledar (c. K 5.) in mladinski koledarček (c. K 3.)
Priporočamo „ Cvetje sv. Frančiška" in „Orliča“!
Umrl je v Novem mestu železniški uradnik g. Janko Klobčič. Truplo jfi bilo pokopano v Ljubljani. N. v. m. p.! Umrla je v Strugah g. Uršula Kralj, mati Č. g. Župnika v Litiji. N. v. m. p.! G. župniku naše sožalje!
Vpokojen je na lastno prošnjo sod. sluga g. Martin Globočnik.
Tiskarski papir znatno večje oblike za ,,Sedanjost“ je že prispel. Blagovolite se pravočasno naročiti in poslati naročnino vnaprej. Papir je zelo drag in treba ga je bilo plačati v gotovini takoj. To vpošte-vajte!
Novoletna voščila v „Scdanjosti“ naj blagovolijo gg. trgovci in obrtniki na Dolenjskem in v Belokrajini čimprej priglasiti in sicer še pred božičem.
Tiskurski škrat je izpustil v oglasu I. del. konsumnega društva prodajalno v Cerkljah na Dolenjskem, glede obrestovanja hranilnih vlog 'pa je treba popraviti, da zadruga pla-
vedno uspešno odbila vse napade proti duhu Jezusa Kristusa, ki vlada med verniki. Zato je katoliška cerkev v vseh dobah ostala edino prava K r i s t n sova cerkev, dočim je istočna cerkev postala razkol n iška in se vvs e»m ravnala po volji vladarjev.
Istočna cerkev se je tekom stoletij razpadla (kazen božja! — Op. ur. po voljj vlaoarjev v šestnajst samostalnik ali autokefalnib cerkev in sicer: 1.) cerkev ekumenskega patrijarhata ali carigrajska;
2.) aleksandrijska ; 3.) aotijoška;. 4.) jeruzalemska; 5.) ciperska; 6.) ruska; 7.) karlovška; 8.) Črnogorska; 9.) sinajska; 10.) grška.; 1 L) sibinjska; 12.) bolgarska; 13.) černoviška; 14.) srbska; 15.) romunska; in 16.) iberska. (Iaerske se je združila z rusko, po ustanovitvi Jugoslavije pa so se zružile tudi črnogorska in karlovška cerkev s srbsko in fako imamo frrnajat isločmo-ortodoksnih corker. — Op. ur.)
čuje 5% in ne 3% obresti. — I. del. kon-■sumno bruštvo v Ljubljani, je sklenilo, da bo zadruga, ki šteje 37 prodajalen in zaposluje do 100 oseb, začela izdajati svoje glasilo „Za-družnik“, čegar namen bo razširjati zadružno misel osamosvojitve ljudstva od kapitalističnih izkoriščevalcev. Zadrugo in list toplo priporočamo !
Spomin v opomin "g. županu. Več radovednih meščanov se drzne vprašati g. župana: Kaj je s tistimi 400 kg masti iz aprovizacijske dobe? Ali je še shranjena pri g. Grmu? — Ker bo g. župan najbrž zopet izjavil, češ, da to nikogar ne briga, naj opozicija tudi to stvar malo podreza, potem pa naj predlaga, da se ne samo Korel (da ne misli lulo gosp. župana!), ampak tudi Rudolf Habsburški odstranita iz rotovža, vjmestni grb pa se naj postavi koruza in mast v obliki — zabeljenih žgancev.
Drsanje in senkanje po obljudenih ulicah in cestah bi se moralo strogo prepovedati. Nikdo ne misli odvzeti naši mladini priljubljeno zimsko razvedrilo, vrši pa se naj na v to določenih krajih. — Učiteljstvu priporočamo naj vplivajo na šolsko Inladino, da ne bo med seboj in druge obmetavala s psovkami iz politične beznice. Dogajajo se celo slučaji, da še gg. duhovniki niso varni pred razuzdano sokolsko vzgojevano mladino. Zaenkrat naj zadostuje ta opomin, drugič pa bomo poslu-žili z imeni, ker izgleda, da pritožbe na gimnazijsko ravnateljstvo in šelsko vodstvo ne izdajo.
V mlini! Mat. Kozamernika na Dobrovi so našli mlinarskega pomočnika Al. Simončiča iz Bele cerkve mrtvega. Vzrok smrti je še neznan.
Kralj Aleksandar pride v Zagreb, v političnih krogih govore, da odpotuje kralj Aleksander v drugi polovici decembra v Zagreb. Bansko palačo adagtirajo kot kraljgvi konnk. Kralj ostane v Zagrebu delj časa.
Pomen vladne krize predstavlja bclgrajski „Trgovski Glasnik11 v dolgoveznem Članku kot državi nevaren in pravi, da so pokrajinske posebnosti, plemenska nasprotstva, verski spori, klerikalizem, avtonomizem, federalizem, boj proti balkanizmu itd. ostanki avstrijanščine, proti katerim se bori samo Srbija. V ta namen ste se združili demokratska in radikalna stranka (kaj pa delajo samostojneži v velesrbstvu? — Op. ur.), ki ste pa v svojem tekmovanju (katera bo bolj velesrbska) topot izvale ne samo krizo vlade temveč krizo (srbske) državne smeri, krizo-države. — „T. G.“ se moti, ako misli, daje državna misel Jugoslovanov odvisna od dobre ali slabe volje nekoliko »cincarskih" voditeljev belgrajske „porodice“’ Žalostno bi bilo ako bi bilo tako. Verjamemo pa, da je v nevarnosti in v krizi tisti slepi napuh in sebična-koritarska želja za nadvlado nad nekdajnimi avstro-ogrskinn pokrajinami nad »avstrijanščino", radi katerega (hvala za priznanje) ste se združili obe velesrbijanski stranki. Ko nč bo velesrbstva, ne bo .iti „avstrijanščine"; ostala pa bo jugoslovanska država.
Dr. Kakovec se je’ v nekem jutrovskem listu že poslovil od vlade, češ, da je njegov klub izbral „srečnejšega" kandidata Žerjava.
0 novomeškem pogrebnem zavodu smo prejeli pritožbe,, da se postopa s truplim pokojnikov brez vsakega sočutja nap ram domačinom.. Krste so za reveže večkrat premajhne in trupla ja e kar šiloma tlačijo' v nje. Za nesrečno žrtev Čadeža se je krsta dvakrat delala, pa
je še bila prenizka in se je pokrov moral s silo pritrditi, kar gotovo ne služi na čast Novemu mestu, če'ima tak pogrebni zavod, a da ne govorimo, o g. Maloviču.
Zagrebške volitve v mestni svet pomenj.,|>'. strahovit udarec za vladno politiko. Od 50 mandatov je Radič dobil 30 mest, demokrati 6, Trimbič in komunisti po 2 ter pučka stranka, socialisti in Židje po en mandat, radikalci pa nobenega. Opozicija ima torej 44 odbornikov, vlada pa samo 6.
Bolgarsko stremljenje pridružiti se naši državi postaja vedno močnejše. Vladni organ sofijske vlade se odkrito zavzema za jugoslovansko državo z 20 milijoni prebivalcev. Dal Bog, da se to kmalu uresniči in da sreča pamet tudi „belgrajsko porodico"!
S škandalozno Pucijevo afero volov se peča tudi zagrebški „Obzor“. Čudno je res, zakaj se sva javnost razburja, če mesar kupčuje z voli radi — dobička.
Generalsko vlado prerokuje neka belgrajska vest v „Jugoslaviji", češ, da preti še težja kriza, ako se stranke ne bodo sporazumele; v tem slučaju bi baje prišla na krmilo generalska vlada. — Najbrže je ta vest v zvezi s pozivom generalov Zečeviča, Hadžiča, in Dragutinoviča h kralju, ki se je želel posvetovati ž njimi glede zahteve policajde-mokratov, da se pomilostijo v Solunu obsojeni „črnorokci“. — Sicer pa v Jugoslaviji ni več ničesar nemogoče. Kar stvarno že obstoja, se čez noč vzakoni. Zato tudi ni izključena niti vojaška diktatura — „črnorokcev".
Da priključitve okoliških vasi k mestu, kakor smo obveščeni, ne bo prišlo, ker ima še kdo drugi besedo (prvo pa prebivalstvo) in ne samo g. župan, ki je v prvi vrsti odgovoren za slabo mestno gespodarstvo, čegar dolgove bi rad naprtil okoliškim kmetom, kjer se je rekvirirala koruza, ki še danes — trohni.
Dosedanji upravitelj celjske bolnice g. Prekoršek je postal ravnatelj Invalidskega doma v Celju. Da je res duševni invalid, je dokazal s svojim člankom v „N. Dobi", kjer se poteguje za razdelitev Slovenije. Bog mu grehe odpusti drugo mu bo že dr. Kukovec poplačal, ko postane mariborski veliki župan !
SKS zahteva, da se najprej izenačijo vsi zakonif potem' šele naj pridejo — volitve v božjem imenu. — Kdo bi se bil mislil, da so pucljeviči tako pametni! Predno se spremenijo, popravijo, dopolnijo in odpravijo milijoni paragrafov, bo preteklo še precej slovenske Save v belgrajsko Donavo, dotlej pa hočejo sedeti pri —< koritu. Ne vemo, ali so res tako pametni, ali pa imajo druge za — vole, ki jih bosta prodajala Pucelj in Rade Pašič ?
Slovenija ni še dovolj razkosana. Dosedanjih 18 okrajnih glavarstev bodo razdrobili v 51 sreskih načelstev. Treba bo torej 33 novib poslopij samo tukaj. 200'000 drž. urdeduikov (v članku zadnje številke je bilo tiskano pomotoma 20.000) v Celi državi se bo na ta način najmanj popetorilo. Te centralistične dobrote so nam dodetili samostojneži, policaj demokratje in socialisti, kmet bo- pa-plačeval. 28. november 1920, bo še marsikateremu centralistu v želodcu obtičal.
Za žensko volilno pravico je bilo po govorih dr. Hohnjeea in dr Šimraka v zakonodajnem odboru dokaj ugodno razpoloženje, manjkal je samo en glas do večine, ki gaje Drofenigg dal proti ženski, volilni pravici.
Puclja je dr. Spaho pošteno »potegnil", ko- je predlagal samostojneža ta notranjega ministra.
Koiinske kavine izdelke priporočajo gospodinje posebno v mrzlem zimskem času kot dobro in okrepčujočo pijačo.
Iz vagona.
Samost oj n ež: Kaj pa še hočete? Brez centralistične ustave, za katero smo glasovali. bi bili Srbi, Hrvatje in in Slovenci trije narodi.
Liberalec: Mi smo en narod, eno ple-. me, ena država s tremi imeni.
Tujec: To je pa skrivnost sv. Trojice.
Jajčarica iz Ribnice: Kakšna skrivnost nek ?! To so vilice s tremi roglji, da „črna roka“ ž njimi pita famazonske kapitaliste. Samostojneži so pa za deklo liberalnim „laufpuršom“ kapitalistov.
Ameriški novičar.
Raznoterosti. y Forest. Cilg. je bil za župani izvoljen J. Sredenšek. — Za novo katoliško sirotišnico 'v Jolietu je nabranih doslej 100.000 dolarjev, neki Irec pa je poklonil zemljišče vredno 50.000 dolarjev. Z grad bo se bo kmalu začelo. — „Great Falls Tribune" v članku o Jugoslaviji pravi, da so ,,bivši največji avstrijski šovinisti zdaj najbolj navdušeni
privrženci srbskega imperijalizma“. O katoliški cerkvi piše, da mora biti pripravljena na huda preganjanja in duhovščina je skrajno slabo plačana. Slovenski fantje morajo služiti v j\[acedoniji, dočim so vojašnice v Sloveniji skrajno zanemarjene. Tako tudi zunanji svet ve o naših žalostnih razmerah, ki jih zakrivlja centralistična uprava. — V Ameriko ne more več noben Jugoslovan do julija 1922. leta.
Poročila sta se. V Chicagi Franc Murn z Antonijo Kos. J. Končan uradnik Sakserjeve banke v Njnjorku s Pavlo Lnt.erškovo.
Umrli so. V Rock Springu je bil ubit v rudniku Maks Kržišnik. — V Braddoekn je umrl Mat. Matičič iz Rakeka. — V Copper Citg Marija Jordan rojena Žagar. — V Red Lodgv Janez
Rom. — V De Pue 111. je v Sprig Valleg umrla Uršula Rešetič iz Groblja pri Št. Jerneju.— V Clevelandupa je umrl Jan. Prišel iz Drnovega pri Krškem. — V Elg. Minn. so našli truplo že štiri leta pogrešanega Lovrenca Mrhrja iz Prigorice pri Ribnici. — Jurij Zupančič iz Severina se je smrtno ponesrečil istotam v rudniku in ž njim vred je težko renjen Jan. Rom iz Maverlena pri Dobličah. — V Clevelandu je bolnišnici umrl Ignac Lušin iz Dolenje vasi pri Ribnici. Banka, kjer je imel shranjeno več kot 4000 dolarjev, je p ropala in revež je zgubil ves denar, kar ga je spravilo ob pamet in končno v smrt.—
Dolarje najbolje plačuje podružnica Slov. eskomptne banke v Novem mestu, ki ima telefonsko zvezo z zagrebško borzo.
Gospodarska Zveza
r. z. z o. z. v Ljubljani
Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica
J. Krajec nasl.
Novo mesto se priporoča.
Oglašujte v Sedanjosti
Trgovina ALFONS OBLAK | v Novem mestu S
priporoča špecerijsko, kol on i jal no in galanterijsko blago.'
Točna in solidna postrežba!
Podružnica v Novem mestu
ima v zalogi vse špecerijsko in koioni-jalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement itd.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Umetno gnojilo kajnit.
I. delavsko konsumno društvo r. z. z o. z. g
ima na Dolenjskem sledeče prodajalne:
Nova vas, Bloke, Struge, Novo Selo, Sv. Križ pri Litiji, Sv. Križ pri Kost., Št. Janž, Jagence, Karmel, Semič in
Cerklje na Dol. Skupno število poslovalnic 37. Najbolje in najceneje se kupi pri lastni zadrugi.
Član, ki ne kupuje pri zadrugi je podoben trgovcu, ki bi hodil kupovat k svojemu konkurentu namesto, da bi
kril svoje potrebe iz lastne trgovine.
If'- Hranilne vloge obrestuje zadruga' po 5% UMI
Kapital;
20,000.000 kron
Interesna skupnost 8 Hrvat. Eskomptno Banko in Srbsko Banko v Zagrebu.
Eskonjpt menic, terjatev, faktur. ■
SLOVENSKA ESK0MPTNA BANKA —Z
PODRUŽNICA NOVO MESTO
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje!
Hranilne vloge. — Nakup in prodaja: efektov, deviz in valut.
- Akreditivi. — Borza.	Dolarji	se kupujejo po najvišjem dnevnem kurzu
Lastnik, izdajatelj in Odgovorni urednik Fran Radešček.
Tiska J. Krajec nasl. v Noveni mestu.