I. številka. V Trstu, v soboto 2. januvarja 1892. Triaj XVII. -- ; Oglasi in oznanila «e r»hne po ^ n^v ▼ rutica v petitu; za naslove z Uricami au jlaćuje prostor, kolikor bi ohaagio navadnih vrstic. Poilana, javne tahral«, osmrtnic« itd račune po pogodbi. jMiljsjo uredniitvu Piazca Vsako pismo mora biti JV i raiikovhhm k^iofran kovana se no spre-Tlj 'jemaje. Kolropini bo ne vračajo. reklamacij« in inserat« pre-ienia uptarfiištfc p ia2za Caserma At. 2 Odj>rt/» rnklalDanljc o proste poitninf. „E D I N 0 S T" obaja dvakrat na teden, viako arsdo in loboto ob 1. uri ftopoludncs ----V „Edinost" stane: za Tie leto gl. fi.—; izven Avat. 9.— gl. r.» polu leta „ 3.—: , „ 4.50 , ta četrt leta „ 1.50: „ , 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tntn po & nov.. v Oorioi in v Ajdovičlni po « nov. Na naroćVi« brez priložene naročnine *e apravniitvo ne osira. EDINOST Glasilo slovenskega političnega družtva za Primor^o^ • V .dldojt j. moč. Vabilo na naročbo. Ob začetku novega leta vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovć svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni, in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, Btopi hitro v naš krog. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 ■!r«fi«;*tvq in upravništvo. Slovenci Jeta I83L Vsled razcepljenja slovenskega ouroiia, na več dežel ima ta narod istočasno tudi različno borbo in usodo. Taka je bila tudi t ravno sedaj završenem letu. S tem, da so bile razpisane držav-norborske volitve, pričela je takoj začetkom leta buda borba zastran slovenskih poslancev. Na Kranjskem, kjer je tuji nasprotnik vsaj na kmetih onemogel, nastal je pa boj v narodu samem, ker se je sad deljenju naroda na dve stranki pokazal •osebno letos. Stranka, ki so jo izpodko-pali kot nenarodno, je podlegla stranki, ki se zove konservativno. Jednako huda borba se je tu pokazala ob jedni dopol-ailni volitvi v kranjski deželni zbor. PODLISTEK. Primorski obrazi. i. Pogled na morje. Kdor ni videl morja, nima pojma o svetu — to spoznanje nosim v svoji duši že četrt stoletja, to je od istega dnevu, kar Bem bil prvi krat zagledal sinjo našo Adrijo . . . Bilo je prve dni julija meseca 1865. 1. Poklic v bojno pomorstvo me je vzdra-mil iz preslastnih ljubezenskih sanj, v katere sem se bil zapredel, brezbrižen mla-denec, tuni doli v trsovitim „Štajercem raji", na gostoljubnem Vrazovem domu. Z bolečim srcem sem se poslovil od predragih mi Ijudij, med katerimi sem preživel najslajše dni vsega svojega življenju; pohodil sem se jedenkrat vsa omiljena mi toriSča preblažene svoje mladosti ter se odpeljal vedrega jutra proti jugu. Vožuja od Maribora do Ljubljane, dasi skozi povsem neznane mi kraje, zajemala me je prav malo, kajti moje misli *<\ se sukale še vedno le okrog vinorodnih holmcev, po katerih sem dotle z brdkimi deklicami prepeval milotožne ljubezenske pe»iin. Ko pa je železniški vranec Jprirez- getil n* eivi Kras, nad katerim se nam je t Po nasprotnikih kot liberalna krščena stranka je letos zasnovala lastno političko društvo in se je na shodu tega društva prekrstila v narodno-napredno stranko. Po volitvah je trajal na Kranjskem domači prepir dalje in je sosebno po leti polnil predale dnevnih glasil obeh domačih strank. Narodno-napredna stranka je vstvarila v svojo obrambo namenjeni listič „Rodoljub", tega pa je konservativna pobijala in izpodkopavala že pred porodom in pozneje. Na Kranjskem je letos narod doživel več neugodnega, nego prijetnega. Na Štajerskem se je narod odlikoval, kakor prejšnja leta, tudi ob volitvah; znatne nesloge tu še ni bilo. Poslali so vrle zastopnike v državni zbor. Huda je bila, ko je cesar po letu obiskal Celje, pa so nemški nasprotniki delali največe zapreke Slovencem, ki so hoteli vsporedno z Nemci pokloniti se vladarju. Zaradi takega postopanja od nasprotne strani imela s- m** viti nnlo sodišča ; no, Slovencem se j3 ijtvrr rošila lotprViod ngodno. Y C.-oiju (o dobili lotos društveno tiskar?«'.* i,-,. tuei.rot prvi* volitvah m p«■Jem ot> ^polnilni Volitvi • država! zbor neopisljivo hude boje s svojimi nasprotniki. posled so vsled vzorne discipline in požrtvovalnosti sijajno zmagali. Ker je bila zmaga v zapadni Istri prvikrat, slavili so jo posebe Jugoslovani, potem pa avstro-ogerski Slovani v obče. Dva slovenska lista in 1 hrvatski list na Primorskem so si pridobili letos v različnih in vstrajnih borbah velikih zaslug in so dosegli sosebno v Trstu in Istri najlepšo složnost. V gospodarski organizaciji so napredovali letos Slovenci v obče, sosebno pa na Koroškem in na Primorskem v smislu, da so si pomnožili hranilnice in posojilnice, pa tudi druga društva. Ta društva so velik a podpora narodu, vendar prešibka, da bi mogla zaprečevati nevarnosti, ki prete Slovencem po razprostirajoči se nemški „Šud-marki". Šolsko druitvo družbe sv. Cirila in Metoda je dobilo tu in tam novih, sosebno ženskih podružnic in je delilo se ve da še vedno preskromne podpore. Delovanje nemškega šolskega društva in potem novega italijanskega društva je vsled tega še vedno jako nevarno ob mejah in po mestih. Vlada je skrbela le nekoliko gledč na obrtne šole; gledfc na poslovenjenje sedanjih nemških srednjih šol med Slovenci in istrskimi Slovani ni storila ničesar. Družba sv. Mohora jo tudi letos znatno napredovala; pomnožili so se člani tudi pri „Slov. Matici". Slovenski Časniki, kateri pogrešajo prave medsebojne organizacije, bo kazali sosebno letos ljubezen sicer do naroda, ali vedno bolj različne poti, po katerih hočejo pomagati narodu do sreče. Nekaterniki stranka teže za tem, bi a Kranjskega dosegli delitev na«oda na i - i u i "o drugih po- ' '.tu',' ■ /' ( ' /K|. ' suprot- n'l.v. i (ta j o ne o f! u t. ae volje ■ <*<*• Ij'.'lii nar*. •> !iii. To H ;-i v :»KJ, letos. Tudi piw -»>- f • ■ . vedno širše kroge}; nasprotniki so Slovence naučili tudi letos mnogo ; zato bo tudi naganjali svoje državnozborske zastopnike, da bi so postavili na bolj slovansko stališče. Simpatije do drugih Slovanov, a tudi naobratno, razkrili so Slovenci letos, ko so iz vseh pokrajin s posebnimi vlaki obiskali Praško in Zagrebško razstavo. To jih je okrepilo in spodbudilo za nadaljnje narodno bojevanje. Gibanje drugih Slovanov, obča politika in sedanji pravee nisem videl druzega, nego zgolj neb6, ki se je ugrezalo nekam globoko pod mć. In glejte, to je povsem naravno ! Oči moje namreč niso bile pripravljene na takšen prizor in česar oči niso videle, o tem naš duh nima pojma, brez poslednjega pa zopet naša čutila ne vsprejemajo nikakšega užitnega utiša. Stoprav potem, ko sem zapazil razne po morji plavajoče ladije, dobil je moj pogled nekoliko opdre, kakor Noetova golobica na tisti oljki sredi obče-potopnega vodovja. Polagoma začelo se je svitati v moji duši in ko sem naposled videl zahajati solnce, kako se je namreč počasi takorekoč utapljalo v morje, začel sem razločevati vodo od podnebja, zlasti ko je poslednje zarudelo v večerni zarji, dočim je pred solčnim zahodom morje in neb6 bilo jednakobojno — sinje. In ko sem konečno zagledal ravno potezo nepreglednega obzorja morskega, vzklil je v mojem duhu pćjein o brezkončnosti svetovnega morja in s pojmom vzbudila se je tudi vaprejeuiljivost mojega vida za to dosli'j nepoznano prirodino prikazen . . . Poteklo jo od tistega dneva preko petindvajset let. In v tem nekratkem odlomku svojega življenja, zlasti kot mornar, prisvojil sem si precej jasen p6jem o ,večnem" morji ter se do dobra seznanil z vsemi njegovimi milinami in grozatui. Kdor ni videl morja, ta nima pravega pojma o svetu I In vendar: koliko milijonov je ljudij na zemlji, kateri niso nikoli imeli prilike, ogledati si to tajinstveno čudo stvarjenja božjega in ki bodo tudi odpotovali v večnost, ne da bi bili kedaj ▼ svojem življenji videli to vidno nje podobo t In vendar marsikateri izmed njih hrepeneva vse svoje žive dni po morji daleč tam zadi za gozdnatimi gorami! D&, vrli moji Primorci, vi, ki ate rojeni tu na slikoviti morski obali, kjer vam je sladko šumeče valovje, rekel bi, plu-skalo ob zibelko ; vi, kateri ste vzrasli na morskem produ in vam bode morje tudi ob gomili prepevalo večno avojo pesem — vi bodrodušni Primorci, pravim, pač nimate pojma, kak6 ljudje, bivaioči daleč tam notri na kopnem sanjarijo o morji in o njegovih čudosih in s kolikim koprnje-njem jim prešinja dušo vsaka morska slika. No, kakor nam naši hribje in gozdje, istotako je vam Primorcem morje nekaj navadnega, vsakdanjega in prepričan sem, da mine večkrat leto, ne da bi se ozrli na-nje. Da, osmelujem se trditi, da si malo kateri izmed nas kedaj ogleduje morje v pravem pomenu besede, namreč, da bi ob motrenji morja videl njega slikovitost in čutil njega veleeastnost ter pojmil in bi si v duhu predstavljal njega brezkončnost. — Ko so o lanskih Binkoštih zborovali učitelji iz vseh pokrajin slovenskih tukaj v osrednje vlade vplivajo na mišljenje tudi Slovencev, različna nasprotstva od zunaj pom> njajo nasprotstva po razmerah spoznanja na znotraj. In tako, zabeleživsi, da so Slovenci, kljubu domačim borbam, kljubu bojem z različničnimi nasprotniki, vendar napredovali v ravno prešlem letu, imaao trdno zaupanje, da bode tudi pri neugodnih razmerah, napredek v bodoče leto se ugod-litni in spodbudniši! Sreča nam mila ! /' X—Y. Novi minister. i. Znano je v obče, da je naš u-inister-aki predsednik, grof Taaffe, sila elastičen mož: uda se kaj lahko vsakemu novemu, in bilo tudi, nenadejeno došlemu polože-nju. Elasticiteta ta omogočila mu je, da »oz vlada nenavadno dolgo, dasi je bilo i njemu usojeno, prebiti mnogo in resnih kriz. Ali glavna stvar je ta, da jih je prebil. Prebil |>a jih je s pomočjo lastre mu el.uti-eiteto, kojej se moramo uprav diviti. Po druzih konštitucijonelnih državah drže se državniki trdno svojih, na slovesen način objavljenih načel in ako pridejo odno> taji, koji niso v soglasju s temi načeli — umaknejo se, prepustivši prostor drugim, ki drugače mislijo. Taki državniki skušajo vsaki akciji, vsacemu dogodku, pritisniti pečat individualnega svojega mišljenja. Pri grofu Taaffe-a je ravno na robe. Ne on skuša »e svojimi intelektuelnimi silami ustvarjati odoošaje, ampak odnošaji, nastali vslod različnih slučajnosti, preobra-zujejo skoroda od dneva do dneva taktiko naftna ministerskega predsodnika. Trdni predmeti zlomijo se ali razdrobi, ako jih hočeš pa uiis Jftukoutoiik$, kakorino »i- zijub*. " • -«tt.' »■ i»ritii'er to r4 rttt. r>.' du/ivi-;i ćud.- , da • Jroko * u.u, m hO gtt nt) nedavno temu označevali kot upropastitelja države naše in najbesnejšega neprijatelja nemško-liberalne stranke. Ali Grof Taaffe se sila moti, ako si domišlja, da se je nemikoliberalna stranka umaknila, da je prenehala biti to, kar je vedno bila — slepa in posluina dekla neizprosnega kapitalizma ter poslužna podajalka silovite nemške ekspanzivnosti, posebno oživele se po izredni sreči na bojnem polju — in zagovornica onega trdega in neupogljivega centralizma, ki je nasproten naravi države naše, ker ne pripoznava, ampak bagateli-zuje sestavljajoče jo dele, to je: različne avstrijske nenemške narodnosti; grof Taaffe se moti, pravimo, ako meni, da se je nem-sko-liberalna stranka udala, kajti udal se je — le o n, ko jo imenoval grofa K u en-burga ministrom brez portfelja, kojega novega ministra glavna in, rekli bi, jedina naloga je ta, da reprezentuje mej svetovalci krone ideje in zahteve nemško-liberalne pohlepnosti. Neumestno bi bilo torej, ako bi hoteli zatajevati zdaten vspeh, kojega je nem-ško-liberalna stranka dosegla z imenovanjem grofa Kuenburga ministrom brez portfelja. Vlada se bliža liberalcem, to se ne da tajiti in preobrat ta vrši, se sicer mirno, a neprestano in dosledno od istega trenotka ko je padel minister D u n a j e w s k i, ki je bil najnadarjeniši in prvi reprezentant zistema izza one dobe, ko je grof Taaffe še vsklikal, da Slovanov ni smeti na steno pritiskati. No, sedaj pa on sam stišče roko 6nim, ki bi hoteli Slovane na steno pritiskati. Nastaja pa uprašanje, ostane-li trajno to prijateljstvo mej grofom Taaffe-om in nemško levico; sta se li ta dva, nekdaj tako nasprotna si elementa res pobotala in pomirila za vekovečne čase P Ne vemo sicer. se-li grof Taaffe res ziblje v tatih iluzijah, ali to vemo, da se gosp. minister-ski predat dni k v tem slučaji moti: kakor ni smeti misliti, da bi se bila nemško liberaha stranka ni za las umaknila po imenovaiju novega ministra, tako je nada prazna, da je prijateljstvo nemške levice do gr«fa Taaffe-a odkritosrčno. Optimizem grtfa Taaffe-a utegne se britko maščevati — morda poprej, nego si to misli njega *k-sceleuca, kajti uverjeni smo, da nemški liberalci smatrajo sedaj grofa Taaffe-a lot nekakega „platzhalterja" možem, ki istake misUp \ :,or j.,. .;,ir ,ani u> ■ . grtf K U 1> 11 t, u 1 g ki p:; hod« s. j nantne-.;* o/uafic• !ih '.nano t■ ef. ■, •t- ' > jo t-. to • -ii« n aiiuve naše. — Že dne 31. januvarija p. ]. smo pisali na uvodnem mestu : „Nikakor nočemo trditi, da se ekscelenca grof Taaffe ne bi rad vezal z nemškimi liberalci, ako — ta „ako" je pa isti činitelj, ki vse odloČi — bi to šlo. To pa ne gre in ne bode šlo izpod rok, ako aeče naš ministerski predsednik samemu sebi nit življenja izpodre-z a t i, kajti huda samoprevara bi bila in bi pričalo o neodpustnem nepoznanju od-nošajev, ako bi se grof Taaffe le za jeden sam trenotek nadejal, da ga nemško-libe-ralna stranka — dospevša do moči — no strmoglavi pri prvi priložnosti, ki se jej ponudi." In takć je tudi: grofu Trstu, napadli so me rojaki iz zelenega Štajarja takoj na kolodvoru z burnim zah-tevanjem : „M o r j e, morje, pokaži nam morje!* in dasi so bili utrujeni, lačni in žejni, neso dali prej miru, dokler jih nisem zavedel doli na morski breg. Toda o prvem pogledu na morje godilo so jim je, kakor meni pred petindvajsetimi leti. „E-e! Kaj je te t6! Jaz sem misla, dajo vekšo"! vzkliknol je prvi nekam prevarjen. .Mlaka je mlaka; malo širša je kakor naša doma !• rekel je zaničljivo drugi, dočim je tretji slovesno izjavil, da mu vsa ta .luža" prav nič ne inponuje : „Vzornem škaf vode ter ga pomnožim v duhu s tolikimi stotiaočiuii milijoni in bilijoni, pa imam matematiški pčjem o morji" ! — No, drugi dan pa, ko smo se peljali s parobrodom v Miramar, bali so se naši junaki, da bi se ne izgubili po „brezmejnem" morji; jednega in to najpogumnejšega med njimi pa je še-gavi starec Neptun takoj dregnil s svojimi burkljami, da je kar zadovoljno plačal „voznino*. Toda, ko so se na Binkoštni ponedeljek tam gori na ovinku Nabrežin-akem poslavljali od sinje Adrije, lesketale •o malone vsem iiletnikom soleč v oCćh. Kdor ni videl nikoli morja, ta ne ve, kakšen je nas svet ! ponavljam v tretje. Kdor pa ga je videl vsaj jedenkrat, temu ae gine iz spomina, dokler je živ. In kakor po vodi iz studenca Trevijskega, ako jo je kedaj pokusil, žeja mu duh tudi za pogledom morja in ga prižene iznova v njegovo obližje. Kaj pa šele rojen Primorec! Kakor poljanec v širno svojo ravdn, ali planinec na nehotične svoje gorč, istotako koprneva primorec po valovitem svojem morji. Do-motožje, neugasno koprnjenje po rojst-venem kraji, to je toli mogočna strast, da človeka spravi pod zemljo, ako je primoran živeti v tujini. In ta strast je baš v Primorcih kaj bujno razvita. Ko sem bil izvoljeno si družico primorsko odvedel na megleno močvirje ljubljansko, polotilo se je nje z leti toliko koprnjenje po morji, da mi je začela povsem venovati. Po nasvetu prijatelja Primorca, ki pozna iz svojo skušnje to bolezen, sklenem poslati milje-nico svojo k morji in ko jej to povem, poskočila je kot čil otrok, vzkliknivši: O, videla bom zopet morje! in debele solzč so se jej vlile iz očes. — In tudi jaz, da si sem se rodil daleč tam doli v zelenih Slovenskih Goricah, priučil sem se tolikanj morju, da se čutim tukaj ob njem bolj domačega, nego-li v svojem rojstvenem zavičaji. In kadar koli me pot privede som na Bolnčno obalo jasnosinjo Adrije, spominjam se ves ginjeu svojega prvega pogleda na morje. V Trstu, na Novega leta dan 1892. Prostoslav Kretanov. Kuenburga usojena je uloga Janeza Krstnika, ki naj pripravlja pot — nasprotnikom grofa Taaffe-a, a poslednji naj bi pomislil, da se tudi njega elasticiteta izvestno obrabi danes ali jutri in da se potem zruši ta čudni zistem — kako bi hitro rekli P — brezzistem-n o s t i. — Nek oficijozni hlapec je sicer nedavno proslavljal grofa Taaffe-a umetnost, sedeti na dveh stole h, a tak način sedenja je jako problematične vrednosti, kajti po fizikalnih zakonih telebne dotičnik, ki bi se hotel nekako guncati mej dvema stoloma, takoj na tla, kakor hitro so le en Btol premakne samo za las. To utegne doživeti tudi ekscelenca grof Tnaffe in tedaj ae njega ekscelenca — na tleh sede in opozovaje, kako se stola na desni in levi umičeta vsak na svojo stran — izvestno zavfe, da je bilo imenovanje novega ministra, zastopnika nemške levice, silna pogreška. Važnost imenovanja novega ministre grofa Kuenburga je tedaj jasna : za grofa Taaffe-a v tem zmislu, da mu imenovanje to utegne postati usodepolno. V prihodnjem članku spregovorimo o tem predmetu bo svojega slovenskega Bta-lišča. Govor poslanca dr. Gregorca v 90. seji državnega zbora dne 16. decembra 1891. Visoka zbornica! Jaz ne bodem govoril o številkah finančnega zakona, nego porabil bodem to priliko, da spregovorim nekoliko besed o političnih mT" Avstriji li« bi"U' se : • Jugoslovan BialiiH.a. (io • >■. '■ • inoj j ;v .<• gloda p.ud-1 n ji iiB • ol< • ■ .-_wt.«w»hjv m iti- /.unate teh studij čitamo sem ter tja v časopisih. Lansko leto izšlo je tako delo v Mo-nakovu pod naslovom „Oesterreich-Ungarn im reichadeutschen Lichte" od . Pavla Dehma. V tej jako zanimivi knjigi naletel sem tudi na čuden izrek, katerega je storil I. 1852. princ Albert od Saksonija-Koburga-Gote in kateri sldve: „ Avstrija bode šele država postala". — Avtor sodi, da telja ta izrek še dandanes. Žal, da mu moram pritrditi. Naša država še vedno ni postala takšna država, da bi se čutili v njej vsi narodi srečne in zadovoljne Več kakor 40 let se borimo za taHo obliko države, da bi bilo brez hegemonij^, brez pritiskanja in brez nasilstev vsakemu narodu dano to, kar mu treba za obstanek in razvoj. Posamne faze dolgotrajnega tega boja zaznamenovane so krvavo. Viharni leti 1848. in 1849. odpravili sta stare razmere, absolutistični centralizem ministra Bacha uničen je bil pri Magenti in pri Solferinu naslednji konstitucijouelni centalizem ministra Schmemorlinga pa je pokopan pri Sadovi. A tudi sedaj veljavni sistem duvalističnega dvojnega centralizma, sistem nemške in madjarske hogemonije in teh dveh jezikov državne predpravice ne bode obveljal. Gospftda moja ! Ne plašitCL se, da bi Vam podal zgodovino duvalizma, »amo naslanjal se bodem v svojih izvajanjih nanj» in sicer tako da rečem: Temeljna ideja duvalizma je ta, da je osnovati dve jednotni državi, v jedni naj bi imeli Nemci hegemonijo, v drugi Madjari, v jedni bodi nemščina, v drugi madjarščina državni jezik. Ta ideja postaja vse bolj iu bolj neizvedljiva, ker je ni združiti z interesi celokupne države. Pustimo Ogersko na strani in govorimo o tostr nski polovici države naše. — Pripoznati je takoj, da vzlio triindvaj-setletnemu naporu še vedno nimamo jed-notne, nemške in ceutralizovane države. Slovanske opozicije ni mogel udušiti niti rezki Giskra, niti brezozirni Aueraperg, niti premeteni Taaffe, in kakor dosodaj, izja- love se tudi v bodoče vsi poskusi te vrsto vsled množeče so zavednosti in rastoče solidarnosti narodov slovanskih. Mi vsi, gospoda moja, uštevši Poljake, ne maramo nikako hegemonije, nikakega pritiskovanja in izsesovanja, ampak popolno ravnopravnost. Da bi duvalizem ne žulil nenemških in nemadjarskih narodov preveč, ustvaril se je člen 19. drž. osnovnega zakona in oger-ski narodnostni zakon. Da sta ta dva zakona kdaj prišla v veljavo, ne bilo bi tolikega odpora proti duvalistični obliki države in vzdržala bi se bila dalje, nego ji je sojeno sedaj. Toda ta dva zakona nista prišla nikdar do veljave. Giskra in Auer-sperg se nista brigala zato in njega ekscelenca grof Taaffe vrže le najsilnejsim in najnadležnejšim prosilcem v redkih in dolgih presledkih kako drobtinico. Gospoda moja! Nemško liberalna stranka bojevala se je več let kar najostreje mogoče proti ministru Taaffeu. Mislim, da mu je delala krivico. Grof Taaffe je prav za prav samo firmo nekoliko spremenil, sicer pa tiral tisto obrt nadalje, samo dosti spretnoje in bolj premeteno, nego so to liberaloi umeli kdaj poprej. Z nekaterimi navidezno konservativnimi obljubami in pod pretvezo, da bode dognal spravo mej narodi, privabil je nemške konservativce in slovanske nacijonalce, a upravni aparat zlasti pa ministri njegovi, delali so lepo mirno za liberalizem in za germanizacijo. Nemških konservativcev najsrčnejša želja, verska šola, ni smela priti niti v razgovor, naoijonalcem pa ae nujno priporoča umerjenost in samozatajo-' vanje kot zdravilo, torej nekako rtu?* aio dovaiiji i Dalje p rili .j Politični pregled. Notranji tlaiala. Notranja naša politika miruje sedaj radi božičnih praznikov, le časopisje piše še vedno refleksije svoje — seveda vsak liat ae svojega strankarskega stališča — ob imenovanje grofa Kuenburga ministrom brez portfelja. I mi bavimo danes s tem predmetom na drugem mestu. Novi minister prisegel jo dne 80. t. m. v roko cesarja. Državni zbor anide se zopet dne 8. t. m. Obravnava o trgovinskih pogodbah prične se že v drugi prihodnji seji. Mimo trgovinskih pogodeb prideti baje v obravnavo tudi predlogi o podunovski paroplovni družbi in o preositovi juridiških studij. V februvarju se potem snidejo d e-želni zbori, v marcu pa zopet državni zbor, kateri poslednji potem sredi maja zaključi svojo sesijo. Po zaključenju državnega zbora pridejo delegacije na vrsto. Vnanja države. Iz Rima javljajo, da je Sv. oče ob priliki novoletnega čestitanja vsprejel razne diplomate in se je osobito s francoskim poslanikom, grofom de Behaine izredno prisrčno pogovarjal nad jedno uro. Bolgarska vlada namerava uvesti po vseh šolah bolgarščino kot učni jezik* Ta namera vladiaa je silno razburila Grke,, bivajoče v Vshodni Rumeliji. Politički krogi v Atenah bavi jo s« s to zadevo in tamošnja j javno menenje j« zelo razburjeno. Vladal grška se sicer i« upira javnemu menenju ter se noče za sedaj obrniti do signatarnih vlasti, ker se nadeja ugodnega vspeha od diplo-matiških korakov, ki jih je storila v Sofiji.j Različne vesti. ( Z današnja Številko nastopili si*»o sedemnajsti tečaj našega lista. Mi ostanem« seveda zvesti svojemu staremu pvogranau, kojega lahko ozaačimo z nastopnimi malimi besedami : Studi se nam mejsebojni domači prepir in izogibati se hočemo nepotrebnim in neplodnim polemikam, toda le dotlej, dokler ne bode korist naroda, to je : skrb za njega duševni in materijalni napredek — kategorično zahtevala, da povzdignemo glas svoj. Tedaj pa hočemo govoriti brez ozira na stranko ali stan. Gg. naročnike naše prosimo, da nas podpirajo materijelno , k tudi s peresom, da bode list tem mnogovrstnejši. Svoji k svojim 1 Z današnjo številko pričeli smo mej oglasi prijavljati tržaške slovenske obrtnike in trgovce. Le po tej poti možno je, da se polagoma osamosvojimo od tujega kapitala ter otresemo iz poslednjega porajajočega se upliva. Slavno občinstvo — v mestu in po ^deželi — poživljamo torej, da se v prvi vrsti ozira na te trgovce in obrtnike. Peticijo posestnikov rojanskih, priob-čeno v poslednji Številki našega lista, priporočal je naš državni poslanec, g. Ivan Nabergoj, nastopno: Izročena peticija posestnikov katastralne občine rojanske je posebne važnosti osobito iz tega uzroka, ker dokazuje na prepričevalen način, kaka nevarnost preti ekzistenciji onih rojanskih posestnikov, ki so na podlagi postave z dne 23. junija 1891, Drž. zakonik št. 13, prišli v užitninsko obsežje mesta tržaškega. Da vsi člani visoke zbornice spoznajo žalostne odnošaje, navedene v tej peticiji, predlagam, da *e ta peticija doslovno ponatisne v stenografiškem protokolu današnje seje. Predlog ta je bil veprejet in se je peticija natisnila koncem stenografiškega protokola. V .Slovanski Čitalnici" zbralo se je tudi letos lepo število udov, da praznujejo .Silvestrov večer". Gastronomična in Šaljiva loterija, katero je priredil marljivi odbor, prouzročila je mnogo smeha in prej nego je bila razdeljeno veliko število ukusnih bonbonov, raznih drugih jestvin, šaljivih stvari i. t. d. bilo je skoro polnoči. Do tu, kakor tudi pred začetkom gastrono-mične loterije, razveseljevala je društvo krasna igra na glasoviru gosp. Drago -t i n a. Nekoliko trenutkov pred polnočjo ustal je predsednik društva, g. A. Truden ter pozdravil lepimi besedami novo leto. Spominjal je najpoprej, da nas le nekoliko trenutkov loči od novega leta ter potem prosil dovoljenja, izpregovoriti še nekoliko besedi o starem letu. Mej drugim je rekel: Prevlada žalibože na svetu grda navada: zabavljanje in v tesni zvezi 8 tem nehvaležnost. Kar se marsikateremu nezasluženo dogaja, to se dogaja tudi staremu letu. Dasi se je toliko in rado potrudilo za človeško društvo, vender žanje nehvaležnost. Mesec že, predno mine, začnejo ljudje čež-nje zabavljati in več ko se približuje čas njegovega konca tem strastnejši postajajo ljudje v svojem zabavljanji: niti dobre besede ne čuješ več o tem „starcu". Neprijatelj zabavljanju in nehvaležnosti hoče se g. predsednik spominjati le dobrimi besedami starega leta pozabivsi na britka trenutke, katere je eden ali drugi doživel v prošlem letu. Zahvalimo Boga na sreči, da smo doživeli tudi dokaj veselih trenutkov in zato se hočemo danes v prijaznosti spominjati starega leta ter nikogar pozabiti. Moj tem je bilo polunoč. V novem |etu želi vsem navzočim, kakor tudi nenavzočim članom čitalnico in njih obiteljem srečo, zdravje in sploh uslišanje vseh želja ; želi našemu milemu narodu boljšo usodo nego v preteklih letih, posebno pa bi želel, da prenehajo nesrečni prepiri, kateri so po raznih vzrokih kaj razširjeni po naših deželah, mestih in pokrajinah itd. Ako pogledamo zgodovino slovansko, vidimo, da je ta veliki rod propadal le zaradi teh vednih prepirov — kakor nam tudi sedaj neprijatelji naši — in teh je veliko na svetu — potiskajo v roko — meč bratomora. Vržimo vender enkrat od sebe to orožje, pritisnimo se na bratska si srca, ter dolujino složno ako nečomo, da zopet nizko pademo. A tega vendar ne more hoteti pravi narodnjak l Mili Bog — usliši nas. Potem je gospod predsednik še enkrat napil na zdravje vseh Čitalničarjev, napredku 30letne „Slovanske Čitalnice", kakor tudi vseh drugih slovenskih društev, novin, poduzetij v Trstu; celemu narodu in premili domovini. Slednjič je zaklical: Živio mlado leto! — Lepe in pomenljive besede predsednika bile so sprejete z velikim navdušenjem in Bledile so jim razne čeBtitke. -- Da se sedaj pripravi dvorana za ples, izmislil se je odbor zopet nekaj, kar je jako vse razveselilo: Promenado po voščilih za 1. 1892. — Začelo se je potem veselo gibanje na parketu in še le v pozni uri ločili so se zadnji udeleženci tega prekrasnega večera od „Slovanske Čitalnice!" Silvestrov večer, ki ga je priredil naš „Sokol", se je v vsakem obziru vrlo dobro obnesel. Tudi ta večer je bila Mally-jeva dvorana pretesna za vse vdeležence in treba je bilo stisniti se kolikor seje dalo, da je vsakdo dobil mesto za mizo. No, to nam ni kvarilo dobre volje in zabava se je vršila prav gladko ter bila zelo animarana. Program je ugajal vsestransko. Naposled se je pričel ples, ki trajal do treh po po-lunoči. Prošnja do slavnega poštnega vodstva. Prepričali smo se, da se nekemu tukajšnjemu trgovcu, ki prodaja slovenske poštne tiskovine, pri ekonomatu poštne direkcije izročajo še vedno tiskanice stare izdaje, kojih oblika, velikost, tekst in razpredel-jenje se ne vjemajo z novejimi tiskani-cami. Ne vemo sioer, ali se to dogaja namenoma, & prosimo vsakako slavno poštno ravnateljstvo, da to nedostatnost odpravi. Iz Tržaške okolice nam pišejo. Pre-čital sem članek v zadnji številki „Edinosti" o državni užitnini v tržaški okolici, kakor tudi prošnjo nekaterih gornjih Ro-jančanov na državni zbor in njih zahtevo, da se užitninska črta potegne nižje ter naj zaprto mesto ne obsega tudi krajev, ki nimajo nikako ugednosti, da bi se smeli prištevati mestu. Davek je res previsok toliko pledč okoličanskih kmetov, živečih v užitninski meji, kakor glede na one, ki živ6 izven nje. Niti ene niti druge ni zavidati, kajti eni in druga stočejo pod težo ogromnih pristojbin. Ali kdo nam naklada te pristojbine P Uzrok visokosti plačevanih pristojbin je pred vsem tržaška občina, kajti ona pobira na užitninskih dokladah skoraj dvakrat toliko kakor država. Gospodarstvo v mestni hiši je pred vsem uzrok, da moramo plačevati tako ogromne doklade, kateri se potem uporabljajo celo proti nam, kajti v zahvalo nam mestni magistrat snuje laške šole, nastavlja nam laške učitelje, preznane kapovile itd. Ob vsaki priliki nas oelo gospoda nazivlja sovražnike mesta ter nas hočejo šiloma polaščiti. Dosedanje doklade so bile tržaški občini dozvoljene do konca 1892. A bati se je, da bodo gospoda za prih. leto tirjala še večjih doklad. Treba je, da se koj začetkom oglasimo, ter bi Bvetovali okoličanom, da vkupno storiš potrebne korake ter se proti koncu tega leta — ako država sama česa ne ukrene v njih olajšanje — odločo tirjati premeščenje užitninske črte in znižanje občinskih doklad, ali pa prositi za ločitev od mesta in lastno samoupravo. V tem pa morajo, ako ne v drugem, skupno in jodnomiseljno delati, zakaj drugači bode menda njih trud neuspešen. Pri dopolnilni volitvi I. razreda, vr-šivši so dne 30. t. m. bil je v tržaški mestni svet izvoljen vladni kandidat (kot takega ga vsaj označujejo naši „rudeči" listi), goHp. D. A. Oblasser s 93 proti 83 glasom, koje je d'