Leto !&.. itvr. 34. ,BMMMKm5KC9HiBa*«: S3ia«acati8ya&»**asi8ii«awxsaamefl6»ewae«aw$««tt —"■• **»» Psitaiaa plaiaaa t g»t(! Utajs imen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Lfabljaaa, poštni predal Stev. 168. isssloT m telegrame: >Naprej<, Ljubljana. Sekovnl račun št 18.807. NAPREJ Stane mesečno .... Din 25•—• | za Mio»e«i*tve .... Din 35-— | O g 1 a * i : Pntto 1X51 min 60 par. Mali eglasi: besed* 60 par, naj»anj fc Din. Dopiaa frankirajt# in podpfaujte, sicer se nc priobčijo. — Rokopisi •« ne vračajo. Kaklama#ije sa li*t *• poštnine proste, j Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja začasno le enkrat na teden In slane mesečno^© dinarjev. letnik VII., štev. 34. Četrtkova »Keprejeva" številka izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Olasllo Kmetsko-delavske zveze Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din Republika,in^demokracija ife-, Načelo javnostijn vlada ljudstva. najsilnejši zaveznik socializma, prina- Te dni je g. Stepan Radie, predsednik bivše HRSS (Hrvaške Republikanske Seljačke Stranke) in sedanje HSS (brez R) dal značilno izjavo, v kateri pojasnuje sličnost NRS in HSS s tem, da v obeli strankah o najvažnejših vprašanjih odloča predsednik. To dragoceno priznanje nam bolj ko vse ostalo razlaga neverjetno naglico, s katero je Radičeva stranka mesto »Radičeva« vzela v svoj naslov »Republikanska« pred par leti isto tako, kakor je sedaj zopet izpustila republikanski naslov. Po izjavah samega predsednika te stranke odloča o najnovejših zadevah sam predsednik. Forma organizacije, kjer odločuje 1 človek, se imenuje avtokracija, kjer odločuje malo generalov — oligarhija — kjer pa odločuje večina, demokracija. Kakor hitro se SHS izjavi solidarna s tem, da v najvažnejših vprašanjih odloča 1 človek, se je s tem izjavila za avtokracijo — ali z drugimi besedami za monarlii-zein. Začetkom XX. stoletja, ko je proletarsko gibanje tako naraslo, da dobiva proletarska socialna demokracija v nekaterih razvitih deželah že večino med prebivalstvom, je večina kapitalističnih strank prevzela v svoj naslov razne vabljive besede, kakor: ljudska demokratična, republikanska, kmečka itd. stranka. Taki naslovi pa pri kapitalističnih strankah niso drugega ko mamljiva raba za nezavedno ljudstvo. Nezavedne ljudske množice streme instinktno (nagon interesa) k načelu javnosti (republikanstvu) in k demokraciji (ljudski upravi, vladi). Ta nagon izkoriščajo kapitalistične stranke s svojimi naslovi, s firmo, Ivi ni nič drugega ko reklamna tablica, ki se po potrebi prepleska s črno ali rdečo ali mavrično barvo. Proletarska socialna demokracija pa je republikanska po svojem bistvu, a demokratična že zato, ker zastopa interese večine prebivalstva. Načelo javnosti (republikanstvo je bistveno ša vse tajne na dan. Te dni je »Kmetski list« prinesel pol strani, do sedaj tajne politike zastopnikov Slov. ljudske stranke. Tam so iznesene tako težke obdolžitve, da pomenijo, ako so resnične, politično in moralno smrt slovenske ljudske stranke, ki sloni na .^katoliškem« temelju večne /-resnice«, večne »dobrote« in večne : pravice«. Ako so obdolžitve »Kmetskega lista« resnične ( in »Slovenec« jih do-sedaj še ni demantiral), potem je bila vsa politika SLS proti fašistovskim demokratarjem, vse dolgotrajno zavezništvo z Radičevo stranico — ena sama grda laž in hinavščina in sicer taka, da v resnici podobne ne najdemo v politični zgodovini. »Slovenec« oziroma SLS mora take obdolžitve pač odločno in jasno demantirati, a tudi odkrito izjaviti svoje politične razgovore na dvoru. Ako SLS tega ne stori, potem bodo pač obdolžitve »Kmetskega lista resnične. Na tem zgledu, o katerem se bo govorilo gotovo na vseh javnih shodih in sestankih, naj se delavci in kmetje učijo! Brez načela javnosti in demokracije (to je da odloča večina) ni nobene delavske in kmečke stranke. Brez teh dveh osnovnih načel (ki pa ne smeta biti samo na papirju, kakor je to pri Koru novcih!) ,je vsaka stranka zastopnica kapitalističnih interesov, nazadnjaška, protidelavska. S tem načelom pa je ozko zvezano načelo progresivnega davka javnih računov in obračunov. Delavec in kmet, ki garata po več ko 10 ur na dan, da se preživljata, ne moreta sama zasledovati vseh dogodkov za plotom kapitalistične politike. Zato je njihov gmotni in duhovni interes, da se borita za načelo javnosti (republikanstvo) za progresivni davek, za javno račune, za vlado ljudstva (demokracijo). Ako bi se popolnoma odpovedala (zato se soc. demokracija tudi ne imenuje republikanska), temveč vsebin-sk». Delavski razred kot avant-garda socialne demokracije mora voditi jav-io politiko. On ne more in ne sme ničesar skrivati, ker nikogar ne izkorišča, temveč je izkoriščan. On mora odkrivati in razkrivati vse temne in gnile kote kapitalističnega sistema. Proletarski razred je revolucionaren, baš radi tega, ker odgovarja njegovim bližnjim in daljnim interesom odkrita, jama politika. Nasprotno pa kapitalistične stranke sivo od tajnih intrig, tajnih konven-tiklov, tajnih dogovorov in zvez, tajnih sporazumov, tajne diplomacije, tajnih foadov in tajnih dohodkov. Rami ministri so večkrat sprejeti »a dvoru. Ako bi bili zastopniki proletariat« (ljudstva), bi objavili svoje pditiCno razgovore na dvoru. Ker pa se Kastopniki kapitala, zato so za taj-n*«t ia molk. Ali ni« ni tako skrito, da ne bi bilo •Mf#, pravi ljudaki preeovor. Čas, ta jejo progresivno — le tako bi res ostala kmečka, demokratična in republikanska. Dajali so Radiču privilegije. Zato je on v najvažnejšem momentu uničil njih lepe sanja in jih prepeljal v kapitaliste. Stranka ni dovolj močna, da odreže Radiča, ker v njej odločajo bogati kmetje in gospodje, proletariat pa nima besede. Socialna demokracija, v kateri odločajo delavci in mali kmetje, je bila dovolj močna, da je razkrinkala svoje stare voditelje, ki so stranko vodili v kapitalistično tajno politiko. Zato je naša stranka edina resnična varuhinja republikanstva in demokracije. za proletarsko stranko ne radi firme, X temu interesu, bi kot razred propadla. Kot razred pa ne moreta propasti, ker brez dela ni kapitala. Kapital lahko samo začasno prevara delavca in kmeta, prej ali slej se jima morajo oči odpreti, ker drugače bosta v vednem propadanju. Ako to razumemo in vemo in ako znamo in vemo za tajne službene pogodbe konsumnih direktorjev, ki niso nikjer še objavljene, ako vemo za tajne avdijence, za tajne sestanke in konventikle voditeljev socialdisiden-tov in socialpučistov — potem nam je jasno, da je teh par generalov popolnoma monarhističnega, avtokratične-ga duha in dejanja in potem nam bo tudi jasno, zakaj ti generali zagovarjajo fašiste, a napadajo* socialdemokracijo. Petindvajset let so gradili radičevi republikanski kmetje Jalžabetič in drugi svojo kmečko stranko. Bili so preganjani in trpeli so za njo. Ali pozabili so, da mora biti tudi stranka sama zgrajena na načelu javnosti, da odloča večina, da »e prispevki plaču- Kd.: Zgodovinska nujnost razkolu! V predvojnem času ni predstavljalo naše socialistično gibanje v Sloveniji več kakor privesek soc. pokreta so-drugov drugih narodnosti, ki so prevzeli za nas v avstrijskem parlamentu tako parlamentarno zastopstvo, kakor vse druge večje sitnosti in boje, prepuščajoč našim voditeljem v Sloveniji organizacijo podrobnega dela in preklanje za domači Špeh«. Naši soc. voditelji niso niti soodločevali z drugimi soc. skupinami v večjih načelnih vprašanjih celokupne avstrijske soc. demokracije, ker se je ves naš pokret šele porajal, bil šele v povojih. Da je bil pa tu in tam zaprt kale voditelj ali bolje agitator, je bila že moda. Kljub temu, da smo se pozneje zvali :>Jugoslov. soc. dem. stranka«, smo se vendar opirali na češke in nemške sodruge, in ker je moč le-teh naraščala, zato tudi naše gibanje v Sloveniji ni zaspalo. Po vojni so se razmere bistveno iz-premenile. V samostojni državi nismo več mogli računati na pomoč avstrijskih in čeških sodrugov, temveč je naša JSDS stopila samostojno v politično areno. Naši voditelji so bili poklicani samostojno voditi soc.pokret Jugoslavije, ga utrditi, poglobiti, razširiti in peljati ga boljši bodočnosti naproti. Naša stranka je dosegla lep razmah po prevratu s tem, da je pritegnila za seboj mnogo še nezavedne mase kmetov in delavcev. Postali smo ne sicer odločujoč, vendar pa vpoštevan faktor. Masa proletariata je zrla z najlepšimi nadami v prihodnjost, računajoč, da ne bo varana po svojih voditeljih. Le-ti, dosedaj stoječ v ozadju političnega javnega življenja, so stopili zaradi nastopivših razmer v ospredje, na čelo celega našega gibanja in bila jim je poverjena naloga zastopati v ljudskih zastopih interese proletariata po programu naše stranke. Ta važen položaj pa je spoznala tudi buržuazija in kakor je proletariat pričakoval doslednega boja vodstva stranke proti kapitalizmu in njegovim nemoralnim izrodkom, tako je skušala buržuazija pridobiti naše voditelje k pripoznanju potrebe vposta-viti kapital in njegovo moč. Med tem, ko je celokupna masa upala, da bo vodstvo iskalo svojo oporo in črpalo svojo moč za bodoče boje v zavednih organizacijah in v so«, programi*, ki mu mora biti vendar že v mesu in krvi, je kapitalizem skušal pritegniti naše voditelje, prejšnje agitatorje in na-stavljence, v svoje mreže in svoj krog. Za kaj je šlo? Šlo je za to, bo-li vodstvo vodilo politiko dneva ali prihodnosti, egoizma ali interesa celokupnosti; ali bo črpalo svojo moč v strogi programatični taktiki ali se bo dalo zavesti na pot kompromisov z buržuaznimi strankami; ali bo vodilo strogo proletarsko razredno politiko, kakor je upravičeno pričakoval proletariat, ali bo pokleknilo pred zlatim teletom, kakor je upala buržuazija; ali se bo zavedlo vodstvo, da smo mi in buržuazija dva tabora ločena po nepremostljivih prepadih? Kako se je vodstvo odločilo? Že dejstvo, da se niso vršile volitve, ampak so si kar vodstva strank razdelila mandate, ni dalo našim poslancem čuta večje odgovornosti napram »volilcem« in je to zrahljalo vezi med zastopstvom in maso; k temu pa je prišla še številčna slabost mandatov v primeri z buržuaznimi strankami; ta slabost je naše predstavnike , ne dovolj trdne v prepričanju, še bolj slabila v moralni moči, ter jih napravila dostopne kapitalističnim intrigam, da se lepše izrazimo. Voditelji so postali kompromisarski in zdaj je šlo samo še za to, na kak način bi proletariat preslepili. Vodstvo je v svojo korist mislilo, da se vidna moč stranke kaže v številu upravnih mest, ki jih zasedejo politični pristaši, ne pa v moralni moči soc. programa saihega in v strogem zasledovanju njegovega pota. Pravo demokracijo so hoteli braniti na ministrskem stolčku proti kapitalistom, s katerimi so skupno sedeli pri zeleni mizi; nemoralnosti kapitalizma so mislili odpraviti s pomočjo kapitalističnih prijateljev v ministrskem svetu; razredno zavest so hoteli širiti s sodelovanjem v vladi. Po teh •■zmotah« se je preko prepada dveh svetov napravil most, ki je pritegnil k našim voditeljem ves kapitalistični privesek, »da ga poučimo« o programu in ciljih naše stranke. Večje sramote ni moglo napraviti naše vodstvo svoji stranki! Že s tem činom se je postavilo izven svoje stranke in proti proletarski masi, v imenu katere so se dali imenovati za poslance. Zrušilo je v samem sebi temelje socialističnih principov (če jih je sploh kdaj imelo!) ter si izdalo legitimacijo kapitalističnega sorodstva. Ko je vendar isto vodstvo po svojih članih zahtevalo od delavstva, da si naj ohrani čisto razredno zavest (danes tega korunovci ne zahtevajo več!) in da naj se vzdrži vsakih nemoralnosti kapitalizma — smo videli tedaj, da je isto vodstvo samo padlo v tiste grehe ter da se je občudovaje kapitalistično mogočnost in glorio v^edlo s kapitalističnim zastopstvom k isti mizi. Naravno, da je zaveden proletariat izgubil vero v tako vodstvo! Kritika je začela ■ postajati odločno trda. Pa tudi — kako naj samozavesten proletariat odobri in občuduje tako politiko vodstva za pravilno in koristno? Na tak način so voditelji stare šole vse kar je temeljnega v socialističnem programu In kar daje poraščajočo moč delavskemu raeredu, omilili, opilili, zamazali, zalili in zamočvirili in ustvarili to, kar imenuje Svetek — zgodovinsko nujnost. Kaj je za Svetka še danes zgodovinska nujnost? Da ostane Kristan še nadalje minister n. r. z mastno penzijo, da se sodi poraščujoča moč proletariata po prometu v konzumih in po mastnih plačah direktorija in po stradanju nameščencev, da dobi Svetek obljubljeno mastno mesto in se ohrani zveza Korun - Žerjav, da Delavska zbornica financira korunovske kimavce, da gre strokovni denar v ustvarjanje novih korit in da raste Zadružna banka in se veča profit >produkcije«, da po že-nitbi s »komunisti« delavski razred še bolj zleze pod kopito kapitalistov, katere naj še v nadalje zastopa dr. Korun, da se za Jugoslavijo končno revidira socialistični svetovni program v smislu potreb Kristan-Čobal-Sve-tek - Korun - Žerjavovih želja ter da se ustvari na koritarskem temelju za »zaslužne stare sodruge< nov program. Zgodovinska nujnost je za Svetka, da razbiti proletariat nagradi svoje razbijače z dosmrtnimi penzijami in da jih postavi za vzor požrtvovalnosti vsem tistim »zelenim mladinom« in drugim nevernikom, ki se niso še nič naučili in zato nič prikoritarili, pač pa morajo plačevati in zopet plačevati. Zgodovinska nujnost je, da kupuje Kons. društvo za Slov. klobase po 4 Din in da jih prodaja po 10 dinarjev ... Strokovno ujedinjenje. Da se morajo združiti vsi delavci takoj in brez debate okoli diplomatskih in demagoških zelenih miz, to proglašajo znani konsumarji za enako zgodovinsko nujnost, kakor razkol po prevratu. (Poglej članek: »Zgodovinska nujnost razkola«!) Res je, da jo razkol vzel delavstvu njegovo moč in res je tudi, da bi delavstvo svojo moč zopet dobilo nazaj, če bi se zedinilo. Toda — po prevratu Je tudi šlo za »zedinjenje« in tudi takrat je Kristan proglasil vse delavstvo Jugoslavije za združeno in v imenu tega »združenega« delavstva je šel v ministrstvo vladat. Enako hoče sedaj. Ne sam, sam je v ozadju, on je le gospodar v banki v zadrugah itd. za politično vodstvo pa potiska v ospredje razne svoje Svetke. Ti so s pomočjo Delavske zbornice in bolniških blagajn dobili v roke ostanke strokovnih organizacij in zlorabljajoč delavsko željo po zedinjenju so izdali parolo »proti vsaki politiki«. Nekaj stro-kovničarjev so kupili, nekaj so jih premamili (zgodovina bo šele pokazala, kdo je plačan in kdo se le »moti«!) In so se vsedli skupaj in sklenili zedinjenje. Kakšni »strokoVničarji« so sklepali to zedinjenje, spoznate iz tega, da so za Slovence bili tam: Petejan, Svetek in Krušič. Koliko je Dr. med. Fedor Mikič: Nicotinismus innocentium. Ne zastrupljajte nedolžnih s tobakom! Skrb za našo narodno bodočnost mi narekuje, da napišem nekaj iz omenjene teme. Nevednost v gornjem vprašanju ni omejena samo na preprosto ljudstvo, temveč je neopažena doma i v krogih inteligence. Ali naj slednji zamerimo? Zameriti ji moramo, v kolikor ima slednja vzgajati narod, mladino. Pri vzgoji ne smo biti neskladnosti med mojo besedo in mojim dejanjem. V toliko je zamera upravičena. Kajenje in pitje je šolski mladini prepovedano po šolskih zakonih. Če hočejo sta-riši in učitelji skladno in odgovarjajoče šolskim zakonom vzgajati mladino, morajo biti pred vsem sami abstinenti tobaka in alkohola. Kako bi izgledalo, če bi vzgojitelji govorili de-ci naj ne laže in ne krade, sami bi pa lagali in kradli? Robusten primer, toda odgovarja. Skladnost in skrajna doslednost pri vzgoji v dobrih in znanstveno pravilnih principih sta torej najosnovnejša tahteva- pravilne v»-goje. vredno njih besedičenje »proti politiki«, vidite iz tega, da so vsi trije ne le političarji, ampak tudi generali Ivo-runsko-kristancvske politike. Izmed njih je edino Petejan imel nekdaj zaupanje delavstva dalj časa, ne da bi ga zlorabljal. Odkar je pa prišel k bolniški blagajni, skrbi le za osebni napredek. Namesto, da bi bil zadovoljen z lepim uradniškim mestom, ki ga ima je hotel tudi on na boljše — k Del. zbornici. Kot koru-novski general in podpornik konsu-marjev je bil tako prepričan, da bo to mesto dobil, da je pri bolniški blagajni (OUZD) že prosil za dopust. Vendar so se našli ljudje, ki so to preprečili in Petejan je svojo prošnjo za dopust zadnji čas preklical. Da ne bo kdo zopet govoričil o »umazanih osebnih napadih«, izjavljamo, da »napadamo« pri polni zavesti v interesu delavstva. Kajti delavcem nič ne škoduje tako, kakor če se drug nad drugega prerivajo, kdo bo dobil večji kos. Ali more kdo verjeti, da gre takemu človeku za resno delo? Tudi je naš javni »napad« vsekakor bolj moralen nego tajni zahrbtni »očitj ki«, ki niso očitki (ker niso v oči povedani), ampak obrekovanja. Taka obrekovanja delajo tisto žalostno mnenje med delavstvom, >da so vsi enaki.« Niso vsi enaki ne! Take »socialiste« bo že treba ločiti na drugo stran, ker nikakor ne spadajo med razredno zavedno delavstvo. Pri Petejanu pa ne gre le ki to, da je hotel na boljše mesto, ampak je hotel obenem tudi ostati uradnik pri OUZD na dopustu. To se pravi, da bi OUZD ne mogel nastaviti drugega na njegovo mesto, ampak bi morali ostali uradniki zastonj tudi še njegovo delo izvrševati. Pri tem je znano, da nameščenci v bolniških blagajnah (razen generalov) že itak nimajo lahke službe. Tako ti »socialisti«; pobijajo brezposelnost! Kdor to preudari bo razumel, kakšno strokovno zedinjenje hočejo ti ljudje! Ko bodo strokovne blagajne zopet manj suhe, bodo prepustili delo pri OUZD drugim, sami pojdejo pa za strokovne funkcionarje. Vselej na boljše nikdar pa ne vzdržijo zvestobe, če postane služba res le služba. Svetkov kruh pri strokovnih organizacijah še ni bil popolnoma suh, ko ga je že zamenjal, oziroma dopolnil z mastnej-šim pri konsumu. Na takih zgledih se delavstvo lahko uči, kaj je koritarstvo in zakaj se vsi koritarji tako bojijo načela javnosti in progresivnega davka, tako radi pa za hrbtom o drugih namigavajo. Čemu namigavanje? Javno povejte, kar veste! Javno pokažite svoj »kruh«! Kdor tega ne mara, kaže, da ta kruh ni pošten, ali pa da ga je preveč. Ljudje, ki sedijo na več mestih, navadno ne delajo na nobenem, plačevati se dajo pa na vseh. Šele načelo javnosti bo to odpravilo. Imenovani trije gospodje mislijo, da imajo za seboj vse slovensko delavstvo. Svetek govori za vse člane stro-* . . — Inteligenci pa ne moremo zameriti, v kolikor zahteva dokazov in znanstvenih rezultatov, da je n. pr. kajenje res škodljivo. Škodljivost kajenja že lajik lahko dokaže na vrlo enostaven način. Vkljub temu so se me-dicinci šele zadnje čase začeli intenzivnejše baviti z zastrupljanjem s tobačnimi strupi, predvsem z nikotinom. Vzrok temu je bilo zastruplje-nje v masah. Saj se je nikotinizem šele po vojni zelo razvil. Raziskavanje je bilo olajšano tudi vsled tega, ker se je na abstinentih-kadilcih lahko s sigurnostjo eliminiralo zastrupljenje z alkoholom. Prej je bil vsem mogočim boleznim kriv alkohol. Z ojačenjem antialkoholnega gibanja so imeli učenjaki priliko, da so imeli posla z abstinenti. Tu so sedaj planili po tobaku! Jaz imam sicer upanje, da bomo z našim mladinskim pokretom tako napredovali, da bomo tudi učenjakom preprečili to znanstveno »šnofanje« ter jim tako preprečili, da bi preko naših mrtvih teles postali slavni. Glavno je, da je absolutno sigurno dokazano, da vsebuje tobak celo vrsto najhujših strupov. Dokaze tu ne mislim navajati. Najvažnejše ve vsak. Tobakar pa to sam občuti. Opozoriti kovnih organizacij (kot urednik ^Delavca«) in za vse elane ivoils. društva za oiov. (kot tajnik tega društva); ivrušič govori za vse rudarje (ne vemo zakaj, menda ker je v načelstvu Del. doma v Trbovljah in z Zvezi rudarjev'.';; Petejan pa govori v imenu vsega mariborskega okrožja (menda zuio, ker je dobil pri OUZD službo v Mariboru;. in popolnoma so prepričani, da je s tem zedinjenje že izvršeno, samo na to bodo še pazili, kdo bo posamezne organizacije zastopal na -/kongresu«, Ko se bo glasovalo, ali naj obvelja sociaipatriotska politika ali ne. Kristan že pripravlja teren »Pod lipoc, tako lepo se pere, da bomo res kmalu verjeli, da on ni noiei iti v ministrstvo, ampak da so ga delavci v to prisilili! Zraven pa včasih malo kresne po Petejanu, tvorunu, Prepeluhu in drugih, da bi izgledalo, kakor da je proti njim. Seveda je proti njim, za enotno fronto jih pa le zna prav imenitno porabiti! Vsa čast — neroden mož res ni! Pa vsa imenitna demagogija ne bo nič pomagala. Če se kdo že resno ba- vi z zedinjenem proletariata na takih temeljili, če se kdo še vedno boji, da je enotna fronta nevarna za zavednost delastva, je to prav prazen strah. Dvojno je mogoče: bodisi pojdejo delavci v to »združeno organizacijo«, bodisi ne pojdejo. Če ne pojdejo, bo zavednost prav tako napredovala, kakor doslej. Ali je bila združitev šestih organizacij železničarjev, ki so bile združene s tolikšnim pompom kaj škodljiva? Ali nam je kje vzela le samo enega člana? Pač pa smo jih nekaj pridobili! Torej to nikakor ni nevarno. Če pa pojdejo delavci v to združitev in če iz tega res kaj nastane, potem je prav gotovo, da dolgo ne bodo vladale zelene mize; toliko je tudi neorganizirano delavstvo v zadnjih letih napredovalo v izobrazbi, da bodo v velikih organizacijah debate bolj svobodne nego prej. Četudi ne bo načela javnosti, te debate bodo prisilile demagoge, da govorijo! Kakor hitro bodo pa govorili, bodo drug drugega tlačili, da sami lepše izidejo. To bo demagogom izpodneslo tla, ali pa organizacije razbilo. Če prej ne, pri volitvah. Nič strahu! Ta šola je bila boljša nego prejšnja! Naš interes nikakor ni, da bi koga odvračali. Najslabši so tisti, ki niso nikjer, ki ne nosijo prav nobene odgovornosti. Nevarnost bi bila za zavednost šele potem, če bi nam »Naprej« uničili, da bi niti mi sami ne imeli možnosti izobraževati se in gledati na položaj brez kapitalističnih očal. To se jim pa ne bo posrečilo, čeprav prepovedujejo citati »Naprej« (kakor Iderikalci, prav tako se bojijo za svoje ovčice!). Politična stranka proletariata smo in kakor nas je malo, »Naprej« daje smernice, ne »Socialist«. V ofenzivo smo prešli, »Socialist« se že niti odgovarjati ne upa več — zlasti pa si ne upa zasmehovati načelo javnosti in progresivnega davka! Še celo z internacionalnim jezikom se je sprijaznil in nič več ne pri- hočem le na dejstvo, da kajenje ne škoduje samo onemu, ki kaili — temveč celi svoji okolici. Kajenje je torej družabno ali socialno zlo v posebni meri! Opozarjam na sledeča opažanja, katerim bo vsakdo pritrdil. N. pr. natakarice oz. blagajničarke po kavarnah, ki so celi dan v kavarniškem dimu, ki same niti ne kade — so zelo blede. Otroci, čijih stariši imajo stalno »čik« v ustih — so tudi bledi! Mogoče jih nosijo k zdravniku radi glavobola, slabokrvnosti, črevesnih in želodčnih katarjev itd. Zdravnik preiskuje ter si beli glavo, a ne najde ničesar. Zapisuje najrazličnejša zdravila, ki nič ne pomagajo. Najenostavnejši lek za otroka — je svež zrak. Ljubečega zastrupljevalca žal zdravnik ne odkrije. Žal da je ljubeči oče včasih tak egoist, da tudi opozorjen ne vrže svoje pipe v kot. Najinteresantnejša je bojazen teh tobakarjev pred svežim zrakom. Treba se samo voziti po železnici. Kadar so vam dovolj zasmradili zrak, potem vam še okna zapro. Na konto tobakarjev bi lahko mnogokatero povedal. Toda pustimo to. Nam gre za našo de-co, za našo narodno bodočnost! Ali poroča cirilice. Morebiti bo še samoupravo zagovarjal proti centralizmu? Stvar bo zmagala, ne osebe! Učite se, sodrugi, da bo zmagala prej! Strah je bil. Delo je. Zmaga bo! aUo k upu/eš NA>0 pravo domačo Razno. r Kongres etičarjev se je Vršil pretekle dni v Sarajevu. Etiko k oče j« dvigniti iz sedanjega močvirja in re* so v svoji resoluciji povedali par lepik besed. Izrecno so obdolžili tudi politično korupcijo, da kvari javno moralo, in pri tem so prav odločno nastopili proti demagogiji političnega časopisja. Vse prav. Le to ni prav, da sa govorili pavšalno in da niso navedli nobenega zgleda. Kdor hoče delati proti korupciji, demagogiji itd., mora to korupcijo, demagogijo itd javno pokazati, jo razložiti in krivce brez usmiljenja razkrinkati, drugače pomaga te enako, kakor katekizem. Tam so tudi vsi grehi našteti pavšalno — pa t« raznim pobožnim in nepobožnim demagogom nič ne brani, da še nadalje grešijo. Vsa morala bo ostala nemoralna, dokler bo veljalo staro klerikalno načelo »greh se pove, grešnik pa ne«. Razni posvečeni in neposvečeni, imuni in neimuni, sakrosanktni in nesakrosanktni grešniki so za te* načelom prav lepo in sigurno skriti — grešiti bodo prenehali šele takrat, k® se bodo bali javne kontrole! Taki pavšalni očitki morajo že enkrat prene-hati vsaj pri etičarjih, ker pri političnih listih so preveč v navadi. Tak* je n. pr. »Narodni dnevnik« 17. avgusta »Napreju« očital, da je »suženj ideologije« in da zato »dosledno soeiaM-stičnemu nauku povsod vidi kapitalistično nevarnost«. Ali ne bi bi^D potrebno, da bi »Narodni dnevnik« »ajdi povedal, kaj je napačno v socialistični ideologiji? Tudi pravi, da »teoretiziranje je škodljiv luksus, kadar kil* gori«. Nam se zdi, da je to žeto Matičen očitek, zlasti pri listu, ki hoče zastopati interese vsega naroda. Kajti ves narod trpi od kapitala, e«l medna rodno ga kapitala! Domači kapi tki daje tujemu kapitalu samo inre, pr*y nič drugega, dokaz za to ima >Napodni dnevnik« v »narodnih« delničarjih Ljubljanske kreditne banke, ki predajajo šope delnic tujcem ne za •»redov blagor, ampak za — profiti r Kaj pa sedaj — ali bo dragaf«? Pa*i< je z ozirom na politiko, ki jo vodi Trboveljska premogokopna družba, izjavil: >P*i aa( v predvojni Srbiji niso fabrike nikoli »stv»r-jale politike.« Toda pred vojno }• bilo i« davno — danes je moderno, da vodi tudi t Srbiji politiko tisti, ki ima najvei kapital*, še treba ni, da je kapital domač — pmv lahko je inozemski. Zato g. Pašič s svojo iaj*v* ne bo prav nič zboljšal položaja, g« pa im« ta namen, potem mora prenesti ti«t« ulit« naj naše matere še dolgo rodijo naše ljubljeno deco zato, da nam bo umi-rala? To so stare barbarske metode! Modeme metode kulturnih narodov zahtevajo, da se nam deca rodi ta življenje, da nam pomaga razvijati naše kulturo. Mi Jugoslovani hočemo postati Japonci Balkana! V naši Jugoslaviji imamo zemlje in hrane, če treba tudi za 30 milijonov in še več. Mi nikakor ne želimo, da bi bili 30-milijon-ski narod zastrupljenih kretenov, temveč 30 milijonov kvalitativno visoko vrednih ljudi. Mi želimo sistematičnega dela in sodelovanja širokih narodnih mas pri uvajanju principov rasne higijene. Osnova tega je, da izločimo predvsem najbolj razširjene zastrupljevalce našega naroda: alkohol in nikotin. Ne zastrupljajte tedaj nažik malik — nedolžnih s tobakovim dimomr temveč odprite okna ter jim da}t» svežega zraka in solnca! Iz tega vidika je kajenje v vsek zaprtih javnih prostorih nedopustno. To zahteva od nas najosnovnejši hi dostojnosti ! Še enkrat: gre za našo deool aar strupljajte nedolžnih 1 hiš, ki jih poseduje v Berlinu, v Jugoslavijo. Sicer mu Trboveljska premogokopua družba lahko vrne očitke.-------- r 'fri ministre prosi centralni tajnik dr. Z. Topalovič (strokovno organiziran pri advokatih), da naj prisilijo bolniške blagajne (OUZI), železniške in rudarske), da pošljejo Delavskim zbornicam potrebni material za volitve. Tako se pri nas izvršujejo zakoni. Kdor ne verjame, naj pogleda v zadnjega »Delavca*. Morebiti bo dr. Topalovič prosil tudi poštnega ministra, naj prisili poste, da akreditirajo volilni razglas za volitve v Delavske zbornice! r »Delavsko-kmetski list« poroča, da so neodvisni odklonili že sklenjeno združenje strokovnih organizacij in da zahtevajo večje pismene in ustne propagande, da se delavske množice ideološko bolj pripravijo. Tozadevno resolucijo je sprejel n. pr. beograjski strokovni svet neodvisnih s 46 proti ‘2, zagrebški pa s 40 proti 1 glasu. Če je to resno mišljeno, če hočejo neodvisni odkritosrčne debate o problemih razrednega boja in če hočejo s to debato res dvigniti delavsko nezavednost, potem je treba računati z izboljšanjem razoranih razmer. Lahko je pa to tudi le umetna opozicija. »Ideološka priprava« je lahko le fraza, »pismeno« se ne krije s pojmom javnosti (tisk!). Bodočnost bo pokazala dejanja, teh se bomo držali. r Francoska socialistična stranka je na svojem kongresu soglasno sklenila odkloniti vsako odgovornost za ^dogodke v Maroku. Istotako odklanja udeležbo v vladi, ker nima •večine. Ministerialisti so žalostno pogoreli. r Konsumarji so našim sodrugom lani očitali, da je demagogija, če dajejo neizrabljene potnine za tiskovni sklad. Pa ni demagogija to, ker dobijo pri nas vsi enake dnevnice, in kdor manj zapravi, lahko več da. V konsumu dobivajo pa neenake plače in dnevnice, tam bi bilo res treba, da bi generali dali nazaj Kons. društvu, česar ne porabijo. Pa ne dajo, ampak podpirajo »Socialista«, zraven pa še izgleda, kakor da bi imel ta list mnogo delavstva za seboj, ker objavljajo le začetne črke. Te črke se vjemajo na Dražila, Vrhunca in Svetka- po 100 Din, Jurčiča po 20, Rakovčevo in Golouha po 10 Din. Svetek kar dvakrat v isti številki. Tudi Korun izgleda, da je dvakrat dal: Dr. K. in Dr. M. K. Pri taki požrtvovalnosti se čudimo, da so zbrali čele 17.000 Din. Ravn. Dražil je v enem letu prejel več potnin, nego je cela naša stranka izdala za potnine vseh govornikov in sej v do ličnem letu ... r Belgija bo vračala Amerikancem 191 milijonov posojila 62 let s 3'A\%. rAmundsen pripravlja nov polet naseverni tečaj, ki bo veljal okoli 150.000 dolarjev. r Češka predilniška indtusrija nazaduje. Podjetniki grozijo 50.000 delavcem z izpo-rom. Predilniško delavstvo zahteva odstop vlade. Lastna produkcija bi bila tudi tu potrebna. Potem bi podjetniki ne imeli take korajže. r Železniški tarifi se bodo baje že s 1. oktobrom znižali za 25 do 30%. Za delegata kraljevine SHS na konferenci društva narodov v Ženevi je določen tudi itipica Radič. — Kako bodo »visoki« državniki drugih držav gledali na najnovejši tip monarhistično-republikanskega zastopnika ? r Stan in dom. Neki »socialist« kri-tiaira stavbno zadrugo >Stan in dom« ▼ »Kmetsko - delavskem listu«. Vse prav mu dajemo. Občina, država ta je po socialističnih načelih poklicana odpraviti stanovanjsko bedo. Zlasti ljubljanski občini je naša stranka 1. 1923. v skupnem akcijskem odboru predložila natančen predlog, ki bi bil lahko že davno rešil stanovanjsko bedo. Vse atrolcovne organizacije brez izjeme (23 po številu) so bile za to, le slavni občinski odbor, ki so v njem bili odločilni tudi >komunisti« in g. socialistični župan dr. Perič so ta predlog vrgli v koš brez razprave. Ugovarjati pa moramo i »socialistu«, ki tam piše, i »Kmetsko - delavskemu listu«, ki to objavlja, da smatrata zadrugo »Stan in dom« za delavsko. Če dovoli g. Kristan vpogled javnosti, bomo lahko ugotovili, da so delavci zraven le v toliko, da plačujejo, ker upajo na raj v teh novih hišah. Eni so tudi zato zraven, ker so postali ekonomi s 3000 dinarji mesečne plače itd. Vse ravno tako, kakor pri demokratih in klerikalcih: »delavec daj, delaj — želi bomo sami!« Prav tako je tudi »Stan in dom« navadna kapitalistična naprava, Tone Kristan pa z delavskimi milijoni mali Stinnes, kateremu bo delavstvo le molzna krava. Verujte, da če bi ne bilo tako, bi ne bilo niti občinskega, niti državnega posojila. Kapital, vlada in »Narodni dnevnik«. »Narodnemu dnevniku« nismo očitali, da je vladni list zato, ker »Jutro« in »Slovenec« tako trdila, ampak zato, ker na vso moč brani vlado. In kapitalistični list je, ker usmerja vse svoje delo po kapitalu. Kapital vlada res ves svet, kdor ne verjame, naj prečita današnji naš članek »Nov napredek«. Kaj pa šele v bankah! Orjunaško »Jutro« n. pr. se tiska na papirju iz Avstrije, v ljubljanski okolici pa papirnice silijo delavstvo k orju-naški »Uniji«, čeprav so v rokah »domače-fa« kapitala. To-le naj nam »Narodni dnevnik razloži tako, da bomo verjeli v narodnost vsaj za ljubljansko okolico! Potem poj-demo šele dalje. — Zato se pa kapitala še ni freba bati in se zelo moti, kdor misli, da s« ga mi bojimo! Gledamo mu naravnost v oči, ker verujemo v imago delat iL stranke- 3 8. Pastorek jo izstopil iz načelstva stranke. Na njegovo mesto pride namestnik. s Zapisnik seje izvrševalnega odbora je predolg, da bi ga mogli v tedniku objaviti. Člani naj se potrudijo najhitreje zbirati naročnino za dvakrat tedensko izdajanje in naj pri tem poučujejo, da samo izjava ni dovolj, najmanj 1000 naročnikov mora poslati tudi denar (12 Din namesto 6). Teh 12 Din bo veljalo za naročnino za tisti mesec, ko bo »Naprej« že izhajal po dvakrat tedensko. s Tabela organizacij in obračunov za julij bo objavljena danes teden, potem pa vsak četrti teden, tako da bo vsak mesec za 2 do 3 dni prej izšla, končno pa bo izhajala vedno na koncu obračunskega meseca, ne pa kakor zdaj šele na koncu prihodnjega meseca. To je sklenil izvrš. odbor zato, ker zdaj sodrugi večinoma plačujejo za nazaj namesto za naprej, za julij šele v avgustu. Izprememba bo trajala .vse leto, tako da je nobeden ne bo trdo občutil. s Liboje. Krajevna organizacija SSJ - KDŽ v Libojah sklicuje članski sestanek za dne 6. septembra ob 10. uri dopoldne v gostilni g. Kramerja. — Dolžnost vseh članov je, da se sestanka točno udeležijo. Na dnevnem redu bo tudi dopolnitev odbora. Pobira se tudi članarina. Prinesite članske knjižice seboj. s Marksovo brošuro »Mezdno delo in kapital« je izdala Del.-km. Matica v prevodu Cir. Štuklja. Cena 5 Din. Naš izvrševalni odbor je sklenil organizacijam priporočiti to knjigo čim najtopleje in tajništvo jo je že razposlalo organizacijam na ogled. Dasi je spis za tričetrt stoletja spisan, še vedno velja njegova vsebina. Vsak, kdor se je naučil citati in misliti, jo bo s pridom čital. Spoznal bo, da je edinole delavska nezavednost kriva, če še vedno vlada kapitalI -— Opozarjamo pri tem tudi na druge brošure! Čitajte resen tisk! Naročila izvršuje: Centr. tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168. TISKOVNI SKLAD. Izkaz dne 4. avgusta 1925 34.965.93 Din Po bilanci 31. dec. 1924 32.515.04 Din Lovro Oblak Florjan Stanovnik Angela Justinova Kati Stanovnikova N. N. Ignac Kralj Josip Moretti Vinko Malej Leopold Kovačič Florjan Stanovnik Anton Thaler Lovro Trobentar, Ruže Bl OB S K E N A ROKE On MESTNI TRO# • -OernatovkSI m Eli Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klota, belega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. Ila velilta! 9a mala! Ostane 2.450.89 Din Jakob Dolničar, Brezovica 3.— Dni Ivan Bizjak, Krško 3.— Din Avg. Falkner, Kočevja 3.— Din Amalija Zamperlova, Radovljisa 4.— Din Jakob Štruc, Trbovlje 2.25 Din Ivan Polak, Trbovlje 2.— Din Franc Pencelj, Trbovlje 10.— Din Ivan Majcen, Trbovlje 2.— Din »Ta«, Trbovlje * 3-— Din Franc Judež, Trbovlje 5.— Din Franc Mrzelj, Trbovlje 5,— Din Katarina Lesjakova, Crna 5.— Din Alojz Rotter, Črna 5,— Din Neimenovan, Črna 10.— Din Ivan Sekavšek, Črna 10.— Din Filip Grabner, Črna 5.— Din Ivan Petrovnik, Črna 3.— Din Gabrijel Pungartnik, Čnui 4.— Din Aleš Košutnik, Črna 4.— Din Helena Korunova, Črn* 3.— Din Florjan Robnik, Črna 1.— Din SSJ v Črni 37.50 Din Avgust Kregar, Most* 5.— Din Nabiralna pola 309: Martin Umek, Brežice 10.— Din Anton Preskar, B režiš* 3.0 Din Ivan Molan, Brežice 1.50 Din Miha Kramar, Brežiee 3.— Din Franc Cvetko, Brežice 1.— Din Ivan Bibič, Brežice 1.— Din Franc Germovšek, Brežiee 2.— Din Franc Cizelj, Brežice 3.— Din SSJ na Vrhniki, tisk. »klad in zamudniki 78.— Din M Pondelak, Videm 3.75 Din J Dolničar, Brezovica 3.— Din Franc Rinaldo 3.— Din Filip Grabner 3.— Din Josip Petrič, iz Črne 4.— Din Filip Grabner, od obresti 409.40 Din Jože Koželj, Velenje 2.— Din SSJ v Mežici 87.50 in 50,— 137.50 Din Jos. Domajnko, Sv. Lovrene na Poh. 2,— Din Ant. Slatinek, Sv. Lovrenc na poh. 2.— Din Lizi Vizjakova, Sv. Lovrenc na Poh. 4.— Din Jos Osovnikar, Sv. Lovrenc na Poh. 2.— Din Josip Resnik, Štore 3.— Din Hermina Resnikova, Štore 5.— Din Anton Thaler, našel 10,— Din Nabiralna pola 283 SSJ Jesenice : 2,— Din 10.— Din 5.— Din 10.— Din 2.— Din 5,- Din 2,— Din 6.— Din 1.— Din 14.— Din 5.— Din 7.10 Din Skupaj 3.349.89 Din 50.— Din, ki jih je imel blagajnik pri zbirki na Mrzlici preveč, je nabrala sodr. Resnikova iz štor. Not napredek. (Vzpodbuda s. Fil. Grabnerja iz Črne.) Imeli smo v stranki sodruga, ki je dal skupnosti vse svoje imetje, češ da kapitala ne mara. Če bi vsi delavci tako storili, bi bilo kapitalizma konec. A to se ne bo zgodilo, to je nemogoče. Malo je ljudi, ki vidijo v daljno bodočnost. imeli smo v stranki več sodrugov, ki so dali skupnosti vse, kar so zaslužili izven 8-urnega delavnega časa. Če bi vsi delavci tako storili, bi bilo kapitalizma konec. A tudi to se ne bo zgodilo, ker le malo ljudi vidi v bodočnost. Imeli smo starega borca, ki je predlagal ustanovitev garancijskega sklada. A njegova dolgoletna praksa ne velja za sedanje pokoljenje; tako malo odziva je imel, da je nas sram zneska, s katerim je garancijski sklad vpisan v bilanci (164 Din)! Dandanes vsak vpraša, kakšen dobiček bo imel od tega on osebno, napredek vsega delavskega razreda je mladini premalo, da bi kaj žrtvovala. Za vse te vrste požrtvovalnosti je treba prevelike zavednosti! Zavednost pa ne raste na ledini. Uredili smo zadrugo, da prevzame vse strankino imetje in pozvani so bili vsi člani, da postanejo solastniki tega imetja. Treba pa je bilo vplačati delež 50 Din in še z drugimi 50 Din garantirati za eventualno zgubo. Za ta napredek se je zbralo 171 članov. Vsekakor napredek, a nikakor ne zadosten! Večina še ni vplačala polnega deleža ali pa se sploh še ni priglasila za člana, daleč je še lastna produkcija. Pomagati smo si morali s hranilnimi vlogami. Hranilne vloge pomenijo kapitalistično gospodarstvo. Obrestovanje je bistveni znali kapitalizma (denar, ki se ne obrestuje, ni kapital). Čim višje obresti so, tem več mora delavec trpeti za kapitalovega lastnika. Kdor posoja kmetom na obresti, se imenuje po domače oderuh. Ali je mnogo boljše če posoja zadrugi, ali celi družbi? Oderuštvo je tem večje, čim višje obresti zahteva. Zakonite obresti so do 6%, kar je več, j ekaznivo. A ker živimo v splošnem neredu, zato pravica spi. Država sama daje in jemlje višje obresti, torej je jasno, da pravica mora spati. Zato pa se je zbudila brezposelnost. Naša stranka torej nikakor ne sme voditi gospodarstva s hranilnimi vlogami, zlasti pa ne z visokimi (10% hranilcu, 2% soc. zavarovanju in 2% upravi, — to je 14 odstotkov, torej več ko oderuštvo!) To je morebiti opravičljivo za prehodno dobo, ko so nasprotniki toliko govorili o »nevarnosti« in so bile visoke obresti torej izraz rizika na eni in plačilo za zvestobo na drugi strani. Za trajno pa to nikakor ne sme tako ostati. Naša zadruga pa obrestne mere ne more sama znižati. Zavednost ne napreduje pri vseh članih enako. Za zdaj imamo še tistih hranilcev prema- lo, ki vlagajo na 10%, kaj še, le bi obresti znižali. Egoizem bi hranilne vloge preselil drugam. Pač pa naj bi »odrugi, ki ta problem razumejo, posnemali s. Grabnerja, ki je obrestna mero sam znižal s tem, da Je railik* daroval za tiskovni sklad. Na ta način ima vsak možnost, da si izbere obrestno mero, kakršno smatra za primemo. Vendar pa naj bi t* ne šlo preko tiskovnega sklada. Čemu imeti tako velik promet in dvojno vpisovanje, davek itd. Vsak naj bi svoje hranilne vloge razdelil ined navadna in brezobrestne. N. pr. če ima vloženih 1000 Din, naj pošlje izjavo, da vlaga 200 Din od tega v brezobrestni sklad, s tem zniža obrestno mero od 10 na 8 odstotkov. Če hoče znižati na 7, 5 ali 2 odstotka naj vloži brezobrestno 300 Din, 500 Din, ali 800 Din. Tako lahko vsak sam določi, koliko obresti zahteva za svoje prihranke, to ja koliko dela naj mu delavstvo zastonj naredi zato, da je bil pameten in da je varčeval, ko so drugi nosili r hranilnice h gostilničarjem. Pri tem priporočamo vsem aaved-. nim Rinaldov garancijski sklad. Ta aa razlikuje od brezobrestnega sklada la po tem, da iz prvega sklada dobiš nazaj svojo vlogo šele takrat, ko ne ba več treba garantirati, iz drugega pa tri mesece po odpovedi. Oba tl varujeta tvoje prihranke za čas potrebe, a prvi ima na maslih najprej zmaga delavskega razreda, potem bo šela tvoje, kar si zraven dal, drugi pa tl v potrebi vrne vlogo tudi prej, kar ta vloga nič ne garantira. Kakor rečeno ne bo naša zadruga sama zniževala obrestne mere, ker ja še po 10% premalo hranilcev. Velikanska večina proletarcev na lestvici zavednosti še ni prišla niti tako visoko, kaj še, da bi vlagala na nižje obresti. Največ jih je tako kratkovidnih, da skrbijo samo »za sebe« (kakor aa-mi pravijo) in nosijo svoje prihranka h Kristanu in drugim kapitalističnim bankam in posojilnicam, da jih dobija nazaj v obliki kapitalističnega biča. Ali pa še celo v gostilne, ki jim vzamejo razum in delazmožnost kar oba-nem z denarjem. Velikanski napredek bomo dosegli, če vzgojimo iz teh krat-kovidnežev trezne gospodarje, ki bi vlagali na 10 %. V brezobrestni sklad naj vlagajo le zavedni, v garancijskega pa najzavednejši. Vsak naš član pa naj bi si vzel za načelo, da tudi kadar ne more nič dati na stran, vendar vloži vsaj 1% svojega dohodka UR skupno napredovanje bodisi na obresti ali brez njih. Ni res, da ne moramo! Tudi brezposelni jedo in niij m jim ne bo poznalo, če od 100 krompirjev snedo le 99, enega pa vložijo na stran. Če delajo stalno tako, bodo oba-nem z obračunom že imeli par dinarjev, ki jih izročijo blagajniku ali pa sami pošljejo. Če bomo pa čakali, da nas bodo rešili bogati ljudje, borna vsi prej pomrli. Produkcijska aredbfcMi moramo zbrati sami! Lastnik: »Sloga«, r. s. * o. p. Izdajateljica in odgovorna uredassm Is* Prijateljev* (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. 31. VIII. 1925. — 2400, Tako lovi AERfKON z za pončem Milijonski v telem svetu izkušen! m Grietgsner in Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah 38 3 20 m močnega o firja Din 220'—, 20 m trpež- nega oksforia Din 230'—, 20 m mfočne modrovine &&& m (druk) Din 240’—, 20 ni krasnega parhanta ze '|P* otročje in ženske obleke Din 300'—, 10 m hlačevine s . dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 395’—, 20 m belega platna Din 200-—, 20 m sirovega platna Din 140'— razpošilja Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Delavnica na razpolago (blizu Prešerno- ! vega spomenika) ! veletrgovina K. uermsuci, Celje št. 23 Uustrovani cenik z iez 1000 slikami se pošle vsakemu zasionj, vzorci od sukna, kamgarna in razne menufakturne robe pa samo za 8 dni na ogied. Kdor pride z vlakom osebno kupoval, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500'— poštnine prosto. Trgovci en gros cene. 'flskovlne m Sap&Bstv« U nr*«U, najmodernejše plakat« ia vabila za veselic«, letno xaklt*£ke, NalraodernefSa uredba *a tiskanj« časopisov, knjig, kreinr Itd. 9TEREOTIPUA LITOGRAFIJA " "'7 fl«t«novlJenn lOOO. lil SO OSO S08- riiublJana» Dunajska c. (v lastni hiši) j n’ 'nnn nnn* podružnice: 1 P !! |!| IjjJjJ Hill! — Bre&Ice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Ma~ UIU ,u»ws,u‘‘'uu rlbor, MellcovIC, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, —..—............— Split, Trst. AGENCIJA: Logatec. Se priporoča za vse v bančno skoko spadajoča dela. Poštni {ek. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261,413, 502, 503, 504. V trgovini K. WORSHEJA nasl. ANTON MACUN v MARIBORU, Gosposka ulica štev. lO ker si lahko izberem izmed velike zaloge, vsakovrstnega manu-fakturnega blaga, kakor sukno za moške in ženske, barhenta, platno od 9 Din naprej, gradi za posteljino. odeje za postelje, izgotovljeno perilo za delavce in uradnike i. t. d. po naj-nižjis cenas in ker se vsakega solidno postreže. IS let priznane kapsule ..LARUCiH" adr«i