VIRI:
-	Predlogi za obnovo in muzejsko predstavite/- PMerSnikoiv domačije študentov 4. letnika v šolskem leiii 1993/94 Oddelka za liiKA nu FF v Ljubljani:
-	Željko Berlič,
-	Andreja Grom,
-	Sandra Habjanič,
-	Marija Hameršak,
SUMMARY
Proposal for the Renovation and Museum Presentation of the PleterSnik Homestead
Damjana Žbontar, Andreja Groin
Villagers of Pišecshave decided that hy hill of 199-1 they would organize and prepare for public exhibit memorial rooms of Slavicisl and classical philologist Maks Pleteršnik in his renovated ancestral home, thus paying homage to the centenary of [lit: publication of his German-Slovene Dictionary which was published in 1894 On the initiative of Pišece inhabitants senior .students of the Department of Elhnolqgy and Cultural Anthropology at the Faculty of Arts and Letters in Ljubljana visited Pisece twice ¿luring the 1993/94 school year. Accompanied by Dr. Janez Bogataj
-	Kataiina Hergold,
-	Nuiitsu Konesliibo,
-	Bojana Rogina,
-	Peter Simonic,
-	Ciriki Strumbelj, Vladku Trontelj,
-	Damjana Zbontar.
and Viio Ilazler, they closely examined the house and adjoining (arm buildings, sketched and took photographs of buildings as well as their inventory As pari of their obligatory work for the subjects Ethnological Preservation and Ethnological Museology, they composed a proposal for an elaboration on the preservation and museological presentation of Maks Pletersnik's homestead Furthermore, they added numerous proposals oh how to present Pisece and its surroundings culturally as well as touristi-cally. The project is supervised by the Tourist Society of Pisece and by its inhabitants, either directly or indirectly through institutions such as the local school and church. The first part of the project restoration of the homestead, was finished in September 1993 when villagers of Pisece organized festivities celebrating the seventieth annivc-rsary ofMaks Pletersnik's death, opened an exhibit featuring his life and work in the local sehoolhouse, newly roofed Pletersnik's home, cleaned tip its surroundings, blessed the renovated chapel and prepared a commemoration by Pletersnik's grave in the Pisece graveyard
Samo Klemencic (Baldus) ___________udk77L39
FOTOGRAFSKI ALBUMI KOT ZGODOVINSKI IN ETNOLOŠKI VIR
Pelo študentov je pogosto neopaženo ali celo podcenjeno. Številne kvalitetne seminarske (oz. proseminar-ske) naloge ležijo na zaprašen/Vi policah, nc da bi jih kdorkoli, z izjemo mentorjev, sploh kdaj imel v rokah. Nekateri menijo, da so te naloge preveč nestrokovne, površne in da se zanje ne splača izgubljati časa; zanimive so jim lahko kveČjem diplomske naloge ali doktorske disertacije. Se veda pa vsakdo, ki je že kdaj bral kajišnu izvrstno seminarsko nalogo, ve, da je le-ta lahko celo veliko bolj zanimiva od marsikatere suhoparne diplomske naloge. K boljšemu poznavanju oz. vrednotenju truda študentov-etnologov lahko pripomore predvsem doslednejše in podrobnejše Informiranje o njihovih prizadevanjih, delu in izsledkih. V ta namen služi tudi pričujoči prispevek.
"Fotografski albumi kot zgodovinski in etnološki vir" je okvirni naslov proseminarskih nalog, ki jih morajo študentje 1. letnika pod mentorstvom prof. dr. Slavka Kremenška napisati pri predmetu Etnologija in zgodovina za študijski) leto 1993/94. ( Do 25. 7.. ko je bil sestavljen ta prispevek, je bilo oddanih le devet nalog.) Kot pove že naslov, je v ospredje postavljena sporočilnost fotografij kol vira informacij za etnološko raziskovanje; ker pa fotografije same ponavadi ne omogočajo globljega spoznanja, morajo biti v
raziskovanje vključeni tucll pripovedovalci, dodatna literatura, ipd. Študentje se zastavljenih problemov lotevajo na različne načine, kar je pogojeno tudi z mnogovrstno tematiko posameznih nalog, V grobem bi se dalo naloge razvrstiti v štiri skupine:
-	tiste, ki se ukvarjajo s pojavi, ki tako ali drugače vplivajo na življenje določenih ljudi;
-	tiste, ki se ubadajo z neko (bolj ali manj zaprto) skupnostjo krvno nepovezanih ljudi in njihovim delovanjem:
-	tiste, ki prikazujejo življenje ljudi neke krvno-sorod-slvene skupine v daljšem časovnem obdobju (rodovnik več generac ij določene družine);
-	in tiste, ki se omejujejo na podroben prikaz in analizo le ene osebe ter njenega vpliva na okolico.
Za boljšo ponazoritev bi bilo pametno podati kratek oris vsake od devetih oddanih proseminarskih nalog:
Jana Apih,
ŽENSKA MEŠČANSKA MODA V OBDOBJU 1900-1940
S pomočjo fotografij iz albuma svoje stare matere, Vide Grahor. skuša Jana predstaviti razvoj in spremembe v ženski meščanski modi v prvih štirih desetletjih tega stoletja. Glede
24
GLASNIK SED 34/1994, St. 3
Oblačilna kultura vSp. ¡Utajah pod Premom teta 1902!.
pa io, da Vidu Grahor izhaja iz višjega srednjega sloja, da se je vedno gibala v "višjih" krogih in da denarja v družim ni primanjkovalo, je lahko dokaj dobro sledila novim modnim trendom, Zaradi visokega standarda si je njena družina lahko privoščila tudi pogosto fotografiranje in tako je nastalo bogato fotografsko gradivo, ki je z ustreznim komentarjem predstavljeno v nalogi. Poleg fotografij in pogovorov s staro materjo so Jani kot pomemben vir služile nekatere revije (¿ena in dom, Ženski svet, Slovenka), ki so izhajale v omenjenem časovnem obdobju. Uporaba in primerjava teh dodatnih virov predstavlja znaien doprinos h kvaliteti naloge
Samo delo je vsebinsko razdeljeno na dve glavni poglavji. V prvem je na kratko predstavljen življenjepis Vide Grahor, v drugem (dosti bolj obsežnem) poglavju s številnimi podpoglavji pa so v ospredju fotografije in njihova
interpretacija. Vsako podpoglavje zajema krajše časovno obdobje: 1900-10,1910-20,1920,•1920-25,1925-28, ¡928-30, 1930-35 in 1935-40, Za grob oris razvoja in spreminjanja ženske mode v letih 1900-1940 bi bilo najbolje citirati odstavek iz zaključka naloge: "V začetku stoletja je moda narekovala dolge, nepraktične obleke s stezniki. Zaradi domnevne škodljivosti steznika seje v letih od 1910 do 1920 moda korenito spremenila. Stezniki so bili pozabljeni in dolge, široke obleke so se morale umakniti krajšim tei preprostejšim. Leta 1920-1930 so bila v stilu oblek z nizkim pasom, bogatimi volani in piisejem in do kolen segajočih kril. Moda je delovala lahkotno in sproščeno. Ženske so se postrigle na "bubi" frizuro in nosile oprijete slamnike Z nastopom novega desetletja je razigranost Charleston mode izginila in nastopilo je obdobje elegantnih daljših oblek V modo je prišlo poudarjanje ženskih oblik z oprijetimi in Spodaj zvončasto krojenimi oblekami. V zimskem času pa so se vse dame zavijale v razkošne, tople kožuhe."
Barbara Šterbenc, UTOSTROJSKI AVTO-RALLYJI
Komisija za rekreacijo pri tovarni industrijske opreme Litostroj je z organizacijo rallyjev začela leta 1971, Rallyji niso bili tekmovalnega značaja; namenjeni so bili rekreaciji in razvedrilu litostrojskih delavcev. Večina jih je vodila na Češko (počitniško naselje Ciervena pri Milevskem), v Split in Poreč. Potekali so najmanj dvakrat na leto, pred in po turistični sezoni. Ker so bili organizirani preko sindikata, so bili ti izleti poceni; nekaj časa je del stroškov kril celo Renault, vendar so se v tem primeru rallyjev lahko udeležili le vozniki Renaultovih vozil. Rallyje je odlikovala trdna organizacija: proga in postanki SO bili vnaprej določeni, na cilju je bilo poskrbljeno za hrano, prenočišče, družabne igre idr:
O dveh takšnih večdnevnih rallyjih podrobneje govori Barbarina naloga. Leta 1971 se je avto-iallyja v Split udeležil njen oče, leta 1972 pa se mu je pri vožnji na Češko pridružila še njena mati. Tako je po njunih pripovedovanjih (in po pripovedovanjih Milana Vidmarja, glavnega organizatorja rallyjev) uspela predstaviti eno od dejavnosti litostrojskega sindikata. Dodatne informacije je dobila še v več številkah časopisa Litostroj, ki ga je tovarna izdajala v letih 1970-76. (Iz teh časopisov je uporabila dve fotografiji in en članek, saj fotografskega materiala iz družinskega albuma ni ravno veliko.)
Na obisku v Benetkah leta 1924.
Itally leta 1971.
GLASNIK SED 34/1994, Št. 3
Lea Kužnik, HOTEL SLON
Naloga nas popelje skozi zgodovino enega najbolj znanih in uglednih hotelov na Slovenskem, Po ustnem izročilu naj hi hotel Slon nastal na kraju, kjer se je (kot del spremstva nadvojvode Maksimiljana na poti iz Španije preko Trsta do Dunaja) v 16. stoletju ustavil in si odpočil prvi slonji obiskovalec Ljubljane (menda je povzročil pravo senzacijo v tem, tedaj majhnem in skromnem mestecu.).
Kraj, kjer si je slon odpočil, jedel in pil, so ljudje poslej imenovali Tri Slonu". V preteklosti je Slon zamenjal precej lastnikov, močno pa sta se spreminjali tudi njegova podoba in namembnost. Na začetku je bil Slon le krčma, leta 1856 je bilo zgrajeno novo hotelsko poslopje, leta 1860 je bila odprta tudi kavarna. Leta 1937 so stavbo porušili in po načrtu arhitektu Stanka Rohrmana leta 1939 zgradili sedanji hotel Notranji prostori in oprema so bili večkrat prenovljeni oz spremenjeni. V baru so nastopali prvi znani godbeniki in pevci, med njimi tudi Marjana 1 ieržaj. Hotel Slon se med drugim lahko ponaša tudi kot prvi hotel v Ljubljani s posebno popestritvijo nočnega artističnega programa - slripti-zom.
Leini pripovedovalci so bili nekateri vodilni (sedanji in nekdanji) uslužbenci hotela Slon Večina uporabljenih fotografij je last fototeke hotela. Poleg teh je primerjalno (npr, za primerjave), notranje opreme nekoč in danes) dodanih še nekaj avtoričinih fotografij. Marsikatera informacija je vzeta tudi iz reklamnega gradiva za omenjeni hotel. Pa še to: ali veste, da je Tito. vedno kadar je prišel v Ljubljano na zdravniški pregled, obiskal tudi hotel Slon in z največjim užitkom žmazal porcijo siru kijev (ki so jih stalno kontrolirali, da ne bi bili zastrupljeni)?
Tjaša Habjan,
SODARSKA ZADRUGA TACEN
Sodarstvo spada v Tacnu med najstarejše obrti. Izdelovanje sodov je v ta kraj zanesel sod ar Medved v 80-i h letih 18. stoletja, ko seje s črnega vrha nad Idrijo priženil v Tacen. Kmalu so se razvile olirtne delavnice ob cesti, ki so jo imenovali "Medvedova gasa". Leta 1905 se je sedem tacenskih sodarskih mojstrov združilo v"Sodurski zadrugi Tacen". Največ naročil je prihajalo iz Jagod ine (Srbija); veliko tudi iz Ptuja, Ormoža, Črnomlja, Vipave, Metlike ter Istre in Dalmacije z otoki. Kadar en sam mojster s pomočniki ni bil kos
naročilu, so mu pomagali drugi. Do železniške postaje v ViŽmarjih so tovor ponavadi peljali s konjsko vprego, včasih tudi s splavi po reki Savi v Ljubljano, V primeru daljšega in neudobnega prevoza so sode, potem ko so bili že izdelani, velikokrat razstavili, posamezne dele označili s številkami in jih na terenu zopet sestavili. Leta 1955 se je "Sodarska zadruga Tacen" preimenovala v "Sodarstvo Tacen". Danes tradicijo izdelovanja sodov v Tacnu nadaljuje Slovenijavino (od 1973); pravn soda rja sta le dva, ostali pa so tesarji, mizarji in priučeni delavci
V grobem bi tO bila vsebina naloge; opisan je še položaj vajenca, nekaj sodarskih praznikov in običajev, postopek izdelovanja sodov danes. Poleg fotografij so k nalogi priložene fotokopije Knjižice za učenca v gospodarstvu iz leta 1951, učne pogodbe iz leta 1936 in strokovnih predpisov za soda rs ke vajence (datum neznan). Fotografije predstavljajo sicer bogato, vendar pomanjkljivo komentirano gradivo.
Saša Roškar,
FOTOGRAFSKI ALBUM DRUŽINE ROŠKAR
				
				
			¿¡Sgli tjfc. t _	Pp,
^Kin *y l J ju ■ rrlF g» .* ■fl	KJEji			
				
mm				
—. .. . * "*, '				
'¿eh'xniSka postaja O Vižmarjit tikrtig teta I'JJ%' Otipošiljanje sodov.
Poroka mtinarjeve hčere leta 1 'J51 v Grabi v Cogelituih.
V nalogi skuša Saša predstaviti d nižino svojega očeta na podlagi fotografskega materiala (od 1947 do konca 60-ih let) in informacij svoje babice, Genovefe Roškar. Kot pravi sama, je fotografij glede na dolgi časovni razpon razmeroma malo; navaja tudi več možnih vzrokov za takšno stanje: od razmeroma slabili gmotnih razmer v družini do nepravilnega odnosa družine do fotografij. Naloga je razdeljena na dva dela: prvi predstavlja biografijo Genovefe in Jožefa Roškarja ter njunih otrok, drugi del pa podaja obširne komentarje k 25 uporabljenim fotografijam. Raziskovanje življenja prednikov je za avtorja take naloge posebno zanimivo, saj tako odkriva svoje korenine in s tem tudi samega sebe; bralcu pa delo nudi vpogled v dogajanje znotraj precej zaprte skupnosti in s tem omogoča spoznanja o načinu življenja, kar naj bi hi! (po sedanjih opredelitvah) predmet etnologije.
Katka Grzineič,
LOVSKA DRUŽINA KAMNIK
Naloga nudi celo več, kot obeta naslov. Ne samo da podaja zelo natančen in zanimiv oris zgodovine LD Kamnik, njenega delovanja in socialne strukture članstva, opis načinov lova ter nekaterih šeg in navad, očrt njenih lovišč nekdaj in danes, ipd., vse to je podkrepljeno z bogatim fotografskim materialom, zemljevidom in prispevkom iz revije Lovec; naloga v uvodu nudi dokaj obširen pregled
26
GLASNIK SED 34/1 994, št 3
začetkov, razvoja in pomena lovstva od prazgodovine do danes, ukvarja se z lovsko etiko, opisuje celo lovstvo v slovenskih oz. jugoslovanskih okvirih. Delo je še dodatno oplemeniteno z navajanjem in uporabo literature, ponekod tudi s citiranjem odlomkov iz raznih knjig ali izjav pripovedovalcev.
Pri ukvarjanju z lovom se v nalogi pojavlja delitev na individualni in skupinski lov, (Pri tem se omenja, da je pivi lovcem liolj pri srcu.) Od individualnih načinov sta opisana "lov na čakanje" in "zalaz"; druge oblike, kol ,so "klicanje", "iskanje", "gnnarjenje", "Šarjenje", "janiarjenje", "lovljenje s pastmi" in "lov z valniki", menda v LD Kamnik niso prisotne. Od skupinskih oblik sta predstavljena "brakada" (vključno z obredoma "pozdrav lovim" in "zadnji pogon") in "lov na živo divjad". V zvezi z obveznostmi in dolžnostmi lovcev se v nalogi omenjajo razne delovne in čistilne akcije, krmljenje in oskrba živali (vendar se zadnje čase v zvezi s tem pojavljajo dvomi, saj tako lahko divjad postane odvisna od človeka in .s tem izgubi identiteto) ter sankcije in kazni za različne postopke, Z lovci in njihovim prostim časom so povezana tudi strelska tekmovanja (streljanje glinastih golobov) in družabni večeri. Od lovskih običajev so obsežne je predstavljeni predvsem: zelena vejica, lovski pogreli in krst Za konec je pridan še prispevek Franceti Cvenkla iz revije Lovec (74/1991, št.2) o lovskem krstu in njegov scenarij za ta obred.
Maja Kanop,
DRUŽINA PUHAU IN NJIHOVI NASLEDNIKI
V osnovi je ta naloga zelo podobna zgoraj omenjeni. Razlike med obema so: slednja zajema daljše časovno obdobje (skoraj 90 let) in se nanaša na več ljudi (šliri generacije), je bolj obsežna, vsebuje skoraj trikrat toliko fotografij, priloženi so tudi rodovnik in dva zemljevida
Maja je raziskovala prednike svoje matere, začela pri pradedku in prababici, končala pa kar pri sebi in bratu. Ker ■s<> bile informacije o najstarejšem razdobju razmeroma skope, je posegla po dodatni literaturi, kar je delo še znatno obogatilo. Enako kot je bilo povedano o raziskovanju prednikov in s tem svojih korenin v navezavi na prejšnjo nalogo, Vetja tudi v tem primeru.
Nina Vodopivec,
ŽIVLJENJSKA IN NOTRANJA PODOBA ALOJZA JUVANA
Tudi ta naloga se drži formule že večkrat omenjenega dvodelnega koncepta: v prvem je predstavljen življenjepis avtoričinega pradedka, Alojza Juvana (1KK9-1989), v drugem ddu pa so na štiri časovna obdobja razdeljene fotografije s komentarji. !z biografije lahko razberemo, da je bila
obravnavana oseba zelo zanimiv človek. Na srečo je o svojem življenju veliko pripovedoval svojim potomcem, med njimi tudi Nini, tako da se podatki o njegovih izkušnjah in doživetjih niso pozabili in so se lahko materializirali v pisni obliki. Glede na to, da je Alojz Juvan dočakal visoko starost 99 let, je v tem času doživel marsikaj nenavadnega (med drugim tudi 1. in M. svetovno vojno) ter o tem pripovedoval dfUgim (tudi Nini, tako da gre tudi za informacije iz prve roke), predstavlja naloga dokaj natančno in podrobno poročilo o načinu Življenja nekega človeka, živečega v času med koncem 19- in koncem 20. stoletja. Bogat vir informacij je avtorici (poleg uporabljenih fotografij, k: so bile vse last Alojza Juvana) nudil pradedkpv dnevnik, o Alojzu pa ji je veliko pripovedovala tudi njegova hčerka, Ninina babica,
V nalogi so zanimiva še Ninina razmišljanja o pomenu in vlogi fotografije: v življenju ljudi. Za ponazoritev nekaterih idej večkrat citira K. Barthesa iz knjige Camera lucida (SH 1992). Poleg tega dela je očitno posegla tudi po knjigi Dagerotopija na Slovenskem Mirka Kambiča, saj od tod navaja zanimiv podatek: leta 1842, ko je v Ljubljano stopil pivi fotograf, je fotografija ene osebfe stala pet goldinarjev, polovico ali četitino povprečne delavske plače.
Lucija Kos,
SLOVO OD ŽIVLJENJA
Naloga izstopa v primerjavi z ostalimi predvsem iz dveh razlogov: tematike (saj spadajo bolezen, smrt in pogreb v sklop "kočljivih" in ne pogosto raziskovanih področij) in načina pripovedi (pri čemer je zanimivo, da oseb, ki so v nalogi omenjene, in pripovedovalcev ne imenuje po imenih, temveč po dn ižbenem oz. družinskem položaju). Mislim, da že naslovi poglavij oz. podpoglavij veliko povedo o nalogi; Njegovo življenje in starost, Zadnji dnevi in smrt, Mrtvec pri hiši. Slovo od doma. Pot na pokopališče, Pokop, Spomini na pokojnika, Kako so ljudje preživeli dogodek. Kot kažejo li naslovi, je naloga skoncentrirana predvsem na zadnjih nekaj let življenja dotične osebe, njegovo suni in posledice, povezane z le-to. Pri tem se Lucija zelo uspešno spušča v številne podrobnosti, saj npr. pri opisovanju običajev, povezanih z mrtvecem pri hiši ali pri njegovem pogrebu razpravlja o simboliki raznih predmetov (križ, sveča...) in dejanj (žalovanje. J| opirajoč se na dodatno literaturo. Fotografij ni ravno veliko (večina le-teh prikazuje pogreb, medtem ko npr. ni nobene fotografije, ki bi se navezovala na mrtveca v hiši), vendar bogati in izčrpni komentarji nadomestijo to pomanjkljivost.
Predstavitev devetih proseminarskih nalog je zelo površna in pomanjkljiva, Vendar povsem v skladu s svojim informativnim namenom: obvestiti študente in profesorje (ter vse, ki bi jih to utegnilo zanimati) o rezultatih študentskega etno loško-raziskoval nega dela. Vsakomur, ki ga katera od omenjenih nalog posebej zanima, svetujem, da si jo (oz, jih) v celoti prebere.
SUMMARY
Photograph Albums as a Historical °nd Ethnological Source
Sa*no Klcmencic
Quite often the work of students goes by unnoticed -'' even underestimated. Numerous good papers gather "si on a number of shelves, without anybody - with the
exception of their mentors - leafing through them. Some are of the opinion thai these papers arc too unprofessional, superficial, and nol worlli taking time for; only B. A. or doctoral theses are of any interest to them. But it is true that anybody who had ever read a truly excellent paper written by a sophomore or a junior student, is aware that these can be even much more interesting than many a dull diploma thesis In order to better appreciate the work of ethnology Students, it is necessary to constantly and in detail inform others to their endeavors, work and the ensuing results.
C;LASNIKSED 34/1994, št. 3
27
OBZORJA STROKE
Samo Klemenčič (Baldus)______________________
FOTOGRAFSKI ALBUMI KOT ZGODOVINSKI IN ETNOLOŠKI VIR (2. del)
V plasriikii pED 34/1994, it. | so bili objavljeni krm ki povzetki devetih proscminarskih tj a to i s skupnim okvirnim (zgoraj navedenim) naslovom. Študentje prvega letnika so jih izdelali v lanskem Studijskem letu pri predmetu Zgodovina in etnologija pod mentorstvom prof. dr. Slavka Kremenška. V pričujočem prispevku so na enak način obdelane Se nekatere naloge ki so bile oddane kasneje kot tiste iz prvega sklopa Povzetki nalog so /.golj obvestila o prizadevanjih in dosežkih šludeul-skega dela.
Predstavitev lastne proseminaiske naloge sem prepustil kolegu Boštjanu Ki a vanji, ker je sam izrazil Željo, tla bi to nalogo prebral, in ker me je zanimalo njegovo mnenje oz. komentarji glede mojega deki.
Naj ob koncu lega uvoda še (dobronamerno) opomnim, da kar nekaj od teh proseminarskih nalog nima navedenih bodisi podatkov o mentorju, letniku Študija, kraju m letnici izdelave ipd. Nekatere celo sploh nimajo naslova, razen že Omenjenega, širšega Fotografski albumi... Malo več doslednosti in natančnosti res ne bi Škodilo Take naloge v predstavitvi izpuščam.
Jernej Mlekuž: kratka zgodovina raftinga na bovškem
Spuščanje z gumijastimi čolni po divji reki. ali krajše ratling. se k nam pritepe na začetku prejšnjega desetletja i/. ZDA. V dnigi polovici osemdesetih let posta ne del turistične ponudbe nekaterih slovenskih krajev; vodilno vlogo že na začetku prevzame Bovec z organiziranimi spusti s kajaki po reki Soči 1 eta 1984 se v Bovcu pojavi prva delovna organizacija, ki nudi turistom tovrstne vodne avanture: Kajak-kanu center. 1989 se KKC-ju pridruži Soča rafting. ki kmalu prevzame monopol »a tem področju, v zadnjih nekaj letih (od 1992): pa so soško vodovje okupiral:i tudi številna druga tovrstna podjetja, npr. Top rnfting/Vančarrafting, italijanko podjetje Alpiri aetion s sedežem v 1 movem ob Soči ter mnoga podjetja in klubi, ki prihajajo s svojimi gosti iz Ljubljane, Kranja, Novega mesta... K alt ing je pustil globoke sledove in povzroči! korenite spremembe med Bovčani. zlasti med mladino. Vplival je na slog oblačenja, preživljanje prostega časa in zaslužek, obnašanje ,n družabno življenje teb ljudi ipd Prav s temi vplivi in spremembami se ukvarja avtor naloge, ki je tudi sam strasten Oboževalec lega •hiperadrenalinskega" športa. Precejšen del na loge je posvečen odnosom med dvema skupinama
mladeničev - tistimi, ki delajo za Kajak-kanu center, in tistimi, ki so zaposleni pri Soča ratting. (Ti dve podjetji sla v letih 1991-93 bili pravo bitko za prevoz gostov po Sočil) Pivi so pijanci, vendar prijazni, domači in zabavni, drugi .so.šminkei ji, vendar dobro opremljeni in v službi trezni. Katerim bi krmilo zaupali vi?
Vodil i Kajak-ktnm centra r Bovcu leta 1992 (fo-
tograf nežnim).
Urška Povše: GRIŽE '31
Naloga se ukvarja s problemom skavtstva na Slovenskem. Na podlagi fotografij s skavtskega tabora v Griža h pri Žalcu leta 1931 nam podaja številne podrobnosti iz skavlskega življenja ljubljanskih fantov, starih od sedem do osemnajst let, ter njihovih vodnikov.
Opisana so bivališča in uniforme, razložen pomen totema, predstavljene razne aktivnosti, športi ipd Poleg tega naloga nudi tudi kratek pregled zgodovine skavtstva pri nas: "Kmalu zatem, ko je lord Boden Powell leta 1907 v Angliji prvič organiziral poskusno taborjenje v naravi za dvajset mestnih fantov, je njegova zamisel o skavtstvu prišla tudi v naše kraje.
Prvič so se v Ljubljani na katoliškem shodu predstavili že leta 1913 poljski skavti. Še istega leta so ljubljanske oblasti poslale na Dunaj dr. Pavla Kuna vi a. da bi se seznanil z gibanjem in ga pomagal ustanoviti tudi pri nas Po prvi svetovni vojni so prve enote nastale po letu 1922 v Ljubljani. Celju in Mariboru ob pomoči skavtov iz Beograda. Prvič so taborili leta 1923, potem pa se je gibanje hitro razmahnilo po vsej Sloveniji. Skavti so izdajali svoje revije in priročnike ter prevajali knjige iz, angleščine,'1
GLASNIK SED 35/1995, št. 1
25
Tina Oman:
PLANŠARSTVO NA HRUŠKI PLANINI
Tina je na Hruški planini prebila dve krajši časovni obdgbji - od 9 do I iS. julija 1994 in od 23. do 26. avgusta istega leta. Tam je navezala slike .s pastirji, se tudi sama vključila v njihova opravila in posnela nekaj fotografij. Rezultati tega terenskega dela so predstavljeni na 21 straneh (vključno s fotografskim gradivom) njene proseminarske naloge.
Podatki iz leta 1994 kažejo, da je tega leta imelo živino na planini 31 kmetov iz krajev: Hruška, Planina pod Golico, Plavški rovt, Dovje in Jeseniee-Razgledna. Primerjava Z leti 1978-94 pa nam pove, da število živine na planini iz leta v leto narašča. Danes velik problem na tem ozemlju predstavlja denacionalizacija ter številne nejasnosti in konflikti, povezani z njo. Kako se bodo ti spori reševali v prihodnosti, se še ne ve.
Notranjost pastirske hiše na Hruški planini, 1994, (foto:
Tina Onimi.)
Dan Podjed: MLIN BREZ VODE
Kot pravi avtor sam, je namen naloge "predstaviti Joštov mlin, prebivalcem Celja in okolice dobro znan objekt, Z novih zornih kotov, saj je bil do sedaj obdelan večinoma zgolj s političnega stališča, v mlinu je bila namreč 2. konferenca KPS". Pri raziskavi se je opiral (poleg obsežne literature o zgodovini Celja in okolice, [oštovem mlinu ipd.) predvsem na fotografije in pričevanja Darinke in Melhiorja J oš ta, sedanjih laslnikov mlina.
[oštov mlin se nahaja v zahodnem delu Celja, v naselju Med-log. Zgodovina obravnavanega objekta sega še v rimsko dobo: v njegovi bližini so 1883 odkrili bakhanisko masko, ki naj bi nastala ok. lela 300. V preteklosti je mlin zamenjal veliko lastnikov in doživel številne spremembe. Danova naloga se
posveča predvsem obdobju od 1921 pa do danes in tako postavlja v ospredje življenje družine Jošt in njeno upravljanje mlina. Poleg tega, da je nudil delo in vsakdanji kruh več ljudem, je imel Joštov mlin nekoč tudi pomembno politično in kulturno vlogo. Bil je center celjskega komunističnega gibanja in je nudil zavetje mnogim preganjanim komunistom. Kulturno sceno je med obema vojnama popestril tamburaški Orkester, ki so ga sestavljali delavci v mlinu; umetniški pridih sta dodala tudi kipar Milko Romih in slikar Dore Klemenčič, ki sta v tem času stanovala pri Joštovih
Leta 1991 je Joštov mlin bil proglašen za kulturni in zgodovinski spomenik.
Maja I-aniberger:
IZ ALBUMA FOLKLORNE SKUPINE
VINKO KORŽE CIRKOVCE
Folklorna skupina je hila v Cirkovcah ustanovljena leta 1931 in je samostojno delovala vse do leta 19Ó2, ko se je priključila Prosvetnemu društvu Cirkovce. Je najstarejša tovrstna skupina v .Sloveniji. Najpomembnejše zasluge za formiranje in uspešno delovanje te folklorne skupine je imel njen dolgoletni vodja Vinko Korže (rojen v Cirkovcah 1895), ki je delo vestno opravljal vse do svoje smrti leta 1962, Nato je njegovo delo prevzel Anton Brglez, domačin iz Cirkovc.
V obdobju svojega delovanja je imela folklorna skupina Vinko Korže veliko nastopov, tudi v tujini, in je požela nemalo slave. Njeni uspehi in dosežki (ter razne spremembe, problemi in spori, povezani s tem) so zgodovinsko-razvojno opisani v Majini proseminarski nalogi. Poleg tega so v nalogi predstavljeni sledeči elementi, ki se nanašajo na delovanje omenjene skupine: noša (moška in ženska), štajerska glasba, petje in plesi (šotiš, šamarjanka, zajček, krajc-polka, poskakača, pojšter-tanc...), ženitovanjske šege (mavta ali šranganje, lažna nevesta ipd.), pustne šege (ploharji) in družabne igre (npr. peričkanje),
Boštjan Kravanja:
RAZVOJ LOKALNEGA NOGOMETA NA
KOBARIŠKEM Z USTANOVITVIJO IN DELO
VANJEM NOGOMETNEGA KLUBA CEZAR
Naloga predstavlja zelo obsežno, nadrobno in poglobljeno raziskavo na Slovenskem močno priljubljenega Spona v sicer ožjih, lokalnih okvirih. Podaja natančen opis razvoja nogometa na Kobariškem od najzgodnejših začetkov pa do danes. Večji del naloge je osredotočen na nogometni klub Cezar, njegovo dolgoletno delovanje, dosežke in vplive na okolico. Pri podajanju svojih dognanj Boštjan uspešno povezuje fotografski material, časopisne izrezke, terensko delo, izjave informatorjev, uporabljeno literaturo ter svoje razlage in ideje. Zanimivo je tudi njegovo ukvarjanje z raznimi teoretskimi problemi.
Ali ima nogomet globlji, mitski izvor in pomen? Kakšen je oz. mora biti vodja (v tem primeru nogometnega kluba)? Kakšno vlogo in pomen ima takšna avtoritativna oseba? Na ta
26
GLASNIK SED 35/1995, št. 1

if if,«« SIS-:,
■ill Ji!'- ■ !
fBSt;
MBM
liiliiiill
in podobna vprašanja skuša posvojili najboljših močeh odgovoriti avtor naloge^
Nogometni klub Cezar iz Kobarida na prijateljski tekmi v severni Italiji, 1988, fotograf neznan.
Maj» Ivanež:
družina in zakrament
Maja nam p« ženski veji predstavi družinski album svoja rodbine Začne pri pradedu in prababici (Francu in Ani
Prvoobhajatici gredo s starši v sprevodu v cerkev, Otočec, 1990. (foto: Majda Ivanež.)
Goi'enc), preide na njune o i roke (bolj podrobno predstavi hčer Magdaleno - .svojo babico), nato pa še vnukinji na Majdo (mater) in Zdenko (teto Mer pravnukinji Ma jo (sebe) in Urško (svojo sestrično).
Kot pove že naslov; so v ospredju fotografij, ki prikazujejo sprejem treh cerkvenih zakramentov: poroka, obhajilo in birma. Največ podatkov o vsebini fotografij ji je posredovala njena babica, Magdalena Židanik, Pri urejanju fotografskega materiala avtorica naloge fotografij ni razvrstila kronološko, ampak je predstavilii vsak zakrament posebej, skozi različna časovna obdobja. Nalogo je razdelita na dva dela. Prvi opisuje nastanek, razvoj in razpad družine Gorenc; v ta sklop so vključene tudi fotografije, ki prikazujejo sveti zakon. Drugi clel pa je posvečen pomenu zakramentov svete birme in svetega obhajila.
Nina Zdolsek:
POROKA - EDEN NAJPOMEMBNEJŠIH
DOGODKOV V ŽIVLJENJU ČLOVEKA
Na podoben način, kot so v zgornji nalogi predstavljeni trije cerkveni zakramenti, je v tej nalogi prikazan zgolj eden od tek treh elementov. Tokrat gre le za eno poroko. In sicer poroko Nininih staršev, Martina in Milene Zdolšek. ki sta si dne 8. 6. 1974 rekla "da ".
Avtoričini pripovedovalci so bili poleg staršev še njuni sorodniki in g Miba Herman, duhovnik na Ponikvi. Poleg fotografij so v nalogi priloženi Se sledeči obrazci: samski list. oklicni list, sporočilo poroke in Ženitveni zapisnik mariborske škofije ter poročni list ljubljanske nadškofi je.
Samo Kleinenčič:
ISTANBUL INTERNATIONAL COMMUNITY SCHOOL 1985-89
l1 rose m i na rs ka naloga Istanbul international community school 198S-H9 je ena od obsežnejših nalog. S fotografskim in drugim gradivom vred obsega kar 107 strani. Avtorje pod svoj etnološki drobnogled vzel vsakdanjik določene starostne skupine dijakov z vseli vetrov, ki so ga preživljali v okviru sicer ameriške Sole v lstanbulu; Štiri leta je obiskoval to šolo tudi sam.
Svobodno zasnovan šolski program, pisana etnična sestava, prijateljski odnosi med učenci in učitelji, zavesi pripadnosti Šolarjev idr. odsevajo med vislicami in kažejo tia avtorjevo zanimivo pozicijo do problema.
Naloga je koncipirana kot prikaz vsakdanjega življenja na tej šoli in vključuje veliko podalkov o sami šoli in njeni lokaciji, oblikah transporta osebju, prehranjevanju, navadah, priredi t vali, izletih; sistemu ocenjevanja ipd.
Samosvoj svet znotraj institucije se kaze kot homogena združba etnično in rasno mešane populacije in je tako s tega zornega kota tudi lep prikaz izdelka ameriške kulture.
GLASNIK SED 35/1995, št. 1
27