. zhaja vsaki četrt k ob 3. mi popoldne Rokopisi se ne vra-!ajo. Nefrankovana pisma se ne spre-|cnmjo. Cena listu znaSa l:: celo leto 4 krone, ;a pol leta 3 kroni. Za man premožne ti celo leto 3 krone, ra pol leta K 1 '60. Za Nemčijo Je cena listu S K, za druge dežele izven Avstrije B kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-i urini štev. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ul. St. Iti. Posamezni: itc vilke se prodajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9. v ulici Silvio Pellico, v ul 1’ontc Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1 v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Carducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če sc tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. mm ir XXI. letnik. v Gorici, 2) maja i'.»ih. 21. številka. Kam smo zašli? Cel svet je obor o ž e n. Države tekmujejo med seboj, katera bo imela bo I f S c piršlc e Tn boljše topove. Tvornih; za -ptfške, topove, sablje in bajonete delajo po noči iu po dnevu. Te tvornice nosijo dandanes naj večje dobičke. Dobički, ki jih imajo druge obrti, so nasproti tem malenkostni. Na nobenem polju ni tolikega napredka ko v tem. Vsako leto imamo v tej stroki epohalne iznajdbe. Vsled tega imajo države vsako leto nove stroške za novo orožje. Najnovejša iznajdba zračnega brodovja bo zahtevala od držav strašnih žrtev. Države ne morejo skoraj več imeti druge misli ko na nabavo novega najboljšega orožja. Ves drugi napredek zastaja. ker smo vsaki dan v nevarnosti za vojsko. Iv a m smo zašli? Saj je bilo vendar rečeno, da bodo v dobi krščanstva, ko bo vladal Kristus, nehale vse vojske, da ne bo treba več orožja, da bodo ljudje meče lahko prekovali v 1 e m e ž e in s u I i e e v s r p o v e, da se narod ne bo več vzdigaval zoper narod in da se za vojsko ne bodo več dalje vadili. Narobe se godi dandanes. Le-meže kujemo v meče in srpove v sulice. Zakaj vse to? Ker je človeški rod zavrgel nauk Kristusov o pravičnosti in ljubezni. Edino-le pravičnost rodi m i r med narodi, nepravičnost pa vojsko. Kdo je provzročil vojsko na Balkanu? Nepravičnost! Kdo provzroča Avstriji strašne stroške za vojsko? Nepravičnost Nemcev in Mažarov do slovanskega naroda! Mir je odvisen od krščanske pravičnosti in ljubezni. Kjer tega ni, ni miru. ampak večna vojska. Kjer pa je vojska, je nesreča in propast. Po tej poti. kakor do zdaj, tudi v Avstriji ne more več dolgo naprej. Ako se naši državniki ne premislijo in ne začnejo pravično vladati, pojde naša država pod zlo. Avstrija je sedaj prišla v gospodarske, finančne in politične stiske in vse to radi nepravičnosti. Spametujmo se! Religion ins Land — poživimo krščansko vero med avstrijskimi narodi! Kjer te ni. tam morajo biti vojaki in orožniki in sicer za vsakega državljana en vojak ali orožnik in za vsakega vojaka ali orožnika spet en vojak ali en orožnik. Vsega tega pa bi ne bilo treba, ko bi vladala popolna krščanska pravičnost iu ljubezen. le misli naj nas navdajajo zlasti na praznik Sv. R e š n j e g a T e 1 e s a, ko spremljamo po cestah in ulicah Kra-I i a m i r u. Pokorščina do tega kralja nas bo rešila militarizma, ki je pravo suženjstvo za vse narode. Obnovimo ta dan obljubo pokorščine do Njega! Zaključek obrtno-nada-Ijevalne šole v Gorici. 18. maja se je zbrala v „Šolskem Doniu“ ob 9. uri in pol mladina, da prejme spričevala in se poslovi od prostorov, v katerih je preživela marsikatero prijetno in neprijetno uro. Res je, da so si mladeniči odtrgali te ure iu so jih žrtvovali, sedeč v ozkih klopeh in napenjajoč svoje duševne sile, da slede pouku. Ali današnji dan, dan zaključka jim navzlic trudu rdi lica, vsled razburjenja, ki se jih polašča, spričo razdelitve spričeval. Saj stoje vendar pred trenutkom, ki jim donese priznanje ali pa jim bo zahrblna kljuka s svojo tre-buSato postavo svedočila o lenobi in nemarnosti. Točno ob pol desetih je otvoril gosp. vodja prof. Ant. G\vaiz zaključno slavnost s kratkim, točnim, jedrnatim na-go-.orc.ii. £ krepkim glasu.ii jc pu^df«-vil navzoče gospode in se jim presrčno zahvalil, da so se potrudili in počastili našo mladino s svojim dohodom. Poklonil se je velerodnemu gospodu okrajnemu glavarju, gospodoma ravnateljema obeh učiteljišč v Gorici in drugim gospodom gostom. Iz točnega poročila gosp. voditelja smo posneli nekaj podatkov, ki se nam zde važni iu kažejo uspeh šole v jasni luči. Da je obisk šole velik, nam priča število vpisanih učcncev, katerih je bilo 170. Starost učencev se giba med 13 in 31 letom. Učenci so bili raznih stanov kakor: črevljarji, kovači, trgovci, zidarji, krojači, sedlarji, mehaniki, vrtnarji, brivci, cementarji, vozniki, klesarji, peki, strugarji, mizarji, knjigovezi, ključavničarji, tiskarji, urarji, elektrotehniki, kolarji, vrvarji in zobotehniki. Med letom je izostalo, oziroma odšlo na delo 55 učencev, tako da je ostalo fSolo obiskujočih učencev 115. Ponašanje, obiskovanje in uspehi učencev so prav povoljni. Globoko v spominu je ostal naši mladini ranjki gosp. svetnik Vodopivec. Ni ga obrtnika, ki bi ga ne poznal. Gospod vodja se je spomnil umrlega šolnika ter opomnil učence, naj se še enkrat spomnijo umrlega šolnika, predno se razidejo po tujem svetu in naj ohranijo hvaležnost temu kremenitemu možu, ki je bdel nad njimi in živel zauje. — Polna hvaležnosti in prekipevajočih čuvstev je vstala naša mladina kakor en mož, da s tem pokaže, kako ji je bil ranjki drag in ljub. Gosp. vodja je na to piečital imena obdarovancev. Prečastiti gosp. dr. Ant. Gregorčič, drž. poslanec, predsednik društva „ Šolski Dom “ i. t. d. je lastnoročno vzročal veselim mladeničem darove, bodisi v denarju ali pa v šestilih. Da ne bomo označili vseh imen, imenujemo samo one gojence, ki so se odlikovali pred vsemi. Bregant Anton iz Gorice, II. vs. tečaj — Marušič Fran iz Lokvice. II. ned. tečaj. — Komel Anton iz Grčne, I. vs. tečaj. — Bavčar Fran iz Sela, I. ned. tečaj. — Nanut Venče vs. pripravnica in Korečic Josip ned. pripravnica. Blestečih oči so mladeniči spravljali svoja darila, polni hvaležnosti in ponosa. Tednj se dvigne gosp. vodja ter se z vznešenimi besedami zahvali onim či-niteljem, ki podpirajo to velevažno šolo, ki omogočajo njen obstanek in nadaljni razvoj. ..Hvaležnost ohranite v duši", tako je zaključil govornik, „hvn!ežnost in ljubezen o;;im, ki vam nudijo toliko, vse. Zahvaliti se moramo visoki vladi, deželnemu odboru, a pred vsem našemu pre-svitlemu cesarju Fran Josipu I., onemu našemu očetu, dobrotniku, kateri z vedno enako unemo zasleduje in pospešuje razvoj in napredek vseh narodov brez razlike. Da ga Bog ohrani še mnogo, mnogo Iti živega, ziiiavegu iu čiitga, poživljam vas, da zakličemo njemu, našemu presvitlemu vladarju F. J. 1. trikrat živio/ Iz mladih prs je zaoril mogočen vsklik, znak silnega čuvstva in ljubezni za našega živega očeta, našega presvi-tlega cesarja. Potem so si gospodje ogledali razstavo učenskih izdelkov, ki je pokazala zopet lep napredek, in so se o nji jako pohvalno izrekli. Politični pregled. Državni zbor. V včerajšnji seji poslanske zbornice, je podal ministerski predsednik izjavo o zunanje-politč. položaju, ki ne pove prav nič novega in je bila le na splošno sestavljena. O naši zunanji politiki se bodo obširneje in temeljiteje bavile delegacije v jeseni, ako se do takrat ne pozabijo in odpuste grehi naše zunanje politike. V debati o ministrovih izvajanjih se je pritožil dr. Korošec, da se grof Sturgkh ni prav nič dotaknil jugoslovanskega problema, ki je postal ravno vsled dogodkov zadnjih šest mescev na jugu jako pereče vprašanje. Na koncu svojega govora je obsodil dualizem ter se potegoval za federalizem. Govorili so še drugi govorniki, nakar je bila seja zaključena. Danes je zopet seja. Hrvatsko-slovenski klub. Včeraj se je hrvatsko-slovenski klub zopet konstituiral. Za načelnika j-izvoljen dr. Šušteršič, za podnačelnike dr. Korošec. Dulibič in Spinčič, za zapisnikarja dr. Sesardič in dr. Jankovič. Dogodki na Balkanu. Na Balkanu se ni zadnje dni nič kaj posebnega pripetilo. — Glede sklenitve miru prihajajo najrazličnejša poročila. Nekateri hočejo vedeti, da se bo preliminarna mirovna pogodba že jutre podpisala, drugi pa trde, da se to ne bode zgodilo tako hitro, ker se baje, posebno Srbiji in Grčiji nič kaj ne mudi tako pogodbo podpisati. — Posebno dolge članke pišejo listi o diferencah, ki so nastale med Bolgarijo in Srbijo. Nekateri opisujejo iu oceiijujeje te diference jako pesimistično in prorokujejo celo, da utegnejo že v kratkem času izbruhniti sovražnosti med tema dvema bratskima državama, To so seveda v prvi vrsti nemški listi, ki si kaj takega prav iz srca žele. Drugi pa so mnenja — in tega mnenja smo tudi mi — da se bodo vse te diference mirnim potom poravnale, ne dr. bi prišlo do kakih bratomornih usodepolnih bojev. S postopanjem z našimi četami v Skadru niso naši Nemci nič kaj zadovoljni. Dunajska „Reiclisposf‘, ki je vedno hujskala naše državnike, naj z oboroženo silo naskočijo Črnogoro ter za-pode Črnogorce in Skadra. sedaj, ko so se Črnogorci sami umaknili, bridko tozi, kako se v Skadru naše čete zapostavljajo iu kako se vedno in povsod daje prednost italijanskim častnikom in italijanskim četam, s katerimi je ravno ta „Reichspost“ poprej tako nesramno koketirala. Ta list pravi, da so se odka-zala italijanskim četam stanovanja na najlepših krajih mesta Skadra, dočim so potisnili naše vojake v najzaiiemarnejši oddel mesta, kjer razsajajo celo črne koze. Italijanskim častnikom da se od-kazujejo najodličnejša mesta, dočim se naši častniki prezirajo. Nestrpni Nemci, ki so jo v vseh balkanskih zadevah tako grdo zavozili, doživeli bodo še tnarsi-kako razočaranje. Vesti o Esad paši. V Draču je razširjena vest, da se je Esad paša odločil sestaviti provizorično vlado. Po poročilih, ki so došla na Dunaj, je prišlo med njim in dosedanjo provizorično vlado do nespora-zumljenj. V neki seji albanskih veljakov je baje stavil predlog, naj se njega imenuje za poveljnika nove vlade. Ta predlog so pa odklonili, ker Esad paši ne zaupajo, nekateri pa so mu nevoščljivi, ker razpolaga sedaj s tako silo. Esad paša ima vsled tega namen samega sebe proglasiti za poveljnika vseh albanskih čet. — Dosedaj ni bilo v Albaniji še nikakega konflikta, ki bi zahteval, da bi morale poseči vmes Avstrija in Italija. Albanski Statut Vesti, ki so krožile po raznih listih o albanskem štatutu, so brez vsake podlage. -Albanski štatut sedaj proučujejo udeleženci mednarodne poslaniške konference v Londonu in se njihova posvetovanja drže tajno. Domače in razne vesli. Odlikovanje. < ieneralni advokat pri kasacijskem kot najvišjein sodišču, naš kraški rojak g. Ivan Okretič je bil od cesarja odlikovan z vitežkim križcem Leopoldovega reda. Šolski nadzornik Finšger in Rozina sta še vedno v preiskovalnem zaporu. Pravijo, da se je v zadnjih desetih letih poneverilo pri okrajnem šolskem zalogu do 200.00(1 K. Kdo naj vse to povrne! Vprašamo, ali hi se lahko ne i : jelo tudi tistih k i s o h i I i n a d L i n -ge r-jem? Kaj pa prejšnji elani okrajnega šolskega sveta? Kaj pravi g. Ant. Klančič iz Podgore, ki je bil napravil utok proti zadnji volitvi v okrajni šolski svet in ki je hotel imeti Finšger-ja v Podgori za častnega občana? Zima v pomladi. V noči na torek je nastalo pri nas nekako zimsko vreme Za dežjem je začel pihati močan mrzel veter, ki je napravil na drevju, posebno pa na trti še precej škode. Po naših hribih je zapadel sneg, vse polno ga je posebno na Čavnu. Temperatura je jako padla. Zimska suknja je prav dobro dela človeku. Potrjen zakon. Nj. Veličanstvo cesar je potrdil zakon glede pospeševanja govedoreje v naši deželi, katerega je vsprejel goriški deželni zbor v svojem zadnjem zasedanju. Novi škof poreško-puljski. Včeraj je bil zaprisežen pri cesarju novi Škot poreško-puljski monsignor dr. Triton Pederzolli. Potem je bil sprejet v privatni avdienci. Slovesna konsakracija novega škofa se ima vršiti na praznik sv. apostolov Petra in Pavla v stohiici sv. Justa v Trstu. Pobiranje davkov odvzeto tržaškemu magistratu. Tržaški magistrat je imel dosedaj razun drugih poslov v prc-nešenem delokrogu tudi važni posel pobiranja davkov. Seveda se je izvrševal ta posel napram Slovencem na način, ki ni nič pričal o pravičnosti, ki bi morala vladati v tem oziru. Slovenski davkoplačevalci so bili podvrženi raznim ši-kanam glede plačevanja davkov in nastal je odpor, ki se je pojavil na brezštevilnih shodih v okolici. Vspeh je bil konečno ta. da se je vlada udala raznim prošnjam in resolucijam tržaških Slovencev ter da je odvzela tržaškemu magistratu posel pobiranja davkov. Garnizijske izpremembe. Poroča se, da se v jeseni 1913 in spomladi l‘>14 izvrše velika garnizijska premeščenja. Med drugimi se premesti tudi kranjski pešpolk št. 17., ki je že od leta 1893. v Celovcu, in sicer pride v Gorico, domači celovški pešpolk pa se po 20letni odsotnosti v Gradcu vrne v Celovec na zaj. — Velikansk požar v Požunu. V soboto popoludne je požar uničil cel stari mestni del mesta Požun. Zgorelo je okoli 90 hiš. Pri požaru so se dogidili pretresljivi prizori. Bilo je tudi več nesreč. Fnega ognjegasca je zadela kap, drugemu je padel goreč hlod na glavo, ki ga je močno ranil. Gasili so tudi vojaki. Okolo 5000 ljudi je brez strehe in stanujejo sedaj v javnih poslopjih. Ogenj 'e nastal iz neprevidnosti v podstrešju neke hiše. Na vislice Je bil obsojen vpond od porotnega sodišča v Rovinju Anton Vitasovich iz vodnjanske okolice, ker je umoril svojega svaka Dikovič-a zaradi dedščine. Na smrt je obsodilo dunajsko porotno sodišče morilca socialno deinckra-škega poslanca Schuhmeierja Kuu-schaka. Važno za rnedicince. Vojaška oblast bo s prihodnjim šolskim letom podelila nekaj štipendijev dijakom, ki se vpišejo na katerokoli avstrijsko medicinsko fakulteto. S podelitvijo teh štipendijev je razen triletne službe, kateri se podvržejo ti. ki prostovoljno stopijo v vojsko, zvezana služba še nadaljnih štirih let. Štipendij znaša prvo leto 4Mi K, od prvega rigoroza dalje 720 K in po devetem semestru do konca DIM) K na leto. Prosilci naj se obrnejo do 10. avg. t. 1. na: Militiiraiztlichc Application^ sclmle, Wien, 9. Bczirk, Miiliringer-strasse No. 25 1 n idejah morajo: Domovinski in krstni list, dalje spričevali dveh zadnjih semestrov na gimnaziji in pa zrelostno spričevalo. Prosilec se mora tudi obrniti do vojaškega zdravnika, da mu izda spričevalo o vojaški vspo-sobljenos.i. To spričevalo mora vojaški zdravnik poslati vojaški oblasti. Dijaki, ki so napravili zrelostni izpit z odliko, imajo pieduost. Prosilec naj naznani vseučilišče, kamor naj se mu rešitev prošnje dopošljc. Nadvojvoda Franc Salvator operiran. \ \Vallsee-ju je bil dne 11. t. m. operiran na turu v grlu nadvojvoda Fr. Salvator. Dva dni po operaCii je nadvojvoda že zapustii posteljo ter bo v kratkem popolnoma okreval. Znanje polkovnih jezikov namerav vojno ministrstvo na ta način pospeševati. da se bodo odslej mladi poročniki v svrlio priučitve nenemških jezikov pošiljali za dobo od treh do štirih mesecev v kraje dotične narodnosti. V poštev pridejo večji kraji brez garnizij, kjer stanuje kak vpokojeni častnik, ki bi prevzel jezikovni pouk in sprejel častnika na hrano in stanovanje. Za jezikovni pouk bi se dotičneniu vpokoje-nemu častniku priznala primerna reniu-neracija. V slučaju, ko bi ne bilo dovolj primernih vpokojcnih častnikov, na razpolago, bi se ta jezikovni pouk izročil tudi lahko duhovnikom in učiteljem. Zborovanje benediktinskih opatov. Dne 14. t. m. se je vršilo v Runu zborovanje benediktinskih opatov, ki so se zbrali, da so določili namestnika za obolelega generala. Novi koadjutor cimi iure successionis je dosedanji opat v Maria-Laach ob Reni. Zbranih je bilo okoli osemdeset opatov. Avstrijska patrulja prestopila črnogorsko mejo. Iz Grkovca v Krivošiji, kjer se nahajajo avstrijske vojaške barake, se je podala patrulja na črnogorsko mejo da jo obhodi. V slabem vremenu je prestopila mejo in je bila od nekega črnogorskega oddelka aretirana. Na ukaz črnogorske vlade pa je bila še isti dan izpuščena in se je vrnila v Gr-kovac. Srbski vladni list o vojni sili zaveznikov. »Samouprava« prinaša po statistiki ruskega vojnega poročevalca Taburna, ki je baje zanesljiva, sledeče številke: Turki so imeli na macedon-skem bojišču pod Ali Riza begom proti Crnigori in Grčiji 11)0.000 mož, pod Za-ki, Djavid. Feti in Ferid pašo proti Srbiji 256.000 mož. vsega skupaj 363.000 mož, od teh 303.000 bajonetov. V Tra-kiji je stalo nasproti Bulgarom 240.000 mož, od teh kombatantov 201.000. Zavezniki so imeli začetkom vojske skupaj 740.000 mož, in sicer Bulgarija 320 tisoč, Srbija 310.000, kateri so se zvišali na 360.000, skupaj s trenom 402.000 Grčija je začetkoma imela S0.000 mož. pozneje nad lOO.OOii. Crnagora izpočet-ka 30.000, na koncu do 50.000. Proti Srbiji. Črnjgori in Grčiji, ki so imele 420.000 mož. je stalo .163.000 'Turkov, proti 320.000 Bulgarom pa je stalo 2-0 tisoč Turkov. Proti Srbiji sami je stalo 256.000 Turkov in Arnavtov. Davek za odpr vo pijancev Originalen davek so uvedli mestni očetje v Kersonu na Ruskem. Sklenili so, da bo vsak pijanec, kateo g.i dobijo na cesti tako pijanega, da ne bi mogel obvladati svojih nog in bi moral biti vsled tega odpeljan domov, moral plačati poseben občinski davek. Ta davek je večji ali niamši. ker je odmerjen po pre moženju pijaučevem. Pii letnih dohodkih 1000 rubliev se plačajo trije rublji, pri dohodkih do 3000 rubljev je treba Meti 50 rubljev, pri še večjih dohodkih pa 100 rubljev. Kaj je na svetu vse mogoče? Med drugim rudi to. da naročnik turške srečke če p< vplačilu 4 kron 75 vin. zadere 400.00(1 frankov. Kdor ne verjame, nuj I iše po dokazila glasom današnjega o-glasa .Srečke v korist Slovenski Straži«. Listnica uredništva. G. dopisniku z Dolenjega Kiasa: Za današnjo številko prepozno prejeli. Mestne novice. Slovesna procesija sv. R. T. prične v Gorici ob y. uri iz stolnice. L d je »Slov. Kat. del. društva« naj :e zberejo že ob 7. in pol pred društveni:!;! prostori. Istotako naj se društvcnicc »Skal-nicc« z!>erejo okrog svoje zastave! Ob tej priložnosti prosimo sl. občinstvo. naj se v obilnem številu udeleži le procesije. Ljudi, ki ob straneh zijala prodajajo, ne maramo! Smrtna kosa. V pond. je umrl v Goric1 višji deželnosodni svetnik v p. g Jožef Gorju p. Umrl je te dni v Gorici dobro znani zobozdravnik dr. S c h o r I. Zena, ki ne odpusti možu: Lansko leto je l il nek Fr. Dorigo iz Gradišča ob Soči obsojen na nekaj mesecev ječe. ker je težko ranil svojo ženo. 'Te dni je imel svojo kazen dokončati. Njegova žena pa je sedaj ovadila moža, da je zažgal pred dvema letoma mlin v Flumi-čelu. Zato so ga obdržali nadalje v zaporu. Zena namreč sc svojega moža boji. da jo nanovo naklesti, če pride iz zapora. Najden denar. V gostilni g. Josipa Gorjanca na Kornju je bilo te dni najdenega nekaj denara. Kdor bi bil ta denar izgubil, naj te oglasi pri g. Gorjancu. m Vodstvo tukajšnjega kinematografa »Central - Bio« naznanja, da se mu je posrečilo zagotoviti si filme pri največji svetovni tvrdki, ki ga bode zalagala z vsemi svojimi proizvodi. Da je zalaganje filmov v dobri roki, govorijo prav jasno filmi, ki smo jih do sedaj videli: »Ono Vadiš« in »Življenje Jezusa«. V kratkem nudila se nam bodo v tem podjetju razna velika dela. m Kolesarske dirka okolo gorlške-ga Krasa se bode videla danes in jutri v kinematografu »CENTRAL - BIO«. m Odprti lekarni. Jutri tudi popoldan : Gironeoli.Kiirner. Prihodnji teden nočno službo: Cristofo-I e 11 i - G I i u b i e h. Iz ajdovskega okraja. a Kamnje. Dne 18. maja smo imeli v Kamnjah ginljivo slovesnost. Naš novi župnik preč. g. Anton Plesničar je vpr-vič obiskal naše pokopališče, naše mrtve, ter na grobu pok. g. župnika Jožefa Kosec opravil cerkvene molitve. V procesiji je šla velika množica ljudstva. Na pokopališču je preč. g. župnik v svojem govoru med drugim poudaril zlasti to, da bomo, če radi molimo za ranjke, tudi mi vredni, da bodo drugi za nas molili, ko bodo naša trupla počivala na tem blagoslovljenem kraju ; naj torej vsak, ko gre mimo pokopališča, opravi kratko molitev za ranjke. Nepozabljiv nam je tudi še drugi dan, dan prihoda novega g. župnika v našo faro. Ker se ni drugi v vašem listu oglasil, sprejmite iz mojega peresa kratek popis te slavnosti. Dne 3. maja se je novi g. župnik s popoldanskim vlakom pripeljal do postaje Kamnje. Tam ga je že pričakovalo starešinstvo vseh treh občin fare z župani na čelu, cerkveni ključarji, predsednik izobraževalnega društva in predsednik orlovskega odseka sta bila v orlovskem kroju. Bivši župni upravitelj č. g. F. Celestin je imel kratek nagovor in odkorakali smo nato proti Goričici, kjer je bilo zbranega že mnogo občinstva, orlovska godba je zasvirala- in pomikali smo se proti Kamnjam. Slučaj je hotel, da je prisostvovalo sprejemu več vojakov, ki so bili na svojem potu, ter se ustavili ob prizoru, v znamenje da je Kamnje »cesarska fara". Malo pred vasjo Kamnje čakali so v dveh vrstah šolski otroci s svojim vodstvom. Belo oblečena učenka je podala g. župniku šopek cvetlic in ga ginljivo nagovorila ; potem je nagovorila še prednica Marijine družbe dušnega pastirja, ki se jc v pesniško navdihnjenih besedah zahvaljeval, ter šo-larici stisnil v roke lep rožnivencc. Med potjo je neprenehoma grmelo iz topičev, da se jc razlegalo od Vipave do Čavna. Ko smo dospeli v cerkev, s i bile Šmarnice in prečastiti nam je podelil z Naj-svetejšim sv. blagoslov, ko je pred al-tarjem še enkrat se zahvaljujoč opozoril na važnost tega dneva. S tem je bila lepa slovesnost dokončana, vsi so nesli globoke vtise s seboj domov. Ljudstvo je pokazalo kako spoštuje in ljubi svoje duhovnike. a Na Čavnu je zapadel v torek zjutro sneg precej nizko. Nič kaj veselo znamenje v drugi polovici maja. a »Orlovska« slavnost v Rihenber-ku se je preteklo nedeljo prav dobro sponesla v vsakem oziru. Posebno sc ]e moral zadovoljno oddahniti . blagajnik, ko je štel skupiček za razprodane vstopnice. Ljudstva je bilo res mnogo. 'Telovadbo je vodil br. Fegic iz Gorice. Orlov v kroju je bilo 300. 'Telovadcev je nastopilo 100. Zastopana so bila: vipavsko, briško in kraško okrožje. 'Telovadili so dobro. Posebno so ugajale figure rajalnega pohoda in moreška. Pri tem nastopu so se prvikrat igrale 4 nove proste vaje. Čeravno so jako težke, izvajali so jih vsi telovadci po-voljno. — Na orodju je telovadilo 17 krepkih, prav spretnih mladeničev, ki so želi pohvalo. Lepe so bile skupine. Najbolj je ugajala, kakor rečeno, moreška, pri kateri je sabljalo 24 »Orlov«. Z zadovoljnostjo moramo reči: izvršilo se je vse v najlepšem redu in ob ugodnem vremenu, čeravno so si rihen-berški »Sokoli« prizadevali, da bi preprečili slavnost. — Pri veselici je svi-rala »Orlovska« godba iz Šmarij. Ob koncu se je zahvalil preč. g. župnik Štrancar »Orlom« in udeležencem ter vspodbujal mladeniče, naj us-trajajo v organizaciji, naj ostanejo zvesti krščanskim načelom! — Ko se je še podzvezin predsednik zahvalil g. župniku in Rihenberžanom za sprejem, zasvirala je godba koračnico in razšli smo se odkoder smo prišli. Vdeleženec. a V V. Zabijali vršil se bode 1. junija redni letni obč. zbor »Km. posojilnice in hranilnice« ob 3. uri pop. v obč. pisacjii s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Račun za I. 1912. 4. Volitev novega odbornika v načelstvo. 5. More-bitnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Cesta skozi Črnigoje do frakcije Bratini na Vipavskem je potrebna. Ta-mošnji Občinarji se že delj časa potegujejo za to cesto. Deželni odbor je odredil svojega tehničnega uradnika, da si ogleda na licu mesta nameravano \.esto in da bo potem poročal deželnemu odboru. Iz kanalskega okraja. ki Ročinj. Na drugi binkoštni praznik priredila se je pri nas lepa veselica s petjem, deklamacijo in igro »Dirnež«. Petje, deklamacija iu igra je bila dobra. Mladeniči, ki so prvič nastopili na odru, mi častuo rešili svojo nalogo. \ tako kratkem času pa toliko! Prihodnjo nedeljo t. j. 25. t. m. se igra ponovi, samo pev ske točke bodi druge. Cene vstopnine bodo jako znižane in sicer sedeži I. X' v. II. Gl v. stojišče 3(1 v. Priloga ..Primorskega Lista" št. 21 z dne 21. maja 1913 (JOSPODOV PAN. OZNANILO. 26. maja, Filip Ncri, duh. (1575), Flev-terij, muč; 27. maja, Magdalena Paciška, tlcv. (1608), Beda, eerk. uč. (735), Jane;; I., pap. (526); 28. maja, Avguštin Kantcrburiški, nad-šk. (608), Viljem, op. (812); 20. maja. Maksimin, šk. (349), Sizin, muč. (387), Teodozij, muč.; 30. maja, Srec Jezusovo, Feliks l., pap.. muč. (274), Ferdinand III., kr. (1252); 31. maja, Angela Merici, dev. (1540), Petronila, muč. (93); 1. jun. III. nedelja po Bink., Pamfilij, duh., muč. (309), Simeon, pušč. (1035), Graeijan, muč.; evangelij o izgubljeni ovčici. Javno češčenje Najsvetejšega. 30. maja v Biljani in v Oorici pri Uršulin-kali, 31. maja tudi pri Uršulinkali v Oorici, 1. junija v Bovcu. Praznik sv. Rešnjega Telesa. Vsak bravec našega lista ve, da Kristus ni postavil najsvetejšega zakramenta 11 dni po prihodu S. Duha, temuč že na Velik četrtek, pri zadnji večerji — t. j. Velik četrtek. Velik četrtek je resen čas, dan pred Velikim petkom — gotovo neprimeren čas za vesele slavnosti. Zakrament sv. Rešnjega Telesa je pa središče našega duševnega življenja, s o I n c e v sveti Cerkvi, okoli tega se suče bistvo božjega kraljestva in, če druge vesele in važne dogodke ob obletnicah slovesno praznujemo, se spodobi — no, p o t r e b n o j e, da tudi spomin vstanovitve najsvetejšega zakramenta slovesno obhajamo. Letao ga v bolnišnico j usmiljenih bratov. Cefta Pevma-Hum sebo.kakorse zdi, 'gradila. Deželni odbor je namreč naročil svojemu tehničnemu uradu, da izdela načrte za prvo sekcijo ceste Pevma-Hum. V Batah se bo napravil deželni vrt. Za ta vrt se najine potrebno zemljišče. Ta deželni vrt ho velike važnosti za celi kanalski okraj. Izpremeinba poštnih okrajev. Povodom otvoritve poštne nabiralnice Vrh sv. Mihaela (pošta Rubje) so sc vasi: Blažiči, Cotiči, Črnci, Devetaki, Gorenji Vrh in Vrh sv. Mihaela odcepili od poštnega okraja Opatjeselo ter spojili v poštni okraj Rubje. Iz tolminskega okraja. V Tolminu je umrl v soboto ta-mošnji trgovec in upokojeni nadučitelj g. Andrej Vrtovec. t Iz grabovske občine. Dne IG. maja t. 1. seje vršila na c. k.okr. glavarstvu v Tolminu dražba občinskih lovov za občino Grahovo. Dražil se je lov vsake davčne občine posebej. Dražba je bila živahna in so se je udeležili tudi tujci. Lov grahovske občine se svoječa-sno ni prav nič upošteval, oddalo se ga je za par kronic. Zadnja doba 8 let pa se je vendarle in to vsled železnice bolj upošteval, tako da je bil oddan sledeče: v Nem. Kutu za 106 K, na Oblokah za 28 K, v Grahovem za 21 K, Podbrdom za 65 K, v Stržišču za (56 K, v Kneži za 30 K. Skupaj 316 K. Letos se je pa oddal za 8 let po sledeči ceni: Nem. Rut. za 461 K, Obloke za 80 K, Grahovo za 172 K, Podbrdo za 215 K, Stržišče za 151 K, Kneža za 405 K. Skupaj 1484 K. Torej za celih 1168 K več kakor v zadnjih'8 letih. Tako dobi občina Grahovo v 8 letih za lov 11 872 K. Da bi ne bili Občinarji let.i 1862, ko so odkupili občinsko zemljišče od tolminskega grofa, pozabili na vode, ri-barstvo, ki sc je sedaj prodalo za približno 4000 Iv. kake lepe dohodke bi bila imela občina ?l Tako je pa sedaj ribarstvo po potokih in pritokih po gra-hovski občini privatna last. Ker bo pa sedaj nekaj nevednežev in neverjetnežev skrbelo, kam bo šel ta denar za lovščino, naj jim bode pojasnjeno, da lovščina za prvo leto gre na c. k. davkarijo in ostane tam, ako ni spremembe, celih 8 let brez obresti. C. k. okrajno glavarstvo bode pa najbrže zahtevalo da plačajo zakupniki lova lovščino za dve leti naprej. Dohodki za lovščino se pa vpišejo v račun med dohodke vsake davčne občine posebej ; to je razvidno v letnih računih na županstvu. Da se pa taki dohodki točno izterjajo in vpišejo v račun, nadzoruje strogo deželni odbor. Zato naj bo „pul“ v Nem. Rutu brez skrbi, da župan tega denarja ne spravi v svoj žep. Občinar. t Iz Baške doline. V časniku „Sa-mouprava*4 smo čitali, da je most čez Bačo na žel. postaji v Hudajužni \žev delu. Radovedni smo, kje se to dela in kakšen bo most, ker na licu mesta ni še o njem ne duha ne sluha. Radovedni smo tudi, ali ima železniška uprava sama sebe za norca ali nas. t Iz grahovske občine. Pri vasi Kal pri Stržiščih je ena hiša, ki se ji pravi pri Hintnerju. Ker je pa hiša tako na samoti, je posestnik te hiše mislil, da ne bode nobeden zvedel, da ima sina ki mora v vojake. Vendar se je pa le našel en hudobnež, da mu je zatožil s na, da je moral iti k naboru in je bil tudi potrjen za 8 tednov v nadomestno rezervo. Ta ubogi oče je bil vsled tega tako razburjen, da se je izrazil na dan nabora v Tolminu, da h.... naj vzame dušo tistemu, ki je njegovega sina zatožil. Da pa ne bo tega moža skrbelo, da bode zaradi-tega kaka duša kaj trpela, naj mu bode pojasnjeno, da sedaj niso več tisti časi, ko so se vojaki skrivali in so jih lovili ter da se zaradi tega, ker bo njegov sin 8 tednov pri vojakih služil, ne bo svet podrl. t Iz Baške doline. Poteklo je vže 8 let, odkar sc je pričela graditi železnica po baški dolini, ali krivice, ki so se napravile ljudem glede odkupa in rabe zemljišča med gradnjo železnice, se še >edaj niso poravnale. Prizadeti pritožniki so se obrnili vže na c. k. ravnateljstvo drž. železnic, na c. k urad za razlaščenje zemljišč v Trstu, pot im poslancev na železniško ministerstvo na Dunaju, ali vse ni nič pomagalo, pač pa so dobili pritožniki iz Trsta od precej visokega uradnika lepo tolažbo, ko so mu žugali, da se pritožijo na ministerstvo. Odgovoril jim je, da ministerstvo njega zaradi njih pritožbe ne bode obesilo. Ker pa nismo pod turško vlado, zahtevamo in poživljamo pristojne oblasti, da naše pritožbe v doglednem času ugodno rešijo, da ne bodemo šli trkati še na kakšna druga ininisterska vrata. t Na Idriji ob Bači in v okolici naše vasi imamo neke čudne vrste in sicer še precej dolgo grizlico. Ta ličinka je pa vendar tako podivje kričeča, da bi tudi volk zbežal pred njo. Ali vendar sedaj hvala Boku. v blagor našemu ljudstvu posebno bližnjemu in domačemu se pre seli iz naše drugače mirne vasice, le ža-libog, da ostane preblizu nas. Ali v endar upanje imamo, da ne bo imela več tako ostrih zob. t Iz Grahovega Potrpljenje je božja mast, to je star pregovor. Ali pri nas je tudi tega potrpljenja in božje masti vže preveč. 8 mesecev je vže, kar se nam je zaprla pot do naših gozdov v *.Siroki dragi“ in to vsled tega, ker se širi železniška postaja Grahovo. Poživljamo pristojne oblasti, da naše služnosti in pravice malo bolj upoštevajo ter nam nemudoma napravijo pi t do naših gozdov, ali pa nam napravijo zrakoplove, da bodemo ž njimi nosili drva iz naših gozdov. Prizadeti. t Grahovo. Za dne 27. maja t. 1. je pozvano starešinstvo k starešinstveni seji. Na dnevnem redu je 20 točk, med temi nekatere zelo važne, n. pr. zgradba občinske ubožne hiše, naprava električne razsvetljave na Grahoven in v Koritnici, upeljava ži-inskih sejmov v Podbrdu, pregledovanje letnih občinskih računov itd. Opominja se pri tem Občinarje na § 46 o. r. ki pravi: Seje starešinstva so javne (očitne), v katerih se pretresuje občinske račune (rajtnge) ali pa prevdarek občinskih stroškov. Poslušalci se pa nimajo utikati v posvetovanje starešinstva. Želeti je, da bi sklepi imeli dober vspeh. Iz kobariškega okraja. kbd Dreženskl rojak umrl 7 Ameriki. Dne 4. t. m. je umrl v Mihvau-keeju v Ameriki naš rojak iz Drežnice Matija Rakovšček. Bolehal je štiri mesece. Pred smrtjo je prejel zakramente za umirajoče. Pogreb je bil dne 6. maja in se ga je udeležilo več njegovih rojakov. Rakovšček je bil že prej bolan in ko je zapustil bolnišnico, se je pripravljal na pot v staro domovino, ko ga je bolezen zopet vrgla na posteljo, od katere ni več vstal. Pokojnik je bil ■udovec in zapušča doma pet malih otrok. N. p. v m.l Za prepotrebni vodovod na Merskem pri Kobaridu. Deželni odbor je v svoji seji dne 2. aprila naprosil c. kr. namestništvo, da se zavzame za to, d;t bo državna podpora za vodovod na klcrsketn na razpolago tekom I. 191.5 in 1914. Iz bovškega okraja. b Iz Dvora pri Bovcu. Vže nekaj časa sem ni bilo, hvala Bogu, čuti o posebnih nesrečah naših po svetu razkropljenih rudarjev. Zato nas je toliko bolj pretresla vest, da je dne 15. t. m. v Rajbeljnu. in sicer v rudniku grofa Menkel-na zasulo 16-letnega Ivan-a Kenda iz Dvora h. št. 54. Skoro gotovo zadušila je vsuta plast ponesrečenega, tako da je moral kinalo brez večjih bolečin izdihniti mladeniško dušo. Pripeljali so ga iz Rajbeljna na dom. Spremljan od mnogoštevilnega ljudstva bil ie dne 20. t. m. pokopan na bovškem pokopališču. Bog podeli ranjkemu večni mir, starišem in sestram pa potrebne tolažbe. Cesta Koritnica-Kolovrat. Deželni odbor je naprosil c. kr. namestništvo, da poveri trasiranjc ceste Koritnica-Kolovrat c. kr. okrajnemu glavarstvu v Tolminu. Iz komenskega okraja. km Vojščica. Te dni sem šel po opravkih iz Komna v Gradišče. Potoval sem po spodnjem Krasu. PovsoJ sem naletel na lepe, krasne ti tne nasade in vinograde. V Zagrajen sem pa kar obstal! Kamor pogledaš, vse v trtah in vinogradih! Kaj takega nisem še videl moj živi dan. Tu bodo kronice, si mislim, in grem dalje. Pridem na Vojščico. Tudi tu sem našel krasne vinograde. Kamor sem se obrnil, vse v novih trtnih nasadih.Zarodasem videl vse polno. Veselilo me je zlasti v ideti na polju lat-nike čedne in z mnelni napete. Pravili so mi, da so Irte refoškove. Vidi se, da si ljudje jako prizadevajo in trudijo s trtami. Tu bo lepa prihodnjost, če bo- 00 ljudje stanovitni in dobri gospodari«. 1 ov sod napredek k zboljšanju življenja. Obrnil sem sc proti cerkvi. Ustavil sem se v krčmi in izpil pol litra terana. Izborna kapljica! Res »kraški teran«! Tu sem izvedel, da je v občini še veliko terana na prodaj. Ljudje bi ga radi oddali. Kcdor ga potrebuje, le hitro! Vojščica slovi z najboljšim teranom na spodnjem Krasu. Na vinski razstavi v Gorici, ki je bila pred desetimi leti, je bil vojščiški teran odlikovan kot teran :< r v e vrst e! km Trtjoni delajo sedaj veliko škodo na trtah. Mnogo dečkov in deklic, ki sc igrajo po cestah, bi boljše storilo, da bi rajše te škodljivce pobirali. N;i slivovem in jesenovem perju je opažati cidium in peronospora. Trtorejci pazite, da se ti škodljivci ne prenesejo na trte. km Sveto. Belo vino je pošlo. 'IV ■ rana pa je še precej v naših klc-te!.. Krčmarje opozarjamo na to. Iz korminskega okraja. kr Biljana. Tukajšnje Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 25. majnika ob 4. uri pop. na grajskem dvorišču na Dobrovem svojo veselico s sledečim vsporedom : 1. Nagovor. 2 Petje. 3. Igra „Čevljai“. 4. Deklamacija »Slovenska junakinja”. 5. Igra šaljivka »Kmet in fotograf". 6. Petje. 7. Šaljivo srečkanje; potem prosta zabava. Vstopnina: Sedeži 1 K, stojišča 40 v. V slučaju slabega vremena se bo veselica vršila prihodnjo nedeljo. Zabave in smeha bode obilo, torej pridite v obilnem številu na prijazno Dobrovo, ne bo Vam žal. Iz Iržiškega okraja. Ir Iz devinske dekanije. — Čestitamo vrlemu „Prim. listu** na stvarnem nastopu v vprašanju glede d e v i n-skega župnišča. V takih vprašanjih naj odločujejo le stvarni razlogi, ne pa strankarstvo. Ko smo dobili v roke zadnji „Novi čas", smo brž poiskali dotično številko »Primorskega lista" in primerjali. V „Prim. listu" ni nobenega zmerjanja, nobenega strankarstva, ampak le resna skrb za obmejni Devin. »Prim. list" priznava celo, da se dajo navesti razlogi tudi proti mnenju, ki je navaja njegov dopisnik. V mnogih ozirih imajo Medvejci popolnoma prav. Vse to ni bilo »Novemu času" dovolj, ampak je priobčil v zadnji številki reči, ki niso bile za javnost. Ali ste morda mislili, da sino že izgubili dotično številko „Prim. lista" ko trdite, da dopisnik »Prim. lista** meni, »da bi krščanski nauk In blagoslov Medvejoem nič ne koristil"? Nasprotno 1 Dopisnik „Prim. lista" je brez dvojbe mnenja, da je nauk potreben in zelo koristen. To se prav lahko zgodi. Vemo tudi, da so zahleve Medvejcev za premestitev župnišča v Št. Ivan v mnogih ozirih opravičene in razumemo njih prizadevanje, toda razlog, ki ga navaja dopisnik v „Novem času“, češ da v starem župnišču streha pušča, ni zadosten. Govoriti o osramočeni c e r k v i v Š t. 1 v a n u tu Ji ni umestno. »Vun iz grajske sužnjosti" — kličemo tudi mi, toda ta svoboda zasije lahko na drugačen način kakor si lo misli »Novi čas“. Zakaj bi morali bežati iz Devina? Blagopokojni dekan Skočir je rekel o starem župnišču: „23 let muče* nlštva sem napravil tu notri". To so lepe besede velezaslužnega in častitljivega staroste g. dekana, ki je res živel kot mučenik. Ako je torej v Devinu res mučeništvo, je očitanje o komodlte-tah In o kramljanju se starimi grajskimi gnvarnantami neopravičeno. Sicer pa bodo o tem vprašanju sodili merodajni krogi skupno z možmi devinskega županstva. Mi le navajamo razloge za in proti. O tem ne bo odločeval niti „Prim. list" niti »Novi čas'. Na vsak način pa bi bilo prav, ko bi ,.Novi čas" poslušal včasih tudi nasvete častitljive starosti „Prim. lista* in bi se ne prepiral s katoliškim listom v tako važnem vprašanju na veselje liberalcem in v pohujšanje našega ljudstva. Svoje stališče lahko mirno in stvarno zagovarjate. (Dobilismo o ti zadevi še en do pis, ki je pa prišel za današnjo številko p repozno. Op. uredništva.) Sode od 2—4 hi. iz trdega lesa dobro vporabne za vitrijol, vodo ali kisanje zelja, repe i. t. d. prodaja po zelo rilzkl cen!. J. Kopač, svečar v Gorici. JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hlšna^obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. m v ■ vsake °cala s,- kovosti natanjčno po| zdravniških predpisih, dalnoglede in druge optične stvari, mere za mleko, vino, žganje. Vse po zmernih cenah priporoča JAKOB ŠULIGOJ, urar c. kr. državnih železnic v Gosposki ulici štev. 25 v Gorici. Trgovina z usnjem v Kapuolnskl ulici št. 2 („Prl Lizi".) Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje in najboljših tovoren. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP MARUŠIČ, trgovec. ViktorToffoli-Gorica prva zaloga oljkovega olja Via Mo 16. Via Samim 10. OUkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lncca, Nizza, Oneglja. :--■■■■ . ■ = Cene so sledeče: Jedino olje .... liter Kron 1.04 Namizno olje . . . „ „ 1.12 Istrsko oljkino olje . „ ,. 1.28 Valona................... „ 1.40 Bari..................... „ 1.40 Oneglia............„ ,. 160 Lucca ...... „ „ 2.— Nizza..............„ „ 2.40 Sprejema naročila ter pošilja franku na doni, kakor tudi uu dežele in izven države. Svoji k svojim! Svoji k svojimi MIHHEi TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. NAZNANILO. Dr. Jušt Bačar ulj ud no naznanja sl. občinstvu, da je otvoril svoj ZDRAVNIŠKI AMBULATORIJ v GORICI, ulica Treh kraljev št. 9 SMTW~ Ortliliira otl IO. do 11. in od 2. do 3. Usnje podplati. Vrvarsko 1111lili III11III111111III • 11111II111II ■< IIIIIHI *I ■ * blago. I. Drufovka, Gorica n 111111111111111111111111111111111111111 111111111111111 nasproti „Monta“, odli- n m 11111111111111111111 n 1111111111111 m 111111 n 11111111111 kovana delavnica nadpla- 1111111N111 I I11I II III II I1111111111I I l!|illNtyilil m m 111111 m tov. — Veliko izbero obuvala. 111111111111111111111111111111111111111111 m 1111111111111111 Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se toplo priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi IGNACIJ MALI črevljarski mojster GORICA, Via Morelli štev. 6. GORICA. Zaloga galoš in gamaš. Izvršuje se tudi popravila istih. V delavnici se- izdelujejo najiinejši in najtrdnejši izdelki. Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. 1^1 Prva slovenska trgovina 7. Jedilnim blagom Anton Kuštrin, v c;ojyei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba ^ točna in solidna. Na željo odjeki malcev v mestu se blago do-▼ stavlja na dom. y Pošilja se po železnici in pošti. MMMMOCMM £$| Martin Poveraj strokovni krojaški mojster TRAVNIK 5 — GORICA. O m t—. Vseli nas oblači po zadnjem kroju ter ima na razpolago vsakovrstno blago, izgotovljenih oblek in vse pripravo za vojački in civilne obleke. SRE913. 2,387.000 kror, oziroma frankov' znašajo pri vsakoletnih 15 žrebanjih glavni dobitki izborne skupine 4 srečk na mesečne obroke,po samo 6 kron 25 v. Naročila sprejema in pojasnila daje za ^Slovensko Stražo* g. Valentin Urbančič, Ljubljana. -grejmo se provizijski zastopniki! Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in kamnoseško podjetje Alojzij Tavčar v Dutovljah okraj Sežana zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna Jela Gene zmerne. Najboljše in najmodernejše sukno na moške in volneno ca ženske obleke ran-pošilja najceneje 'Jugoslov. rnapošiljalna R. S TER M E C K/ v Celju š/. 304. Vzorci iu cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. V Kostanjevici na Krasu, na lepem prostoru, je na prodaj hiša skoraj nova, ki je sposobna za trgovino. Več se izve v Gorici, ulica Morelli 15. V Podbrju pri Št. Vidu pri Vipavi v mični legi se oddaste eno ali dve stanovanji v najem, bodisi celoletno ali le v poletnem času. Stanovanji ste pripravni za upokojence. Več se izve pri našem upravništvu. T tOPBjCi: Najceneje kupite lastiko za cepljenje trt jKCelsior" pri tvrdki I. Drufovka, Gorica, Gosposka ul. (nasproti „ M onta“). Štev. 2244 Razglas. Naznanja se, da javna dražba zaM I. četrtletja, t. j. in januarja, februarja in marci 191Z začne v poned., 9. junija 1913, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne. Dne 11.. 14., 18., 21 in 25. marca bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvoran! na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi. V Gorici, 5. maja 1913. Od ravnateljstva zastavljalnice. Alojzij Gril, mizarski mojster v Št. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. CENA KAVA (dokler je še v zalogi) 85 h 80 h »/« kg brazil I V4 kg brazil II pečene pečene v filijalki JULIJ M E I N L uvoz kave Gorica, Tekališce Frana Josipa 30. ODLIKOVANA JrzCKARNA Gorica, vla Formlca la priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam sc cenj. odjemalcem za obiloposet n S spoštovanjem E. Jftkin Aleksander Ambrožič urar in juvelir GORICA, GOSPOSKA ULIGA št. 16. Zaloga različnih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine ter optičnega blaga se slavnemu občinstvu I uljudno priporoča. O iL D Prva Goriška poMlma (specijalna ) trgovina platnenega in liomliažastega blaga H. WALLAND g Gorica - ulita št. H v hiši Ona - Gorica a (prej Tla Stretta 4.) Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniška zaloga platnenega in bombažastega blaga. Prodaja na debelo lil drobilo po stalnih tovarniških cenah in sicer v veliki izberi sifona, bele in rujave šeše, (korama) platna za telesno perile in rjuhe ! Gradi in žimo za žimnice (štramace). Različne koverle, plahte in kovtre! Vsakovrstni platneni in bombažasti robci, namizni prti, tovaliči, brisalke itd. itd. ZAJAMČENO iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz Škofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke, namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnosti! Znann najlnljSE blago! Stropa solidna postrežba! Popolnoma nova zaloga! Za obilni obisk se priporoča s spoštovanjem H. WALLAND, Girici, Gosposka ulica št. 17 v Uši Ona prej Via Stretta 4. O n M D = Dr. Schmidt-ov balzam proti ozebkom. = Najboljše sredstvo proti ozebkom na rokah, na nogah, na ušesih ali na nori. Če se je porabi ob prvem mrazu, pri prvih znakih, pri prvi oteklini ali pri prvem srbenju, ne izostane takojšen dobrodelen vpliv. Vporablja se tako, da se zvečer in zjutraj ž njim drga ozebke, dokler ni balzam absorbiran. Cena 60 vin. steklenica. Dr. Schmidt-ovo mazilo proti odprtim ozebkom, priporočeno od najuglednejših zdravniških oblastnij, je najboljši pripomoček za — ~ ~ ~ odpravo odprtih ozebkov v najkrajšem času. . Cena 80 vin. lončiču. Izključna prodaja v lekarni GRISTOFOLETTI, c in kr. dvorni dobavitelj, Gorica. J____L -PT TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši ,,Qoriške ljudske posojilnice1' (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. ■ = — Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. »CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAVEZO v GORICI obrestuje hranilne vloge po 5 f,. Daje članom posojila na vknjižbo po 6°|0, na menice po 7°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši GorSO GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. m ♦ m ♦ ♦ e Odlikovana pekarija in sladčičarna K. Draščik v Gorici na Koruu (v lastni hlil) Uvr&uje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmano* in poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča sr sl. občinstvu. Cen* Jako nizke. « ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 1 MOIM i. Vspešen boj proti peronospori, proti škodljivcem sadnih dreves, krompirju in drugim rastlinam se popol-. noma doseže z Mayfarth-OVO samodelno brizgalnico 5yP0nla nadalje posebna izdelava vinskih in sadnih stiskalnic HER-KULES, hidravličnih stiskalnic, mlinov za rebljanje trt in sadja popolne kletarske naprave kakor, tudi vsakovrstni stroji in orodje najboljše vrste za kmetije & Frankobrod a. Iti. tvornice kmetijskih strojev Dunaj, II., Taborstrasse 71. £ Berolin. Pariz Obsežen ilustrovan cenik št. 055 brezplačno in poštnine prosto. Iščejo r zastopniki. -'r- 7 ir rr Ji J L Kolumbovo jajce /.a pokrivanje stre h! Potom ženijalne iznajdbe, ki se jo Patentirani strešniki „Ancora“. napravi na naveilnih sladkih strešnikih (Flachziegel) se so eže perfektno zvezo eele strehe. S patentiranimi „Ancora“, strešniki pokrite strehe nudiju večjo varnost in trdnost kot vsaka druga vrsta strešnikov. Estetičen utis! Cene jako primerne I Priporočljivo za nove strehe ali pa za zamenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešino! ja ja ffajboljša priporočila! Izključno zastopstvo za go- /"k 7511PP Gorica, riški, tolminski Iti vipavski w* fcidJCC' Gosposka ul. 7. okraj ter za Kras: l’_LliPON 10/. izdajatelj in odgovorni urednik J. Vimpolšek v Oorici Tiska .Narodna Tiskarna' v Gorici (odgov. L Lok.