(ml‘ List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širtikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONASI. POST. DELO GLASILO KOMtlRCISTIČSIE PARTIJE S.T.O. Prihodnji teden bo naš list izšel na šestih straneh in bo objavil določila mirovne pogodbe, ki se tičejo STO. Pripravite temeljito kapilarno raznašanje ! OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 254 TRST - SOBOTA, 12. SEPTEMBRA 1953 CENA 20 LIR ii kakšno pravico? i vi vi lija Tito je torej govoril. Z e na .pf 'vi pogled se njegov govor ols hko deli na dva ločena dela: pr 1 obravnavo fašističnih zloči-'V v Julijski krajini in Jugo-88 tviji in na partizanske zaslu-= I i našega ljudstva ter na do-=8**anje sedanjega stališča nje 'Ve vlade v joogledu tržaške-vprašanja. , -Kar še tiče fašističnih zločine! Jv v naši pokrajini in Jugo-lisd Sviii je Tito povedal resnico. Fai' Ss je: Mussolini in njegovi 'Waji, katerim ne moremo in *jajj! smemo nikoli odpustiti so lodu 'grešili nad našim ljudstvom KJ 'Pojmljive zločine, ki jih je niot ,esegel le Hitler v svojem 1. 1 'Pkerskem zverinstvu (čudno t da se Tito nič kaj rad ne nct' Ivi z nemškimi grozodejstvi v ^gji in jugoslovanskih krajih!). ' vedno pomnimo požige na-narodnih, kulturnih, ljud-. p, 'h, delavskih domov, prepo-’. -pl uporabe našega materine- 1 I- a ep- I, pretepanje naših irij*, DSpv* jezika, r ') "di, internacije, smrtne ob-im i 'Tbe, ricinusovo olje, požige 'Si, streljanje talcev in parti-tiei' 'Sov, koncentracije itd. Prav tako se s ponosom spo-or ' '"ijamo na naše slavne dni, ,i i! 1 smo se borili proti fašizmu, 5 smo s puško v rokah tolkli $ 'egove horde in jih s pomole '6 zavezniških in svobodoljubij 'h narodov pregnali iz naših ^ 'ajev a. ah J o kdo nas je hotel na to 3frt hmniti? Tito? S kakšno pra lC2i lt0? Ali predstavlja morda ah- r°tifašistično gibanje, napre 'p človeštvo? Ali predstavlja 'loslovanske narode in naše Mi? Ne, Tito nima nobene hvice obsojati fašističnih ["zodejstev in sklicevati se 'Partizansko epopejo in čast, |i e on sam fašist, je zaprl ‘l-OOJ partizanov, komunistov Antifašistov, je umoril anti-'ši-ta Arso Jovanoviča, je iz-t#. -htil VEe nacistične, ustaške, jiiii '‘niške in belogardistične voj-tv? 6 zločince, se je povezal z ar» Merialisti, t. j. s tistimi, ki so raz' ' decembra 1944 morili grške 'hizane, ki so danes spravili svobodo vse Hitlerjeve ge- ,e;o ^ale, ki so sprožili vojno pro-Tjti i korejskemu narodu in ubili itn' 'Milijone Korejcev, ki morijo rje- Majsko, indokitajsko, marosi' >°, tuniško, alžirsko, kenijsko ìà> 'Mstvo. Je zaveznik Papago-V rablja grških partizanov, en Jških fašistov, Sinmarija. aHca; je prijatelj kleronaci- Adenauerja, ki opogumljen eva Sudete, poziva v boj vzhodnih na e v «osvoboditev» IC JPlcev in ščuva Nemce „jh proti Poljski, ki je kon-eji> Po 500 letih s pomočjo So- 2% Mske zveze dosegla svoje za-Mne zgodovinske meje. Ti- J' i istočasno skuša mobilizirati ie -Moslovane proti Albaniji, iti T3„, ai' 'if -!°ti Bolgariji, pripravlja voj Proti ljudskim demokra-ti protifašističnirr :^Vam, je sovražnik Sovjet- 1»' M: Jul, t.j. proti protifašističnim ■fMvam, je sovražnik Sovjet-6 Zveze, ki je strla Hitlerja. Jj< fTako si torej sploh upa oči-Italiji grozodejstva, ki jih "ie V isti in še večji meri izvr- v Jugoslaviji, in odobra- gospodarje in prijatelje, ki (j izvršujejo? Kako se more ,-Mj sploh sklicevati na partijsko epopejo, ko jo je ne-"Pino in podlo izdal -- P prav ta del Titovega goja, ki odgovarja resnici a jPi zelo skrunilno in sme-j v , ustih beograjskega du-Jš, so titovci skušali pred-jPi poudariti med našim i '"stvom, da bi boljše prikri-jrugi del govora, t. j. njiho-i Pajnovejše stališče, o trža-'ePl vprašanju. Tit, o je dejal, da nima na- ša izvesti priključitve cone ker je itak to nesmisel, saj ^e ima; da ne bo dopustil,, -iji si cono A priključila Ita-da se odreka vsem prejš-Predlogom, t. j. razdelitvi l Podlagi sedanjega stanja, J Podlagi etnične črte, plebi-u in kondominiju (okrog 6rega so titovci do pred jikim uprizarjali velikanski :,JP) in da se vrača na stali-1945. t. j. na zahtevo po u jjučitvi vsega STO k Ju-ijaviji. Za mesto Trst j- Predlaga «internacionaliza-, 0)1, t. j. spremenitev Trsta i,; Peko vrsto Tangerja, pod il; "rol0 večjega števila držav ijjod stalno pretnjo, da si ga k.eo lahko predstavljali vzor za ostale jetnike. Zato so se tako zagrizeno in besno zaganjali proti najboljšim tovarišem, ki so ostalim kazali pot, kako je treba kljubovati titofašizmu, kako je treba biti nezlomljivi in kako j'e treba prenašati vse njihove batine, njihove šikane in njegova zverinstva. To je gač najbolj jezilo naše rablje. Ko pa jim je uspelo zlomiti takšnega tovariša, so bili zelo zadovoljni, ker je to kvarno vplivalo na ostale jetnike. Titovski agenti "so hodili med nami in nam pravili: «Celo tisti, ki si ga smatral za svojega vzornika, je klonil; kako boš mogel vzdržati ti, ki nimaš toliko moči kot on?» A to se je dogajalo poredkoma. Klonili so le tisti, ki so bili zelo malo politično zreli. Ostali pa so se trdno držali, kar pa je zelo pozitivno, če pomislimo, da je to znak moči s strani jugoslovanskih delovnih ljudi. (Sledi nadaljevanje) MARIO TONZAR Da n; la sc .11 Po 1 Pi dne «Ali je res naš turizem z«' visokih cen zašel, v zagato? č akov a lo se je, da bo na k ščiti veliki naval, zdaj pa so f sik j e letovišča le na pol za? na, gostje se zadržujejo le zal'a C tek čas. Gostinska podjetja Sa £ svoje cene v kategorijah A « isvot zvišala za 150 do 300 din na ‘|e tako da dosega dnevna oskrt luksuznih hotelih v Opatiji, du in Dubrovniku celo 1500-1 din. Ze lansko leto je število čitev padlo: in sicer lani- na tisoč nasproti 1,245.000 ozirfa Vc 1,368.000 v prejšnjih letih», iade. «Ljudska pravica - Borba» Spo julija 53. lnj k 'asi «Mesec dni od tega sva 5111 Se tovarišem brzojavno obrnila lioče «Putnika» na Hvaru, da nama «Upr zervira sobo za konec jufte b Kmalu je prišel odgovor, da Hvaru ni praznih sob. Cez n< h . ^ dni sva zvedela, da je neki niežki znanec, Američan, ki , Studii? y Jugoslaviji, tudi namenjen adl Hvar. Prosila sva ga naj J» brzojavko iste vsebine, to<" svojim podpisom in naslovo® meriškega veleposlaništva. Dr lost dan smo dobili odgovor, da o soba rezervirana». — Veliki primanjkljaji v Ù'ovor Ijanskih trgovinah: Polletni P1 >adl0 blaga je pokazal žalostno sI 'raei Trgovsko podjetje «Preskrba» |jy ventami primanjkljaj ob poli* ’ 33.610 din, podjetje «Rožnik» en manjkljaja 171.687 din, «KoHr le» 132.540 din, «Špecerija» 4$ soč 372 din. Samo trgovska P Svlji jetja presegajo milijon dinad v primanjkljaja. In podjetja dr«1'Sak strok? «Volna» za 62.361 din f manjkljaja, «Izbira» 67.525 itd. Ljudska pravica-Borba» 6. SLOVENSKI «S Pri|atel]mo Jngo«Lavi|6 la l'urtile iaktev«lo aarodJ «isk. c» .4 I . E 0 J lih a ,dila pr 'olitii Otroško igrišče in bazen za kopanje na Letni v Pragi. tiskal aa vlado, da bi lahko nemoteno spravila v smrt nedolžnega človeka. Slo je za življenje in smrt ljudi istočasno, ko so se sodišča morala izreči ali so ali niso ustavni nekateri zakoni: po vrhovnem sodišču ZDA je bilo takrat suženjstvo v duhu ustave, dočim je bil osemurni delavnik proti ustavi; morala je priti secesijska vojna v prvem ter splošne stavke po prvi svetovtu vojni v drugem primeru zato, da je vrhovno sodišče spremenilo svoje mnenje. In prav zato je večina sodnikov Vrhovnega sodišča ostala zvesta tej tradiciji. Lahko bi se reklo, da so tokrat v ZDA izbrali za žrtvi dva Zida, dočim so pred 25 leti izbrali za svoji žrtvi dva ino-zemca: Sacca in Vanzettija. Kljub temu je zadeva Rosenbergovih drugačna od drugih takih primerov. V obtožnici ne obstajata le krivica in laž, marveč prihaja predvsem do izraza njena absurdnost. Kajti, če hočemo sprejeti misel o krivdi Rosenbergovih, bi morali verjeti, da je lahko navaden mehanik, ki nima niti najosnovnejših pojmov o atomski fiziki, opirajoč se le na tu pa tam zbrane indiskretnosti, obnovit tajne a-tomske bombe in vse to v notranjosti najpazljiveje čuvanega podjetja. Smatrati Rosenbergova za krivca, pomeni smatrati, da je lahko isti mehanik na temelju neverjetno okrnjenih podatkov, čeprav ni imel v svojih rokah Pismo nekega švicarskega L rista, ki se je bavil na pouf nju v Ljubljani: «Nekega vu| v družbi drugih turistov in e1< ga vodiča smo odšli v bar «S|11f Švicar je vodiča viprašal «Z»J| so bari potrebni socialistični! človeku, nakar mu je vodič ("jj venec) odgovoril, da so ibal'Jj Jugoslaviji samo za turiste J tem, piše Švicar, nas je vodit; di prepričal, s tem, da je j karja v baru nagovoril v fl1* rinščini-slovensko. Nihče cd $!l žajev ni ustregel njegovi ž1: Natakarji so servirali mimo " ga druge goste, ki so bili Končno smo se vsi skupaj s". nsk j ali in vodič je na to nagt>v< 111 : strežaja po angleško. Takoj ®dite imel vse kar je želel». Svoje. 'Ho n smo je Švicar zaključil: zel1 ; si, da bi natakarji v sloveni11' 40m baru, prihodnje leto, ko vas J>taž pet obiščemo, poleg drugih r l^o kov obvladali tudi svoj mak e » -jezik». : l2lc «Slovenski poročevalec» 4 J- KAKO SO NA MADŽARSKEM RESIL117 RUDARJEV X vela. iz f l°Vsli >ijal Brc Ni W 2 % c ČLOVEK JE NAJB0L dragocen kapita 'rtib Preteklo pomlad, po par dneh šija, p-edsednika republike, A ?trÌU; velikega deževja,, se je porušil I iz Budimpešte govoril: «Zd,l> ‘v'te\ neki nasip in ogromna količina vode je prodrla v rudnik Szuha-kalo v rudniškem kombinatu Bor-sod na Madžarskem. Dočim so se delavci pri vhodu srečno rešili, je v globini 43 metrov ostalo zaprtih v rovu 17 rudarjev med njimi dve ženi. Voda ni prodrla v rov, toda zaprla ga je z ne-prestopnim zidom alata in kamenja, skozi katerega se je voda počasi cedila v rov. Rudarji so se zleknili na tla in čakali smrt. Najstarejši Lajoš Vrabik je dajal nasvete: ne gibati se, ne govoriti, štediti s kisikom. Janoš Bakoš, ki je že dvainštirideset let delat v rudniku, je mirno govoril: «Rudar ni nič» -živi pod zemljo in umre pod zemljo. Zal mi je le, da nisem mogel pozdraviti matere». To se je zgodilo v torek, v sredo ponoči je ugasnila poslednja svetilka. Zrak je postajal vedno redkejši, ljudje niso več govorili. Naenkrat je zazvonil telefon, ki ves čas ni odgovarjal. Oglasil se je Vrabik in zaslišal z druge strani glas tov. Matija Rako- tovariši. Ne obupujte. U'oU1 ■ ki Ijam vam, da boste živi izilf J^nil rudnika...» Upanje se je p0»r'l'r1! d ZA VSAKOGAR NEKAJ... SANJE IN STVARNOST — Oh, gospod baron, končno imava nov avtomobil! dežele ter poskusi, da bi v notranjosti teh dežtl uporabili razne vrste pustolovcev in odpadnikov. Evo zakaj se v naši dobi lahko pojavljajo izdajstva, katerim smo bili priča. (Sledi nadaljevanje) PIETRO SECCHIA ščene po francoskem ozemlju. V mestu Venddme se n.pr. dokončuje gradnja 400 udobnih in modernih stanovanj za ameriške oficirje. Nadaljnjih 300 stanovanj za predstavnike a-meriških vojaških oblasti pa gradijo v Orleansu. SPOŠTOVANJE DO POKOJNIKOV «RAZLOZI mi vendar •—■ je dejal nekega dne Tito Kardelju — «zakaj si vsaki krat, ko govorim o našem petletnem planu, tako spoštljivo snameš klobuk z glave?» «Eh, dragi maršal» — se je nasmehnil Kardelj — «ali ne veste, da je treba pokojnim .izkazati čast?!» da bi LJUDJE NE ZVEDELI... NEKEGA vročega poletnega dne je prišel v zakotno in skoro nepoznano morsko kopališče sam maršal Tito. Prišel je brez vsakega spremstva, ker ni hotel, da bi ga kopalci spoznali, po drugi strani pa se je hotel na lastna ušesa prepričati, kakšno mišljenje ima o njem ljudstvo. Tito si je torej najel kabino, se urno slekel in kmalu je hladil svoje tolsto in dobro spočito telo v morskih valovih. Med plavanjem pa ga je nenadoma obšla slabost in začel se je že potapljati Službujoči kopališčni nameščenec pa je takoj opazil potapljajočega se kopalca. Brž mu je prihitel na pomoč ter ga privlekel do obale. Ko je prišel Tito k zavesti, je vprašal svojega rešitelja: «Ali veste, komu ste rešili življenje?» Nameščenec je odkimal z glavo, ker v resnici ni vedel, s kom ima opravka. Takrat je Tito dejal: «Dragi mož, jaz sem vendar maršal Tito. Le povejte, kaj si Želite. Katera koli vaša želja se vam bo takoj izpolnila.» Titov rešitelj je ob teh besedah ostrmel, nekaj časa pomišljal, se končno opogumil ter s šepetajočim glasom dejal: «Samo eno željo imam. Lepo vas prosim, ne povejte nikomur, da sem vas jaz rešil!» v obupana srca. j n Medtem se je vsa Madži^ * gre zbrala okrog rudnika SzliftU u Pod silnim nalivom so ^, |^§iic najboljši aktivisti, potapljači, (( °rnb< jaki, mladina. Radio Budimf JQ je vsako uro oddajal novk1 ^ s poteku reševanja. , tl6 J Medtem, ko so črpalke črf 1$ 5^ st1, Bre; - j. . j - j , Sg j šali izvrtati izhod. Stroji pogrezali v lepljivo blato, s( tine rok je moralo porivati , minnp tnnlsi m ^ t 1 mione, tanki so doplačili vrtalnega stolpa. V četrtek zjutraj so konča0 vrtali luknjo, skozi katero ie mogoče spustiti v notranjost ; tilke, vodo, hrano, topel č°i ' kisik. j^V e Toda naliv ni hotel preti1' •A' in zemlja je ponovno zasulo j. ( prtino. Drugega ni bilo hio(^ ^ Bj kot preriti skozi cev iz kavlt( ni ki je dobavljala zakopani01 °te sik. Obstajala je nevarnost,(j " - t cev zmrzne, za to jo je tisoče L UBije ure dolgo grelo v svojo t.^ ve Rudarji in inženirji so tem noč in dan kopali roč, j zi katerega bi prišli do zčK°li w/1 nih rudarjev. Naleteli so na « l^^!" no, ki je ni bilo mogoče ra15 ftk) jZl liti, ker bi se kamenje vsut° et sedemnajst delavcev, ki so trpežljivo čakali, ker so č«yi5(j?a da je rešitev blizu. Le z 1 lastnih rok je bilo mogoče ^ J> Se biti steno. Na telefonu je glas VJ v' 0* Posledice potovanja na Severni tečaj. NI MOGEL PRISEGI SODNIK: «Vi ste v tem procesu poklicani kot priča. Toda pr e tino daste vašo izjavo, morate po zakonu priseči, da boste govorili resnico in čisto golo resnico...» Priča ga takoj prekine: «Oprostite gospod sodnik, to je vendar nemogoče. Jaz sem namreč po poklicu radijski komentator rubrike «Za železno zaveso». vedno bolj zamiral. V noči y nedeljo in ponedeljkom se j-j *l|j0 nesrečenci niso več oglašali- $ j. ~ n n n nnr, o/T a! , a,. en ? y t« ^ « I da v ponedeljek zjutraj so [ ff vaici končno prodrli in naš" ’ darje sicer v nezavesti, a t V rudarskem počitniškem !n|j ^ mu v Galyatetu jih je o«yi' )j " pozneje tov. Rakoši. Ob tei 'Le liki je rudar Bakoš pripoved0 J o $ ob premirju z Italijo zaif Da ni imel titovski «tabor» za Da Okroglici ničesar skupne-:tja'a s partizani in Narodno ^ '' lsvobodilnim gibanjem, nam 13 ie najboljše potrdilo dejstvo, “1> » - jO0- 6 počastili naših tovarišev, ki padli na Goriškem ravno nar dnevih, ko so se ustanavljale ,zir< h Vogerskem partizanske bri-tede. BORCI PRIPOVEDUJEJO O SVOJIH DOŽIVLJAJIH KAREL DESTOVNIK-KAJUH ljudje niso sponyiili )a» I Spominjam se točno onih hi, ko smo iz bližnjih kraških 'asi odpotovali na Vipavsko a 5i a se na Vogerskem pridružili Tila Bočem primorskih borcev ter ima kupno ustanovili tiste primorju! ke brigade, ki jih hočejo da-st titovskih komisarjev, ki da » te brigade in istočasno bor-le vodili, sta v prvi vrsti od-v 11 '»Vorni, da je v tistih dneh i P“ “Scilo na Stari Gori, na Volčji ragi in v goriškem predme- 3aJt liu, na stotine vojaško neiz-^ j »šenih fantov in deklet. Tako Olo»6 na primer poganjali drugi , 4i 'ataljon goriške brigade, se-a P hvljen iz napol oboroženih nat 6 v 0r02;ju neizkušenih ljudi dr»'Sak drugi dan v borbo proti in doživljaji precej slični onim na Goriškem. Toda v teh bežnih spominih hočem omeniti neki drugi del partizanskega gibanja. Iz Varnostne patrule Pokrajinskega odbora OF sem bil v določenem trenutku dodeljen kot spremljevalec kontrolorja o-krožnih tehnik na Primorskem. Januarja meseca 1944 pa je POOF določil, da je treba u-stanoviti tiskarno na Goriškem in sicer na Vogerskem. Skupno z drugimi šestimi tovariši sem bil za to nalogo poverjen tudi jaz. Pod vodstvom tedanjega tovariša «Strica Markota» in s pomočjo terencev Vogerskega, predvsem tov. Anderla in Petra, smo na Vogerskem, proti Stari Gori, pri «Mamci in O-.čku» ustanovili prvo partizansko tiskarno na Primorskem. Pregradili smo vinsko klet na polovico, v zidu napravili voziček ki je služil za vhod, v notranjosti zgradili pregrade za spanje in namestili «Tigel» stroj. Tu smo tiskali prve «Ljudske pravice» s tiskarskimi črkami na Primorskem in drugi propagandni materijal, predvsem pa brošure in letake. Tiskovine te partizanske tiskarne so .bile razposlane po vsej Primorski preko karavelj. Mi smo tiskovine na javki v najstega nadstropja bo centralna znanstvena knjižnica, ki bo imela več kot dva milijona knjig. Tukaj bodo tudi čitalnice,2 dvorane za poslušanje radia ter kinematografske dvorane. Največja bolnica v L R. Poljski Parlizanska bolnica «Franja» i 4 foškim in italijanskim faši- nočnih urah izročili kurirjem ‘ 4 '»m ,0v«rum zato, ker je šlo za «osvo- 7. vpmiccl po poaotoifu OPČINE Pri nas na Opčinah se gode prečudne stvari. Lansko jesen in letošnjo pomlad je precej naših revnih delovnih ljudi vložilo prošnjo na tržaško občino, da bi jim dodelila mali prostor občinske gmajne, kjer bi si sezidali stanovanje. Cena je bila u-godna; približno 200 lir za kvadratni meter. Ko so na občini videli toliko prošenj, so ceno povišali kar na 506 lir, kar je vsekakor preveč za navadnega delavca in njegove borne prihranke. Za tem povišanjem ne tiči pohlep po zaslužku, kot bi kdc mislil, temveč se skriva tu drug, bolj tehten razlog. V šovinističnem gnezdu, ki ga predstavlja tržaška občina prevladuje geslo: Slovencu ne dati sveta. Saj vidimo s kakšno lahkoto dodeljujejo najboljšo gmajno, na najlepših položajih, za gradnjo stanovanj za begunce. Druga zadeva so lepe senožeti pod električno centralo ob novi avtocesti. Pred približno štirimi leti so tu, né da bi nikogar vprašali za dovoljenje, zgradili ogromno športno igrišče in pobrali sveta okoli 7 ha. Vsi ustme- ni in pismeni protesti so bili zaman; prizadete so tolažili le s tem, da jim bodo izplačali odškodnino. In komaj te dni je prišel predstavnik Real Estate Olfice iz ul. Genova 9, ki ima to zadevo v rokah in ponudil prizadetim kmetom 230 lir za kv. meter razlaščene zemlje. Tukaj vidite razliko: ko prodajajo zemljo, ki ni njihova, ker je jusarska, 500 lir, ko si pa prilastijo najiepše senožeti, hočejo plačati 230 lir. Pri tem pa niti ne upoštevajo, da je naš kmet izgubil tekom štirih let ves pridelek in utrpe. približno 6 milijonov škoae. Najhujša izguba je seno, kar se odraža na naši živinoreji. Tako skušajo uničiti našega kmeta, naše kmetijstvo in z njim našo besedo, našo kulturo in naš narodni obstoj na splošno. Openc RICIIAKJE STANOVANJSKO VPRAŠANJE SE STALNO SLABŠA ZA 169 AOUIH SIAflOUARJ je bilo ULOženm 8.569 PROŠenj Tržaško časopisje je te dni objavilo seznam oseb, ki jim je bilo nakazanih 169 novih stanovanj ustanove IACP (Istituto Autonomo Case Popolari) na Greti in Pončani. Stanovanja so bila dodeljena na podlagi točkovanja, ki ga je za to določila posebna enotna komisija. Ne bomo se tokrat spuščali v kritiko o načinu ugotavljanja realnih potreb prosilcev in odmerjanju točk, pač pa hoče' sh j ()/1 tudi drugi dan se je bližal koncu, ali ;ey»ije!a še vedno od nikoder! Bili smo že P1 j [5 Večerji, ko jo prilomasti v hišo. Sedel je / pri vratih na klop pod sklednik ter , L Tovoril: «Le eden naj mi katero reče!» 'pr L^ripai je z zobmi in srdito stezal roke S\L'šku. Zadel je ob žličnik na steni, da se je Ivan Tavčar žil ter padel po tleh. Žlice in kuhalnice “ / Ve f t iiViVa raztreslo. Pri tem ni spregovorila be Kh. letele na vse strani. Liza je vstala j o V6- pobrala žličnik in kar se je bilo iz A ! j«1'] kar je hlapčeta še bolj stogotilo. /,Vripai je: «Tako bo mene tolklo! Le ča-V Saj boš enkrat moja žena! Ti! Ti!» Liza ,/t »obrala svoje reči ter jih odnesla v vežo. i/.j tepe mož svojo ženo, to sicer ni lepo, Z h,.Bak sramotno ni kot tedaj, če udariš 1° žensko! sramotno . a v — ^sko! p ti večer je jedel z nemi karlovški Anji 1 / 1 znana prikazen v pogorju. Iz karlovške-L,Balina mu je bil oče izgovoril strm in »lo i rodoviten breg, bratje_pa so mu poma- jJ.i ’■ da /Ve .eri je prebival. Kar je potreboval, si je na tem bregu postavil leseno kočo, IpLL5 trudom pridelal v teh svojih meiinah, :0 j': ,1, je vsako leto prekopal nekaj ledine. :Vo r'% pa mu je še toliko senožeti, da je tostranskega zaslužka si je pridobival s kravico v hlevu. V’ d» je hodil na Tolminsko po nože in no- Y‘im6• če je dobil kako naročilo. Bil ,ie velik ’|/V'k’ ali ljudje so ga radi imeli. Tudi k £ J V^Bnikovim je zahajal in umelo se je, / sesti za mizo in jesti: Prih ./ Badi tolminskih nožičkov, prihajal je J i ^ radi Lize. Star je bil nad petdeset Jet, ./ V®§°va večna želja je bila, da bi mu Bog le ženico, ki bi malo jedla — glavno "^Bal snesti sam, ker je visok kot hrast in širok kot hiša •— in veliko delala. Tudi otrok je hotel imeti, ker je zakon zato vpeljan, da se dobe otroci, kar vam je, častite gospe, komaj znano. Karlovški Anžon je bil tisti reče r gospodarju prinesel naročeno nožičko, po katero je bil «bruhnil» na Tolminsko,. Lizi pa ruto rumenih hrušk, po katere je bil «bruhnil» na Cerkljansko. Ze nekaj let sem je prinašal Presečnikovi dekli te hruške in upal je, da ji polagoma z njimi omehča, srce, da postane njegova žen,a. Liza je leto za letom hruške pohrustala, kozavega svojega Danijela pa vendarle ni hotela pustiti. Vzlic temu je gojil Danijel grdo jezo na Anžona in tudi ta večer je prišel prejkone samo zategadelj domov, ker je slišal, da je oni v hiši. Ni se mu videlo previdno, puščati Lizo samo s snubačem, ki je imel njivo, kočo, «hlev in kravšeta». Ko se je Liza zopet vrnila v hišo, je hlapče znova zakričalo: «Le čakaj, ko boš moja, potlej boš videla, kdo bo tepel v hiši, stara rejta ti!» Oglasil se je Anžon počasi in važno: «Z žensko se tudi lahko drugače govori, jaz bi dejal.» To je Danijela močno razpalilo: «Kaj se boš ti zame menil! Jaz bi dejal,» —tu je oponašal karlovškega govorico — «da človek lahko kaj stakne!» Ker je bilo še nekaj v skledi, je karlovški parkrat zajgl. nakar je počasi položil žlico na mizo. Nato je brez jeze in z največjo mirnostjo odgovoril: «Ce te Liza zato jemlje, da jo vsak dan' otepeš s polenom, me malo briga. Ce te res vzame, bom vsaj vedel, da ni tako pametna, kot sem mislil. Ce se hoče na vsak način na poleno možiti, je to njen prav!- Tako je!» «Molči!» se je penil Danijel. «Molči, ti prekleti gorjanec, če ne — !» In zopet je mirno odgovoril Anžon: «Kaj: če ne? Poglej vendar,» — tu je dvignil svojo desnico, veliko kot čoln — «kaj bodo govorile množice, če prideš pod tako roko. Pogineš kot glista pod podplatom! Obdrži torej svoj «če ne» zase. To je pametna beseda!» Anžon je medtem zvlekel grohot svojega telesa izza mize ter se je postavil sredi hiše. Hlapče se ni dalo potolažiti: «Jaz naj bi tebi molčal?! Prid’ sem, pa kmalu zveš, koliko velja moj «če ne». Vsakega naj bi se že bal!» Anžon je pristopil: «No, no, kaj pa bo, no?» V hipu je tičal Danijel v njem. «Poglej ga,» je govoril Karlovški počasi, «v me je bruhnil! Ti žival ti!» Z obširno svojo roko ga je brez težave dvignil in vzdignil proti stropu, nakar ga je spustil, da je Danjel z vso težo svojega pijanega telesa tlesknil po hišnem tlaku. Oni pa se je zasmejal: «Zdaj vem, koliko velja tvoj «če ne»! Danijel je sicer težko padel, a zgodilo se mu ni nič. Takoj je zopet stal na nogah in bliskoma je imel v rokah dobro nabrušeno tolminsko nožičko. Zenske so od strahu zavpile in Boštjan je zakričal izza mize: «Z nožem ne!» Samo Anžon se ni razburil. Boštjanu je spregovoril: «Malo počakaj!» Nato se je obrnil proti Danijelu: «Torej z nožičko, z nožičko me češ, s tisto, ki sem ti jo jest s Tolminskega prinese!. Poglej no! Ali misliš, da za take reči bruham na Tolminsko? Poglej no!» Daši so bili Anžonovi udi kakor hlodi, ki se dajo le težko in neokorno gibati, je vendar s čudovito hitrostjo s svojo levico ujel Danijela za roko ter ga z desnico parkrat lopnil po nji, rekoč: «Boš izpustil nožičko, ti hudnikovec ti!» Ker Danijel ni takoj izpustil, ga je s svojo roko samo parkrat kresnil po prstih, da jih je takoj kri podplu’a in da je nožička zarožljala po deskah. Nato ga je obrnil in mu z nogo pomagal, da je odlete! na klop pod sklednik; tam je pričel hišni hlapec škripati in jokati, kakor je to navada starega pijanca. Anžon je pobral nožičko ter jo položil pred Boštjana na mizo: «Ne dajaj takega otroku!» Obrne se k Lizi: «Čakaj, Liza, kaj sem že hotel reči? Vidiš, nič se ti ne lažem, pšenica je bila letos dobra in čedno se je mlatila. Proti krompirju tudi ni kaj reči in fižol je bil poln, kakor b’J norel. Vse to je res m fruge je bilo pri hiši, da bi lahko vojska živela od nje. Zdaj pa poslušaj! V nedeljo bom pri deseti maši v Poljanah. Nekaj prej bom bruhnil od doma, da se pogovorim z gospodom Jernejem. Ce ti je všeč, pa pridi še ti. Morda bova že pri deseti maši prvič oklicana. Množice bode malo. govorile, pa bo še zmeraj bolje, kot bi se s polenom svatovščina klepala. Ce nočeš, pa pusti! A povem ti, da hrušk potem tudi ne bom več nosil. No, pa lahko noč!» S temi besedami je odšel. Pod sklednikom je bil Danijel med jokom in škripanjem zaspal. Ker 36 Liza zanj ni zmenila, ga je morala mati spraviti v slamo. (Sledi osemnajsto nadaljevanje). mo nakazati nekaj važnih u-gotovitev praktičnega značaja. Vloženih je bilo namreč 8.569 prošenj, to je skoraj 2.000 več "kot lansko leto. Ze to je dokaz, da se je stanovanjsko vprašanje še poslabšalo in da -e stalno slabša. Predvsem je treba ugotoviti, da so bila do danes stanovanja, ki jih gradi 1AGP, dostopna kateremu koli prosilcu, bodisi Tržačanu, kakor tudi beguncu. To je omejevalo vsako možnost, da bi krajevno prebivalstvo brez strehe končno lahko uredilo svoj stanovanjski problem. Ker je dotok beguncev v stalnem po-rastku, je šiO vse to na škodo Tržačanov. Sedaj pa je bila vendar le sprejeta zahteva brezdomcev, da prebival- 1 stva. Ti mandelci so se zahvalili možu brhke Jovanke za «dosedanjo pomoč, ki jo je Jugoslavija nudila tržaškim Slovencem». Smo pa res radovedni, kakšna naj bi bila ta «pomoč»? Morda pa so se hoteli «predstavniki» zahvaliti za mastne plače, ki jih prejemajo tržaški titovski nebodigatreba in s katerimi pošteni tržaški Slovenci nimajo nič skupnega, kot nimajo nič skupnega z beograjskim duce jem. Iz «Piccola» z jemo še, da je Tito «obljubil» svoje «zanimanje:» za vsa predložena vprašanja. Kako se bo «zanimal», to je seveda druga «što-; ja». Verjetno najmanj toliko, kot Zemljak pri Wintertonu za nabrežinske dvojezične, napise. Ko bodo nabrežinski občani zvedeli o romanju k duceju, se bodo pač vprašali, kdo so vendar ti «predstavniki». «Piccolo» jih je namreč sramežljivo zamolčal. Pa jih bomo navedli mi, kot jih navaja «Slovenski poročevalec». Nabreiinci bodo vsaj vedeli, kdo se je šel zahvaljevat beograjskemu dučeju za njegovo... štirinajsto «rešitev» tržaškega vprašanja. Evo nepoklicane troperesne deteljice: Janko Furlan iz Sempolaja, Josip Škrk iz Trnovce in Lavra Godnič iz Nabrežine. Kje pa je obtičal Srečko Colja? Ali so ga «štrafali» zaradi zadnjega ponesrečenega ,«množičnega» zborovanja v Nabrežini? AGNELETTO, BARTOLI, FELLA ET CO — Gospod dr. Agneletto se torej za «uresničenje STO» obrača na «vlado matične države Jugoslavije». In to ni prvič, radovedni pa smo, ali bo to zadnjič. Tudi Pella iti tržaški župan se ob vsaki priliki z rotečim glasom in sklenjenimi rokami obračata do Angležev in Američanov v «plamtečem» pozivu, naj spoštujejo... tristransko noto. V bistvu ni torej med prvim in drugimi nobene razlike. Vsi se obračajo ravno do tistih, ki so z dejanji dokazali, koliko jim je še ležeče na mirovni pogodbi oziroma tristranski noti. Smo pa res radovedni, kakšne «ctr-gum&nte» bo sedaj privlekel na dan dr. Agneletto, ko mu je dal Tito v nedeljo s svojo «14. rešitvijo» menda dovolj jasen dokaz, kako se «vlo.da matične države» drži mirovne pogodbe. Ka ’ se pa tiče italijanskih nacionalistov mislimo, da je bil zadnji odgovor Dullesa dovolj jasen. Sicer pa ne verjamemo, da bi bil dr. Agneletto tako naiven in da misli resno na to, .kar govori in piše. Po drugi strani morda res misli, da so tržaški Slovenci taki butci, da bi še verovali v odkritosrčnost njegovih «prizadevanj» za u-resničitev STO. CE BI JIH IMELI TITOVCI TOLIKO — Za slov. «Piccolo» je bilo torej zadnje množično zborovanje na terasi Ljudskega doma v ul. Montecchi seveda «neuspeh». Čeprav so se titovski pisunčki tiščali v svoji luknji kot podgane, vam vedo povedati, da «smo spravili skupaj nekaj ljudi». Prepričani pa smo, da, če bi imeli titovci na svojih zborovanjih teh «nekaj ljudi», bi «Piccolo» gotovo pisal, da jih je bilo... desettisoč, kot za Merčedol. Mi pa smo objektivni in se zadovoljimo z nekaj tisoči, kot jih je v resnici bilo. Titovske strahopetce je taka . množica seveda spravila iz ravnotežja, ker množic niso vajeni. Ce hočejo videti nekaj več ljudi na svojih «manifestacijah» morajo šele romati v Jugoslavijo, poklicati na pomoč vso Udbo in celo samega dučeja. Proti davčnim poviškom Prebivalci Lonjerja m Podlem jer j a so te dni /poslali conskemu predsedstvu in upravnemu občinskemu odboru odločen protest proti zadnjim, povišanjem davkov. V protestu ugotavljajo, da ti novi ukrepi najbolj obreme njujejo manj premožne sloje, ki že itak težko živijo ter zahtevajo, naj tržaški občinski svet uvede novo finančno politiko po načelu: «kdor več ima, naj več plača». Pismo je bilo opremljeno z 217 podpisi. Za teden VEG TISOČ LJUDI JE V TOREK NA ZBOROVANJU OBSODILO TITOVCE Nova pod'ost se je pridružila vsem zločinom, ki so jih izvršili titovci na Tržaškem in za katere bodo morali odgovarjati pred ljudstvom. V sre do zjutraj se je na sedežu kult. krožka «Rinaldi» in PD «Cankar» predstavil sodni ekseku-tor v spremstvu titovskih predstavnikov, ki so se ga krčevito držali, ker so se pač bali, zavedajoč se svoje krivde, da bodo zleteli po stopnicah. Tako so se titovci s pomočjo «italianissimi!!», proti katerim se vsaj z besedami toliko zaganjajo, polastili sedeža, ki ni in ne more biti njihov, ker je bil zgrajen od ljudstva za po- trebe ljudstva. Titovci so s pomočjo policije, sodišč in vojih provokacij iztrgali ljudstvu več sedežev, med katerimi tudi proseškega in lonjerskega. Sedaj jim je s pomočjo svojih zaveznikov ita’ijanske narodnosti uspelo izgnati krožek «Rinaldi», ki so ga 1946. izgnali prvič Anglo-amerikanci, ter društvo «Cankar». Ljudstvo Sv. Jakoba je ogorčeno za to podlost. Ljudstvo Sv. Jakoba je pa istočasno gotovo, da bodo titovci le malo časa uživali sad svoje tatvine in da bodo morali prav kmalu prepustiti zakonitemu ;ustniku ne samo sedež Rinal-dija in Cankarja, marveč vso stavbo. Naj si titovci ne mislijo, da o močni, ker uživajo podporo Vngld-amerikancev, sodišč, po-icije itd. To nič ne de. Naj se spomnijo 8. septembra in neslavnega konca Mussolinijeve Jiktature_ Konec pride, ko si ;a ljudje najmanj pričakujejo. Tako kot z Mussolinijem se bo zgodilo tudi s Titom in njegovo tolpo poklicnih rokovnjačev. Takrat bomo vitie'i, krm bodo šli ti ljudje, ki imajo na če’u vtisnjen pečat zločinstva in ki jim policisti, sodišča in sodni eksekutorji služijo kot e-dini «argument» proti naprednemu gibanju. V znak solidarnosti z obema krožkoma, ki jim je titovska tolpa ukradla sedež, je bilo v torek zvečer veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo na tisoče in tisoče ljudi. Obe terasi Ljudskega doma v ul. Montecchi, hodniki in stopnice ter cesi u ice Montecchi in Giuliani ored stavbo so bili natrpani : poslušalci, ki so hoteli ob tej pri'iki izraziti svoje ogorčenje Ì aroti titovcem, ki so se ob tej ari'iki poskrili kot miši v svo-e 'uknje in si niso upali pomoliti niti nosu iz svojih sob, katerih vrata niso samo zaprli, marveč celo zabarikadirali od znotraj. Najbolj zanimivo pa je bilo dejstvo, da so se naši fantje morali razvrstiti pred vratj titovskih sob ter mirit' ljudi, ki so v svojem ogorčenju hoteli obiskati titovske strahopetce. Tako se je torej zgodilo, da smo jih morali mi braniti pred ljudskim ogorčenjem! Na terasi pri Sv. Jakobu je bilo prisotnih več domačih in tujih novinarjev, ki so prišli, da poslušajo mnenje tovariša Vidalija v zvezi s tržaškim vprašanjem. Zborovanju je predsedoval tov. Siškovič. Solidarnost sindikatov je prinesel tov. Radichi, SHFZ tov. Blažina, ko- munističnih svetovalcev tov. Rogassi, demokratičnih žena tov. Marija Casali. Tov. Berne-tičeva pa je v svojem govoru razgalila bistvo titovskega režima, sovražnika kulture in napredka. CE SI BO TITO PRIKLJUČIL VSE STO Kaj bo z našo podeželsko mladino Mladinci in mladinke STO! V nedeljo je diktator Tito, v teku uprizorjene manifestacije izrazito fašističnega značaja, ki zveni kot žalitev partizanskega gibanja ponovno izjavil, da ne namerava spoštovati mirovne pogodbe in zahteval za Jugoslavijo vse Ozemlje ter internacionalizacijo mesta Trsta. Pohitimo s podpisovanjem zahteve za civilno upravo Akcija zbiranja podpisov na zahtevo po enotni civilni upra-j vi se vedno bolj širi. Mladi Slovenci in Italijani! Ti predlogi predstavljajo največjo nevarnost za bodočnost vse mladine. Njihova uveljavitev pomeni: ZA TRŽAŠKO MLADINO: da bi bila prisiljena živeti v mestu, ki bi ga obkoljevale jugoslovanske čete, pod stalno navarnostjo, da ga slednje zasedejo; v mestu, upravljanem po tujcih, ki bi ga spremenili v središče korupcije, špijonaže, kjer bi se morala mladina posvečati tihotapstvu in zločinstvu, da se preživi; ZA MLADINO PODEŽELJA: da bi morala prekiniti vse vezi z mestom, zapustiti delovišča in učenje, prijateljske zveze in biti obsojena, da živi težko življenje, v pomanjkanju in bedi, kot mora živeti jugoslovanska mladina. ZA MLADINO CONE B: da bi bila obsojena trpeti za vedno pod titovskim terorjem, ki ga že toliko let prenaša dočim bi se morali mladi begunci vdati v usodo in se ne vrniti več na svoje domove. Mladinci in mladinke! Zveza komunistične mladine vas poziva, da se združite ,da okre pite borbo proti beograjskim nakanam in hlapčevski politiki italijanske vlade, proti vsaki obliki šovinizma, za sloven-sko-italijansko bratstvo, zahteva oč bolj kot kdaj koli prej uveljavitev mirovne pogodbe, ki je edini miroljubni izhod iz sedanjega stanja. Dokler pa to ne bo uresničeno, zahtevajmo enotno civilno upravo za vse STO, da se tako vzpostavijo v obeh conah človečanske pravice in demokratične svoboščine, da se zagotovi našemu prebivalstvu bodočnost gospodarskega in socialnega napredka. ZVEZA KOMUNISTIČNE MLADINE STO Tako so partizani miru iz Arzenala poslali svojo prvo zbirko 484 podpisov, posamezni meščani so zbrali 162 podpisov, v Medjivasi doslej 42, v Briščikih pa 50 podpisov. V Miljah so nabrali nadaljnih 93 podpisov in s tem dosegli 4.011, pri Sv. Alojziju so pa z novimi 372 dosegli 828 podpisov. Zadnje čase se je stanje poslabšalo. Nove nevarnosti pretijo našemu Ozemlju. Zato je dolžnost vseh, ki jim je pri srcu razvoj našega mesta v miru in prijateljstvu z vsemi naredi, da podpišejo zahtevo za imenovanje enotne civilne u-prave! “Rinaldi* in “Cankar“ sta bila sodno izgnana - Ogorčenje prebivalstva in prepričanje v skorajšnjo vrnitev - Govori Vidalija, Bernetičeve, Pogassija, Radicha, Blazine, Casalijeve - Titovci so se v strahu poskrili Sprejet od viharnega ploskanja je nato spregovoril tov. Vidali, ki je posvetil svoj govor titovskim in rimskim nacionalističnim manifestacijam, titovskim podlostim proti demokratičnemu pokretu, katerim smo že precej časa vajeni, ter Titovemu govoru in sedanjemu stališču obeh partnerjev glede tržaškega vprašanja. Tov. Vidali je poudaril, da se bomo v sedeže Rinaldija in Cankarja vrnili in da titovski ležim ni tako močan kot zgleda, čeprav dobiva pomoč v orožju, denarju in potuhi s strani ZDA in Anglije. Dejal 'e, da je Tito v Okroglici podčrtal, da se odreka mirovni pogodbi in da stoji na stališču rimske vlade: zahteva vse STO zase. Stališče obeh partnerjev pomeni, da hočeta priti s pomočjo svojih gospodarjev do sporazuma, ki naj bi na našo škodo rešil to vprašanje. Edina možna rešitev je danes ustanovitev STO, v podrejeni vlogi pa predlaga začasno civilno upravo Varnostnega sveta, ki nas bi vsaj rešila pred nevarnostjo beograjskih in rimskih danunciad. S prepevanjem borbenih pesmi so prisotni le začasno zapustili od titovcev ukraden sedež, ki so se v zavesti lastne krivde še bolj potuhnili po svojih mišjih luknjah. Prijave za družinski davek Kakor smo že poročali, zapade 201 septembra t. 1. rok za prijavo dohodkov za odmero družinskega davka. Prijavo morajo predložiti vsi družinski poglavarji, ne glede ali doseže njihov letni dohodek minimum za odmero- davka. Kdor ni prejel na dom zadevnega obrazca, ga mora dvigniti v občinskih uradih v ul. Malcanton št. 3 ali ul. Procureria št. 1, kjer se obenem vloži pri.avo. Uradi so odprti vsak dan od 8.30 do 13 in od 17. do 20. ure. Za vse podrobnejše informacije kakor tuji za izpolnitev prijave je na razpolago Zveza malih posestnikov v uh Zonta 2, L Urad je odprt od 8.30 do 12 in od 15.30 do 19. Za izpolnitev prijave je treba prinesti s seboj osebno izkaznico družinskega poglavarja, kartelo o davkih za 1952-53, izjavo delodajalca o plači od 1. 8. 1952 do 31. 9. 1953. Kdor je-.lastnik motornih vozil mora prinesti tudi zadevno knjižico. Konferenca ZDŽ za slovenske žene Zveza demokratičnih žena STO organizira za petek, 18. ’eptembra ob 15.30 v krožku iKraljič» (Dom pristaniških delavcev, I. nadstr.) zanimivo predavanje tov. Vlade Bidovec - Morane o «Vzgoji otrok doma in v šoli». Vabljene so vse slovenske matere in žene TEKMOVANJE V »MESECU DEMOKRATIČNEGA TISKA* Širjenje v VI. tednu DELO Novi bralci, ki so jih pridobili prejšnji teden tovariši v DOLINI, so kupili tudi ta teden naš list in se o njem pohvalno izrazili. V vseh vaseh dolinske občine so se obiskale nove družine, kar nam daje dobre izglede za bodoče tedne. Na OPČINAH so razprodali IG izvodov več ket prejšnje tedne, tako da so v določenem trenutku zmanjkali izvodi, ki so bili poslani za to vas. NABREŽINA se dobro drži, kar se tiče pozicij, ki jih je dosegla še pred nekaj tedni. Sedaj ima tudi Nabrežina stalno in dobro organizirano širjenje tiska. Naprej tovariši za dosego postavljenih ciljev, da bomo v prihodnjih številkah lahko poročali o novih uspehih tudi glede drugih vasi! r UNITA Na prvem mestu je sekcija Sv. Jakoba s 127 odst., kar pomeni, da je že presegla svoj cilj. Sledijo Curiel, 3v. Ivan, Skoljet, Lonjer in Barkovlje. V dolinski občini se je povečala razprodaja s pridobitvijo novih bralcev med tamkajšnjimi italijanskimi družinami. Na Opčinah so razprodali 45 izvodov nedeljske izdaje. LAVORATORE Na prvih mestih so Sv. Alojzij, Sv. Ana in Magda-ena, ki jim sledijo druga sekcije, katere so tudi dosegle dobre uspehe. Novi značaj «Lavoratora» sprejet tudi na podeželju in športnikov. je to bil z zadovoljstvom še posebno s strani Kar se pa tiče širjenja ilustriranih revij, se je razprodaja zvišala za 415 izvodov. r. a •««. - Sobota, 12. Guido Nedelja, 13. - Virgil Ponedeljek, 14. Notburga Torek, 15 - Marija sedem žal Sreda, 16. - Ljudmila -(-prvi kr sj cc) Četrtek, 17. - Hildegarda Petek, 18. - Tomaž ZGODOVINSKI DNEVI: 14. 9. 1944 so zasedle enote Rd< armade varšavsko predmet Prago. 15. 9. 1947 je bila ratificirana 1 rov n a pogodba z Lalijo. tem dnem se je ustanov Svobodno tržaško ozemlje. ibnc TRST II. islin titov ine oslat baci iti c turi» Pa ,'|n ce J»! tO SOBOTA: 13. Šramel kvintet, pevski duet - 19. Pogovor z ž£ - 22.26 Baletna glasba - 22.45 P za konec tedna. NEDELJA: 8.45 Kmetijska daja - 11.30 Oddaja za najmla „ - 12.15 Od melodije do meiodti ly- 9 - 13. Glasba po željah - 17. K1 en, cert moškega zbora iz Dolin1 19. Iz filmskega sveta - 20. K: cert mezzosopranistke S o n 10 11 Draksler - 21.30 Mozart: Fifi' ROVA SVATBA, 1. in 2 dej. PONEDELJEK: 12.15 Lahke ' lodije igra Franco Russo - 19. - - -mica pripoveduje - 21. Knji* (tič nost in umetnost - 21.30 Mo-zi FIGAROVA SVATBA, 3. in 4. ®. TOREK: 13. Glasba po želji' ito\ 18.15 Koncert sopranistke EP1 L; Down ing - 19. Tehnika in gosi darstvo - 20.45 Slovenske pes» 'n° 21. Radijski oder - Jerome: F-4 kot NY, TETE, STRICI, itd., v** 1 = igra v 4. dej. ,iiv~ SREDA: 19. Zdravniški vedf‘ h 20. Slovenski motivi - 22. CajK|'Ua, ski: 4. simfonija v izvedbi on k stra Slovenske filharmonije. , ČETRTEK: Pevski duet in t;‘°r monika - 19. Slovenščina za s vence - 21. Dramatizirana poV1 - 22. Čajkovski" Simfonija M1 “'o fred. PETEK: 13. Glasba po želj1' 'a, - — - — *w. i * n/u kj a z. vlj^. 19. Kraji in ljudje - 20.30 Trži kulturni razgledi - 22. Iz a»f I ških koncertnih dvoran - 2*]§o\ Chopinovi scherzi. V ČRPA GROZIJO Z NOVIMI ODPUSTI Splošna stavka industrije za povišanje delavskih plač Nadaljnje stavke v čistilnici „Esso Standard** Kdor Stanuje v Bazovici, na Opčinah, v Trebčah, Padričah, Gropadi, Banah in na Konko-nelu lahko vloži prijavo v uradu občinskega delegata na Opčinah, Narodna ulica 9. Za presek, Kontovel in Križ pa se vlagajo prijave pri občinskem delegatu na Proseku. V sredo popoldne je bila v našem mestu splošna dveurna stavka vseh delovnih kategorij industrije. V vseh toval-nah, podjetjih in de'.oviàèih so delavci zapustili deio dve uri pred zaključkom delovnega urnika in dali s tem prvo opozorilo industrijcem. «Confindu-stria» je namreč odbila predlog obeh sindikalnih organizacij za začetek razgovorov o ekonomskih zahtevah, ki so jih postavili delavci. Gre za pereče in neodložljivo vprašanje uravnovešeni a delavskih plač z življenjskimi stroški, Industrije! se hočejo seveda izmuzniti. Ze začetkoma so pokazali, da se nočejo sploh razgo-varjati o tem problemu, ki je pa za delavce življenjske važnosti. Kompaktnost in enotnost, ki V ZADEVI TEBALDIJA SE VU IZMIKA Zločinec mora biti predan sodnim oblastem Praznik ti ;ka v Ricmanjih V znamenju praznika tiska, v propagiranju dobrega čtiva, dobre knjige in našega naprednega časopisja, bo jutri v nedeljo 13. t. m. popoldne v .Ricmanjih na društvenem dvorišču kulturna prireditev s koncertom domače godbe, pod vodstvom dirigenta Zuljana, z nastopom domačega pevskega zbora pod vodstvom pevovodje Mirota in z gostovanjem zbora Lonjer-Katinara, ki ga vodi Cok ml. Ob tej priliki bo razvitje ricmanjske rekcijske zastave KP STO. Govorom in kulturnemu sporedu bo sledil zanimiv vesel spored, ki bo zabaval mlajše in starejše ter bo preskrbljeno tudi za lahkono-ge plesalke in plesalce. V Podlonjerju Opozarjamo na kulturno in zabavno prireditev v znamenju praznika tiska v Podlonjerju, ki ga priredi svetoivanska sekcija KP STO jutri v nedeljo i3. t. m, na dvorišču Prosvet- nega doma v Podlonjerju. Na sporedu bodo poleg govorov in kulturnega sporeda tudi razne šaljive in športne točke, ki bodo razvereljevale navzoče. Seveda ne bo manjkal tudi ples. V Skednju Prav tako bo jutri v nedeljo 13. t. m. tudi v .Skednju na športnem igrišču lepa kulturna in zabavna prireditev, ki jo organizira sekcija KP STO Skedenj. Po govorih in kulturnem sporedu bo ples do polnoči. V Sv. Križu Na prostoru, kjer se grad: v Križu nov Ljudski dom, bo jutri v nedeljo 13. t. m. z začetkom ob 15. uri lepa kulturna prireditev z govori, nastopi domačega pevskega zbora, in godbe, ki jo priredi kriška sekcija KP STO. Ne bo manjkalo še drugih zabavnih, točk ter bo preskrbljeno z ribami in izborno pijačo. Po veselem sporedu bo ples do polnoči. Na Opčinah Opozarjamo že danes na veliko kulturno in zabavno prireditev, združeno s praznikom tiska drugo nedeljo 20. t. m. kjer bodo sodelovali godba Rinaldi, kriški pevski zbor jn drugi ter bo sledil ples. Natančnejši spored objavimo prihodnjič. Fučikov «Izpod vešal» v Pod-lonierju Drugo soboto 19. t. m. ob 20. uri bo v Prosvetnem domu v Podlonjerju Ljudski oder u-prizoril Fučikovo dramo v petih dejanjih s prologom in epilogom «Izpod vešal». Ljudski oder uprizarja to igro obenem tudi v počastitev 10-letnice smrti velikega češkega patriota, borca za svobodo in pisatelja Fučika, ki je padel 8. septembra 1943. leta kot žrtev nacifašističnega rablja. Fučik je napisal to delo, polno pesniške lepote, v ječi, medtem ko je bil od nacistov že obsojen na smrt. V zadevi vojnega zločinca Tebaldija, ki se nemoteno sprehaja po Trstu, dočim se vrši v Bologni proti njemu proces, sta Zveza partizanov STO in Združenje bivših političnih preganjancev predložili VU protestno resolucijo ter vprašali obenem za razgovor. VU je te dni odgovorila in sicer dokaj nejasno. V odgovoru pravi namreč, da «ne more začeti diskusije o zadevi Tebaldi, ker je v teku proces, marveč da se to vrši edino le potom normalih sodnijskih stikov». Ni dvoma, da je odgovor odraz običajne in še predobro znane angleške diplomacije. Toda partizanov, vdov in sirot, kakor tudi javnega mnenja taki odgovori ne morejo zadovoljiti. Bivši republikinski kvestor Tebaldi je zagrešil v Italijanski republiki v letih vojne veliko število najhujših zločinov, ki gredo od umorov domoljubov, partizanov, ova-duštva židovskih družin, ropanja njihove imovine pa do izročanja talcev nacistom, Razlogov za njegovo izročitev italijanskemu sodišču je torej več kot dovolj. V našem mestu ni prostora za take izmečke človeške družbe. Zaradi tega smatraimi, da je dolžnost VU, da tega vojnega zločinca preda kamor spada, ker pošteni Tržačani nočejo, da bi postalo njihovo mesto gnezdo zločincev in morilcev, kot je Tebaldi. Istočasno se čudimo, oz. se ne čudimo titovskemu grobnemu molku o vsej tej zadevi. Hlapec se noče zameriti gospodarju. Klečeplazci Na openskem tramvaju se dogajajo v zadnjem času reči, s katerimi je treba seznaniti vso javnost, ki naj ve, na kakšen podel način skušajo nekateri elementi zatreti našo slovensko govorico. Potniki, ki se vozijo z openskim tramvajem, so namreč opazili, da se sprevodniki pri svojem službenem poslu obračajo vedno bolj poredkoma do slovenskih potnikov v materinem jeziku, čeprav so eni kot drugi Slovenci. Zvedeli smo, da je to posledica šovinističnega pritiska, pred katerim je na žalost klonilo precej sprevodnikov. Le redki so še, ki u-pajo s slovensko besedo na dan. Toda ta izrazito fašistična akcija je dosegla svoj vrhunec, ko so bili tudi preostali narodno uz-vednejši uslužbenci posvarjeni, naj v službi ne govorijo slovensko. Važno je pri tem pripomniti da so jih posvarili elementi, ki imajo pri tem podjetju odgovorna mesta in kateri so po rodu Slovenci. Ti izdajalci lastnega naroda, ki pljuvajo na svoj materini jezik in klečeplazijo pred italijanskim šovinizmombi hoteli u-vesti stare fašistične raznarodovalne metode. Toda zločinski poskus se jim ne bo posrečil, ker slovenski potniki in zavedni nameščenci ne bodo nikdar dopustili uresničitve njihovih janičarskih spletk proti našemu jeziku in narodu. Prispevki za naš tisk Skedenj 38.946, Tovarna strojev Sv. Andreja (1. polog) 10 tisoč, celični komite iste tovarne 3.000, Skoljet 10.613, Co-lombin 450, Ivančič 450, sekcija Curiel 20.385, od teh je nabral tov. Colombo 7.100, cel. Misogoj pa 9.450, Greta (1. polog) 5.500, ACEGAT: 1. polog cel. Bellini 4.000, ul. Genova 3.500, Barkovlje (1. polog) 6 tisoč. Iz Milj: celica Depangher 1.200, cel. Buttoraz 5.590, cel. P. Zaccaria 340, cel. iz Premen-zana 725, sekcija Sv. Barbara 955, sekcija Campore 11.005, mladi komunisti iz Milj 11.650, cel. Sv. Roka 4.820, cel. ladjedelnice Felszegy 1.300, ce’ica občinskih uslužbencev 3.205, cel. v Griži 2.050; skupno so Milje poslale 42.840 lir; cel. slikarjev in zidarjev ladjedelnice Sv. Marka 10.000, celica Visin-tini (sekc. Curiel) 11.681. Marini 100, Laita 100, Benko 100, Marzi 100, Pola 100, Tomažič 500, Gandusio 100, Marchesini 200, Godina 150, Trampuš 300, Monti 500, Tamburiini 100, Sestan 250, Fassin 200. je prišla v tej splošni stavki do pravega izraza, pa mora biti delodajalskim krogom v resen pomislek. Delavci so dali šele prvo svarilo, ki mu bodo po potrebi sledila še druga in nedvomno ostrejša. Tudi v čistilnici «Esso Standard» so bile od sobote do četrtka kar štiri stavke. Dočim prihaja 12 odpuščenih delavcev normalno na delo, so vsi ostali odločni v obrambi prizadetih tovarišev. Tudi v tem podjetju mora ravnateljstvo nujno računati z borbenostjo in vztrajnostjo delavcev, ki ne dopuščajo, da bi 12 tovarišev prišlo iz neutemeljenih razlogov ob skromni zaslužek. Te dni je ravnateljstvo CRD A sporočilo tovarniškim odborom, da namerava odpustiti 339 delavcev, ki so dosegli starostno dobo za upokojitev. Vest je ogorčila vse delavce, ki se zavedajo, da bi se s temi odpusti še poslabšalo splošno stanje. vih zločinskih nakan proti človeštvu, potem je naša dolžnost, da visoko dvignemo zastavo narodne zavesti in odločno stopimo v borbo za pravice našega na. oda. Prvi korak k dosegi naše popolne narodne enakopravnosti, ki nam jo jamči mirovna pogodba, pa je, da držimo vsaj pravice, ki smo si jih priborili. Med te spada kot ena najvažnejših pravica do šole v materinskem jeziku. Zato držimo to pravico in vpišimo svoje otroke v slovensko šolo! bis. lìe j >ito\ Obvestilo za člane Delavskih zadrug Člani Delavskih zadrug, ki niso še podpisali pri' Stanka za povišanje čla®' skega deleža od 100 na S«6 lir, naj se takoj zglasijo V bližnji zadružni prodaja1-ni in zahtevajo od poslej vodje zadevni obrazec, V ga je treba izpolniti. Kdor ne bo izpolnil I6 formalnosti zgubi člansK« pravice in se ne bo mog« udeležiti volilnih skup' ščin. Rok za izpolnit«1' pristanka zapade na po6' lagi odloka predsednika sodišča nepreklicno 1®’ septembra 1953. Ni potrebno, da se takoj plača razliko v znesku 4P® lir. To vsoto se lahko cd-plača v obrokih ali pa 1 odrezki na nakupih. ČESTITKE — Danes stopita v zakonski stan tov. Jožica Milič iz Saleža in tov. Emil Milič iz Malega Repna. Ob tej priliki jima čestita sekcija KP v Zgoniku ter želi mnogo let srečnega in vedrega življenja. Prispevek za „0eN Tovariš Matiček je dar0’ « za tiskovni sklad «Dela» *%uz; sek 599 Mr. Darovalcu na hvala! Demokrati P°s* v majte! la: ijans kam: fivlja Jnov 1 (p, So p, oriše 'Ur i: (rabi ■Učn, Ne, talija 'avlja ‘iem a» v kriv ■dejai itd., » faš da si «ste , me tisti t ant: beža »Ušča Pri 1 ‘ceva 9 in ihiai d» pi '«isti str; d, ki ‘bskii Vpis v slovensko šolo (Nadaljevanje s 1. strani) stoja in razvoja slovenske šole za Slovence cone A eno najvažnejših je jasno, da morajo stati komunisti na čelu te borbe slovenskega ljudstva. Sola je pravica vsakega narodu in posameznika. Zato je vsakomur dano na izvoljo, v kakšno šolo vpiše svojega otroka. Vsak pritisk v tem pogledu je zgrešen in ponavadi doseže nasprotni učinek. Pač pa je jasno, da sme in celo mora vsak pošten demokrat opozoriti starše na vse, kar bi moglo škoditi njihovemu otroku ali pa tudi skupnosti. V tovarni Moddano je nastal spor zaradi načina izplačevanja mezd. V četrtek je bila proglašena enourna stavka: pričakuje se sestanek sindikalnih predstavnikov z ravnateljstvom na Uradu za delo. »*» v gradbeni stroki se vršijo pogajanja za dodatni sporazum k novi delovni pogodbi. In prav ti skupni interesi bi morali biti vsem demokratičnim Slovencem še prav posebno pred očmi. Ce nočemo, da nas tuji o-kupator ne spremeni v brezoblično maso kozmopolitov brez narodne zavesti, brez slehernega ideala za bodočnost našega naroda in vsega tržaškega ljudstva, če nočemo da nam ne izruje iz srca naših lepih tradicij, če nočemo postati slepo orodje njego- Vpisovanje in popravni izpiti na osnovnih šolah cone A STO se bodo vršili od 16. do 39. septembra t. 1. za vse razrede osnovne šole in sicer v kraju dotične šole. Pri vpisovanju v prvi razred izročijo starši učitelju naslednje listine: a) rojstni list, b) potrdilo o cepljenju proti kozam, ki ga izda Zdravstveni urad občine. Otroci so šoloobvezni od dopolnjenega 6 leta starosti do 14 leta. Dne 1. oktobra t. 1. bo svečana otvoritev šolskega leta s sv. mašo in dne 2. oktobra reden pouk. Vsa potrebna pojasnila dobijo starši na oglasni deski na šoli ali pri ravnatelju dotičnega okrožja. SOLSKO NADZOHNISTVO 2. OKTOBRA začne pouk na osnovnih šolah čevalo dovršenega V. razreda osnovne šole. Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu sporoča, da se vpisovanja za šolsko leto 1953-54 pričnejo 1. septembra in trajajo do 25. septembra 1953. Popravni izpiti so začeli 7. septembra po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski šole. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda ysak dai) od 10. do 12. ure. stnih izpitov bo v ponedeljek 21. septembra 1953 ob 8 uri 30 minut. Vsa nadaljnja navodila in pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Na trgovski akademiji traja vpisovanje od 1. do 25, septembra vsak delavnik od 10. do 12. ure popravni izpiti so začeli 7. septembra, usposobljenostni pa 21. septembra. Podrobnosti na oglasni deski v ul. Lazzaretto Vecchio 9, III. Ravnateljstvo Slovenskega kmetij ko - strokovnega tečaja na Plavjah obvešča starše in dijake, da je vpisovanje v I. ter II. razred od 1. do 25. septembra. VPISOVANJA IN IZPITI Ravnateljstvo strokovnega industrijskega iečaja v Dolini javlja, da se prične v tajništvu šole, dnevno od 9. do 12. ure, vpisovanje učencev za vse razrede. Vpisovanje bo trajalo od 1. do 25. septembra. Učenci, ki se prvič vpišejo v I. razred morajo predložiti naslednje dokumente: krstni list, potrdilo za precepljenje, potrdilo o zdravih očeh, spri- Ravnateljstvo Državne slovenske višje realne gimnazije v Trstu sporoča: 1. Na Državni slovenski višji realni gimnaziji v Trstu, ki i-ma poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1953-54 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda ulici Lazzaretto Vecchio štev. 9, II. nadstropje. • 3. Začetek pismenih zrelo- PREDNOSTNE LESTVICE ZA MESTA NA SLOV. ŠOLAH Višja šolska uprava v Trstu sporoča, da bodo v dnevih od 3. do 12. sept. 1953 vključno, od 10. do 13. ure, ng Slovenski nižji srednji šoli v Trstu, utica della Scuola Nuova št. 14, II, objavljene dokončne prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na slovenskih srednjih šolah za šolsko leto 1953-1954. *** Vodstvo Tržaške konopljar-ne ,je sklenilo, da zniža delovni urnik. Namesto dosedanjih 42 ur tedensko so že ta teden nekateri oddelki začeli delati 24 ur, ostali pa 30 ur tedensko; samo en od' deleik dela še vedno cjot prej. Pravijo, da je temu vzrok pomanjkanje naročil. »** v sredo je stavkalo vse u-pravno in sanitetno osebje Bolniške blagajne in so bile zato vse ambulante zaprte. Stavko so pro glasili zaradi tega, ker centralni organi ustanove nočejo pristati na zahtevo nameščencev za izplačilo posebne doklade. V četrtek se je 5-letni Carlo Beato stanujoč v ul. Pietà. 35 brezskrbno igral na terasi petega nadstropja hiše, kjer stanuje, ko se- je naenkrat pod njegovimi nogami razbilo stekleno okence in fantič je padel v globino ter obležal v prvem nadstropju. Na veliko začudenje zdravnikov in veselje staršev so pa v bolnici, kamor so ga nemudoma odpeljali ugotovili, da ni dobil nobene resnejše notranje poškodbe, tako da bo največ v 20 dneh doma. *** 30-jetni G ino C appellar! iz ul. San Vito 1 je v četrtek izkoristil trenutek, ko je bil sam v kuhinji neke prijateljske družine, da si je vzel življenje. Našli so ga s plinsko cevjo v ustih mrtvega. Vzroki njegovega samomora niso znani. T** Mali Giovanni Napoletana, star komaj štiri leta, se je v ul. S. Michele iztrgal iz rok materi in hotel steči k dedu, ki ga je čakal na drugem pločniku. Toda istočasno je privozil avtomobil in podrl otroka. Na srečo je pa zadobii le lažje poškodbe in se je mogel, potem ko so mu v bolnici izprali rane, vrniti domov. *** 52-letni miner Peter Casa-grande stanujoč v Vicolo delle Rose, se je v soboto resno ponesrečil na delu na neki gradnji na Opčinah. Težki kavelj žerjava ga je namreč tako silno udaril po levi nogi, da mu jo je zlomil. Pridržali so ga na ortopedskem oddelku tržaške bolnice, kjer se bo zdravil 60 dni. *** Ulica Flavia je stalno pozo rišče težkih nesreč Tudi v nedeljo zvečer je zahtevala svojo žrtev. 21-letni Virgilio F onta1 ( l'itov( iz S.M.M.sp. 381, ki se je 'j 1; s svojo Vespo v smeri prot' . Soboti, je hotel preteči ti1”,1 št. 20, pa se je zaletel v 0 „ v stno drevo in treščil na tl» TO na i;-.j - težkem stanju so ga prepeti»,j N p V jj 11 j, bolnico, kjer je čez par ur fiele nil. bi ; —*** Nagii sunek avtobusa J1,; od je povzročil, da je 67-letm ^ !§ tr- honemi Domenico Fragiaccn^’i i '“'"vhodin kolku in kolenu. Sumijo, da 'i Bo se je na njem vozil, pad tla in se resno potokel po Kj | poškodovane kosti. Zdraviti t sjhk moral verjetno 70 dni, "če, *** V torek so z rešilnim 3^ Jtoli pripeljali v bolnico 54-ietneg1^ 'Ti? 1 sipa Cibica s Proseka 217, Wjj fittiti i r\ v» y- t »oTlrln/Inn in lo'fn FI zi . 'V f1 Pl X- je pri razkladanju lesa na a Cono seški postaji padla na roko L) Ij v . deska in mu verjetno po^ i ko vala kosti desnega zapestj»t kreval bo najkasneje v 30 “j ■4 [r»tu. Li veno Crismani iz ul. Orla11 j JeU *** Prometne nesreče so na dnevnem redu. 27' dan se je vozil po omenjeni ul*c ( ^ Se svojem motornem kolesu, K® 'jgoč je nasproti prišla Vespa, tero je z vso silo udaril z . „ vcll Zdraviti se bo moral 30 dn ‘Le1 tj Tv a 1 ima verjetno zlomljen ž*e pt])a desne noge. J s6rJ *** Finančni agenti so Pua () ' J mesec zalotili na cesti avstro* ^ ta; ga državljana Kurta KlaU^i , Tr ko je skušal prodati 20.90° £l, Pra silnih kamenčkov. V torek L: «a c: moral zagovarjati ’7,e ™ sodišču zaradi tihotapstva. ■ ........................ i e it je Klaritsch ' izjavil, da dajal kamenčke v dobri v ir# vedoč, da mora plačati care ga sodniki obsodili na plačil be v znesku 64.000 lir pogol V žaveljskem pristaniški.’ v sredo položili temeljni ^, 1 za gradnjo tovarne cevi, la5J * tV^ druge «Aurora». Tovarna čela delovati v decembru ‘‘‘y ^0' zaposlila približno 60 del» „ “a vajencev in uradnikov. rek *** V soboto so v ladje» Sv. Justa splovili motorno j! kva «Fredianna», ki je last »«tl*1: »c. ? lasu -w ■■ ,,S( Pratisanda. Ladja je dolg3 ,ei hjl0 m, široka 11 m, visoka do P (c'i ^ . č mosta 5,70 in ima 1.800 Dt. J . strskih ton. Vozila bo na P .ji! a med Trstom, Benetkami, t Ic° in Turčijo. u °sl * * * J geMal V dneh od 3. do 9. t. flj- »i'1! iuello tržaški občini rodilo 4» 0 n- v tržaški občini rodilo in 1 mrtev otrok, umrlo oseb, porok pa je bilo 44. Odgovorni urednik m , i j6 RUDOLF BLA2IC (B18* ji,1 Založništvo «DELA» c* 6 Tiska Ud. RIVA, Torrebl»" DovoljenJt Al* Jč No •u \Ur: