[Bela Ljubljana. fSpisal Lad. Ogorek. lavno mesto Kranjskega in središče vseh Slovencev jeTLjubljana. Zaradi njene lepote in vabljive, slikovite okolice, zaradi zname-nitega razgleda s 364 m visokega Grada, zaradi obilih šetališč in mikavnih senčnatih gajev jo imenujejo belo Ljubljano. Vse te lepote privabljajo leto za letom vanjo vedno več tujcev, ki Ljubljane ne morejo prehvaliti. Ljubljana se razprostira v obliki polumeseca okrog Grada. Na zahodu zagledaš Polhograjske dolomite, na severovzhodu kipe v oblake Julijske Alpe __,„.„.,.„„, ^ .......^ pa uzreš z mogočnimi ¦ .jm^^B Z Grada pre- čevje, na jugu .. skozi mesto injugozahodu T.volsk, grad. in ^ ^ Qd_ cepi od nje in zopet izteka vanjo 2 km dolgi Gruberjev prekop, ki so ga otvorili leta 1780. Od tamkaj zagledaš tudi Golovec in Šišenski hrib, kjer je Ljubljančanom toliko priljubljeni Rožnik z belo Marijino cerkvico. Vse-naokrog stoje razsipane prijazne vasi, odkoder se iztekajo v Ljubljano med plodovitim poljem, lepimi, zelenimi travniki in prijaznimi gozdiči ravne, bele ceste. O zgodovini Ljubljane pripoveduje profesor Franc Orožen to-le: Prvi prebivalci so bili mostičarji, ki so stanovali na Šišenskem liribu, Go-lovcu in Gradu. Uborne svoje koče so imeli zgrajene na kolih, da so bili varni pred vodo in divjimi zvermi. Za Rimljanov je stalo tu veliko mesto Emona, -x 58 <- . ,. ki jo je razrušil hunski kralj Atila leta 452. Začetkom 13. stoletja so dali koroški vojvode Ljubljani meščanske pravice. Pozneje se je polastil mesta češki kralj Otakar II. Tega je premagal cesar Rudolf I. Habsburški, ki je dal leta 1282. Kranjsko svojima - sinovoma Rudolfu in Albrehtu. . ^A Kranjsko pa je bilo zarubljeno -,-¦•.— ¦ ^JŽHpjj' Koroški in je s to deželo pri- dSBJH§j| padlo tirolskemu grofu Majn- ..ma^fcžiliJBJsBBj Kranjsko avstrijski vojvoda ^ ^BH^B^HHP|nflB!|rffi*lB^B Albreht II. V drugi polovici H||^9|^B^S^3R3B|Qg^u|^^| 14. stoletja je postala Ljubljana ^H^^^^H^MfHD^|^^|^^^^^| glavno mesto vojvodine Bj^^B^Lp^5I^^^^CT5F^p^B Kranjske. Cesar Friderik III. HL,, .... JL~~**"1 ie ustanovil leta 1462. liub- . .. , v. .... . , , , Gesarja Franca Jožefa cesta! I]ansko skofijo m dal mestu ' več novih pravic. Mesto je mnogo trpelo tudi pred turškimi napadi. Kranjska dežela je bila od leta 1809. do 1813. v oblasti francoskega cesarja Napo-leona I., ki je ustanovil Ilirijo. Napoleonov namestnik je prebival v Ljubljani. Ko je bil Napoleon premagan, so se zbrali v Ljubljani leta 1821. evropski vladarji. Ta sestanek imenujemo kongres. V spomin na ta dogodek so zasadili na trgu pred deželnim dvorcem drevored ,,Zvezdo" in imenovali trg »Kongresni trg". Na Francoze spominja tudi Lattermanov drevored, ki drži do obsežnega Tivolskega parka, kjer stoji Tivolski grad. Pred njim zazreš spomenik maršala Radeckega. Ta grad je bil nekdaj njegova last, a podaril ga je mestu. Tudi v ,,Zvezdi" stoji spomenik tega slavnega vojsko-vodje. Leta 1895. se je pripetila Ljubljani velika nesreča. O Veliki noči jo je strahovit potres skoro popolnoma razsul. Toda mesto si je kmalu opo-moglo. Po potresu so zgradili več lepih stavb in uravnali ulice, ceste in _____________ _ trge: iz razvalin je vstalo novo ¦^fesŽ mesto. Med najlepšimi cestami L i- vJRL»lSfiS s samimi velikimi in boaatimi pf ' ' ..»^,8l ** ^Jt-SgHr ^'šami in ,,Erjavčeva cesta" s P^k^fc- &4ŠtfmfSti5lvimWiffii Prijaznimi hišicami, vile imeno- a^j^^3B>''^M^^**^^^BfSSffl|flijlff vrtovi s pisanimi nasadi. pP^....... ..„.. . . .. .1. . '. ag-"'""WM«.«Bia V Ljubljani je 10 cerkva. Zaradi veličastne in lepe no-Eriavčeva cesta. , .^^. . . .. .v , , tranjscine je najznamitejsa stolna cerkev sv. Nikolaja. Glasovit je deželni muzej Rudolfinum. V njem so drago-cene zbirke prazgodovinskih in rimskih najdb in izkopnin. Največ pozornosti zbujajo one izza dobe mostičarjev. Muzeju je položil temeljni kamen -$h 59 «- lefa 1883. cesar Franc Jožef I. — C. kr. licealna knjižnica šteje nad 54.000 knjig in zvezkov in mnogo redkih rokopisov. ,,Slovenska Matica" izdaja poučne in zabavne knjige, ,,Slovenska Šolska Matica" skrbi za izdajanje knjig, ki pospešujejo razvoj slovenskegašolstva, ,,Glasbena ^' ' ' \]^$ narodna društva imajo svoja zbirališča v HNarodnem domu", Stolna cerkev- ' .,,.,.._ ki ga je zgradil s prostovolj- nimi doneski ves slovenski narod. Za vzgojo in pouk je v j i nadaljevalno šolo, dve zasebni jučiteljišči, 18 liudskih in me- Muzej Hudolfinum. Učanskih šol, 7 otroških vrtcev in šolo za gluhoneme otroke. Vsi ti solski zavodi so veci- • ¦• ¦ \ noma v lastnih šolskih po- f^?^4- -», _^*j^l 1 vsemi silami zavzemajo za to, ^ar^H^ ft^^^S;- EWF "' da bi dobili v Ljubljano tudi ^Ws^* ffip ¦I^E Vi: 31 mH.1 ' visoko šolo — slovensko vse- ri^K^tij.jši^Mi "^f" fMM-N^jm^^^^C '- Radeckega stoii v Liubliani še ,, , .. , -, Deželno gledališče. na Vodnikovem trgu spomenik prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, na Muzejskem trgu spo-menik slavnega zgodovinarja Valvazorja, na Marijinem trgu spomenik naj-večjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in ob mostu črez Gruberjev ¦« 60 «• prekop kamenit steber, postavljen v spomin prihoda avstrijskega cesarja Franca I. in cesarice Karoline. Tudi na pokopališču pri sv. Krištofu je več spomenikov ob grobovih slavnih mož. V Ljubljani je 8 mostov. Najzna- menitejši je Jubilejski most. f . ' Tak most je v Avstriji samo še v Brnu na Moravskem. triška razsvetljava, po ulicah Narodni dom- pa teče elektriška cestna želez- nica. Za zdravo pijačo skrbi znamenit vodovod z izvrstno pitno vodo. Vzdrževanje in upravljanje vseh teh naprav daje poleg velike tvornice za tobak, poleg več tvornic za železo in usnje, poleg več pivovarn, poleg elektrarne, predilnice, več tiskarn in poleg drugih tvornic zaslužka tisočim Ijudi in rodovin. skega deželnega odbora. Te . & _ff*~PjaMBtt^1 oblasti poslujejo v vladni pa- t*V/^%fc<«»^MniriI^W| _^E^BB—J*-^ lači, v knezoškofijski palači, v B3BHfct3ff^^nlP.- idiiBBB s="s"55^ justični palači, v finančni pa- jj|iK^liiilni|^|i^l!|S; ! \ ':. lači, v deželnem dvorcu in v lll^^SjfiS^fr^^ffIsllf?«1?w.E ^^j ^"'Tudr^r^obrodelnih W!$Š& UJ^lIiRlitM ' M zavodov ima Ljubljana, ki skrbe za siromake in bolnike. Mestna hiša- Imenujemo samo deželno in vojaško bolniščnico in jubilejsko ubožnico. Ljubljana, ki šteje danes do 40.000 prebivalcev, ima svoj zakon ali statut. Občinski zastop upravlja torej za deželno stolno mesto Ljubljano posle okrajnega glavarstva ter ima v to svrho posebne uradnike ali magi-strat, ki posluje v starodavni mestni hiši, ki ima lepo posvetovalno dvo-rano. Mestno hišo so zgradili leta 1714. Na čelu mestni upravi stoji župan, ki ga potrjuje cesar. Oči vseh Slovencev so obrnjene v središče slovenskega življenja, v belo Ljubljano. Vsi Slovenci žele, da bi se razvijala in rasla bolj in bolj. In to je tudi želja slovenske mladine.