Začetniške težave našega turizma
V številki 6. NaSe skupnosti smo odprli na pobudo Očinske turistične zveze rubriko, ki bi sluiila za popularizacijo turizma in opozarjala na napake in nepravilnosti, ki jih dnevno opažamo v naši okolici, istočasno pa bomo odpirali probleme turizma ter iskali poti in sredstva za njihovo razreševanje. Kljub težkim razmeram, imamo še vedno veliko možnosti spreminjati stvari in s konkretnimi posegi in ukrepi omogočati delavnim Ijudem speljavo njihovih turističnih načrtov. Prav lako pa je potrebno odstranjevati sedanjo ležernost in komoditeto, ki nas drži v zaostalosti. Vrnimo se in nadaljujmo z vsebino prejšnjega sestavka.
Kje nas čaka delo?
Zelo zahtevna naloga nas čaka na pridobivanju in večanju nastanitvenih zmogljivosti. V tem sestavku se ne bi dotikali večanja kapacitet v družbenem sektorju. O tem bo tekla beseda v enem od prihodnjih sestavkov, ko bo beseda o lokacijah turističmh ločk naše občine. Danes bi govorili o kmečkem turizmu. Kaj je z naSimi sobami za tuje goste v večjih naseljih, predvsem ob magistrali Ljubljana — Zagreb. Ne smemo zanemariti tudi važnepešpoti kot na primer Evropska pešpot Baltik — Jadran št. 6, ki gre preko naše občine in še vrsta drugih. Naš cilj ne sme ostati le dosedanja stihijska oblika klasičnega izletniškega turizma, ko se izleinik-turist pripelje iznenada, nenapovedan. Pripelje se takorekoč pred objekt katerega si hoče ogledati. Izstopi iz avto-busa ali avtomobila, če mu je kaj neznano Se vpraša, si na hitro ogleda, vrže bežen pogled pookolici inžehiti v voziloinseodpeljenaprej.Togovorimoiz bogatih iskušenj pri naših lurističnih objektih. Vse kar smo dobili od lakega turista je bila morda vstopnina za ogled, ki pa je v naših turističnih objektih že tako nizka. Če je v bližini gostinski lokal ali trgovina se znajo zadržati nekaj časa, vse pa je odvisno od naše organiziranosti in ponudbe.
Ustvarjati moramo pogoje za penzionski turizem z daljšim bivanjem in celodnevno oskrbo. Da gost pride lahko s celo družino, da pride organizi-rano, daje prijavljen in voden v evidenci. Kaj smo sposobni storiti v tem času? Možnosti so zelo skromnc tako v številu kot v opremljenosti za kvaliteten penzionski turizem. Sedaj imamo le Jtiri gospodinjstva v občini, ki poiz-kušajo s kmečkim turizmom. Dodatne težave nastopijo, če si turist zaždi določen kraj, kot je bil primer s turistom iz Belgije, ko je želel priti z druiino v Šmarje. Želel je v privatni sektor. Po štirinajst-dnevnem poizvedovanju v
Šmarju in nazadnje tudi v Grosupljem nismo uspeli dobiti gospodinjstva, ki bi imelo ustrezne prostore in možnost nuditipenzionske usluge. Toponudbo je bila pripravljena sprejeti le gostilna Kramar na Perovem. Kako naj se v takih razmerah razvija kmečki ali kakršenkoli turizem je velika uganka in preostane nam le družbeni sektor, ki pa tudi ni v celoti usposobljen za bolj zahtevne penzionske goste.
Naša naselja so se zadnja leta temeljito spremenila. V vaseh že prevladujejo nove hiše mestnega tipa, vse več je novih gospodarskih poslopij, katera omogočajo ustrezno urejenost kmetij, s tem pa tudi pogoje za začetek kmečkega turizma. V teh razmerah že obstojajo velike možnosti, da se z preureditvami stanovanjskih prostorov in potrebnogostinskousposobljeno-stjo (organizacija tečajev) poveča zasebna penzionska ponudba kmečkega turizma. Kaj lahko storimo, da bo stvar stekla?
Pri Ijudeh v naših vaseh še vedno obstoja določen strah in nezaupanje, marsikje pa tudi nezanimanje, ki mu botruje koinoditeta ali pa je premalo delavnih ljudi pri hiši. Za naSe dolenjske razmere so vse to še novotarije. Kmečki človek pa se novotarij izogiba in se boji, da ga bodo pripeljale v razne nevšečnostis tujimi ljudmi, v nezaželjeneopravkezoblastjo, davčno upravo, obiski inšpekcij in vodenje raznih knjig. Ta strah ima globoke korenine in veliko zaviralno vlogo. Odpravljanje tega strahu pa ni naloga samo turisti-Čnih društev, le-taso lahko lepobudnik, organizatordoločenihakcij, nimajo pa pravice ukrepanja, solahkolenekevrsteaktivisti. KljučzauspeSnejšedelo je v spreminjanju odnosa družbe do te vrste turizma.
Za močno razvit kmečki turizem Gorenjske in Štajerske imajo veliko zaslug tamkajšne kmetijske zadruge, ki so vsestransko pomagale. Pomoč so nudile tudi krajevne skupnosti in občine. Sedanji odnos naših kmetijskih zadrug tej dejavnosti ni naklonjen. Krajevne skupnosti v tem še ne vidijo svojega interesa. V davčni politiki bi bilo potrebno najti bolj spodbudne oblike obdavčevanja. Veliko bi lahko pomagale ludi občinske službe glede raznih komisijskih ogledov, potrdil, soglasij in inšpekcijskih pogojev. V tem nakazovanju oblik pomoči mislim predvsem na hitrcjše reševanje v ustreznih službah.
Zainteresirani Ijudje bi potrebovali tudi kredite, kjer pa je velika ovira visoka obrestna mera in vezava lastnih sredstev, ki pa jih prosilec kredita razumljivo nima.
Se nadaljuje