POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Leto II.	Štev. 33
Celoletna naročnina	175 Lir
Polletna	. 90 „
Posamezna številka	•	4 „
Za Jugoslavijo . . .	2 Din
Gorico, soboto 17. oupsto 1346
Mera je polna
Dne 14. t. m. je jugoslovanska vlada izročila protestno noto vladam Zedinjenih držav in Veliki Britaniji zaradi napadov na jugoslovanske državljane v coni A.
Nota analizira vse dogodke in pristransko postopanje zavezniške in civilne policije, ker ista daje direktno podporo fašističnim izzivačem ki so zadnje dni terorizirali tudi po našem goriš-kem okrožju.
Dogodki 9. avgusta so to očitno dokazali, ker so se pod po-krovitelstvom ZVU zbrali bivši masovci in razni pripadniki o-kvpatorskih formacij ter skušali skupaj z nacionalističnimi in pro-fašističnimi elementi svečano proslaviti trideseto obletnico o kupacije Gorice. ZVU, kateri je začasno zaupana uprava tega o-zemlja, je odobrila to izzivalno in šovinistično parado dobro vedoč, da bodo ljudske množice reagirale in se zoperstavile proti vsaki taki paradi, ki ni v skladu s težnjami večine prebivalstva v okrožju. Razvoj in dogodki so to potrdili s krvjo. Ker je ZVIJ dovolila in podprla IX. avgust, je s tem povzročila nevzdržno stan je.
Antifašistično ljudstvo, ki je bilo provocirano, je šovinistično parado razbilo in dokazalo, da ono nikoli in nikdar več ne bo dovolilo takih izzivalnih in po niževalnih proslav na svoji zem Iji Čudimo se le zavezniški vojaški upravi, da ona to še do danes ni sprevidela in pretrgala s takšno politiko, ki samo škoduje njenemu ugledu in razširja prepad med zavezniškimi narodi. Logično je, da je padlo s takim postopanjem tudi zaupanje posebno, če pomislimo na represalije, ki jih je izvajala zavezniška vojaška policija, kó je brez vsa kega vzroka aretirala cel kup antifašistov iz Ljudskega doma z motivacijo, da so oni odgovorni za protidemonstracijo dne 9. av gusta. Ne moremo mimo tega, da ne omenimo še to, da nas je policija po aretaciji vozikala po mestu in s tem samo dokazala, da se je oprijela istih metod, kot bivši SS-ovci, samo s to razliko, da so nas danes žalili naši zavezniki kot borce za narodne pravice, manjkalo je samo še to, da nam niso okrog vratu narezali table »ich bin Bandit«. Dokazali smo že pred svetovno d°.v okra-tično javnostjo, da smo odločni in neomajni, kajti primorsko ljudstvo ima za sabo grenke izkušnje dolgoletne Narodno O-svobodilne borbe in ni tiste sile, ki bi nas vtopila v žlici vode, kot si to zamišljajo nekateri, ki imajo momentalno upravo in izvršno oblast v svojih rokah. Tudi prekratke so roke mednarodne reakcije, posebno pa provokatorjev, ki nam hočejo naprtiti te bombe. Poslužujejo se raznih manevrov, da bi nas razdvojili z zavezniki, zato tudi venomer bruhajo laži in klevete na naš naslov. Očivid-no računajo s tem, da imamo kratek spomin. Če se doslej niso potrudili in niso hoteli razumeti demokratičnega značaja naših ljudskih organizacij, bodo zdaj njihovi varovanci »demonrati« CLN-ovskgga kova le lahko ugo tovili, da na Goriškem odloča ljudska volja in to tista, ki naj bolj ustreza željam prebivalstva ne pa importirancem s kiji in noži. Obžalujemo samo, * da se je tudi tokrat ZVU prislonila in dala podporo tistim, ki so se boje
Sef jijgoslovanslce delegacije tov. Kardelj origrovarja Pe Oasperiju
Za vse žrtve, ki jih je lugoslavjia doprinesla sme zahtevati od svojih zaveznikov, da jo varnjejo pred ponovno napadalnostjo in narodnega zatiranja od strani Italije
Na De Gasperijev govor je kot prvi stopil na tribuno načelnik jugoslovanske delegacije tov. Kardelj. Takoj v začetku je izjavil, da nima namena se spuščati v podrobnosti italijanskih izjav, a mora z vso energijo nastopiti proti tendencam, da se Italija za vsako ceno podpre proti Jugoslaviji. Kar je danes najvažnejše je mir, ki ga je treba zagotoviti vsem narodom sveta. Ne sme se pa dajati potuha gotovim italijanskim elementom, ki bi lahko v danem primeru zbudila v njih stari napadalni duh v odnosu do naše države. Ne podcenjujemo starih demokratičnih podvigov dela italijanskega ljudstva, ki niso nikoli podpirali fašizem in so se pridružili jugoslovanskim partizanom, toda nekatere zahteve, o katerih govori De Gasperi preveč jasno odkrivajo imperialistične namere bivšega Mussolinijevega fašizma.
De Gasperi se je naslonil na idejo humanizma Mazzinija, ni pa omenil, da je ravno Mazzini v svoji knjigi »Doveri deH’uomo« . : Dolžno, g ,cinvrka.L deifd>. da je sam Bog označil meje Italiji ob boči. »Do te meje se govori in razume vaš jezik, preko nje nimate pravice«. Podobno so se izrazili tudi drugi politiki, med njimi Lamarmora:	»Geografija
nam kaže, da je Soča prava meja Italije s furlanske strani«, in še dalje: »Na Trst nisem mislil nikoli: niti prej, niti kasneje — to mesto je zaokroženo s slovenskim prebivalstvom«.
Takšna demokratična Italija ie lahko v miru in prijateljstvu živela s sosednimi narodi, toda za njo je prišla druga Italija, ki jo je preveval imperialističen duh, kateri -jo je dovedel do o-svajalnih vojn 'in do današnje katastrofe. Leta 1915. je Italija zahtevala Dalmacijo in Trst z isti mi argumenti kakor danes. Ko ji je bilo takrat ustreženo je izkoristila svoj položaj in pričela nasilno raznarodovati Slovence na Primorskem.
Toda Mussolinijeva Italija ni bila navaden vazal Nemčije, temveč njen partner, sestavni del osi Berlin - Rim. Odgovornost za vojno ni mogoče pripisati zgolj Mussoliniju. Mnogo italijanskih antifašistov se je res borilo proti njemu, toda prav tako ni mogoče reči, da bi bil Mussolini začel z vojno slučajno, ali pa da bi bila nastala, ker bi_ jo _bi! samo on hotel. Odgovornost za vojno je treba pripisati italijanski državi kot taki in italijanski narod se ima poslužiti pravice, da kaznuje one, ki so ga pahnili v ra propad.
Proč z italijanskim imperializmom
Najpoglavitnejša naloga današnje Italije in tudi zaveznikov je, uničiti stare napadalne vire v Italiji, politiko italijanskega imperializma. ki ga De Gasperi v svojem govoru ni obsodil, kakor bi bila njegova dolžnost. Še vse prezgodaj je govoril o neki novi Italiji. Zaman si je De Gasperi prizadeval z obsodbo italijanskega napada na Jugoslavijo v letu l941. poravnati vse, kar je italijanski imperializem zakrivil. V svojem govoru je De Gasperi zagovarjal svoje sodelavce, toda v njegovi delegaciji so ljudje, ki so zagovarjali imperialistične pozicije, ki jih skuša ohraniti. Vsted tega ni mogoče priznati Italiji koncesij, ki bi ne poplačala italijanskih antifašistov, marveč italijanske imperialiste. Ko je De Gasperi prosil, da se prizna borba italijanskih antifašistov s tem, da se njegovo ozemlje ne zmanjša je dejansko zahteval, naj se 1-taliji prizna ozemlje, ki ni njeno, marveč pripada drugim. V resnici ni De Gasperi branil Mazzinija, marveč Mussolinijev imperializem. Italijanskemu mini-
Tržaško vprašanje
Nadaljni De Gasperijev argument, s katerim hoče narodnostni položaj na Primorskem opirati ua nezanesljivo potvorjeno ljudsko
strskemu predsedniku resnični interesi italijanskega naroda nikakor niso pri srcu, ker si ta hoče pokvariti svoje dobre odnoša-je s sosednimi državami.
■ De Gasperi je trdil, da je francoska črta odprla vrata v 1-talijo, toda italijanska meja je potekala pred prvo svetovno v0,00 vse dalje proti zapadu m še je bila potem Italija tista, ki je napadla m ne. narobe. Francoska črta zagotavlja Italiji strateške pozicije, s katerih se ji prej odpirajo vrata v Jugoslavijo kakor pa njena lastna. Kakor leta 1918. sega danes Italija po strateških točkah, da bi ogrožala Slovane. S tako taktiko je Italija izkrčila pot fašistični vladi Mussolinija, ki je s svojim imperialističnim prodiranjem prišla v Jugoslavijo in na Balkan. De Gasperi se opira na usluge, ki so jih italijanski antifašisti storili zaveznikom. Ne ugovarjam temu, nasprotno priznavam in spoštujem borbo italijanskih antifašistov, toda ali ima De Gasperi pravico zahtevati za plačilo tuje o-zemlje?
se mora takoj rešiti
'štetje iz leta 1921. nima nobene veljave. De Gosperi je z njegovo pomočjo potvarjal resnično stanje, ker mu je tako prijalo.
vali proti njim. Zopet je šla iz svoje zavezniške brazde in podprla imperialistične ter šovinistične težnje svojih bivših sovražnikov in današnjih demokratov«.
Naše ljudstvo, ki je s svojo junaško borbo v tej vojni doka-
zalo, da je zrelo ter da zna ceniti tudi pravice drugih narodov, pa nikoli ne bo aovotilo, da bi se na zemlji naših dedov snovale nove protiljudske parade, ki povzročajo taka trenja kot so bila 9. avgusta. Dovolj je provokacij, mera je polna.	L.
Tov. Kardelj se je slednjič z vso odločnostjo uprl pobudi De Gasperija, da bi se ureditev tržaškega vprašanja in meja z I-talijo odgodila za leto dni. Pov-daril je, da to v nobenem primeru ni v interesu primorskega ljudstva, niti miru. Italijanska vlada ne upošteva izredno težkega položaja prebivalstva Julijske krajine, ki je v pričakovanju kri-
vičnega sklepa podvrženo raznovrstnim krivicam, toda verjetno meni, da bo po enem letu lažje uresničila svoje osvajalne zahteve. Vsled tega jugoslovanska delegacija najodločnejše nastopa proti vsakemu odlašanju reševanja tega uprašanja, ker je samo to v interesu miru in prebivalstva Julijske krajine same.
Molotov zavrača De Gasperi j eve tendence propadlega režima
Kljub prizadevanju ameriškega zunanjega ministra ni mogel plenum kar tako preiti sobotne izjave De Gasperija, Prvi je povzel besedo sovjetski zunanji minister Molotov.
»Govor, ki ga je imel v soboto italijanski ministrski predsednik De Gasperi,« je začel Molotov, »zasluži pozornost toliko glede tega, kar je De Gasperi povedal, kakor tudi glede onega, česar ni povedal. V zgodovini je igrala 1-talija veliko vlogo. Ne dvomimo, da bo veliki italijanski narod premagal sedanje težave ter bo v danih okoliščinah krenil na široko pot narodnega preporoda, tako da ga bo vredna velika in svobodna država. Po prvi svetovni vojni je Italija krenila na vse drugačno pot. Mussolini je razvil program imperialistične ekspanzije in Mussolinijeva Italija ga je izpolnila. Zagospodovala je nad tujimi državami in
gradila je svojo moč na račun malih narodov«. Molotov je opozoril, kako je že pred letom 1939. okupirala Abesinijo in Albanijo, kako je zavratno napadla Grčijo in potem še huje Jugoslavijo, kakor je prostaško vdrla v Francijo in se priključila invaziji v Sovjetsko zvezo. Šele po Stalingradu se je Italija postopno začela oddaljevati od Nemčije, dokler se ni od nje nazadnje docela ločila.
Toda Italija mora izvesti radikalne spremembe na vseh področjih. Preosnovati mora svoje politično življenje, tako da bo postala dejansko demokratična država. Zabrisati mora sleherno sled fašizma in fašistične ideologije. Toda Italija je še daleč od tega cilja. Italijanski ministrski predsednik ni niti z eno besedo obsodil fašizem, ne pustolovske Mussolinijeve politike, marveč je vztrajal pri tendencah propadlega režima.
OzensSie Slonenskega Primorja in tetre ne sme ue£ služiti hot odskočna deska za italijanski imperializem
De Gasperi je zahteval zapadni del Istrskega polotoka, ki vse do konca prve svetovne vojne ni nikoli pripadal Italiji. Italijani so se posluževali vseh sredstev, da bi umetno povečali število italijanskega prebivalstva v Trstu in na Istrskem polotoku in to prav na račun Slovanov. Toda minili so časi, ko so si evropske sile lahko delile slovanske dežele med se-® boj. Slovani so si ustvarili svoje neodvisno življenje in njihova
moč se opira na demokratične o-snove. Spričo tega tudi ne moremo dopustiti, da bi se take zahteve postavljale v imenu nove demokratične Italije. Zanjo je Istra še zmerom izhodna točka za pohod na Balkan, kakor je bila izhodišče fašističnega napada v letu 1941. na Jugoslavijo. De Gasperi je postavil v ospredje svojega govora zahteve po Trstu in Istri, kar je glas stare imperialistične države, sovražnice Slovanov.
Jnnaška borba mlade Jngoslauije
Tov. Molotov je bil na tem, kakor tudi na drugih mestih ponovno prekinjen z aplavzi. V na-daljnem je dejal:	»Jugoslavija
zavzema slavno mesto junaškega borca v borbi proti hitlerjanski zvezi. Nanjo je odpadel znaten del bremena nemške in italijanske okupacije, ki sta zahtevali od nje ogromnih žrtev. Toda italijanski državniki se tega očitno ne zavedajo. Njihove stare tradicionalne težnje po razširjanju svojega ozemlja to samo dokazujejo. De Gasperi se v svojem govoru ni mnogo spuščal v gospodarske probleme in vendar bi imel De Gasperi ravno na tem torišču braniti resnične interese demokratične Italije. Sovjetska zveza je skušala omejiti prekomerne zahteve nasproti Italiji,
zaradi katerih bi nastala nevarnost za vse italijansko gospodarstvo. ZSSR se nadeja, da bodo tudi druge sile pristale na pomoč Italiji, tako, da se bo lahko obnovila pod pogoji, ki zanjo ne bodo pomenili novega suženjstva«.
V interesu Italije kakor tudi drugih evropskih držav, ki ljubijo mir, je, da Italija opusti politiko zavlačevanja in obnovi prijateljske odnošaj.e z drugimi, posebno pa s sosednjimi državami. Vsled tega je tov. Molotov z vso odločnostjo odklonil pobudo De Gasperija, da bi rešitev tržaškega vprašanja odgodili za leto dni. Konferenca se je sestala, da pospeši pripravo trdnega miru in zato se ne bo pustila zavesti na stranske poti. De Gasperi pa naj
se raje briga za realne interese demokratične Italije kakor pa za ohranitev pozicij, ki si jih je nagrabil fašizem.
Molotovljev govor je bil tudi
ob zaključku sprejet z velikim aplavzom.
Nadaljuje se razpravljanje o mirovni pogodbi z Bolgarijo in Madžarsko.
Nota jugoslovanskega zun. ministra vladam Združeniti držav - Veliki Britaniji
zaradi napadov na jugoslovanske državljane v coni A.
Jugoslovansko zunanje ministrstvo je poslalo poslaništvu Ze dinjenih držav in Velike Britanije v Beogradu sledečo noto:
»Vlada FLRJ opaža z globokim obžalovanjem, da je položaj oddelkov Jugoslovanske armade v coni A, njih dostojanstvo kakor tudi dostojanstvo in varnost jugoslovanskih državljanov, ki v coni A Julijske krajine vršijo službo v svojstvu funkcionarjev, vsak dan bolj ogrožen.
Položaj jugoslovanskih državljanov, civilnih in vojaških funkcionarjev in drugega osebja v coni A, karakterizira dejstvo, da so te osebe neprestano podvržene zasramovanju, osebnim napadom in smrtni nevarnosti s strani fašističnih elementov, ki jih podpira in jim pomaga civilna in vojaška policija.
Jugoslovanski državljani ne u-živajo nobene zaščite pred temi barbarskimi napadi, saj je dokazano z dejstvi, da so zavezniška vojaška policija ali druge redne oborožene sile vedno na razpolago napadalcem, ali pa če drugače ne, da se omejujejo na pasivno vlogo opazovalcev, kar pomeni razširiti moralno podporo fašističnim banditom.
Vlada FLRJ poudarja, da je Bila primorana poslati v zaščito dostojanstva in varnosti svojih državljanov že številne note, da opozori na ta dejstva, in sicer 1. noto št. 2604 z dne 12. marca 1946., ki je opozarjala na sramotenje naše zastave in maršala Tita osebno. Ob tej priliki je opisano tudi bestialno ravnanje civilne policije ob priliki streljanja na neoboroženo ljudstvo v Škednju (tržaško okrožje).
2.	Noto št. 2605 z dne 12. marca 1946., s katero protestira proti sramotenju jugoslovanskih državnih emblemov, jugoslovanske zastave in slik maršala Tita.
3.	Noto št. 2894 z dne 28. marca 1-946. v zvezi z napadom na majorja Jugoslovanske armade Cundra.v Trstu.
4.	Noto št. 5228 z dne 10. maja 1946. v kateri poleg napadov na jugoslovanske državljane v coni A navaja tudi primer umora majorja Josipa Ravnikarja.
5.	Noto št. 8515 z dne 27. julija 1946., s katero opisuje sistematične napade na člane jugoslovanske armade v Trstu in napad na urade koordinacijskega od bora.
Vse te note so ostale brez odmeva in varnost, življenje in ime-tje jugoslovanskih državljanov v coni A je danes še bolj ogroženo kot prej. Zavezniška vojaška uprava ni podvzela nobenih u-krepov, da bi se to stanje spremenilo. Jugoslovansko zunanje ministrstvo do danes ni prejelo nobenega zadovoljivega odgovora na omenjene note, in Zavezniška vojaška uprava ni podvzela nobenega ukrepa za vzdrževanje reda in preprečen je incidentov v coni A
V celi seriji teh incidentov o-pozarja zunanje ministrstvo na sledeča dejstva: 9. avgusta 1946. okrog 11. ure je neki tivtomobil, ki pripada jugoslovanskim odredom v coni A prispel v bližino Corice. V' avtomobilu je bil častnik odreda, major Vlado Despot s kapetanom, zdravnikom dr. Rafaelom Dimnikom, medtem ko je avtomobil vozil vojak Josip S valine. Ko je avtomobil privozil v mesto, ga je napadla drhal kakih 150 fašistov. Spričo vozačeve hladnokrvnosti je avtomobilu u-spelo izogniti se napadu in nada
Ijevati proti jugoslovanski bolnišnici, kamor so bili častniki službeno namenjeni. Ne daleč od tega kraja so organi zavezniške vojaške policije na brutalen način zopet ustavili jugoslovanski avtomobil. Dogodek se je razvijal tako-le: »Neki jeep Zavezniške vojaške uprave je blokiral pot jugoslovanskemu avtomobilu, ki ga je takoj obkrožilo dru gih deset jeepov in kamionov vojaške policije. Moštvo vojaške policije se je z naperjenimi puškami in ročnimi bombami pribli žalo našemu avtomobilu in s silo izvleklo častnike jugoslovanske armade in vozača. To dejanje so spremljali z drugim neokusnim in
nekorektnim vedenjem kot udarci z revolverjem in gumijastim pendrekom.
Oba jugoslovanska častnika kakor tudi vozač so bili ranjeni in vse okrvavljene so jih spravili na jeep. Nato so jih — krateč jim svobodo — peljali med množico fašistov na kvesturo in pozneje na vojaško policijsko postajo
Zdi se, da postaja prevažanje okrvavljenih aretiranih častnikov in vojakov v odprtih jeepih med fašistično drhaljo metoda organov zavezniške vojaške policije. To metodo so uporabili že ob raznih prilikah, iz česar se da sklepati, da skušajo organi zavezniške policije s takimi žaljivim: in brutalnimi dejanji dati zadoščenje fašistični drhali in ji tako riuditi možnost novih napadov pri čemer hkrati žalijo dostojanstvo in čast jugoslovanske armade.
Namesto pričakovanih energičnih ukrepov, ki bi jih morali podvzeti proti častnikom in članom civilne policije kakor h-di proti osebam, ki so odgovorne za ta dejanja, je general Harding izdal nove in stroge ukrepe proti častnikom in vojakom jugoslovanskih odredov.
Jugoslovansko zunanje ministrstvo, sklicujoč se na te dogodke, zaključuje kakor sledi:
a)	Med častniki Jugoslovanske armade, ki so utrpeli te žalitve je bil major Vlado Despot, politični komisar nekega jugoslovanskega odreda, ki je eden najvišjih častniških činov za činom poveljnika, in dr. Rafael Dimnik, onadva na službenem potovanju v Gorici.
b)	Fašistična drhal ju je napadih, ne da bi jo kdo izzival, zavezniška policija pa ne samo da ju ni zaščitila, ampak ju je celo napadla.
c)	Zavezniška vojaška uprava je nezakonito ustavila jugoslovanski avtomobil in člani vojaške policije so samovoljno in s silo izvlekli jugoslovanska častnika in vozača iz avtomobila, jih žalili, pretepali z revolverji in jih tudi ranili.
d)	Zavezniška vojaška policija je zadržala jugoslovanska častnika na neki vojaški policijski postaji in jima tako nezakonito odvzela svobodo.
e)	Dovolili so, dà se je iz avtomobila strgala jugoslovanska
zastava, ki so jo organi zavezniške uprave poteptali.
Zunanje ministrstvo je orisi Ijeno opozoriti na neprijetno dejstvo, da nekateri častniki zavezniške vojaške uprave, kakor tudi pripadniki vojaške policije in drugi organi te uprave ne spoštujejo pripadnikov Jugoslovanske armade in dajejo mnogokrat zadoščenje fašistični drhali, med katero se opažajo iste osebe ki so včeraj sprožile vojno proti združenim narodom.
Zunanje ministrstvo FLRJ najbolj energično protestira proti zavezniškim organom vojaške uprave in zahteva, da britanska vlada in vlada ameriških Združenih držav podvza>''eta nujne in učinkovite ukrepe, da se zaščitijo dostojanstvo, čast, fizična in materialna nedotakljivost jugoslovanskih državljanov v coni A Julijske krajine.
Jugoslovansko zunanje ministrstvo pričakuje nujne preiskave o teh incidentih in ukrepov, da se preprečijo omenjena dejanja, da se krivci strogo kaznujejo in da se ministrstvo obvesti o izidu preiskave ter kaznovanju krivcev.
Demokratično ljudstvo Goriške razbilo provokacije italijanskih šovinistov
Pretekli teden je bila Gorica prizorišče, izzivalnih nesramnosti s strani protiljudskih elementov, nosilcev pretekle tiranije, ki bi radi zopet uvedli italijansko gospostvo. Delovanje terorističnih neofašističnih tolp je našlo priliko za svoje podvige ob trideseti obletnici vkorakanja italijanskih čet v Gorico (1916).
Italijanske vojaške teroristične tolpe so se pojavile v preteklem tednu po goriških ulicah. 9. avgusta so se v dopoldanskih urah
zbrale v vrtu, kjer je spomenik italijanskim vojakom, padlim v prvi svetovni vojni. Znani fašistični razgrajači so demonstrirali predvsem proti Slovencem.
■ Seveda je goriško antifašistično ljudstvo takoj nastopilo proti provokaterjem, ki so krožili po mestnih ulicah pod zaščito civilne policije ter pretepale posamezne Slovence in italijanske antifašiste. Tako je goriška demokratična množica razbila fašistične mani-mestacije.
in člana istega odbora tov. Albina Dujca ter ju odpeljali v go-riške zapore. Medtem pa so od zunaj fašistični napadalci pod za
ščito civilne policije lučali kamenje v okna Ljudskega doma, metali psovke na naslov antifašistov ter kričali, da je treba zažgati Ljudski dom.
Napadi na Jugoslovane
Podvigi fašističnih pretepačev
Skupina fašističnih izzivačev je v ulici Roma ustavila dopisnika Tanjuga tov. Štoko Slavka in poročevalca »Primorskega dnevnika« tov. Kravsa Egona ter zahtevala, naj se legitimirata. Skupini se je približal civilni policist, kateremu sta se oba pritožila. Policist je od njih zahteval dokumente, jih vpričo obeh pokazal fašističnim postopačem, ki so takoj zagnali hrup, čim so videli, da sta Slovenca in še taka Slovenca, ki imata opravka z antifašističnim tiskom. Civilni policist je nato
dopisnika Tanjuga in poročevalca »Primorskega dnevnika« spravil na policijo. A fašisti so jima sledili in s pomočjo policista, ki je podstavil Kravsu nogo, so napadli tov. Kravsa, ga pretepli in mu zadali težke poškodbe. Ne glede na to, da sta imela dokumente v redu, so ju na policiji po nalogu službujočega kaplarja strpali v neko celico. Po četrturnem zaporu pa so ju odgnali na glavni stan civilne policije; tu so jima ponovno pregledali dokumente in ju izpustili.
Med ceremonijo v parku Rimembranza
Na Korzu je civilna policija preprečila pot avtomobilu, na katerem je bil komisar Odreda Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Trst in Istro major Despot Vlado v spremstvu sanitetnega poročevalca Odreda, kapetana dr. Dimnika; z druge strani pa se je pred jugoslovanski avto postavil džip ameriške policije. Takoj nato se je pripeljalo še 12 džipov in 5 kamionov civilne in vojaške policije. Tik za policijo pa skupina fašistov, ki so pričeli s kamenji razbijati avtomobil. Seveda jim je pri tem pomagala civilna policija. Medtem ko so a-meriški policisti držali naperjene brzostrelke in puške proti jugoslovanskemu avtomobilu, so civilni policisti z naperjenimi revolverji planili proti avtomobilu in s silo izvlekli iz njega komisarja in vojaškega referenta Odreda. Dr. Dimnika so privlekli iz avto-
mobila za lase. Civilni policisti so komisarju tov. Despotu — čim so ga privlekli iz avtomobila — z revolverjem razbili glavo, ga pretepali s pendreki ter ranili v roko; dr. Dimnika pa so močno ranili po glavi in nosu. Nato so pretepli in zadali več poškodb še šoferju avtomobila. Šele na zahtevo ranjenega komisarja so ameriški policisti odpeljali vse tri na sedež voiaške policije.
Na Korzu so tolpe vpričo civilne in vojaške zavezniške policije napadle tudi kamion Odreda J.A.
Skupina 6 fašističnih razbijačev je razbila izložbe slovenske čitalnice na Travniku. Dve uslužbenki čitalnice so zlasali in teptali. Ogrožali so tudi južno mestno četrt SIALI. Izvršili pa so napad na slovensko gostilno Kodermac na trgu sv. Antona. Pretepli so gospodinjo, staro gospo Koder-macovo, razbili šipe in besneli po lokalu.
Dve bombi tipa »Breda« sta eksplodirali v ulici Canova, ko seje vršila ceremonija v bližnjem parku. Med civilisti je bilo 16 ranjenih, med civilno policijo pa S. Med njimi je bil ranjen tudi poveljnik civilne policije za goriško področje kap. Giuseppe Orioio ter dva njena inšpektorja, Porcelli in Benvenuti.
Bomba je ranila goriške antifašiste in že to dejstvo dokazuje, da je ustrahovalni napad delo reakcije. Torej nikakor ni prišel ta atentat iz vrst antifašistov, marveč iz srede vedno istih agen tov provokaterjev.
Starejšemu slovenskemu odvetniku Goričanu dr. Medveščku so šovinisti razbili napisno desko in šli brskat v njegovo pisarno. Tudi njega so aretirali.
Slovensko knjigarno na goriš-kem korzu Verdi, št. 1, last Slovenca Budala, so šovinisti popol-
noma razbili. Demolirali so trgovino s sadjem Danila Stegovca v ulici sv. Ivana št. 7. Vdrli so v urad narodne imovine v ulici Morelli in strgali sliko Tita ter napadli celo vrsto trgovin in gostilen na Korzu in po drugih ulicah.
Tov. Francu Štefaniju so CLN-ovski tolovaji vzeli 2000 lir. Znanega slovenskega pisatelja in profesorja dr. Andreja Budala so na ulici napadli in ranili na glavi. Tržaška šovinistka Micheletti Nerina iz ulice Rossini št. 14, natakar restavracije »Alla Friulana« na Korzu Roosevelt in bivši dopisnik »Voce libera« Tadeucci so vdrli v mlekarno Zimic na Korzu in pretepli dve ženski. Prisotni civilni policist ni proti temu ničesar ukrenil. Posebno pa so se v razbojništvu odlikovali požigalec slovenskih vasi pri Črnomlju -fašist Stanta Memo, in sin lastnika restavracije »Al Trovatore«.
Nadaljne aretacije antifašistov
Zavezniška vojaška policija je ze). Zato so zahtevali od njega
okrog 18. ure ponovno preiskala Ljudski dom ter aretirala tajnico mestnega odbora SIALI tov. Živo Fornazarič-Beltramovo, tov. Mileno dr, Mozetičevo, tov. Marto Terčeljevo, ravnatelja »Saškega tednika« Bavdaža ter ravnatelja goriške podružnice »Primorskega dnevnika tov. Lutra.
Nihče pa ni aretiral goriškega dopisnika »Voce libera« Culliata, ki je napadel nekega fizično mnogo slabšega goriškega Italijana, politično popolnoma nezainteresiranega trgovca. Videli so ga namreč včasih sedeti slučajno v kavarni skupaj s Slovenci (mor da je imel z njimi poslovne zve-
izkaznico SIAU. Povedal je, da ne pripada tej organizaciji. Nasprotno — med dokumenti so mu našli kar italijansko trobojnico. A dopisnik »Voce libera« ga je navzlic temu tako neusmiljeno brutalno pretepel ter obrcal, da so se nad dejanjem zgražali prav italijanski šovinisti.
Goriške demokratične množice nočejo nikakor več dopuščati političnih manifestacij v spomin na dobo, ko je začelo usužnjevanje sončne Gorice. Svobodoljubno ljudstvo je z odločnim nastopom preprečilo vsako proslavo prvih korakov italijanskega suženjstva.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Operacije vojaške policije Na Ljudski dom
,/ViSja kultura"
italijanskih šovinistov ob pri'iki pogreba
tovariša Ladislava maraža
Vojaška policija je okrog 11.30 dopoldne skušala vdreti v poslopje Ljudskega doma. Ker pa ji ni uspelo z džipom podreti glavnih
vrat, ki so bila zaprta, so od zadaj vdrli v poslopje. Aretirali so tajnika okrožnega odbora SIAU za Goriško tov. Beltrama Julija
Prav nič človeško — nasprotno, naravnost zverinsko je bilo počenjanje goriških CLN-ovskih šovinistov, ko se je preteklo nedeljo vil veličasten pogreb nove
žrtve civilne policije v Gorici. Izpred bolnice v ulici Brigata Pavia je krenil sprevod s krsto in prišel pred kavarno Tomadin in Garibaldi. Tu sc je zbrala tolpa
f
CLN-avcev, dobro znanih fašistov, bivših pripadnikov in oficirjev fašistične formacije Mas in SS-ovcev. Ta drhal je začela vpričo inšpektorjev in agentov civilne policije obmetavati žalni sprevod s kamenjem, jajci in stolicami iz kavarne. Fašistična svojat je naskočila nosilce vencev m jih trgala. Šovinistična sodrga je z železnimi rokavicami tolkla po
Dva dni zaporedoma je napadala banda tolovajev prostore SIAU-ja v zapadni četrti na Kor-zu Verdi. Naposled jih je tekom pogreba demolirala. Delo ji je
Dne 11. avgusta okoli 10. ure, še pred pogrebnim sprevodom tov. Maraža, žrtve civilne policije, sem srečal pred kavarno Garibaldi, na Korzu Roosevelt, znanega tov. Čubeja, gostilničarja iz ulice Duca d’Aosta. Tekom pogovora so se nama približali nekateri šovinisti, ki so tam okoli v gručah čakali na naše ljudi. Eden izmed njih me je napadel in bil s pestjo po glavi in obrazu. Pritekli so še drugi in eden teh me je z vso silo brcnil v spodnji del hrbtenice, ki je vsa podpluta s krvj o.
Zbežal sem v svojo pisarno, ki je tam blizu — na Korzu Roosevelt št. 10-1.
Z dr. Rejo, ki me je prišel obiskat, sva gledala pogrebni sprevod in bila priča nekvalificiranega obnašanja italijanskih šovinistov, ki so s pločnikov sramotili naše ljudi z najgršimi izrazi, jih obmetavali s kamenjem in celo pljuvali na nje.
Občudovali smo naše ljudstvo, ki se je tako disciplinirano obnašalo in ni na vsa ta izzivanja reagiralo.
Po končanem sprevodu in ko so se ljudje več ali manj razšli (in tudi dr. Reja je že odrNl), sem zapazil, da italijanske gruče napadajo po ulici naše ljudi. Telefoniral sem na kvesturo m povedal kaj se mi je že zgodilo in da se znova zbirajo pred mojo pisarno sumljivi elementi, radi česar se ne čutim varnega. Prosil sem, naj mi pošljejo par policistov, da me spremijo domov. Službujoči inšpektor mi je obljubil, da pošlje takoj policijo. Čez nekaj časa se je res pripeljal policijski kamion s številnimi policisti, a le eden je prišel v pisarno, drugi so se odpeljali naprej. Povedal sem mu potrebno in šel z njim na ulico ter izrazil svoje začudenje, da so vsi drugi policisti odšli.
Vrnila sva se v pisarno, odkoder je policist telefoniral inšpektorju, naj po radiu pokličejo kamion, da pride po mene.
Čakala sva, a kamiona ni bilo od nikoder. S policistom sva šla spet na ulico in počakala, da sc prikaže avto. Medtem pa so se začeli od vseh strani zbirati faš:-sti, ki so začeli vpiti proti meni. Ko sem videl, da gredo proti meni, sem zopet stekel v mojo pisalno. Še prej pa je priletela v mene škatla s klorom, ki jo je vgla proti meni neka elegantna šovin' stka, ki je na vso moč vpila in me sramotila. Škatla s klorom je zadela levo ramo; bela masa se je razlila po novi obleki ter jo vso razjedla.
V prvo nadstropje, v pisarno, je prišel za menoj tudi policist. Takoj za nami je pritekel mlad človek, kakih 25 let in šel grozilno proti meni. Vprašal sem ga kaj hoče, a on je dvignil pest in šel proti meni. Tedaj sem prosil policista, naj me brani in spravi vsiljivca ven, a policist je ostal popolnoma miren in gledal, kako me drugi bije s pestmi po glavi. Zastonj sem prosil za pomoč in zahteval od policista, naj napadalca aretira ali ga vsaj identificira.
ljudeh, ki so bili v sprevodu, tako da so se nekateri onesvestili in obležali v krvi. Tolpa je imela posebno moč od zadaj, kjer so bile ženske v sprevodu. Civilna policija se je seveda zadržala popolnoma pasivno. Niti z mezincem ni trenila, da bi preprečila podla dejanja CLN-ovcev in niti zavezniška vojska ni storila ničesar.
olajšala civilna policija, ki je aretirala že prejšnjega dne našo stražo. Tolpa je v začetku tedna še vedno napadala. Tako je vdrla v razna zasebna stanovanja in ranila mnogo antifašistov.
Ostal sem s policistom v pisarni, potem ko je končno napadalec odšel in sem vrata zaklenil za seboj.
Policist je v pisarni zopet telefoniral po pomoč, ker je druhal silila v hišo. Nato se je policist odstranil, rekoč, da gre iskat pomoč na ulico... Medtem sem še sam telefoniral na policijo. Ko sem potem šel k vratom, da jih za policistom zaklenem, sem zapazil, da me je policist zaklenil in vzel ključ s seboj, katerega mi še danes ni vrnil.
Medtem sem slišal vedno hujše tuljenje v hišni veži in slišal, da hitijo ljudje po stopnicah. Telefoniral sem zopet na kvesturo in povedal, da je skrajna sila, ker mi razbijajo že vrata in vdirajo.
Vrata so se slednjič udala in velika skupina divje razburkanih ljudi je vdrla v pisarno, kjer so me začeli tolči s pestmi in me brcati. Tepli so me, ko sem ležal že na tleh. Na glavi in obrazu so mi prizadejali celo vrsto poškodb, da sem bil ves v krvi.
Iz tretjega nadstropja je prišel častnik AlS-a, kateremu sem malo prej telefoniral. Pred tem so se napadalci umaknili. Ko je imenovani častnik odšel, da pokliče šoferja, so se nekateri napadalci zopet vrnili in me na novo napadli. Pri tem sem dobil široko zevajočo rano nad levim očesom, radi katere mi je zdravnik nap-a-vil šive. Ko se je čez kako minuto zavezniški častnik vrnil in me našel vsegti v krvi, ni mogel verjeti, da so bili medtem napadalci v pisarni in me na novo tako obdelali.
Ker ni bilo od nikoder civilne policije, me je zavezniški časlnik peljal s svojim avtom vsega krvavečega domov. Vrat pisarne nismo mogli zapreti — tako so bila poškodovana.
Na ulici proti domu me je tlrhal glasno zasramovala in iz-žvižgavala.
♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Zahvala Gorice beli Ljubljani
Mestnemu odboru AFŽ
v LJUBLJANI
Okrožni odbor za soc. skrbstvo za Goriško se v imenu 364 otrok goriškega okrožja najiskreneje zahvaljuje za topel sprejem ob prihodu v našo Ljubljano.
Malčki so z veseljem sprejeli okrepčilo, ki ste jim ga nudili, saj so bili večina že od ranega jutra na poti in od dolge vožnje res utrujeni. Vaše darilo nas jc vse prijetno presenetilo, saj ste s tem izkazali ljubezen ne samo do naših malih, temveč do vseh onih, ki še danes trpimo v coni A pod nasilstvom neofašizma.
Preko vaših toplih rok sme začutili domovino, ono domovino, ki ima kruha za vse, ki pa polaga glavno skrb na ono, kar nam je najdražje, na našo mladino.
Da pa je naša deca te ljubezni vredna, se lahko prepričate sami. Stopite do njih in čuli boste povest o požganem Komnu, o internacijah, taboriščih, o ranjencih in borcih, o neštetih grozotah, ki so vtisnile neizbrisen pečat v nežne
dušice. Zato so naši otroci nervozni, slabotni, potrebni oddiha.
V zdravem Kamniškem ozračju se bodo ob dobri hrani gotovo popravili, saj so bili že prvi večer pogoščeni s potico.
Rada bi, da bi mogle brati zahvalo za vašo skrb v očen naših težko preizkušenih mater, kar bi vam bilo gotovo najvišja oidolži-tev.
Primorskim brigadam na progi
Brčko-Bano vici
Žene, zbrane na okrajni seji vseh krajevnih dopisničarjev, vam dragi borci v boju in delu pošiljamo najiskrenejše pozdrave.
Stalno nas zanima časopisje, ki prinaša vesti iz proge Brčko-Ba-noviči. Preponosne smo na našo mladino in čestokrat nam solze zalijejo oči, ko se spominjamo na vas, ki vam ni primere v svetu.
Ko mi tu v coni A J. K. še bijemo boj za svobodo, ko še prelivajo kri naši sinovi in možje po
Podprli smo našo delegacijo
Tudi naša vas je vzplamtela v pričakovanju zasedanja mirovne konference. Že več dni visijo jugoslovanske zastave z rdečo zvezdo raz oken vseh hiš. 25. t. m. smo uprizorili protestno zborovanje, na katerem je tov. Vera prikazala zbranim vaščanom zgodovinske dneve, ki jih preživljamo ter pribila, da krivičnih mej primorsko ljudstvo ne bo nikoli sprejelo.
Med navdušenim prepevanjem partizanskih pesmi in godbo na čelu je krenila povorka po vasi ter se razšla šele v poznih večernih urah. Domači godbeni krožek je priredil naši borbeni mladini kratek zabavni večer.
Miren pri Gorici
I spela prireditev
Izobraževalno društvo iz Mirna je uprizorilo preteklo nedeljo Bevkovo dramo Kajn. Prostrano dvorišče gostilne Beltram je bilo natrpano občinstva, ki je z zanimanjem sledilo napetim prizorom. Pretresljive slike drame so zbudile pri vseh navzočih bridke spomine na dobo fašističnega terorja in mislimo, da ni bilo udeleženca, ki bi sc ne hotel še žrtvovati in se še boriti, samo, da bi se nikoli več ne znašel v tistih obupnih razmerah. Mirenski igralci so s predvajanjem te drame pokazali, da so zmožni dobro podati tudi težja dela in to jim je zaenkrat uspelo. Nastopil je tudi znani pevski oktet, kateri je brezhibno podal nekaj partizanskih in narodnih pesmi. Igralska in pevska skupina obiščeta Mozirje, kjer so Mirenci v času prve svetovne vojne kot begunci živeli in delali v tamkajšnji tovarni. Danes nastopita skupini v Celju.
Rihemberk
Nismo jih pozabili
Ne, nismo jih pozabili. Čeravno srno sami reveži in imamo požgane domove smo se tudi mi postavili odločno na stran stavkujočih delavcev in smo jim po naših močeh priskočili na pomoč. Zbrali smo za 1630 kg raznega živeža in 10152 lir v denarju. Pri nabiralni akciji se je zlasti odlikovala naša mladina in žene.
Mi vemo —- saj smb občutili na lastni koži — kako težka je borba za naše pravice. Zato smo in če bo treba bomo še v bodoče pomagali delavstvu v mestih, ki se tako odločno bori proti reakciji in vsem ostankom fašizma.
mestnih ulicah, ko C.P., sestavljena iz slov. domb., četnikov in italijanskih fašistov, pretepa našo mladino, se tam v Jugoslaviji gradi in obnavlja.
Ob teh zgodovinskih dneh, ko se na konferenci v Parizu tov. Kardelj bije za pravice primorskega ljudstva, vam me žene ‘n matere obljubljamo, da bomo storile vse, kakor v času borbe in podprle mladino, ki je ostala doma, da stremo zadnje ostanke fašizma v okviru CLN, ki ponovno dviga glavo in rovari proti mirnemu ljudstvu.
Nikdar ne bomo pristale na to, da se bodo' za zeleno mizo postavljale krivične črte v škodo celokupnega naroda. Branile bomo naše pravice, tesno povezane v SIAU za končno priključitev vse Primorske, s Trstom vred, k materi Jugoslaviji.
Žene mirenskega okraja.
Poleg pozdravov raznih organizacij so poslali tudi antifašisti iz Kanala posebno prisrčno pismo s pozdravi, katerega radi pomanjkanja prostora, žal, ne moremo priobčiti.
Sprejem druge skupine otrok v počitniško kolonijo
Takoj po odhodu prve skupine otrok iz kolonije so se naši Brici in posebno mladina pripravljali na sprejem druge skupine. Briško ljudstvo se vedno bolj zaveda, da je našim malčkom vedno bolj potrebno nuditi delovno pomoč. V nedeljo so odhajali, a že drugi dan so se zbrali mladinci in mladinke, ki so s pranjem in šivanjem napravili 161 delovnih ur. Naslednjega dne se je spet udeležilo dela 22 mladink in mladincev. 10 mladink iz Kojskega se je že ob 5. uri zjutraj lotilo pranja 60 odej, tako, da je tega dne koj-ščanska mladina napravila 70 delovnih ur. Enako požrtvovalna se je izkazala mladina iz Vipolž, ki je opravila razna dela in za to porabila 69 delovnih ur. Mladina in drugo prebivalstvo se je pripravljalo na sprejem otrok. Hiteli so z delom in pripravami, a skupina otrok je dospela mnogo preje kot se je mislilo. Ótroci so bili utrujeni, zato so šli kmalu k počitku in je vsled tega sprejem odpadel. Domači gospod župnik je pa vseeno otroke pozdravil, šel je po sobah in jim je s kratkim nagovorom izrekel dobrodošlico. Poleg malih Tržačanov so v skupini tudi otroci iz Krmina, ki prepevajo partizanske pesmi ter navdušeno vzklikajo maršalu Titu, kar prav radi poslušamo, saj smo Slovenci in Furlani v eni liniji na antifašističnem polju.
Preteklo sredo je prispelo 14 ■šmartencev, fantov in deklet, ki so se lotili dela v koloniji. Mladim pionirjem želimo prijetno bivanje v naši sredi.
Ko rana
Pogreb padlega letalca
12. t. m. se je prebivalstvo Brd v velikem številu udeležilo pogreba poročnika jugoslovanskega letalstva tov. Simšiča Damjana iz naše vasi, ki se je ponesrečil z letalom v Petrogradu (Vojvodina). Starši so prepeljali truplo v domačo vas in 2000 ljudi se je poslovilo na zadnji poti od priljubljenega domačina. Vse vasi Brd so poslale vence. Domači pevski zbor je zapel ganljive ža-lostinke. Ob odprtem grobu se je poslovilo od junaškega borca več govornikov. Tov. Venturini je prikazal pokojnika kot zgled vojaka, ki se je boril za osvoboditev domovine in s tem še posebno ljubljenih Brd. Ob navzočnosti vseh prisotnih se je zaobljubil, da ne bodo odnehali preje, dokler se ne uresničijo naše želje, do-
kler ne bodo vsi naši padli tovariši počivali v osvobojeni zemlji. Nato je povzel besedo pokojnikov sobojevnik - vaščan, ki je o-risal pok. Damjana kot vzgledne-ga borca in voditelja, ki naj ostane mladini in vsemu ljudstvu iz Brd za vzor. Spregovoril je še tov. Srečko, nakar so se množice razšle na svoje domove.
Kanal
Pomoč antifašistom v zaporu
Na stotine se že štejejo antifašisti, ki so v zaporih. Saj so bili skoro vsi naši aktivisti okraja ravnotako deležni dobrot zamreženih oken. In zakaj? Ker so se odločno postavili na stališče, da je potrebno izbojevati pravice, k: se nam odrekajo. Evo. vam vasi, ki so priskočile na pomoč; Mala vas Bodrež, ki je bila skoraj popolnoma razdejana po bombardi ranju, je darovala v ta namen lir 587, Ušnik lir 250, 14 kg moRc, 10 jajc in 4 kg fižola, Rute lir 400, Potravno lir 130, Čiginj in Mo-drejce lir 1000 in 15 jajc, Morsko lir 265 in 12 jajc, Kostanjevica lir 200, Gorenjavas lir 200, v mali vasici Ajba pri Kanalu pa so bivši partizani nabrali lir 1000, ostali vaščani pa lir 200.
Avče
Snežnica
Kakor običajno se je tudi letos udeležila našega praznika velika množica ljudi. Po slovesni procesiji Nad Avčem so prisostvovali domačini in tujci prireditvi, ki se je vršila na trgu sredi vasi. Vse točke sporeda so bile dobro podane in so žele zasluženo pohvalo. Posebno jih je zabaval tovariš iz Trsta, ki je prednašal humoristično politično revijo zabavljic na tržaško vprašanje, kar je vzbudilo veliko smeha in odobravanja.
Kobarid
Množična zborovanja
Odkar je odpotovala jugoslovanska delegacija na mirovno konferenco se vršijo po Kobariš kem množična zborovanja. V nedeljo 4. t. m. so bila zborovanja v Volarjih, Kamnem in Bor j ani. V Kredu ob Nadiži se je vršila velika kulturna prireditev, na katero je prihitelo ljudstvo iz bljiž-njih in daljnih vasi. Z uspehom sta sodelovali društvi »Nadiža« iz Kreda in »Planinka« iz Livka. Nastopil je tudi član slavnega Kosovelovega zbora tov. Nace Hrast. Ob koncu prireditve je vse ljudstvo zapelo mogočno »Pesem o svobodi« in »Hej Slovani«. Tov. Kardelju je bila odposlana borbena resolucija, enako tudi mirovni konferenci v Pariz. Okrog 500-glava množica se je uvrstila v povorko, ki je z zastavami na čelu in pesmijo obšla vso vas. Vzklikalo se je slavni Jugoslovanski armadi, osvoboditeljici Trsta in Gorice, mesta ki morajo pripadati skupni domovini Jugoslaviji. Tudi v Starem selu je prišlo do manifestacij.
Protesti proti pisanju
„G!asa zaveznikov"
Na množičnih zborovanjih je ljudstvo ostro obsojalo pisanje poluradnega glasila »Glas zaveznikov«, ki je v svoji štev. 345 z dne 2. avgusta t. 1. pisal v zvezi z napadom na vojaški zavezniški avtomobil, kot da so LIkve, kjer je bil izvršen napad, pri Kobaridu. S tem se je hotelo prikazati v slabi luči prebivalstvo kobariškega okraja. Kakor pa je vsem znano, se nahajajo Ukve na po dročju Trbiža, v Videmski pokrajini. Pri nas ni bilo do danes nikakršnih napadov na vojaške avtomobile. Pač pa moramo zabeležiti več roparskih napadov na potnike in kmetovalce, ki so jih napadli in izropali banditi iz videmske pokrajine.
Napad rta seapadno četrt SIAU
Pismo starega Goričana odvetnika Medveščka
GLAS IZ MESTA IN Z DEŽELE
Kromherg	Kojsko
Staroselo pri Kobaridu
Manifestirali
smo za Jugoslavijo
Na predvečer odhoda jugoslovanske delegacije v Pariz so zagoreli številni kresovi po naših hribih in dolinah. Okrog kresov so se zbrale množice, petje je odmevalo med robovi Matajurja, Mije in Stola. Vzklikanja in borbenih parol ni bilo ne konca ne kraja. Velikemu navdušenju so se pridružili prav vsi, od pionirčkov pa do starčkov. Ko so kresovi u-gasnili se je razvila povorka, ki je obšla vas ter se med prepevanjem koračnic in ponovnim vzklikanjem našim velikim voditeljem, IV. Armiji, Gorici in Trstu je polagoma pozno v noč razšla.
Bovec
Počitniška kolonija v Čezsoči
Preteklo nedeljo je prva skupina otrok zapustila počitniško kolonijo in se vrnila na svoje domove. Otroci, ki so očividno dobro zgledali in so pridobili na zdravju, so se kar težko ločili od našega kraja. Ljudje so jih obdarili z zavoji hrane, otroci so se jim zahvalili ter jim klicali: Se bomo še vrnili! Druga skupina 52 otrok je prispela iz Trsta in šteje 52 pionirčkov.
Ples na odprtem
Zveza primorskih partizanov je priredila 4. t. m. ples na odprtem, katerega čisti dobiček je šel v dobrodelne namene. Seveda nam je tudi tokrat civilna policija delala nepotrebne sitnosti. Aretirala je dva tovariša Furlana, ki delata pri obnovi v Čezsoči. Prepovedala je tudi petje z vzrokom, da morajo imeti za to posebno dovoljenje. Kaj res mislijo, da ima Mussolinijev duh še moč nad njimi?
Rabelj
Težka b >rba
zavednih Slovencev
Gospodarsko in politično življenje postaja v naših krajih vsak dan hujše. Po aretaciji zaslužnih tovarišev, znanih antifašistov so začeli italijanski šovinisti vedno bolj zatirati slovenske in italijanske antifašiste.
Grožnje in hujskajoči lepaki so na dnevnem redu. Rudarji iz Loga so vsled tega napisali odločno resolucijo, naslovljena na ves napredni svet, v kateri pravijo-»Prebivalstvo iz Loške, kakor tudi delno iz Soške doline je v gospodarskem oziru popolnoma odvisno od rudnika v Rablju. Naši kraji so popolnoma pasivni, pridelki so pičli in ne zadostujejo za domačo prehrano. Edini vir dohodkov je rudnik, ki je za nas življenjskega pomena. Tam so delali od pamtiveka naši očetje in dedje. Trditi smemo, da od samega pričetka obstoja rabeljskega rudnika smo delali izključno le delavci iz Loške in Bovške doli ne. Samo po letu 1920 so zavzemali Italijani lahke posle pri rudniku. Francoska črta bi prepustila naš edini dohod in našo življenjsko pot Italiji. To bi nas uničilo in o tem govorijo šovinistični lepaki, ki jih trosijo neofaš-sti — naši stari, nepoboljšljivi zatiralci — med nami«.
Vse primorsko ljudstvo naj vč kakšno zatiranje se vrši nad na mi. Najboljši borci za našo svobodo so v zaporih; ljudstvo naših dolin pa vidi samo v pravični rešitvi našega vprašanja svojo pravo svobodo in zato zahteva priključitev k Jugoslaviji, ki jih bo znala ščititi in zagotoviti mir in urejeno življenje.
^iskoom sklad ».(Sosfecga lcdmka!“
Naznanite fašiste
Splošni ukaz št. 53 ZVU določa kaznovanje za fašistične zločine, izvršene pred 8. 9. 1943. Gre za vse fašistične zločine proti ljudskim svoboščinam, proti antifašistom in njihovi lastnini ter za vsa izvršena nasilja prot; osebam in antifašističnim ustanovam. Naznaniti je treba vse one, ki so organizirali fašistične skva-dre, ki so povzročili ali vodili državni udar 3. januarja 1925. in one ki so kasneje z znatnimi dejanji pripomogli, da se je vzdržal fašizem. Vedeti morate, da so bila preklicana vsa zastaranja fašističnih zločinov in vse amnestije, ki jih je izdal fašistični režim za te zločine.
Tudi dejstvo, da ni bil splošni ukaz št. 53 javno proglašen, ne sme ovirati vseh onih, ki pričakujejo zadoščenje za mučenje, trpinčenje in nasilje po fašističnih zločincih za časa njih terorja in zatiranja.
O tem obveščamo javnost in opozarjamo na splošni ukaz št. 53, da ga vsi antifašisti preučijo, da bodo lahko nastopili proti fašističnim zločincem.
Naznanite po vaših antifašističnih organizacijah zlorabe, nasilja in škodo, ki ste jih utrpeli.
Ne dajte miru fašistom, ki se skušajo pod krinko samozvane »obrambe italijanstva« opomoči, da bi zopet gospodovali, kakor so poslednjih 25 let.
Naj vas pri tem ne obvladajo neutemeljena čustva odpuščanja. Kaznovanje fašističnih zločincev je osnovna stran v obrambi delavskih množic in neobhodni pogoji za ustanovitev demokratične fronte vseh protifašistov.
OBVESTILO
Kakor znano, je Zavezniška Vojaška Uprava pooblastila izplačevanje prispevkov, do dveh tretjin stroškov, za pogozdovanje neobdelanih zemljišč in gorskih pobočij, a pod pogojem, da to pogozdovanje vodi in kontrolira pristojno Gozdno poveljstvo.
Za dosego te podpore naj prizadeti vložijo, tekom meseca avgusta, prošnjo na poveljstvo gozdnega odseka civilne policije. V prošnji naj bo na kratko opisano zemljišče, katero prizadeti namerava posaditi, z označbo površine. Načrt bo izdelal Gozdni urad na državne stroške.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦
Dodatue živilske nakaznice
za brezposelne
Urad za delo v Gorici sporoča vsem brezposelnim, da je Urad za prehrano v Gorici izdal posebne živilske nakaznice za nabavo živil po uradnih cenah.
Te nakaznice bodo razdeljevali občinski prehranjevalni uradi brezposelnim, ki so v posesti zelene izkaznice o brezposelnosti m bodo vložili prošnjo do 7. septembra t. L
Prošnja, pisana na navadnem papirju, bo naslovljena na občinski Urad za prehrano in bo morala vsebovati osebne podatke prosilca in št. navadne živilske nakaznice istega. Ta prošnja bo morala, preden bo vložena na občinski urad za prehrano, biti potrjena po Posredovalnici za delo iz okraja, v katerem ima prosilec bivališče in kjer je vpisan kot brezposeln.
Za morebitna pojasnila, naj se prizadeti obrnejo na Urad za
delo.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Prekinitev sprejemanje prošenj
gumijastih plaščev
Okrožno kmetijsko nadzorni-štvo poroča:
Z ozirom na okolnost, da se zaradi številnih še nerešenih prošenj za nakazanje gumijastih plaščev predvideva, da bo treba še
mnogo časa, če se bo hotelo zadovoljiti prošnjam kmetovalcev, se prekine nadalnje sprejemanje prošenj.
Datum zopetnega sprejemanja prošenj se bo sporočil potom tiska.
Kdo jo »idol letalski model?
V četrtek, 15. t. m. je tovariš Ferfolja Rado iz Štandreža spustil iz mirenskega letališča model letala, ki se je dvignil na 1000 metrov višine in po 10 minutah izginil izpred oči.
Kdor bi o tem kaj vedel ali našel malo letalo, naj javi na mestni odbor Mladine, Gorica.
DAROVI
Udruženje za bivše politične preganjance v Gorici je darovalo znesek lir 6000 za aretirance, ki se
nahajajo v goriških zaporih.
* * ♦
Tov. Hvalica Ivan iz Kanala, ker se ni mogel udeležiti zadnje velike manifestacije v Gorici, v znak solidarnosti, daruje 100 lir za sirote padlih; istotako za »našega dijaka« 100 lir.
Darovalcem najlepša hvala. Posnemajte jih!
Za tiskovni sklad „ Soškega tednika “
so darovali:
Tov. Markič Marija iz kanalskega okraja L.	25.—
Tov. Kogoj Amalija iz kanalskega okraja	»	25.—
Tov. Gabršček Ivan iz Čiginja ....	»	100.—
Tov. Hvalica Ivan iz
Kanala............»	100.—
Tov. Bandel J. cvetličar v Gorici ...»	1.000.—
Skupaj L. 1.250.— Vsem darovalcem srčna hvala!
Drobne novice
*	Mussolinijevo truplo so našli ter zaprli več oseb, ki so bile soudeležene pri kradnji njegovega trupla iz pokopališča v Milanu. Truplo so našli v samostanu Sant’ Angelo v Milanu. Patra Zucca je policija aretirala.
*	Generalni tajnik ZN Trygve Lie in generalni tajnik UNRRE La Guardia sta dospela na letališče v New York.
*	Parlamentarna skupina vafdi-stične stranke Al Kotla zahteva popolno evakuacijo Egipta v e-nem letu.
*	300.000 Belorusov, ki so jih Nemci deportirali, se je vrnilo v domovino. Vsak deportiranec je ob osvoboditvi dobil 1000 rublov, pozneje so jim dodelili zemljišče ter jim dali na razpolago stanovanje po mestih in vaseh.
*	Grška vlada ni pripravljena razpravljati o predlogu ^a preložitev plebiscita o povratku kralja Jurija. Plebiscit se bo vršil na vsak način 1. septembra t. 1.
*	Na Siciliji in v Puljah je pr:-šlo do krvavega spopada med policijo in poljedelskimi delavci, ki so protestirali proti odklonitvi lastnikov, da bi zaposlili določeno število brezposelnih delavcev, kakor je bilo dogovorjeno.
*	Znanega tržaškega škofa Santina je Vatikan odlikoval. Poleg fašističnih kolajn je prejel sedaj še od sv. Stolice imenovanje »Assistente al Soglio e Conte Romano«. Mi se temu ne čudimo. Prav gotovo si je vsa ta odlikovanja »pošteno« zaslužil.
*	Prebivalci Švedske opazujejo že več časa čudne izstrelke, ki švigajo po zraku. Te dni je eden izmed teh izstrelkov (raketa ali kaj podobnega) padel v neko tamkajšnje močvirje.
*	35 bivših političnih internirancev iz Jugoslavije se je te dni vrnilo v Benetke.
MIHA KLINAR:
Pismo borca iz bolnice
Draga mama!
Malo sem bolan.
V bolnici ležim, a nisem sam.
Obiskale so nas
danes tovarišice z Brd, prinesle sadja so, dehtečih rož,
da kakor vrt je naša soba. Iz naših src je zginila tesnoba.
Pripovedovale so nam vsè, kako živč, nas spraševale, kdaj vrne naša vojska se prek sinje Soče.
Veš, mama, ljudstvo tam le našo svojo vojsko v Brda hoče!
Srce
je pilo kakor vino besede tovarišic.
Na mah je z lic bledica mi splahnela.
Kot breskvin sad so lica zažarela.
Saj veš, beseda naša zame je zdravilo in zdravje
se takoj je povrnilo.
Kot pesem
je beseda naših Brd!
Ko so odšle,
sem ves čas mislil nanje, bodočnost svetlo gledale so sanje, ko v svetu vsem bo zmagala pravica...
mmmmmmrsmmmmmmmmmmmmmmmmrwmmmm

Slika Spesa, Mac Nella in Molotova
na konferenci
v
Začetek seje. Vsi odposlanci so zasedli svoje prostore, samo Byr-nes ne. Sploh je on eden izmed delegatov, ki so najbolj vidni. Vzravnan, premika le glavo na vse strani in očividno je, da bi njegov pogled rad objel vsak do-godljaj. Pred njim sedi »enfant terrible« (grozni otrok) konference, njegov prijatelj dr. Evatt, avstralski zunanji minister. Byrnes je rožnate barve, kot vse delikatne osebe, ki se dobro hranijo. Ima navado poslušati govore na konferenci z navidezno mirnostjo in nepremičnostjo ter si drži pod-bredek oprt na dlani roke. To pa ni nepremičnost tradicionalnega diplomata, ker ni v njej običaj-
nega nasmeška. Kadar mu je na zasedanjih dolgčas, se poda v dvorano, kjer se vedno nahaja kak član delegacije, nato se kmalu vrne. Če pa se seja vleče do neskončnosti, začne delati čačke na papirju. Njegova bela, dolga roka riše geometrične oblike z debelim barvnim svinčnikom. Medtem ko to dela, pogleda bežno na predsednika Belgijca Spaa-ka. Pri tem se pa ne vede kot šo-larček, ki so ga zasačili pri čečkanju, marveč kakor marljiv učenec, ki si vzame nebo za pričo, seveda takšno nebo, kakršno si predstavljajo zelo resne in odlične osebe kot so »businessmen« (trgovci).
Sedaj p.o odhodu Attleeja in dokler ni še Bevina, vodi Mac Neil angleško odposlanstvo. At-tlee je imel navado poslušati go vornike na tak način, kakor da bi molil. Glavo je imel prav dol, na prsih in njegov izraz je bil kakor globoko svet. Med vsemi delegati je delal baš Attlee najmanj hrupa. Toda ravno ta njegova nepremičnost je bila vzrok, da so tu pa tam obrnili pozornost nanj. Igračkal se je z naočniki — sicer zelo previdno - ter jih obračal na vse strani, jih vrtel in pri tem je imel resen obraz starega džentle-mena. Mac Neil je povsem drugačen. Ima živ in jasen pogled. Je še mlad — ima približno štirideset let. Ime ga razodeva, da je Škot in on se s tem rad podrži. Da je Škot, je pokazal na vseh kongresih in tudi v trenutku, ko so bili na razpravah duhovi zelo
Priprostost
Tako v komisiji kot v skupščini odposlancev je Molotov vedno veder, nič ga ne spravi iz ravnotežja. Je sicer srednje visokosti, a izgloda manjši kot je v resnici ta predstavnik najbolj demokratične in najnaprednejše dr žave na svetu ter je tudi po obleki najbolj skromen od vseh.
Zavoljo njegove suknje s tremi gumbi besedičijo hudobni jeziki, da izgloda Molotov kot burekrat.
V resnici pa se nam zdi, da je »delegat sovjetov« - kakor ga ime nuje Evatt — po svoji zunanjosti najbolj podoben kakemu vsemi liščnemu profesorju, ki vneto misli in skrbi za človeštvo ter vljudno govori o njem. Sploh je Molotov med vsemi adposlanci najbolj jasen, kristalno čist, loja'en in pošten ter iskren. V svoj: odkritosrčnosti ne zaide nikdar v praz ne govorance in ne išče zgolj
razgreti. Je pa tudi najelegantncj-ši izmed vseh odposlancev, ♦orej novi Eden v mednarodni diplomaciji, z edino razliko, da je Mac Neil atletske konstitucije in povrhu še malce bolj popularen kot Eden, ki je konzervatiVec. Mac Neil ne zamudi prilike, ki se mu nudi, da do dna spozna Pariz leta 1946. Tudi najbolj razgibane seje, kot so bile v komisijah za poslovnik, ga niso ovirale, tako da je vseeno obiskal vsa razvedrilna atočišča na Montmartru.
Dopisnik Daily Heralda je povedal, da pozna Mac Neil do pičice vse tajne angleške spodnje zbornice. Kdo ve, če pozna enako dobro tajnosti cnaindvajsetori-ce? Do sedaj je sijajno uspel le v pripravljanju kompromisov, ki se pri njem začenjajo po navadi s smehljajem na ustih.
Molotova
učinkovitih govorov. Pa saj govori le redkokdaj. Kadar prav mora nastopiti, govori z neiz prosno logiko. Njegov govor je nanizan iz točk, ki osvetljujejo problem iz pozitivne in negativne strani. Kakor zna Molotov gladko odbiti gotove točke, tako se postavi v bran konstruktivnih in urejenih predlogov. Govori brez mahanja in posluša vse pozorno nepremično. Tu pa tam si kaj zabeleži, a večinoma je Višinski vedno z njim in zato vzame tà zapiske za Molotova. Če se Molo tov drži na smehljaj, potem se Višinski smeje in govori kar ognjevito in prepričevalno. Molotov in Višinski sta, kot rečeno, vedno skupaj - neločljiva.' Na zborovanjih ni nikoli opaziti, da bi bil sam eden ali drugi in sploh ne zapustita dvorane niti za hip, v razliko z drugimi.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, ^Ljudski dont“ pritličje — Izdaja lista je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: ^Primorski dnevnik"