List 2.
Gospodarske skušnje.
* Voda, v kteri se lan in konoplja godi ali namaka, ima veliko gnojno moč. Da je voda, v kteri se lan in konoplja godita, živini škodljiva in skoro da strupena pijača, to je že davno znano, ali zakaj to? to malokdo ve. Naj povemo to, pa še nekaj druzega.
Lan in konoplja imata v svojih steblih mnogo gnjilca ij^f rlruzih n^organiČnih tvarin, ktere voda, kadar se lan in konoplja godita, iz nju potegne. Te stvari pa so zdravju zel6 škodljive. Zato je nevarno živino napajati v tacih godilnicah.
In vendar je škoda za to vodo, da jo kmetovalec zavrže. In zakaj to? — zato, ker te stvari, ki so živini škodljiva pijača, so zemljiščem posebno dober gnoj. Skoda, da gospodarji tega ne cenijo, ker ne poznajo moči njegove.
Vsakemu kmetovalcu je znano, da vse rastline, naj so žito, trava, krompir ali kar si bode, iz zemlje srkajo redivnega živeža. Al kar pšenica, koruza, krompir itd. zemlji vzame redivnih delov, to ostane v pšenici, koruzi itd. in človek ali živina jih povžije.
Al lan in konoplja nista živež človeku; njuna korist sega na drugo stran. Da dobimo prediva iz njunih stebel, treba je leseni del ločiti od tega, kar dela nitke v predivu — in to se doseže s tem, da se lan in konoplja godita (namakata).
Kar po takem gojenji ostane v vodi in sploh vse, kar ostane tericam lanu, je dober gnoj, ki se posebno prileze senožetim ali pa njivam, kamor se kaka trava vseje. Gnjila voda, v kteri seje lan godil, povrne zemlji skor vse, kar jej je lan vzel, kajti to, kar nam ostane kot predivo, se je večidel izredilo iz obstojnih delov zraka in pa od vlage podnebne.
Zato naj umni gospodarji nikar ne zametujejo vode, kjer so lan in konopljo godili, pa tudi ostanke, ko sta se trla lan in konoplja, naj spravljajo s plevelom in drugo šaro na gnojni kup, da se popolnoma izgnoji in se potem kot tečen gnoj zemljiščem na korist obrne.