SLOVENCI V ITALIJI! LiuDSKl TEDN postajah v JU dobite odslej v prodajalnicah tvrdke S. A. F. na BENETKAH, MESTRE, MILANU in TURINU NEPOSREDNE in daljnje naloge Ljudske fronte ^prihod. nji številki I prinesel reportažo iz staro- | davnih in slikovitih Slovansko - italijanska ljudska fronta kot volivni blok vseh res demokratičnih ljudskih množic na Tržaškem Ozemlju je vzrastla iz nujne potrebe, ki jo označuje nenormalno stanje v do nedavna čvrstiin enotni demokratični organizaciji po eni in pojačan imperialistični pri-slik po drugi strani. V kolikor se je lokalna reakcija z angloameriško vojaško upravo na čelu prav v teh okoliščinah odločila izvesti na našem ozemlju volitve v upravne organe, je Slo-vansko-i talijanska, ljudska fronta že takoj v začetku postavljena pred konkretno nalogo, katero je dolžna v interesu domačih in svetovnih sil kar najbolje rešiti. Dolžna Je prvič zastaviti vse sile, da zajame v svoj okvir, katerega osnove so bratstvo tu živečih narodov, obramba vseh dosedaj s krvjo priborjenih si demokratičnih pravic ter neizprosna borba proti imperializmu ob strani svetovnega demokratičnega bloka s Sovjetsko zvezo na čelu, kar najširše ljudske množice Tržaškega ozemlja. Dolžna Jih ie na osnovi vsakodnevne konkretne akcije v borbi proti reakciji strniti v homogeno enoto, ki bo iz dneva v dan bolj strah in trepet reakcije. S takimi nalogami in s takim konkretnim delom se Slovansko-ita-lijanska ljudska fronta že pripravlja na volitve. Izdelala je že svoj program in ga bo čimprej dala v najširšo diskusijo. Program kakor so ga odobrili predstavniki najzlič-nih množičnih demokratičnih organizacij, posveča enako pozornost gospodarskim in kulturnim vprašanjem kakor tudi političnim, kajti volitve so izrazito političnega značaja o čemer pričajo tudi varnostni in propagandni ukrepi vojaške uprave, da zagotovi zmago reakciji. Preko volitev zasleduje vojaška uprava cilje znane doktrine, po katerih se mora tudi Tržaško ozemlje spremeniti v imperialistično vojaško bazo za izvajanje «hladne vojne» in v bodočnosti za napad proti državam ljudske demokracije in Sovjetske zveze. Tako politično linijo vojaške uprave za bodočnost ne smemo nikoli Izgubiti iz vida. Demokratične množice našega ozemlja morajo biti pripravljene na njo in ne smejo se pustiti speljati na pota, ki vodijo v mlačnost in brezbrižnost, na katere danes spretno usmerja rakcionarna politika raznih nacionalšovinističnlh strank in v nic manjši meri Vidalije-va trakcija v demokratičnem gibanju. Zavedati se je treba stvarnosti zavedati se je treba, da se z borbo proti reakciji borimo za mir in da je borba za mir naša dolžnost, dolžnost do naše bodoče generacije in vsega človeštva. Voditi naše demokratične sile v tej borbi v vseh njenih bodočih fazah, je nadaljnja dolžnost Slovansko Italijanske ljudske fronte. Bolj kol bomo v okrilju le fronte povezani vsi resnični demokrati, bolj kot bomo strnjeni, bolj bodo zagotovljeni naši borbi uspehi. iiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiii iiiiiiiHiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiijiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiuiiiiniiiiiiiiiits UREDNIŠTVO: Via Mon- = lecchi 6-II - 24. UPRAVA: = Via Ruggero Manna štev. = 29. TELEFONI: uredni- g štvo 95829 upravo 27847. = OGLASI 'pri upravi od = 8.30-12.00 in od 15.00 do g 18.00 ure. Rokopisi se ne || vračajo. - Poštnina pia- s čana v gotovini - Spedi- s alone in abbonamento H postale secondo gruppo. = JUjfeJLJ I CENA 20 lir, 12 jugolir, 6 din TRST 1. aprila 1940 LETO C ET RIO-številka 159 a 3S MOTIV IZ PADRIC Foto Magajna iilllHHHIIIIIHIHIIIIIKIIIimillilllUllllliillHIim Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiaiiiamiiiiiiiiiimiimitii? KRONIKA Ker so zapadne sile preprečile vsako uspešno razpravo o osnovnih zahtevah jugoslovanske vlade na konferenci za mirovno pogodbo z Avstrijo, so na sovjetski predlog pričeli s proučevanjem ostalih členov mirovne pogodbe in najprej o tako imenovanih «razseljenih osebah». V italijanskem pristanišča Augusti so bila, po izjavah italijanskih senatorjev, izkrcanja ameriške vojske. V pristanišču je polno ameriških vojaških ladij in gotovo je, da je italijanska vlada odstopila to pristanišče Amerikancem za njih vojaško bazo. Za novega vojnega ministra Sovjetske zveze je bil imenovan maršal Vasilevski. Dosedanji vojni minister Bulganin je prevzel nove odgovornosti. 128 obletnico grške nacionalne vstaje proti turškemu jarmu in 3 letnico sedanje revolucije proti angloameriškim zavojevalcem in domačim kviziingom, so z novimi zmagami praznovali borci za osvoboditev Grčije. Ker določa atlantski pakt avtomatično vključitev zapadne Avstrije, Američani v zadnjem času povečujejo v Avstriji svoje vojaške garnizije, zlasti topniške. Dosedanji ameriški poslanik v Moskvi Bedeli Smith je podal ostavko in prosil za reaktivizacijo v vojsko s činom generala. Kot smo že javili, je bij Smith v Moskvi razkrinkan kot vohun. Za novega jugoslovanskega ministra v Budimpešti je bil imenovan dosedanji predsednik centralne komisije za avtonomno pokrajino Vojvodino, Djuro Jovanovič. Na svoji poti v Washington se je italijanski zunanji minister Sforza ustavil v Parizu in podpisal carinsko unijo med Francijo in Italijo. Zapadnjak! so sklenili, da bodo popravili meje Nemčije v korist Holandije, Be'gije, Luksemburga, Francije in pokrajine Saar. Gre za 132 km2 nemškega ozemlja. Ki predstavljajo najbogatejše nemške pokrajine. Proti delitvi Berlina z uvedbo nove zapadne marke za zapadne sektorje Berlina, je protestiralo v veliki demonstraciji 300.000 Berlinčanov. Drugi del francoskih kantonalnih volitev Je s pomočjo znanega francoskega reakcionarnega voliv-nega zakona prinesel zmago čudoviti vladni koaliciji, ki gre preko degolovcev. Mochovih «socialistov», preko vrhov klerikalcev in radikalov. Mnogi vladni kandidati so propadli, v večini krajev pa je bila visoka abstinenca pri glasovanju. V italijanskem parlamenta so zaključili burno več dni trajajočo debato o atlantskem paktu. Pri glasovanju so demokristjanski senatorji glasovali za vstop Italije v atlantski pakt. Od 300 senatorjev jih je 188 glasovalo za, 112 proti atlantskemu paktu, 8 pa se jih nj udeležilo glasovanja. Za prvega namertnika ministra oboroženih sil ZSSR je bil imenovan maršal Sokolovski, dosedanji poveljnik sovjetskih čet v Nemčiji. Za njegovega namestnika jt bil imenovan general Cujkov. Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug je kategorično" demantirala vse vesti, ki jih imperialistične agencije in tisk ter . protijugoslo- ’ vanska propaganda nekaterih komunističnih listov širijo v zadnjem času. Po vsej Jugoslaviji vlada popoln red in mir, ljudstvo pa z velikim poletom gradi v svoji državi socializem. V Siriji je izbruhnila vojaška vstaja. Vojska je prevzela oblast in proglašeno je bilo obsedno stanje. Upor vodi šef generalnega štaba Husnl Zaim. Člani dosedanje vlade so bili aretirani. Husnl Zaim je dejal, da hočejo napraviti konec anarhiji in diktaturi. Uvodnik glasila KPJ «Borbe» ostro napada atlantski pakt in poudarja. da je Jugoslavija v prvi vrsti v borbi za mir in demokra-«ijo. Kongres miru v Ameriki in brezuspešni manevri ameriške vlade Pretekli petek se je začel v New Yorku kongres miru. Zbrali so se kulturnj delavci številnih narodnosti, da s svojo prisotnostjo na tej pomembni manifestaciji za mir izneso svoje misli in nazorno prikažejo na podlagi svojih posebnih izkušeni ves veliki pomen vseljudska torbe za eli tanite v miru. Kakor so vse miroljubne sile sveta pozdravile zar.-..sel svetovnega mirovnega kongresa v Parizu in kongres miru v New Yorku, ta. k je sponta-ia borbenost najširših svetovnih miroljubnih mn >ž»c za ohranitev miru proti vojnim hujskačem preplašila netilce nove vojne in vzdignila v nj.h taboru huronsko vpitje o zarotniškem značaju mirovnih kongresov, o komunistični ekspanziji itd. Imperialistični propagandni stroj je navil staro pesem, ki pa že dolgo več ne učinkuje tako, kot bi si imperialisti želeli. Od vcitja in lažnega prikazovanja dejstev so zato segli po učinkovitoj"ih sredstvih, da bi preprečili mirovno ofenzivo demokratičnega sveta. Vlada ZDA je dala svojemu tisku nalogo, da čim bolj skreditira mirovno konferenco v New Yorku, da prikaže v povsem svojstveni luči njen namen. Ta tisk se je vrgel z vso silo na delo, toda uspel ni. Vlada je šla korak naprej. Vsem delegatom satelitskih držav ZDA je prepovedala udeležbo na kongresu, oziroma jim ni izdala dovoljenja za vstop v ZDA S tem, da ni dovolila prihoda delegatov Anglije, Fiancije in Italije na kongres, ja vlada ZDA hotela doseči, da bi se ameriško ljudstvo prepričalo, da narodi zapadne Evrope niso P’-oti Trumanovi pol’tiki, t j., da niso proti vojni. S lem pa, da je dala potna dovoljenja samo de- Višiuski vzgaja mlade sovjetske diplomate v miroljubni politiki legatom vzhodne Evrope, je hotela vlada doseči dva cilja z eno po. tezo: da bi vzhodnoevropske države ne ocLekale v bodoče ilov -’je nja za kroženje številnim Amerikancem onstran «železne zavese», in pa «dokazati», da se proti politiki vojaških paktov bore samo kulturni vrhovi dežel ljudske demokracije. Tudi Vatikan mobiliziran Da bi zmanjšala izreden vtis na svetovno javno mnenje, je ameriška vlada najela tudi znanega kardinala Spelmana, ki nikoli ne odpove, kadar je treba podpreti stvar ameriških imperialistov. Ta sveti mož je organiziral vse potrebno, da so poslopje v katerem je bil kon- Pred mém ozi Te ini sta odpotovali v New York na drugi del tretjega zeseda-nja Organizacije združenih narodov sovjetska beloruska, ukrajinska in jugoslovanska delegacija. Delegacijo sovjetske vlade bo Vodil pomočnik zunanjega ministra Gromiko, belorusko delegacijo zunanji minister Kiseljev, ukrajinsko pa Tarasenko. Jugoslovansko delegacijo bo vodil dr. Bebler. Glavno vprašanje, ki ga bo zasedanje obravnavalo, bo vsekakor vprašanje razorožit"e in jiadzorstva nad atomsko energijo, ki ga bo v jpoji dosledni borbi za mir postavila, kot predvidevajo washington-ski krogi, sovjetska delegacija. Dej. stvo, da bodo morali zagovarjati svoje skrajno šibke argumente pi-ed stvarno postavljenimi zahtevami Sovjetov, predstavnike ZDA zelo zaskrbijo. Predznake velikega spopada, ki se bo začel S. aprila je dala že debata v komisiji za atomsko energijo v OZN, ko je sovjetski delegat Malik v odgovor na ameriško potezo, ki je skušala iztiriti zastavljeno vprašanje kontrole nad atomsko energijo, predlagal razširitev mednarodnega sistema takega nadzorstva z vključitvijo v ameriški predlog posebnega zakona, ki zahteva popolno uničenje vseh do sedaj obstoječih atomskih orožij. O tem predlogu sicer še niso glasovali, razburjenje pa, ki so ga pri tem pokazali zapadnj delegati napoveduje, da bo ameriška večina še enkrat izrekla svoj «ne». Drugo vprašanje, ki ga bodo pretresali in ki bo potekalo predvsem v znamenju borbe med posameznimi imperialističnimi skupinami, bo vprašanje razdelitve bivših italijanskih kolonij. Predhodno bodo o tem razpravljali tudi na konferenci zunanjih ministrov atlantskega bloka ob priliki njegovega podpisa, na kateri bo osai formalno sku’ala tfnlM/insfra vinila brani« tvoje interese pred interesi njenih Sef sovjetske delegacije na zasedanju OZN Gromiko kolonialnih konkurentov v Afriki. Izgledi, da bi Italija kaj dosegla so majhni, kajti važnejše pozicije si bodo na vsak način hotele zagotoviti ZDA in Britanci. Zmerni angleški tisk, ki se boji prevelikih zahtev ZDA je mnenja, da bi bila najboljša rešitev v obliki mandata OZN nad kolonijami. Argentinski delegat pa je v Varnostnem svetu predlagal, naj bi vzeli v dnevni red zasedanja vprašanje sprejema novih članov v OZN. Gre za sprejem Italije, Portugalske, Finske, Avstrije, Trans-jordanije in Cejlona. Z vso gotovostjo se predvideva, da bo delegacija Sovjetske zveze na tem zasedanju podala tudi podrobno razčlembo atlantskega pakta in označila njegovo izrazito vojaško napadalno vsebino ter njegovo rušilno vlogo do Organizacije združenih narodov. gres obkolile nekakšne čudne skupine «katoliških beguncev», ki so s «spontanimi» manifestacijami skušale motiti množice, da bj lahko slišale govore različnih delegatov. Churchil v zatonu Prav v začetnih dneh kongresa se je pripeljal v Ameriko tudi vojni hujskač št. 1 Churchill, verjetno z namenom, da ponovi svoj Fultonski vojnohujskaškL podvig. Njegovi aranžerji so najavili celo vrsto njegovih govorov, med katerimi pravijo bo najvažnejši v Bostonu. Pred tremi leti je Churchill s svojim govorom v Fultonu začel vse doslej trajajočo gonjo proti Sovjetski zvez; in vrgel v svet frazo o «železni zavesi». Od takrat pripada Churchillu tudi upravičen naziv očeta vojnohujskaške politike, ki je prav v zadnjih dneh rodila famozni atlantski pakt. Vse to, kar je ta mož napovedoval pred tremi leti, se seveda ni uresničilo in prav gotovo je, da se tudi tokratne njegove grožnje ne bodo. O tem pričajo že vzkliki proti njemu in žvižgi, ki so ga sprejeli, ko je skozi gost kordon policije zapuščal ladjo v nevjorškem pristanu. Ameriška javnost je prezrla pompozno najavljen prihod vojnega hujskača. Delo kongresa Vsa opisana prizadevanja ameriške vlade niso imela uspeha. Konference se je udeležilo veliko število ameriških in drugih delegatov ter množica. Na tiskovni konferenci. s katero se je kongres začel, so govorili številni delegati in kot prvi predsednik ameriškega sve. ta znanstvenikov in umetnikov Chapley, ki je poudaril, da je za uresničenje trajnega miru nujno potreben sporazum med ZDA in ZSSR. Za njim je govoril šef sovjetske delegacije Fadejev, nato pa Jugoslovanski delegat Popovič, ki je v svoji izjavj naglasil, da je jugoslovanska delegacija z velikim zadovoljstvom sprejela povabilo GUVERNER jim smrdi V ponedeljek je delegat Sovjet ske zveze Malik na zasedanju Vai nostnega sveta OZN ponovno zah termi, naj se imenuje guverner z Tržaško ozemlje. Kot je znano, so pred nedavnlr enako zahtevo SovjetsJce zveze ze padne sile odbile, čeprav je sovjet ski delegat predlagal za guverneri Človeka, ki so ga nekoč predlagat sami zapadnjaki. Predstavnih ZDA, Anglije in Francije so tue tokrat odbili sovjetsko zahtevo i tako je vprašanje tržaškega guvet nerja spet odloženo. Dejstvo, da danes zapadnjaki oc klanjajo imenovanje človeka, ki s ga nekoč sami predlagali dokazuj) da niso nikoli resno mislili na »m< ameriških kulturnih in znanstvenih delavcev, da se udeleži kongresa za svetovni mir. «Mi vemo, da ameriški narod, je poudaril Jovan Popovič, ne želi vojne ter smo pre-, pričanj, da ozračje vojne psihoze, ki ga ustvarjajo nekateri krogi v ZDA, ni v interesu samega ameriškega naroda. Sodimo, da bodo kulturni delavci Amerike, ki izražajo najboljše težnje ameriškega naroda, s svojim delom za mir, demokracijo in sodelovanje vseh mi-' roljubnih narodov na svetu mnogo pripomogli k razvoju boljših odnosov med vsemi narodi in državami». Popovič je nato poudaril velik prispevek narodov Jugoslavije za zmago nad fašizmom ter nadaljeval: «Danes grade narodi Jugoslavije s še neviđenim poletom svojo državo in svoje življenje po svoji volji z najlepšimi perspektivami za srečno bodočnost. Zato je jasno, da narodi Jugoslavije ne žele vojne, temveč mir in da se bore za mir. Mi, predstavniki kulturnega življenja Jugoslavije, sodimo da je nuj. no in mogoče sodelovanje na podlagi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja». V nadaljnjem delu kongresa je govoril sovjetski skladatelj Šostakovič, ki je naglasil važnost kulturnih stikov in poudaril željo vseh sovjetskih narodov po miru. Fadejev je v svojem govoru navedel vse napade, ki jih je prestala Sovjetska zveza in zaključil: «Amerikanci morajo razumeti, da smo siti teh napadov». Pred zaključkom kongresa je ameriška policija vdrla v kongresno dvorano in aretirala člane kanadske delegacije. Zaključni manifestaciji je prisostvovalo 30 tisoč Newyoréanov, ki so kljub provo-katorskemu obnašanju policije in «katoliških beguncev» neustrašeno manifesirali proti politiki ameriške vlade za mir. Resolucija Kongres kulturnih in znanstvenih delavcev za obrambo miru jc sprejel dve resoluciji. V prvi je med drugim rečeno: * «Človeštvo ne želi nove vojne, mir je neobhoden in mogoč, obramba miru — to je glas vseh narodov. Zeli-mo najti pota za vzpostavitev zvez med miroljubnimi narodi yseh dežel, posebno pa med narodi ZSSR in ZDA, to je cilj in namen tega kongresa. Težnje tistih, ki so skušali ovreči zaupanje v naše napore, so popolnoma propadle. Izmenjava misli na tem kongresu nam je pokazala pot, ua katero marajo stopiti naši voditelji. Vsi narodi morajo oceniti delo svojih voditeljev glede ua to, ali njihovo delo prispeva k reševanju problema miru in ali pomaga pri urejevanju ameriško-sovjetskih nesoglasij, od katerih je odvisen mir. To me. rilo nam bo služilo pri ocenjevaoju planov, paktov in proračunov. Ko se popolnoma zavedamo odgovornosti in resnosti sedacjeg.i trenutka, smo sprejeli naslednje sklepe: 1. Storiti moramo vse, kar je mogoče za okrepitev OZN kot najtrdnejšega sredstva za mir. 2. Potrebno je sodelovanje z gibanj! za mir na vsem svetu. 3. Nadaljevali bomo začeto delo kongresa s tem, da bomo pridobili javno mnenje za borbo za obvarovanje miru. novanje tržaškega guvernerja in da že od vsega početka preprečujejo imenovanje guvernerja in s tem izpolnjevanje mirovne pogodbe. Razlika je samo v tem, da so v začetku iskali izhoda v namernem iskanja nesporazuma o osebi, ki naj bi oila guverner, danes pa kar javno izjavljajo, da se iz Trsta ne mislijo n-makniti, ker jim služi za eno izmed 500 «ojaških baz, ki so si jih ustvarili v Evropi za bodoče PV-stolovščine. * ■* * Po devetih tednih razprave proti komunističnim voditeljem ZDA, se je zaključilo pričevanje obrambe obtoženih. V tem delu procesa, je obramba z dejstvi dokazala njegovo protizakonist, čeprav sta predsednik sodiiča in državni tožilec ovirala pričevanje in čeprav se je ves kapitalistični tisk v ZDA trudil pobiti nag vedbe obrambo. .1 Tu »11.1 Tm 3 Napori kitajskega ljudstva in drugih kolonialnih narodov dozorevajo v veliki sad - svobodo 26. marca je radio osvobojene Kitajske prenašal sklepe Centralnega komiteta Komunistične partije Kitajske, ki govore o mirovnih pogajanjih s Kuomintangovo vlado iz Nankinga. V sklepih je rečeno, da se bodo pogajanja začela 1. aprila v Pekingu in da bodo komunistično delegacijo sestavljali generali Cuen-lai, Linpiao, Limpoču, Jehčjenjing in Liueihan. Pogajanja bodo na osnovi znanih osmih pogojev, R1 jih je postavil predsednik kitajske komunistične partije Maotsetung 14. januarja .letos in ki Jih je prav pred dnevi v celoti odobril tudi plenum Komunistične partije. Po tem radijskem obvestilu je bila o tem sklepu obveščena nacionalistična vlada, ki pa Iz strahu pred dejstvom, da bo morala priznati svoj poraz, za pogajanja ni navdušena. Clan na- cionalistične delegacije Saolitse Je izjavil, da na ta pogajanja ne gleda preveč optimistično, kar je povsem razumljivo, kajti znanih osem točk ne dopušča kitajskim nacionalistom nikakega kompromisnega izhoda, ki bi jim dal še kdaj koli v bodočnosti možnost, da se povrnejo na oblast. Jasno je, da bodo na mirovni konferenci nacionalisti delovali pod neposrednim pritiskom ameriških imperialistov, ki jim vsekakor ne gre v račun, da bi za vedno izgubili mož- liv© nemški ustavi Tako imenovani par.amentarni svet v Bonu, ki ga sestavljajo predsedniki enajstih pokrajinskih vlad Zapadne Nemčije, se že sedem mesecev brezuspešno ukvarja s sestavljanjem načrta «ustave» bodoče ločene za-padnonemške države. Brezplodnost zasedanja v Bonu si lahko tolmačimo z nesoglašanjem treh zapadnih poveljnikov glede formuliranja «okupacijskega statuta» Zapadne Nemčije, kakor da je predložil ameriški general Clay. Po londonskih mnenjih namreč, bi morala biti ustava podrejena okupacijskemu statutu, to je novi razpredelitvi interesnih sfer ameriških, britanskih in francoskih imperialistov Zapadne Nemčije. Zaradi vsega tega je zasedanje tata v Bonu navadna kupčija za hrb-ko imenovanega parlamentarnega svetom nemškega naroda. Zaključila se bo takrat, ko se bodo tri okupacijske sile sporazumele za novo razdelitev tržišč in surovin tega dela Nemčije, za razdelitev davkov, ki jih plačuje nemški narod na ime okupacijskih stroškov (okrog 5 mil jard mark letno), za način Izbire up.av-nih in zakonodajnih teles, preko katerih bodo okupacijske oblasti držale v rokah položaj. Jasno je, da bo «ustava» zapadne Nemčije vse drugo kot izraz volje nemškega ljudstva, kajti to niti ne sodeluje pri njeni izdelavi. Taka ustava bo lahko samo orodje za uzakonitev sedanjega polkolonialnega stanja v zapadnem delu Nemčije, orodje za izvajanje znanega vojaškega plana zapadnih imperialistov. Na drugi strani pa je na javnem zasedanju v Berlinu pred pet meseci Nemški ljudski kongres, v katerem so zastopane vse demokratične stranke in masovne organizacije vzhodne Nemčije, iznesel načrt ustave in ga izbočil ljudstvu v pretresanje. O odredbah tega načrta ustave so razpravljali na več kot devet tisoč ljudskih zborih in konferencah. Mnoge dopolnitve in spremembe, ki so prišle iz teh konferenc so bile vnešene v načrt ustave na zasedanju Prczidija sveta 5. marca letos. V teh dneh je Nemški ljudski kongres na svojem šestem zasedanju tako dopolnjeni načrt ustave soglasno odobril. Po tej novi ustavi pripada vsa oblast ljudstvu, ki jo izvršuje preko ljudske skupščine, katero sestavlja 400 na neposrednih in tajnih volitvah izvoljenih poslancev. Ustava predvideva ustanovitev Sveta pokrajin, v katerem bo imela vsaka pokrajina po enega predstavnika na 500.000 prebivalcev. Ustava predvideva tudi enotno splošnonem-Sko vlado s središčem v Berlmu. Na zasedanju kongresa je bila sprejeta resolucija, v kateri je obsojena angloameriška politika cepljenja Nemčije in pretvarjanja njenega zapadnega dela v napadalno bazo. Kongres zahteva vzpostavitev ad-niinistrativne in gospodarske enotnosti Nemčije, osnovanje osrednje nemške . vlade in sklicanje konferen-ce za izdelavo mirovne pogodbe, ki naj zajamči demokratizacijo Nemčije *n njeno vključitev v evropsko skupnost narodov. Crtkasto ozemlje rta zemljevidu predstavlja demokratično republiko Vietnam^ ki je bila proglašena s koncem leta 1945. Obsega pokrajine Tonking in Anam, vprašanje vključitve Končinčine pa je odvisno od izpolnitve nekaterih pogojev. Najveiji del ozemlja nadzorujejo vietnamski partizani in v pokrajini- Tonking je v posesti francoske kolonialne vojske samo m’ to Hanoi. nost kontrole nad obširnim področjem vzhodne Azije. Nova koalicijska vlada Kitajske Na plenumu Komunistične partije so sprejeli sklep, da bo za osvobojeno Kitajsko izvoljena koalicijska vlada, v kateri bodo zastopani vsi predstavniki različnih demokratičnih organizacij. Na istem zasedanju je bila tudi objavljena ustanovitev demokratične mornarice in letalstva, ki bosta že v bližnjih akcijah podpirali pehoto. Kljub predstoječim pogajanjem demokratične armade na posameznih področjih napredujejo in borbe se vrše za mesto Ankina, ki je eno izmed poslednjih oporišč nacionalistov na severnem bregu Jar.gceja med Nankingom in Hankongom. Francoskim kolonistom biie zadnja ura Najvažnejše vojaške operacije, pomembne predvsem z vidika splošne borbe proti kolonialnemu zatiranju na Daljnem vzhodu, pa so bile na južni Kitajski na mejah republike Vietnama. Francosko glavno poveljstvo v Indokini namreč javlja, da so se združile čete Vietnama, ki operirajo v pokrajini Tonking s kitajskimi partizani, ki popolnoma nadzorujejo južna področja pokrajine Junan. Po francoskem poročilu so kitajske čete prešle za nekaj milj na vietnamsko ozemlje in odrezale od glavnine osem bataljonov francoske kolonialne pehote. Dve združeni osvobodilni armadi napredujeta sedaj skupno in skupno nadzorujeta del proge med Junanom in Linanpuom. Pomembnost tega dogodka daleč presega lokalni značaj bojev, kar pomeni naglejšo likvidacijo francoskega kolonialnega režima v Indokini kot so si pa to mislili francoski kolonialni strategi. Pred novo vojaško miorvenosfo v Grčiji Pred dnevj je predsednik atenske | monarhofašistične vlade Sofulis j podal izjavo, v kateri prosi za vo-1 jaško pomoč v obliki oboroženih sil od ZDA in ostalih podpisnic atlantskega pakta. Ta izjava imperialistične lutke v Grčiji je bila vsekakor naročena iz Washinglona in spada v okvir predigre k povečanemu direktnemu vmešavanju ZDA v grške notranje zadeve. V tem smislu komentira to izjavo Sofulisa tudi radijska postaja svobodne Grčije, ki ugotavlja, da Sofulisova izjava niti malo ni slučajna, ker se v zadnjem časa v Londonu in Washing-tonu vse več govori o neposredni vojaškj intervenciji imperialistov v državljansko vojno v Grčiji. Neuspehi monarhofašističnih ofenziv v letu 1948. so pripeljali monarho-fašiste na rob propada. Angleži in Amerikanci so to ne samo uvideli, marveč govore, kakor je to primer britanskega ministra Mac Neila, ki je v spodnji zbornici v Londonu govoril o «najkritičnej-šem položaju v Grčiji» in o «nevarnosti padca atenske vlade in propadanje njene vojske v teku letošnjega leta». Pred tako možnostjo, ki bi kot je dejal Mac Neil za Angleže jn Amerikance pomenila «izgubo sadov šestletne vojne», pripravljajo imperialisti odpošiljanje svojih čet v Grčijo, O tem pričajo tudi izjave članov ameriškega Kongresa, komentarji imperialističnega tiska in izjava zunanjega ministra ZDA Aehesona v zvezi z Soful isovo prošnjo. «Gre torej, pravi komentar radijske postaje svobodne Grčije, za sistematsko pripravljanje Angležev in Amerikancev na vojaška intervencijo z Grčijo. Kar jim zato še manjka, to je oblika legalnosti. Da zadostijo tudi tej «demokratični dolžnosti» je angleški poslanik v Atenah Norton preko atenskega radija izjavil, da so «angleške čete v Atenah in v Solunu na zahtevo grške ylude». Istega dne je Sola lis izjavil, da bodo s hvaležnostjo sprejeli tud; ameriške čete. V komentarju so nadalje podčrtane priprave za imperialistično vojaško intervencijo v zvezi z neprestanimi napadi proti severnim demokratičnim sosedam Grčije, v kar spada tudi osnovanje nove raz. iskovalne skupine tako imenovane balkanske komisije v Trakiji «Pripravlja se nov strašen zločin proti neodvisnosti Grčije in proti svetovnemu miru - zaključuje komentar. Naša narodna dolžnost je, da se temu upremo neposredno in krčevito nadaljujemo razbijanje in uničevanje zločinskega in izdajalskega monarhofašizma. Avstrijske 64sodbe44 Nešteto je že povojnih primerov, kako angloameriške okupacijske oblasti «sodijo» raznim vojnim zločincem in vsem onim, ki so se med vojno borili na strani hitlerjevcev proti neoboroženemu prebivalstvu zasedenih- dežel, predvsem slovanskih. Ce bi prelistali arhive sodišča za vojne zločince v Nurember-gu ali drugih tako imenovanih sodišč za denacifikacijo, bi našli več obsodb, ki zločince vsake krivde oproščajo, kot pa opravičeno obsojajo. Za primeri Angloamerikan-cev so šle tudi Italijanske sodne oblasti, ki so prav tako več italijanskih vojnih zločincev oprostile kakor pa jih obsodile, čeprav dasi le na najmanjše kazni. «Sodbe» te vrste so se razširile tudi na druge države: Francijo, Belgijo, Holandsko itd. Med temi pa ni zadnja tudi avstrijska vlada in njene sodne oblasti. Nedavno se je moral pred sodiščem v Avstriji odgovarjati zaradi veleizdaje, mučenja internirancev, nedovoljenega bogatenja in zaradi raznih ovadb SA Sturmbandfuhrer Martis Anderian. Ta zločinec je aktivno sodeloval pri ubijanju Židov. Na razpravi je ta zločinec igral vlogo norca. Za silno bogastvo, ki si ga je naropal med vojno, je trdil, da mu je bilo podarjeno. V resnici je te «darove» izterjeval z revolverjem v roki od svojih žrtev. Tej Anderianovj igri je predsednik sodišča Vag’K/ Lofler naivno verjel in tako se je zločinec Anderian izmazal ceneje kot kakšen tat - začetnik. Podobna je zadeva z gestapovskim zločincem Trnkom. Tega zločinca so rešile neštevilne zasluge za fašizem. Kot vodja «antimark-sističnega oddelka» gestapa je izvršil cel niz okrutnosti. Bil je ekspert za najperfidnejše in najbolj rafinirane metode mučenja. Sodišče Atlantski pakt jo dobil nacistični blagoslov Bivši najvišji nacistični gospodarstvenik Schacht, ki ga je sodišče v Neerenbergu kljub njegovi veliki odgovornosti za grozno Hitlerjevo pustolovščino po prizadevanju imperialističnih krogov oprostilo 'kazni in ki Ima sedaj vpliven položaj pod Angloamerikanci v zapadni Nemčiji, je strokovno ugotovil, da je atlantski pakt dobra zamisel. Brez dvoma si Je umotvor ameriških ' imperialistov zaslužil to priznanje preizkušenega Hitlerjevega sodelavca je preslišalo vse zgovorne in nedvoumne dokaze, ki so obteževali tega krvnika. Z «obsodbo» je bil proglašen za neke vrste mučenika in po koncu sodne komedije se je Trnka kot svobodni državljan vrnil domov. Navesti moramo še en primer, primer o šefu gestapa Ebnerju. Nikogar naj ne čudi dejstvo, da je na procesu državni tožilec odkrito nastopil kot Ebnerjev drugi zagovor- nik. Stvar je šla tako daleč, da je bilo celo predsedniku preveč. Priče obrambe so bile vse po vrsti nacisti in med njimi glavjii prav onj Trnka, ki je pred nekaj tedni sam odgovarjal za svoje zločine in bil seveda oproščen. Kakor ima vsaka komedija po zapletu razplet tako je treba povedati, da je na «sodbi» proti Trnki pričal v njegovo korist - Ebner. Vse to se lahko odigrava v Avstriji zato, ker je pravosodni apar rat okužen po nacizmu, ker ga angloameriške okupacijske oblasti ne marajo očistiti nacistične navlake, temveč ga še dopolnjujejo s takimi elementi. Vendar ogorčenje in protesti širokega prebivalstva Avstrije kale, da so zločinstva fašistov ie živa in da bodo zanje prej ali slej odgovarjali pred ljudstvom ne samo vsi vojni zločinci, temveč tudi njihovi zaščitniki, ki jih je v avstrijskih vladnih vrhovih vse preveč. Transjordauski ujetniki zapuščajo zamenjavi žtdo.sko področje po sporazumu • ujetnikov ZDA ZA VOJNO Ameriški imperialisti za vojno: Grčiji Stiri milijarde granat _ 12S.00« brca-poselnih Leta 1936. sta Hitler in Mussollal preizkusila svoje vojake, svoje omaje in strategijo proti španskim republikancem. Od leta 1945. so angleški laburistični voditelji, nato pa ameriški »demokratje« spremenili Grčijo v svoje preizkusno polje ia po vsem grškem otoku se ljudje zavedajo bolj kot kjer koli, kakšen je resnični pomen ameriške spomočin Evropi. List »Star« iz New Yorka poroča v nekem svojem članku, da so se ZDA obvezale izročiti atenski Vladk 152 letal, 7900 bomb, nad lO.aM avtomobilov, 3840 možnarjev In kan da se bodo naše razmere še bolj poslabšale, če bi tih žalost zmagali reakcionarji Zato pa bomo pri nas napeli vse sile, da se bodo vsi demokratični delavci vključili v Slovansko-ita-lijansko ljudsko fronto in se v njej borili, kakor so se borili pred nastalim sporom. * * * Tov. Rivolti je že mesec dni na bolniškem dopustu, pred tem časom pa je delal kot specializiran delavec v Tovarni strojev, Vprašamo ga, kaj misli o ustanovitvi Slovansko-italijan. ske antifašistične fronte: «2e razpis volitev je bil najboljši dokaz> da je okupacijska oblast imela ta čas< ko je nastal spor y demokratičnih vrstah, za najbolj ugodnega, da doseže svoje cilje. Pred razdorom je imelo demokratično gibanje vse možnosti, da zmaga. Zato so se ga pa reakcionarji ;n njihovi pokrovitelji bali,. Sedaj pa, če ne bomo te enotnosti ponovno uresničili, nas bo reakcija tolkla. Zato mora biti vsakemu resničnemu demokratu enotna demokratična fronta najbolj pri srcu, toda ne fronta z besedami, ampak z dejstvi. Proti razrednemu sovražniku se morajo združiti vse resnično demo. kratlčne sile, ne glede na njihova »tališča do resolucije Infombiroja. Ravno naši nasprotniki nam dajejo vzgled, kako je treba nastopiti. Oni sl ne delajo težkoč, ko gre za borbo proti demokratičnim silam. Združijo se, pa tudi Če so njihovi posebni interesi kaj navzkriž. Zato moramo čim prej združiti vse demokratične vrste, saj je še vedno čas za to in ni še nič zamujenega. Na žalost opažam, da puščajo v zadnjem času pri nas ljudje, ki se toliko trkajo na svoj internaciona-lizem in na svojo predanost Sovjetski zvezi, skoraj popolnoma ob stia, ni zahtevo po spoštovanju mirovne pogodbe. In vendar se Sovjetska zveza bori za imenovanje guvernerja Ce se torej ona tako poteguje za spoštovanje pogodbe, bodo morali vidaljevpi delati isto, toda iz Lavo-ratora opažam, da jim ni do tega. S teni pa se tudi popolnoma raz krinkujejo. Sumljivo se mi tudi zdi pknnje tega lista glede ezulov, ki bežijo pred ljudsko oblastjo, medlem ,o je ravno ta oblast izraz ljudske vevolucije. V tovarnah najlaže opažamo, kako nam škoduje naš razdor. Tu postajajo bivši fašisti vedno bolj predrzni in že mislijo, da so se povrnili stari zlati časi. Tudi delodajalci so vedno bolj osorni proti nam. Viđali noče enotnosti, s tem Preteklo nedeljo so predstavniki tržaških demokratičnih organizacij razpravljali o osnutku volivnega programa Slovansko-italijanske ljudske fronte. Po izčrpni diskusiji so predlagali, naj volivni odbor Fronte predloži ta osnutek v preučevanje in diskusijo vsemu prebivalstvu. Slovansko-italijanska ljudska fronta je spočetka pozvala Vidalijevc skupino na skupen volivni nastop, ker je menila, da ne smejo razlike v odnosu do resolucije Informbiroja ovirati tega nastopa. Vidah je ta predlog, ki ga je narekovala skrb za naše napredno gibanje, odbil. Spričo tega je nujno, da gre Fronta na volitve Sama, da izdela program, ki bo vseboval zahteve vsega demokratičnega picbivalstva ter tako služil kot mobilizacijsko orodje za pritegnitev Cim večejega števila demokratov v enotno fronto. Ta program pa ni demagoški in ne vsebuje neizvedljivih zahtev, ki bi služile le za vollvno propagando in na katere bi po volitvah pozabili, kakor je stara navada buržoaznih strank. Program ne vsebuje le zahtev vsega tržaškega delovnega ljudstva, temveč nakazuje tudi najboljšo pot in najbolj prikladna sredstva, da se vse te zahteve uresničijo. ^Temeljna zahteva programa je seveda spoštovanje mirovne pogodbe, ki je glavni pogoj, da se pri nas razmere normalizirajo. Samo ob sebi je umevno, da zahteva program tudi vse pravice in demokratične svoboščine, kakor svobodo združevanja, tiska in besede, narodnostno enakopravnost, dvojezičnost itd. V skladu z zahtevo po uveljavljenju in spoštovanju mirovne pogodbe se morajo razveljatl finančni in gospodarski ugovori vojaške uprave z Italijansko vlado, ker popolnoma podre-lujejo Trst italijanskemu gospodarstvu ter ga spravljajo v položaj navadne Italijanske pokrajine. Po drugi strani pa se mora Trst tesno povezati z zalednimi državami, neodvisno sklepati z njimi trgovinske pogodbe, ka* bo poživilo industrijsko, trgovinsko in pomorsko dejavnost ter okrepilo tržaško gospodarstvo. Trstu Jc treba v ta namen tudi vrniti vse njegove ladje. S tesno povezavo z zaledjem, s krepitvijo industrije in trgovine, pa se bo tudi izpoljšal splošen pa se najbolje razkrinkuje. Propri, čan sem, da ne bj nikoli prišlo do aretacij antifašistov, kakor se to sedaj dogaj« ravno v Tovarni strojev, če bi ostalo naše demokratično gibanje enotno. Enotnost pa ni potrebna le za čas volitev, temveč tudi za bodoče težke boje, ki nas še čakajo. Zato vsi resnični demokrati navdušeno pozdravljamo ustanovitev Slovansko italijanske ljudske fronte». * * * Oglasili smo se pri tov. Počkarju Jožefu, težaku v Tovarni strojev. Prišel je pravkar z dela in v mali, toda čedni kuhinji večerjal i? sklede fižol in solato. «Borna večerja kaine?», je dejal. «Toda s 24.000 lirami, ki jih zaslužim na mesec, si pač ne morem privoščiti boljšega», «Kaj pa mislite pri vas v tovarni o volitvah?». «Mnogi delavci sc zavedajo, da je sedaj bolj kot kdaj koli potrebna enotna fronta, ko so imperialisti vključili Trst v Marshallov plan in gospodarski položaj, znišala se bo brezpolsenost in občina bo lahko sama krila svoje stroške. Program določa tudi, da je treba pospešiti koristna javna dela, zlasti gradnjo stanovanj, da se reši težka stanovanjska kriza. Poskrbeti je treba za dvig življenjske ravni delovnega ljudstva z raznimi socialnimi ustanovami, z nadzorstvom nad cenami, z zaporom nad odpusti z dela in najemninami. Zaščititi je treba tudi malo in srednjo industrijo, malo in srednjo trgovino ter mala in srednja kmečka gospodarstva. Osnutek volivnega programa pa tudi ni pustil ob strani mnogih vprašanj upokojencev, partizanov in ALI UH IE STRAH jasnih predpisov za izvedbo volitev? 5. marca je volivni odbor Slovan-sko-italijanske ljudske fronte poslal generali Galtherju pismo, v katerem je zahteval, da se volivni ukaz izpopolni. Določiti bi mčrall, da občinski odbor pri imenovanju skrutina-torjev upošteva predloge političnih strank, da se točno določijo pravice zastopnikov kandidatnih list za časa delovanja vollvnih uradov, zlasti pri štetju glasov, in da se zagotovi ten zastopnikom pravica stavljati ugovore in opazke na zapisnik volivnega urada. Volivni odbor je tudi zahteval, da smejo zastopniki kandidatnih list skupno s člani volivnega urada podpisati vse zapisnike in zahtevati njihov overovljen prepis, jamstva za svobodno volivno propagando in da general Gaither sprejme njegovo delegacijo. Generalu Gaitherju pa se ni zdelo vredno sprejeti delegate, temveč je dal preko nekega svojega oficirja pismen odgovor. V tem odgovoru ugotavlja naslednje: ukaz št. 33 ne brani občinskemu odboru, da imenuje člane strank za skrutinatorje, zahteva pa, da se postavijo na ta položaj kvalificirani volivci. Člen 16 in 37 jasno pooblaščata predstavnike list, da so prisotni pri vseh fazah volitev, (člen 32 odstavek I dovoljuje predstavnikom prijavo ugovorov in pred- v atlantski pakt. V našem interesu je da pride v občinski svet čim več naših zastopnikov, ki poznajo potrebe delavcev m bodo znali tudi uresničili njihove zahteve. Potreba po enotnosti se je zlasti pokazala te dni, ko so v naši tovarni aretirali več antifašističnih borcev in ko hočejo izbrisati vse pridobitve naše borbe. Nujnost enotnega nastopa pa potrjujejo tudi razmere, ki so nastale v Tovarni strojev po razdoru v demokratičnih vrstah. Kako je ta razdor v prid kapitalistom, nam kažejo tudi rezultati zadnje stavke. Saj nismo vendar nič dosegli. Na sv. Jožef smo morali n. pr. delati šest ur za sklad za odpuščene delavce. Posledica stavke je torej, da moramo šele dajati, namesto da bi kaj dobili. Vsa ta razdvojenost pa škoduje tudi sindikalnemu delovanju. Na žalost moram priznati, da je v primeri s prejšnjimi volitvami V tovarniške odbore, ob teh volitvah Delavska zbornica pridobila precej glasov. To je še en dokaz, da moramo na volitvah nastopiti skupno. Dokler smo bili združeni, so se nas vsi bali, sedaj se pa fašisti vedno bolj šopirijo po tovarnah. V tovarni je tudi precej brezbrižnosti, toda mnogi delavci, ki so šli V začetku za Vidalijem čez drn in strn, začenjajo misliti, in razumevati, da jih Vidali vara. Tako se jih vedno več izjavlja za enoten nastop na bodočih volitvah. Potrebe takega nastopa pa seveda ne razumejo nekateri pasivni elementi, ki so bili vedno pasivni in ki sp sedaj postali vneti vidalijevci samo zato, ker vidalijevstvo pomeni oportunizem in beg od vsake borbe. Se na nekaj bi hot§l opozoriti. Vpliv Tovarne strojev na vso trža. ško delavstvo je zelo velik, rekel bi skoraj, da je Tovarna strojev nekak barometer javnega razpoloženja v Trstu. Zato mora ravno 11 tovarna prva pokazati pravo pot_ saj se bodo po njenem zgledu ravnali mnogi drugi». političnih preganjancev, ki žive v mnogih prirgerih v obupnih življenjskih razmerah. Končno zahteva program tudi reformo Zbornice za trgovino in idustrijo, ki je sedaj v rokah velekapitalistov. Ljudske množice bodo sedaj osnutek volivnega programa na drobno preučile, o njim razpravljale in ga izpopolnile. S tem programom pojdejo v volivno borbo, ki je bodo vodile z vso odločnostjo, saj vedo, da je le od njih zmage odvisno, ali se ta program uresniči ali ne, ali se bodo življenjski pogoji tržaškega delovnega ljudstva izboljšati, ali pa jih bo reakcija še bolj pritiskala k tlom in izkoriščala. pisuje, da se vsi ugovori, ki se prijavijo, vpišejo v zapisnik. Predstavnikov list nikjer ne priznavajo za volivne uradnike, zato ni treba da podpisujejo vse zapisnike in listine, l'1 se nanašajo na volitve. Koplje zapisnikov pa si lahko vsak volivec ogleda pri občinskem tajništvu, zato niso potrebni overovljeni predpisi. Ta pojasnila puščajo v glavnem stvari pri starem in volivcem niso dana vsa jamstva, da ne bodo izidi glasovanja morda potvorjeni. V ukazu 33 ni tako natančnih določb, kakor jih vsebuje omenjeni odgovor in zastopniki kandidatnih list bodo lahko prepuščeni samovolji posameznih volivnih uradov. CVETKE iz tržaških listov & LAVORATORE Uredniki Vidalijevega glasila so vprašali nekega esula, kaj misli o atlantskem paktu. Med drugim je dejal: «De Gasperi in Sforza nista postavila kot pogoj za pristopite» k atlantskemu paktu svoje zahteve po Tržaškem ozemlju. Tako je vsa. ka odločitev o tem vprašanju odgođena na nedoločen čas. Cona A je vključena v atlantski pakt, cona B pa ne. To je nova poglobitev ločitve med obema conama Tržaškega ozemlja, ki težko prizadeva vse naše upe»... Esiiiu je torej šal, da ni cona B vključena v atlantski pakt, žal pa je to tudi' kakor vse kaže, Vidalije’ vim urednikom, sicer ne bi tega nn, tiskali. GIORNALE DI TRIESTE List opisuje razgovor nekega urednika z Marijo Pasquinelli morilko angleškega generala De Win-tona, v zaporu v Perugiji. Med ostalim: «Pasquineliijeva je ostala zvesta svojim idejam. Govorila j* o veri in o tolažbi, ki ji jo daje pokora. Vsaki mesec plača sveto mašo v spomin generala Wintona. Prestajanje kazni pomeni zanjo žrtvovanje domovini, da bi se ji neodrešena zemlja zopet priključila. Njene misli so posvečene Trstu, Istri in Dalmaciji. Ko pokaže n* slike Pulja, ki vise na stenah celice, ji zažarijo oči v blesku, ki ga lahko vname le globoka ljubezen- Tega ni napisal kak humoristični list, temveč «resni» jutranjik. Pa-squinellijeva, ki se.tako vzorno obnaša v zaporu, bi pač bolj» storila če bi pustila generala živeti, kakor pa da plačuje za njim maše. C» pojde tako naprej, bomo nekega dne brali, da so jo proglasili Za blaženo, če ne celo za svetnico. Kar pa se Trsta, Dalmacije in Istre tiča, ji pač vse njene «žrtve» in mai» ne bodo nič pomagale. L ORfl SOCIALISTA Ne vemo, kako naj bi si razl»-gali atlantski pakt kot izraz napadalnega duha, ko so države podpis, niče skoraj vse socialistične... Da, vsaj tako «socialistične» kal je «L’Ora Socialista», če ne še boli Gorica se je z novimi mejami cinično očistila in je sedaj bolj strnjeno italijanska. Na Trst pa pritV ska kakih deset slovenskih vasi • Krasa (Sv. Križ, Prosek, Kontovel Opčine, Bane, Trebče, Gropada, Padriče, Bazovica, Katinaral; pole?, tega pa še oddalienejš"» predmestja, kjer je slovanski ži»"!] zela razširjen. Clejte no, neofašisičn- list prr znava, da je v Trstu mnogo iste» vencev. Pa ne čudite se p.-evcč gr» namreč za volitve m blok, ki ga zagovarjajo, in pri trm po; a bi. io na svojo trditev, da je Trsi «italiani*-simo». Kljub temu va je io drag», ceno priznanje. SKVADRIZEM koi ideološki argument Vldalijevi uredniki so v poslednjih dneh naravnost pobesneli. Pred nekaj dnevi so v tretjem nastropju Tržaškega tiskarskega zavoda napadli tov. Petronla, ga opljuvali in vrgli iz poslopja. Kakor vedno je vodil pretepače Spadaro, ki se je specializiral v teh podvigih. Ko je bil tov. Petronio na cesti pred tiskarno, je priletel na cesto še velik kamen, kateremu se je tov. Petronio k sreči umaknil. 29. marca je šla na uredništvo lista «Lavoratore» delegacija tržaških demokratičnih žena protestirat proti takim skvadrlstičnim metodam. Uredniki Vidalijevega glasila pa so sprejeli žene z zmerjanjem in s pljuvanjem i* jih potiskali po stopnicah, samo zato, ker nimajo argumentov, da bi z nj>-m; diskutirali. Spadarovi vojščaki so namreč pozabili, da so uredniki «Primorskega dnevnika» vedno mirna razpravaljali z vsemi Vidalijevim» delegacijami in se posluževali argo-mentov, ne pa pesti. Po tem je tu«# Vidalijev urednik Pandulo grozil nekaterim novinarjem z besedami: «Ka*» bili vam bomo glave, vrgli vas bo mo ven in prepovedali dostop » uredništvo!» 30. marca je zopet škvadra pod vo* stvom Spadara napadla tov. Kendo n mu preprečila vstop v tiskarno. Zn» ni nasilnež šofer Selles Je tov. Kend« udarij s pestjo v obraz, nato pa »» ga vrgli Iz tiskarna, lov. Travic Medvešček delavec v Hvarnl Uva lov. V llorlo RH/nìi de’avec v Tnv-irni slrojev Stvarnost volivnega programa Slovansko-italijanske ljudske fronte Tov. Joief Počkar ležali v Tovarni sìroiev KRONIKA 27. marca so MI« v 25 okrajih v Sloveniji volitve v sekretariate osnovnih organizacij OP. Od 492 tisoč 682 članov OP jih je volilo 478.843, t.j. 97,2%. Sekretarke GO AFZ Jugoslavije so imele posvetovanje, na katerem so sklenile, da morajo usmeriti težišče dela na še neorganizirane žene, dalje postaviti načrt za kulturno prosvetno delo predvsem med ženami narodnih manjšin, pojasnjevati ženam pomen zadružništva in njih nalogo pri organiziranju zadrug. S kulturno prosvetne prireditve koroških Slovencev v Pliberku so poslali udeleženci namestnikom ministrov v Londonu brzojavko, v kateri poudarjajo, da prebivalstvo' na Koroškem podpira brez pridržka miroljubne predloge svoje matične države Jugoslavije in zaradi tega zahteva, da se vprašanje njihove bodočnosti reši samo v smislu jugoslovanskih predlogov. Podobno brzojavko je poslala v London tudi slovenska mladina na Koroškem. Druga sežanska mladinska delovna brigada je odpotovala na delo v Novi Beograd. Albansko letalo je letelo nad jugoslovanskim ozemljem ter odvrgla večjo količino brošur in letakov z najpodlejšimi lažmi in žaljivkami proti FLRJ. To je groba kršitev jugoslovanske suverenitete, ki si je jugoslovanski narodi ne bodo več dovolili. V Mcderni galeriji v Ljubljani je odprta razstava arhitekture narodov FLRJ, ki ima namen, da prikaže javnosti plod dela in razvoja gradbene dejavnosti jugoslovanskih narodov. Razstava potuje po vseh večjih mestih FLRJ. V letošnjem letu mora FLRJ za-posliti 109.000 delavcev, za kar mora mobilizirati mladino ter pravilno in racionalno razporediti delovno silo. V Hrpeijah-Kbzinl so ustanovili kmetijsko obdelovalno zadrugo, v kateri je že zdaj ob začetku vključenih 22 malih kmetov. Kot najboljši zadrugi v Sloveniji, Gabrovici v Istri je maršal Tito podaril tovorni kamion. Tudi zadrugama «Rade Zigič», najboljši na HrvaUkem in «Mičurin» Iz Makedonije je tov. Tito podaril tovorne avtomobile. Češkoslovaško Jugoslovansko združenje so organizirali v Nitri na Slovaškem. Namen tega združenja je, da propagira prijateljsko politiko med obema narodoma. Nad 400 kmetovalcev iz Istre in Slovenskega Primorja je obiskalo Vojvodino, kjer si bodo ogledali državna kmetijska posestva in kmetijske obdelovalne zadruge. Knjigo vtisov iz Jugoslovanskega paviljona na praškem velesejmu, v kateri Je bilo polno priznanj jugoslovanskim graditeljem socializma, so ukradli, na njeno mesto pa postavili enako knjigo, toda — prazno. Jugoslovanske žene so poslale ob priliki I. kongresa kitajskih žena telegram, v katerem izražajo žene občudovanje herojskim Kitajkam, ki se bore na svoji zemlji za svojo svobodo in za mir in demokracijo v svetu. Trgovinski sporazum med ludijo In vlado FLRJ, ki je bil sklenjen decembra 1948. leta je bil v letošnjem marcu ratificiran. Ob priliki proslave svetovnega mladinskega tedna pošilja ljudska mladina Jugoslavije, borbene pozdrave slovenski in italijanski mladini Trsta, ki se hrabro bori proti angloameriškim imperialistom tn njihovim hlapcem. Kemična tovarna v Hrastniku je najboljši delovni kolektiv v tej vrsti industrije. Dobil Je prehodno zastavo in denarno nagrado. Vsi borci narodno osvobodilne vojne na vasi se bodo do 1. julija vključili v kmetijsko-obdelovalne zadruge - tako je bilo sklenjeno na konferenci tajnikov odborov Zveze borcev. 6.60# visokošolcev in srednješolcev Zagreba bo delalo na avtocesti in v Novem Beogradu. ÉÉìà IIP IL. mm ah '/i r ‘ ■ tjl’- '' ; r ? V letošnjem letu bodo prišli iz jugoslovanskih težko industrijo tovarn novi stroji za OBLASTI - NOVE ADMINISTRATIVNO teritorialne enote republik FLRJ Prezidij Ljudske skupščine je izdal ukaz, da se v vseh republikah, razen v Črni gori ustanove oblasti. Ta nova upravna razdelitev je nujna, ker povezava centra s okrajnimi ljudskimi odbori ni več zadostovala, posebno zdaj, ko je težišče političnega in gospodarskega delovanja socialistična preobrazba vasi. Pri direktni povezavi partijskih In državnih vodstev z okrajnimi odbori, so bila republiška vodstva obremenjena, poleg tega pa se niso mogla posvetiti lokalnim problemom, kakor bi ti potrebovali. Do konstituiranja rednih oblastnih odborov, ki se morajo izvoliti v roku enega leta od dneva ustanovitve oblasti, bodo poslovali začasni ljudski odbori oblasti, ki bodo šteli 70 do 120 odbornikov. Ti bodo izmed svojih Največje delo jugoslovanske mladine 46 Cesta bratstva in enotnosti44 bo letos dovršena Jugoslovanska mladina je v letih po narodno-osvobodilni vojni množično vključena v obnovo, vključena je pa tudi v izgradnjo velikih objektov, ki pričajo o nagli rasti jugoslovanskih dežel, o izgradnji socializma v njej. Ponos vsakega mladinca in mladinke je proga Brčko-Banoviči, dalje Samac-Sarajevo, Titograd-Nikšič, Se-žana-Dutovlje, štiri pionirske proge, Posavski prekop, tovarna težkih orodnih strojev v Železniku, hidrocentrala Mavrovo, tovarna «Jedinstvo», železarski kombinat «Doboj», Novi Beograd, Nova Gorica, zadružni domovi itd. V letošnjem letu pa bo mladina dokon čaja svoje največje delo - «Cesto bratstva in enotnosti». Celotna dolžina ceste je 382 km V lanskem letu je 400.000 članov Ljudske mladine zgradilo 148 km ceste. Letos mora biti cesta gotova, čeprav čakajo graditelje težke naloge: treba bo graditi nadvoze, kjer‘ križa cesta železniško progo, dalje most čez reko Orlavo, posebno trdna cestišča na močvirnatih tleh itd. Zato- bodo poleg. 116.000 mladincev in mladink delale tudi enote jugoslovanske vojske. Zaradi mile zime so že zgodaj začeli s pripravljalnimi deli na trasi. Pripravljeni so najmodernejši gradbeni stroji, da bo delo čim bolj mehanizirano, postavljajo barake za graditelje, grade pomožne tire, dovažajo orodje, kopljejo vodnjake itd. Aprila prispejo na progo prve mladinske delovne brigade, v katerih bo delalo 30.000 mladincev in mladink. Na progi pa je že dva tisoč mladin- cev in mladink - strokovnjakov, ki končujejo zadnje priprave za množična dela. Ti mladinci in mladinke so lanski brigadirji na «Cesti bratstva in enotnosti», ki so se posebno odlikovali. Zato so jih poslali v štirimesečni tečaj v Novem Beogradu, kjer so desegli strokovno kvalifikacijo. Iz vseh koncev Jugoslavije so: Juzuf Hodža je Siptar s Kosovega polja. Nič srbščine ni znal, ko je prišel v tečaj. Ničesar ni razumel, kar so predavatelji govorili. Slišal je, da govore, da razlagajo, o čem, pa ni imel pojma. Letos pa bo na gradnji ceste nadzornik, čeprav ima šele šestnajst le!. Miloš Opačič, nepismeni pastirček z bosanskih gora je šel v brigado, čeprav so ga starši odvračali, češ: kdo nam bo čuval ovce? Toda Miloš je slišal, da se v brigadah uče, a on je bil tako željan znanja, da je šel proti volji staršev. Po končanem delu v brigadi se Miloš ni vrnil domov. Starši so mu poslali pismo, napisano s sosedovo roko: «Sinko, če si se že začel učiti, nadaljuj in končaj šolo». Ovc niti omenili niso več. Zdaj končuje Miloš že višji strokovni tečaj in kjer koli bo on na cesti, tam bo delo potekalo solidno in točno. Zivojin no delal letos na progi kot buldožerist. «Ko sem videl prvič v svojem življenju tank - oh, kako sem želel postati tankist! Ko sem pri delu na avtocesti gledal buldožeriste, kako odrivajo z obračanjem krmila kubike zemlje - tedaj sem se odločil, da postanem buldožerist. In letos bom vodil prav ta stroj na cesti.» Na stotine in tisoče Zivojinov, Milošev in Juzufov je zgradila «Cesta bratstva in enotnosti». In tl mladi ljudje se bodo vrnili v svoja mesta in vasi z novim znanjem, z izkušnjami, prežeti z željo, da nadaljujejo ustvarjalno delo v svojih krajih, da širijo mogočno zavest: zgraditi si moramo socialistično domovino. Melioracijska dela v Makedoniji Velika polja, ki leže ob reki S triunici, so bila 'eto za letom poplavljena, nekateri predeli pokrajine pa so bili skoro vse leto pod vodo. Ob vsakem večjem deževju je Strumica preplavila bregove in valila pred seboj velike množine proda, ki je zaprl dolino Strumice, lako da se je napravilo na poljih okrog reke pravo jezero. Na tisoče hektarov plodne zemlje je bilo tako stalno pod vodo. Tudi tisti deli zemlje, ki so bili le od časa do časa pod vodo, so ostali neizkoriščeni. Svet je ostal močvirnat, a na tem močvirju so bila legla komarjev, Iri nvenašnio malariin. članov izvolili izvršilni in upravni organ. Na ta način bo v vseh ljudskih republikah po več močnih obla-stev, ki bodo mestnim in okrajnim vodstvom nudila hitrejšo in učinkovitejšo pomoč. Oblastni komiteji partije in oblastni ljudski odbori bodo zdaj prevzeli velik del nalog, ki so doslej spadale v pristojnost republiških vodstev. Oblastna vodstva bodo tesno povezana z republiškimi centri, kar bo olajšalo splošno vodstvo, hkrati pa pomenilo vsakodnevno pomoč oblastnim vodstvom, ki bodo smernice ter gospodarsko in politično problematiko prenašale dalje na okrajne in krajevne partijske in upravne organizacije. Da bi ne prišlo do kakšnega zastoja pri delovanju oblastnih odborov zaradi neizkušenosti teh, bodo republiška partijska kakor državna vodstva še vedno delovala a okraji. Da pa bodo oblastva čimprej sposobna reševati politično in gospodarsko problematiko, bodo pri vseh oblastnih komitejih ustanovljene nižje partijske šole, ki bodo usposobile in dvignile kadre. Ta nova upravna ureditev republik Jugoslavije bo mnogo pripomogla k izpolnitvi petletnega plana, za izgradnjo socializma. Vlada LRS je že postavila komisijo za organiziranje oblastnih ljudskih odborov. Za predsednika komisije je imenovan dr. Marijan Brecelj. * V Ze pred dvema letoma so začeli z regulacijo Strumice in mnogih hudournikov, ki so drli z gore Be-lasice, z osuševanjem močvirij in s kanali za umetno namakanje, da bi na teh, prej tako neizkoriščanih poljih lahko gojili najboljše kulturne rastline. V dveli letih so regulirali reko, ki teče zdaj po svoji novi strugi. Ob vznožju Belasice je končan prekop, ki je dolg 16 km. Vanj se steka vsa voda s planine in ta jo dalje odvaja v Strumico. Preko polja vodijo še drugi manjši kanali, nad njimi pa se dviga že 12 mostov. Na tisoče hektarov zemlje je zdaj varno pred poplavami, 500 ha zemlje, ki je bilo stalno pod vodo pa je izsušenih in pripravljenih za oranje. Ob koncu letošnjega leta bo izsušenih še 8000 ha rodovitne zemlje. Pri teh velikih delih delajo poleg strokovnih delavcev delovne brigade. Za 3500 frontovcev in mladincev, ki bodo letos delali pri izsuševanju Strumiških polj grade barake. Člani ljudske fronte so do sedaj izvršili 80 odst. vseh del, ker se zavedajo pomena izsuševanja, ki jim prinaša poleg gospodarske koristi tudi izboljšanje zdravstvenih razmer. N0VI"D0KAZI"VG0NII PROTI FLRJ V državah ljudskih demokracij uprizarjajo poleg propagandne go-nje proti Jugoslaviji PO radiu in časopisju še druga izzivanja, s ka. teritnj hočejo zmanjšati ugled FLRJ in omajati krepak položaj, ki si ga jn v notranjosti, kljub resoluciji Informacijskega urada ohranila Komunistična partija. Pri teh gonjah prednjači albansku vodstvo, ki je celo aretiralo organizacijskega sekretarja KP Albanije Kočo Dzodzea, ki ni odobraval stališča Albanije do FLRJ in je bil proti pretrganju vsakih vezi in sodelovanja obeh sosedov. S Kočo Dzodzem so albanske oblasti spravile v zvezo Savo Božidaroviča, strokov njaka-uradnika ministrstva za železnice FLRJ, ki so ga krat-komalo proglasile za oficirja UDBe, da bj tako upletle neposredno Jugoslavijo v svoje umazani špekulativne procese, ki jih sedaj uprizarjajo. Na zatožni klopi sedi skupina mi-ličnikovin agentov državne varnosti ter skupina delavcev, jugoslovanskih državljanov albanske narodnosti, češ da so nameravali ogrožati neodvisnost Albanije. Proti tem ob. lasti pa nimajo nobenega dokaznega ,gradiva, kakor da so ti ena-meravrii» ogrožati neodvisnost Albanije, Da nam postane ozadje tega procesa jasno pa moramo vedeti, da je albanska vlada iz Tirane poslala na jugoslovansko ozemlje razne špijone, saboterje in teroriste, ki pa so jih na jugoslovanskem teritoriju zajeli in bo zdaj Jugoslavija jasno razkrinkala njihov^ delovanje. V srojo obrambo pa zdaj Albanija uprizarja procese, ki naj bi zmanjšali njeno odgovornost pred albanskim in jugoslovanskimi narodi za njeno politiko, ki je tem narodom le v škodo in proti njihovi volji. Nič boljših metod se ne poslužuje bolgarsko vodstvo proti jugoslovanskim državljanom, ki žive v Bolgariji. Hoteli so jih prisiliti s podkupovanjem, grožnjami, aretacijami, da bi podpisali resolucijo JU preti Jugoslaviji. Jugoslovana Blagaja Simovskega so z zverinskim mučenjem celo privedli do samomora. Posebno so se bolgarski vodilni krogi zavzeli, da bi pridobili uglednega zdravnika Cedomirja lljiča za svojo umazano gonjo proti Jugoslaviji. Toda lljič je odklonil da bi podpisal izjavo proti FLRJ, zato so ga zaprli in pretepali, nato pa uprizorili proces, na katerem so zdravnika lljiča obsodili vohunstva in Bolgariji sovražnega delovanja. Proces je bil tajen, kot priče so nastopili jugoslovanski dezerterju Dr. lljič je bil obsojen, «ker mu je bilo zaupano poizvedovanje za nekaterimi osebnostmi» na 12 in pol leta ječe in 100.000 levov globe. Poteg njega sta bili obsojeni dijakinji, jugoslovanski državljanki Vukosava Cvetkovič na 5 let zapora in 200.OC0 levov globe in Olga Ivanovna na 3 leta zapora. S tem procesom so bolgarske oblasti hotele opravičiti svoje postopanje proti jugoslovanskim državljanom, ki nočejo izdati Jugo* slaoije in njenega vodstva, hotele pa so tudi sakriti sovražno delava. nje proti Jugoslaviji: pošiljanje svojih vohunov in provokatorjev v FLRJ. Bolgarija in Albanija, ki sta « skupni borbi z jugoslovanskimi narodi po zlomu fašizma in nacizma začeli z izgradnjo novega reda v svojih državah, rušijo danes demokratično svetovno moč z vsemi takimi in podobnimi izzivanji. Toda vsi pošteni ljudje, pa naj bo to v Bolgariji^ Albaniji ali, v drugih ljudskih, ' demokracijah, bodo znali pravilno oceniti vse te dogodke in tudi obsoditi resnične krivce. V kmetijski ■ oli pri Variavi PRIČEL JE 77. KONGRES KOMSOMOLA SOVJETSKA MLADINA se bori za enotnost vse demokratične mladine Na Poljskem so priCeli v sredi lanskega leta reorganizirati kmečko obdelovalne zadruge. Raztresene zadruge po podeželju, ki so Se ostale .s predvojne Poljske so priključili glavnemu vodstvu poljskega zadružništva «Zvezi kmečke samopomoči». Poljska delavska stranka se je žc od osvoboditve pa do lanskega leta borila za reorganizacijo poljskega zadružniškega pokreta in njegovo prilagoditev novim demokratičnim principom. Vendar pa so reakcionarni elementi; desni socialisti in Mi-kolajčikova stranka, ko so še bili v vladi, preprečevali uresničitev demokratičnih mer na podeželju. Borba za vprašanje razvoja in vloge zadrug na podeželju se je posebno zaostrim leta 1947, ko je vlada pristopila k uresničevanju svojega prvega triletnega gospodarskega načrta. Tedaj so reakcionarni elementi ovirali odkup žita, sabotirali dovož industrijskih proizvodov v vas, kršili Lansko pomlad je predložila tedanja Gottwaldova vlada češkoslovaškemu parlamentu osnovo zakona o nacionalizaciji zunanje trgovine in mednarodne špedicije. Ta zakon je postal temelj za plasiranje v tem izredno važnem sektorju češkoslovaškega gospodarstva, ki so ga do zgodovinskih februarskih dogodkov obvladali privatni kapitalisti. Poizkusi, da bi bil češkoslovaški uvoz ali pa izvoz planiran, so bili zaradi trdovratnega odpora onemogočeni in zato ni mogel biti niti določen postopek v pogledu uvoza najvažnejših surovin za potrebe češkoslovaške industrije. Februarski dogodki so končnove-Ijavno izrinili kapitalistične življe iz češkoslovaške zunanje trgovine. Sele z zakonom o nacionalizaciji je postala tudi zunanja trgovina nedeljiv del Češkoslovaškega gospodarskega plana In bila dodeljena socialističnemu sektorju narodnega gospodarstva. Zakon Je tudi postavil privilegirano trgovsko družbo za uvoz m izvoz, ki je postala organ za izvajanje plana. V prvih mesecih češkoslovaške petletke je položaj povsem drugačen, kot .pa v času dveletnega gospodarskega plana. Danes ima Češkoslovaška organe, ki plan tvorijo in ustvarjajo - ministrstvo za zunanjo trgovino in ostale institucije - ter 25 privilegiranih trgovskih družb za zunanjo trgovino, kj plan izvajajo. Delovanje obeh gre za istim ciljem; preskrbeti Iz inozemstva potrebne surovine in polizdelke za planirano proizvodnjo, stroje in opremo za izgradnjo’ češkoslovaškega gospodarstva, dalje hrano In žitarice kot dopolnilo življenjskega standarda. Zunanja trgovina v petletnem gospodarskem planu mora Diti aktivna, da bi bila izravnana plačilna bilanca ostalih gospodarskih vej. Izpolnitev vseh omenjenih nalog Pa predrtavdja precejšnje povečanje zunanje trgovine, katere obseg bo v zadnjem letu petletke (1953) presegal stanje v letu 1948 za približno 40%. Zunanja trgovina je lani dosegla vsoto 75,3 milijard Kčs. Pian češkoslovaške zunanje trgovine bo prirejen tako, da bo v teku petletnega gospodarskega plana glavni izvoznik postala kovinska Industrija, dalje plavžarstvo, nekatere panoge prehrane (sladkor, slad, pivo, hmelj, itd) in produkcija iz kož In gume. Seveda bo ostalo tradicionalno češkoslovaško eksportno blago steklo, porcelan; keramika in nakit še naprej važen del v izvozu, toda ne bo pa več najvažnejši del, kot je bij pred drugo svetovno vojno. Sprememba v vsebini in obsegu če gkoslovaškega izvoza bo skupno z no vo orientacijo plana zunanje trgovine z državami načrtnega gospodarstva znižala občutljivost češkoslovaškega gospodarstva na yse znake kriz, ki se v kapitalističnih državah vsak dan vidneje opažajo. Češkoslovaška trgovina s Sovjetsko zvezo in Z ostali- vladne odloke o cenah in se odtegovali plačevanju davkov. Potem, ko so vrgli reakcionarne elemente iz vlade, se je ta posvetila popolni reorganizaciji celotnega zadrugarstva. V vseh občinah so osnovali občinske zadruge «Kmečke samopomoči», ki so po vaseh odprle svoje podružnice. Občinske zadruge so vadile zveze po srezih z nalogo, da oskrbujejo zadruge na področju svojega sreza. Občinske zadruge so postale glavne zamenjevalke proizvodov med mestom in vasjo. Poleg tega so pričele tudi z organiziranjem strojnih in selekcijskih postaj, voditi zadružne mline itd. Lansko leto so te zadruge pričele graditi vzorne zadružne vasi. Po reorganizaciji zadrug na vasi so pričeli z borbo proti vaškim bo gatasem, ki so vodili večino zadrug. Ob koncu preteklega leta so imeli volitve v vodstva zadrug. Po teh bo-litvah so prevzeli vodstvo zadrug mi državami načrtnega gospodarstva, ki je v letu 1947 znašala okrog 13% vsega uvoza in izvoza, je zrasla v letu 1948 na 24,8 milijard Kčs. Po zakonu o petletnem gospodarskem planu se bo delež držav z načrtnim gospodarstvom do konca leta 1953 zvišal na 50% vsega obrata češkoslovaške zunanje trgovine. Največji češkoslovaški dobavitelj in odjemalec je Sovjetska zveza, ki je lani dobavila Češkoslovaški veliko množino vsakovrstnega blaga, zlasti surovine za industrijo In hrano za prebivalstvo, obratno pa izvaža Češkoslovaška največ v Sovjetsko zvezo, in sicer izdelke za vsakdanje potrebe. Češkoslovaška je podpisala s Sovjetsko zvezo in z državami ljudskih demokracij poleg normalnih trgovskih pogodb še dolgoročno investicijsko pogodbo, ki zagotavlja češkoslovaški industriji proizvodni program za več let naprej. Drugi plenum Centralnega komiteja, ki je bil izvoljen na VII. kongresu Komunistične partije Kitajske, je uspešno končal delo po osemdnevnem zasedanju v bližini Sih Cija Cuanga. Po referatu predsednika Mao Ce Tunga je plenum odobril delo politbiroja za čas od 1. plenarnega zasedanja v juniju 1945 pa do danes. Plenum je ocenil, da je bilo delo vodstva Centralnega komiteja pravilno. Plenum je sprejel predlog KP Kitajske o sklicanju nove politične posvetovalne konference brez sodelovanja reakcionarnih elementov in ustanovitvi demokratične koalicijske vlade, v kateri bi sodelovale vse demokratične stranke in skupine, ljudske organizacije in demokratične osebnosti, Prav tako Je plenum odobril izjivo predsednika Mao Ce Tunga z dne 14. januarja 1949 ter mirovne pogoje v osmih točkah, ki jih je on postavil kot podlago za mirovne razgovore z nankinško Kuomintangovo reakcionarno vlado in vsako drugo. Kuo-mintangovo regionalno vlado ter vojaškim blokom. Zaradi neenakosti med ljudskimi in sovražnimi silami Je bilo od kitajske revolucije 1927. leta pa do danes ležišče kitajske ljudske revolucionarne borbe na vasi. Toda doba za tako delo je sedaj končana. Sedaj je trt'oa delo prestaviti v mesta. Vods.vo je prišlo iz vasi v delovni kmetje. V istem času so pričeli tudj z ustanavljannjem novih zadrug. Do konca preteklega leta Je število občinskih zadrug naraslo od 2.300 na 3.200, število podružnic pa s 4.000 na 12.400. V jeseni preteklega lela je bilo v zadruge vključenih 1,5 milijona kmetov. Od novembra lanskega leta pa do letošnjega januarja pa je vstopilo v zadruge še 100.000 novih članov. Poljska vlada pomaga zadrugam z velikimi krediti. Samo v drugem tromesečju je dodelila zadrugam «Kmečke samopomoči» 180 milijonov zlotov od vsote 500 milijonov zlotov, ki jih je prejel celotni zadružni sektof. Za letošnje leto predvidevajo, da se bo v zadruge vključilo še približno 1% vseh kmečkih gospodarstev. Vlada je izjavila v teh dneh, da bo v celoti podpirala osnovanje' vseh tipov obdelovalnih kmetijskih zadrug, od tistih za skupno obdelavo zemlje do proizvodnih zadrug, v katerih razdelijo pridelek na osnovi delovnih dni, vložene zemlje in sredstev za proizvodnjo ter pridelovalnih zvez, v katerih si zadružniki raz-dele pridelek po računu delovnih dni. V okolici Krakova grade zadružnikom nove hiše mesta. Brez dvema je treba posvečati pozornost mestom In vasem, nujno je treba povezati s tesnimi vezmi mesta in vasi, delavce in kmete, industrij« in kmetijstvo. Partije mora zastaviti skrajne sile, da se bo naučila, kako je treba vodi-11 mestno prebivalstvo v uspešni borbi, kako je treba upravljati mesta in Jih graditi. -Pri vodstvu borbe mestnega prebivalstva se mora partija naslanjati na delavski razred, združiti mora druge delovne množice, pridobiti inteligenco in čim večje število drobne libraln buržoazije in njihovih znanih predstavnikov, ki lahko sodelujejo s Komunistično partijo Kitajske in nastopajo z njo v isti fronti pri odločni borbi proti Imperialistom, Kuomintango-vim reakcionarjem in birokratičnim kapitalistom. Plenum je povzal partijske tovariše naj posvetijo vso energijo izpopolnitvi tehnike, vodstvu industrijske proizvodnje in proučevanju trgovinskega ter tiančnega poslovanja, ki sta v tesni zvezi s proizvodnjo. Nadalje je plenum poudaril: ljudska demokratična diktatura pod vodstvom delavskega razreda, ki temelji na zvezi med delavci in kmeti, zahteva, da KP Kitajske resničo združi ves delavski razred, vse kmete in številno revolucionarno inteligenco kot vodilna ier osnovno silo te Komsomol, ki je združil v svojih vrstah milijone sovjetskih mladincev in mladink ter postal glavni pobornik boljševiške partije v borbi za zgradnjo prve socialistične države na «vetu, se je v teh dneh sestal na svojem 11. kongresu. Komsomolci so prvoborci socialističnega tekmovanja v podjetjih in dosegajo pri tem izredne uspehe. V Vrhovnem sovjetu ZSSR je danes 135 mladincev in mladink. Komsomol je poslal na fronto za obrambo domovine v zadnji vojni tri in pol milijona mladih ljudi, od katerih jih je bilo 7.000 odlikovanih l redom heroja ZSSR, od teh jih je bilo 60 dvakrat odlikovanih s tem redom. Pri obnovi sovjetskih mest in vasi po vojni, so bili komsomolci zopet v prvih vrstah. Milijoni mladincev se danes bori za Izpolnitev petletke in so pred tem kongresom še bolj razvili medsebojno tekmovanje. Na 11. kongres so sovjetski mladinci poslali svoje najboljše, one ki jih bodo tudi tam častno zastopali. Kongres se je pričel v torek. Na njem so prisotne tudi inozemske delegacije. Po izvolitvi generallsima diktature. S tem bodo ustvarjeni pogoji za neprestano spreminjanje Kitajske iz kmetijske v industrijsko državo in iz nove demokratične države v socialistično n. plenum je pozval partijo, naj izvaja politiko dolgotrajnega sodelovanja z demokratičnimi osebnostmi izven partije. Ker bo končna zmaga kitajske revolucije, ki je velikega mednarodnega pomena, v kratkem uresničena, je drugi plenum opozoril vse člane partije zlasti na to, da se ne smejo zanašati na dosežene uspehe. Plenum je poudaril, da Je zmaga revolucije v vsaj državi samo prvi korak in da Je revolucionarna pot, ki jo je treba še prehoditi, daljša od dosedanje, delo samo pa bo večje in napornejše. Plenum je pozval vse člane Partije, naj še nadalje obdrže svoj zmerni, oprezni, skromni in borbeni način dela, da bi megli zastavi več «11 za zraditev nove Kitajske po zmagi nad kontrarevolucionarnimi silami. Plenum je izvršil tole prepričanje: Čeprav je ekonomska dediščina Kitajske zaostala, bo tempo gospodarske graditve hiter, kajti kitajsko ljudstvo je pogumno in marljivo. Vse to nam omogoča demokratična revolucija kitajskega ljudstva, dtUje vzpostavitev ljudske demokratične republike tn vodstvo Komunistične partije Kitajske, razen tega pa tudi pomoč močne svetovne protUmperia'istične fronte s Sovjetsko zvezo na čelu, Stalina v častno predsedstvo skupno s člani političnega urada KP, je glavni tajnik Mihajlov podal poročil», v katerem Je orisa; vlogo Komsomola v državnem življenju. Govoril je nato o vlogi komunistične mladine Sovjetske zveze na medi narodnem področju ter izjavil, da se sovjetska mladina bori za utrditev enotnosti demokratične mladine vsega sveta. Milijoni naših članov, J» izjavil Mihajlov, so odobrili politiko Stalina. Naša dolžnost je vzgajati mladino v duhu internacionalizma, prijateljstva in solidarnosti z mladino vsega sveta. Prva sej,, se je zaključila s petjem internacionale. * * * Z melioracijami priMivajo novo rodovifno zemljo Ze od prvih let obstoja sovjetske države povsečajo oblasti veliko pažnjo melioranciji in namakanju zemljišč, tako dobe za obdelavo novo rodovitno zemljo. Ze 1936, leta je bilo melioriranih 4.5 krat več zemljišč kot za časa carske Rusije. Velika melioracijska dela so zlasti izvršili v baš-kirski, tatarski, mongolski, krasno-jarski, kurski, kirovski in sverđlov-ski pokrajini. Veliko pažnjo so posvetili mehanizaciji melioracijskih del. Ustvarili so cel kader strokovnjakov za ta dela na posebnih zavodih in na posebnih znanstveno melioracijskih postajah. Med zadnjo stalinsko petletko so znatno povečali število melioracijskih del in od tedaj kar z dneva v dan pridobivajo novo rodovitno zemljo. V Jermeniji se stepe postale rodovitne z namakanjem po novozgrajenem Taljinskem kanalu. Kanal bodo dokončali kar sami kolhozniki agin-skega, artiskega in taljinskega rajona; doslej so premetali vsega skupaj že 250.000 kubičnih metrov zemlje. Pred kratkim so prevrtali 1 km predora s polmerom 3 m. Skozi ta predor bodo napeljali vodo, s katero bodo namočili 12.000 ha zemlje. Nedavno so se pričela tudi dela za namakanje Kulindinske stepe med reko Obom in Irtisom v Zapadni Sibiriji. Za namakanje te stepe bodo uporabili tok podzemeljske reke Kulunde, ki izvira pod Altajem in ki ima približno 3 milijarde kubičnih metrov vode v enem letu. To vodo bodo črpali Iz njene podzemne struge ter z njo namočili preko milijon ha orne zemlje. ' V Sovjetski zvezi so v teku tudi velike regulacije rek. Kolhozniki iz Tambovske oblasti so regulirali reko Crno, ki je imela do pred kratkim malo vode; je pa sedaj po regulaciji plovna v dolžini 100 km. Z regulacijo rek so pridobili tudi nove možnosti za gradnjo manjših hidrocentral. Tako so larsko leto v Tambovski pokrajini zgradili dve hidrocentrali, letos pa Jih bodo zgradili kar 200, od katerih bo ena sama preskrbovala z električnim lokom po 2.000 hii Zunanja trgovina CSR v petletnem planu Zasedal je drugi plenum K P Kitajske im rctfvcile i irm le prvi H rMenna pili jo ie m Mii ie im oi Mame 75 letni Padriian in njegova žena. obrezvjeta krompir, Pa bi le. bil ž dobro letino poplačan njihov trud V SLOO JE MOČ že zamdajo p Padlicah «Glej jih, kako so ki podobne naše kraške vasice «kot sold šol-du», mi pravi prijatelj, ki vandra z menoj po Krasu in kaže zdaj to zdaj ono vasico. Res, zelo podobne so si, že jih dobro ne poznaš jih prav lahko iz daljave zamenjaš in ne veš, že si pri Trebčah ali Padričah^ blizu Sa-leža ali Mavhinj. Vaški zvonik je tedaj odločilnega pomena; on daje svoj pečat vsaki vasi. Smola pa je, kjer so si zvoniki podobni. Tedaj hitiš v vas in se oziraš na zidove prvih hiš, iščeš napise, da boš vedel, v katero vas Si prišel. Tako se je zgodilo tudi nekemu ameriškemu novinarju, ki je vandral po Krasu za časa mednarodne razmejitvene komisije. Pa se mu je skoraj zmešalo v glavi. Gledal je prve napise v vasi in povsod je našel isto: «lu je Jugoslavija^ «Mi smo Slovenci», «Hočemo’ Jugoslavijo». Se krasijo ti napisi vse naše kraške vasi in pričajo o njihovi slavni borbi za osvoboditev izpod tujega jarma. Prijazne so kraške vasice, bele, Čiste, vse hiše skupaj, kakor da bi jih nevidna umetnikova roka postavila v okusnem neredu v klobček. Vse so vprle v sonce,-ki žge golo okolico, kraški ka men in redko grmičevje. 2ge in suši zemljo, daje obenem moč in okus kraškemu teranu, kraškim fantom in dekletom, da so krepka, sveža in jasnega pogjeda kot je kraško nebo, ki ga čisti kraška burja in odnaša ves smrad v morje. Prvi Padričan ni imel sreče Ena takih vasic so naše Padri-če, med Opčinami in Bazovico. Padriče so znane, čeprav niso starodavna vas in ne bogve kako obsežna. Tudi nobene posebnosti nimajo. Znane pa so< ker so blizu Trsta in ker prihajajo Tržačani radi ob praznikih srm na izlet, da dobijo tek in se v senci borovcev razveselijo, naskačejo, napijejo in razkričijo. Seveda, Padričan; b; bili preveč ponosnii če bi se lahko pobahali kakor Gropajci, «da je njihova vas starejša od samega Trsta». Torej Padriče so v svetovni zgodovini vasi še mlado dete, in vaščani so lahko zadovoljni, ker jih čaka še lepa bodočnost, ker so zelo mladi. Kar je vsekakor sreča. . Ustno izročilo pripoveduje da ie bil prvi vaščan ngki Tdmaž Pečar, ki je prišel baje iz bližnje Gropade in si postavil hišico, kjer so zdaj Padriče. Pa mu ni sto vse po sreči, ker ni imel nobenega moškega potomca. Dobil -V Krafa. ki se je pisal Grgič. Ta pa je imel pet sinov Tako se je začela po zaslug; Grgiča s Krasa širiti vas zato se tudi skoraj vsi Padričani pišejo Grgič. Ce bi pa Tomaž imel vsaj enega fantka, bi bili pa vsi Pečarji. JPadriče nimajo več kot 250-300 let, v vasi ni zgodovinskih posebnosti ali starih običajev, tudi mala cerkvica ob cesti je komaj iz leta 1908, kar priča> da Padriče nimajo stare preteklosti. Zlati časi za vas Kakor drugod po Krasu, so prvi vaščani gojili predvsem trte. Travnikov skoraj ni bilo. Stari očanci se še spominjajo, kako so ženske pobirale travo s srpi, ker kositi je bilo nemogoče zaradi kamenja. Pa je prišla iz tujine nevarna bolezen «peronospora» in uničila vse 'trte. Drugod po Krasu so nasadil; amerikanske trte, začeli cepili in škropiti in so si zopet ohranili vinograde. V Padričah pa ni šlo ;n so se prijeli drugega dela. Začeli so čistiti pašnike, nakupili so si krave, vole in konje. Na ceste so vozili gramoz, vozaril; v Trst drva in drugot iz mesta pa gnoj za travnike i’n njive. Tako so nastale njive in travniki, ker se niso Padričani vdali usodi in so s svojo požrtvovalnostjo spreobrnili kraško lice svoje zemlje. Bili so to zlati časi za vaško gospodarstvo. Vsaka hiša je imela več krav, vsaj enega vola in konja. Sedaj pa je v celi vasi en sam vol in en konj, krav pa je mnogo manj kot pred leti. Kljub temu da je manj živine, jim primanjkuje sedaj sena. Prej pa je bilo mnogo vež živine_ seno pa so še prodajali. Slaba prede kmetijstvu. Dosti škode naredi suša, še več pa okupacijska vojska, ki ne prizanese ne travnikom in ne njivam. Ker to še ni dovolj, delajo veliko škodo z novim; stra--teškimi cestami, ki nobenemu ne koristijo> bolj potrebne občinske in poljske poti pa nobeden ne vidi in so v obupnem stanju. «Tako je, dragi moj, vse gre narobe», -se mi pritožuje stari očka, ki pripravlja semenski krompir. Ima že 75 led pa je še zdrav kot riba in dela kakor mladenič. Obrezuje krompir ;n žena mu pomaga. Stari očka na "borjaču,, pripoveduje Pred hišo je tiho zavetje. Burjo je slišati le za vogalom, pomladansko sonce lepo sije in ogreva. Prav prijetno je na «borjaču». Na oknu in po drvih se sušijo oprani vrči za mleko, bleščijo se na soncu, da jih ne moreš gledati, tako jih je gospodinja osnažila. Rjav pes-čuvaj se dere na vse grlo_ ker so prišli tujci motiti domači mir. •Sedem na nizek čok in poslušam očanca, ki mi vneto pripoveduje in dela kar naprej, reže krompir, včasih ga posuje s pepelom, da mu_bo «zacelil rano in ne bo'stekla jž njega vsa moč». Prvič se vidimo in mož me še ne pozna, toda kljub temu mi govori odkrito in jasno. Kar mu najbolj teži srce, to mu je najprej na ustih. «Kaj bo? Kam gre to? Ali ni neumnostj da se tako cepimo in razdiramo, kar smo s tako težavo sezidali? Spravili smo voz, s klanca, zdaj pa so ga spustili, da je slabše kot v začetku. Žalostno je to». Tako se pritožuje stari možakar in obsoja razdiralno delo Vi-dalijevih razbijačev. "Spravili smo voz s klanca, pa so ga Kraške vasice je zares zgledna. 2e pred 50 leti so ustanovili v Padričah prosvetno društvo «Slovan», ki je bilo velikega pomena za kulturni dvig vaščanov. To se pozna tudi pri 75 letnem možakarja ki nam govori v lepi slovenščini in je. vsestransko izobražen. To je prispevalo, da so si Padriče tudi gospodarsko opomogle. Ze pred 40 leti so v vas; ustano- vili «Zadrugo upravičenih posestnikov», ki je edina v tržaški občini dosegla, da so si razdelili «juš» ali «komunsko zemljišče». Tožili so se s Tržaško občino in dobil; pravdo. Sedaj ima vsak posestnik svoje, gozd pa je skupna last. Skupaj posekajo vsako leto drva in jih razdelijo. Iz te prvotne zadruge je nastala zdaj «Gozdna zadruga», ki zdržuje in ščiti interese 48 kmetov. Lansko leto, ravno zadnje dni pred razkolom zarad; resolucije IU, so y Padričah še v enotnosti proslavljali 50 letnico svojega prosvetnega društva. «Bilo je res lepo», pravi stari očka, od tedaj dalje Pa je vse pomrlo in potihnilo. Prenehale so prireditve, utihnil je pevski zbor. Žalostno je vse to». Se za časa borbe je bilo bolj živahno tudi y tem pogledu. Rad bi še videl... Stara mamica, ki mirno reže krompir in nas pazljivo posluša, se naglo obrne, pusti krompir, oči se ji zaiskrijo kot mladenki in’hiti pripovedova, kako je bilo lepo: «So še pokale puške, Nemci so se sprehajali po vasi, dekleta pa so pripravljala zastavice. V jami, ki je blizu vasi, smo imeli prireditev, predstave, petje. Vse polno nas je bilo. Nemci pa niso videli in slišali nič. Joj, kako lepo je bilo. Zdaj pa je vse mrtvo. Dvorane v vasi nimamo, Jamo pa je policija zaprla. Tudi stari očka bi še rad kaj takega videl pa se boji, da mu ne bo dano. Ne očka, obupati ni tre-• ba nikoli. Kadar človek misli, da je najhuje, in da ne bo rešitve, tedaj je nova zarja najbliže. Se bo lepo, tudi v Padričah. Tudi vam se bodo zjasnila vremena, saj tako hudega vendar ni. Kdor je zdrav se bo potrudil Sredi vasi je vodnjak jo bo vstal, kdor pa je gnil, naj pogine, da ne bo okužil še drugih, gotovo pa je eno, da je naš narod jlrav, da bo znal v odločilnih trenutkih najti samega sebe in bo p slogi našel moč, kakor je napi- sano sredi vasi na vaški hiši blizu starega vodnjaka. Zdaj se vidijo zle posledice razdiralnega dela. Mrtvilo je nastalo v vasi. Pa bo prav to mrtvilo -, pa spustili,, «Med borbo smo bili vsi složni in enotni. Skupno smo nastopali 5» na voMtvah še pred prvo svetovno i[ vojno, da smo branili naše na- J« rodnostne pravice. Mi star; smo V dosti preizkusili in nam je hudo, *| da se najdejo v naši vasi zdaj ta- |i ki, ki jim je pri srcu le razdi- ij ralno delo, ki obrnejo kakor hitro Jr zapiha vetrček. To niso možakarji, to so vetrniki, puhlo klasje, pleve». (Nadaljevanje na str. 12) grapi i*. a: OOAREV Septembrsko jutro leta 1927. Ze dva dni oblačno nebo je to jutro nenadoma tako potemnelo, da so se kmetje z nekako grozo v očeh ozirali v oblake in spraševali: Kaj bo iz tega? Temni, svinčeno-sivi kopasti oblaki so se še kar nadalje kopičili. Videti je bilo, da, ne bo za vse niti prostora več na nebu. Vsa narava, živali in ljudje so bili kot pod nekakim neznano težkim dojmom, da se bo zgodilo nekaj velikega, uničujočega. Kot svinec je tešilo na vse. Pe dobro uro je trajalo to napeto stanje, ko so se odprle vse zatvornice neba. Bilo je, kot da je vsa tista svinčena teža legla prav na strehe hiš, na sadno drevje, na gozdove in na ljudi. Možgani so se oddahnili takoj po prvih valovih vode, kj se je zlivala iz oblakov, kot bi ti bili morje. Znova so pričeli delovati in misliti na obrambo. Vsaka še tako majhna grapica, steza, voznik, se je v teku pol ure spremenila v deroč potok umazane vode, ki je pričela odnašati s seboj vse, kar je bilo na poti. Kljub nalivu, ki je trajal dalje, so kmetje hiteli izpod hišnih streh s krampi, lopatami, tramo- vi in deskami, pelali so zasilne pregreje in kanale, ker voda ni več poznala ve grape ne obcestnih jarkov in kanalov. Viseči vozniki so se spremenili v hudournike! katerim se ni zoperstavilo nič). Voda je vdirala v hleve, v hrame, zalivala spodnje prostore stanovanj. Vse, kar je bilo v vasi živega, je stopilo v borbo z vseuničujočim mokrim elementom. Na obrazih vseh je bilo Zapisano: kdo bo zmagal, toda izrekel ni tega vprašanja nihče. Po vasi je bobnela voda, kot bi se bilo morje razdivjalo do poslednjih moči. Slišati je bilo samo zamolklo grgranje umazane reke, ki se je valila med hišami in odnašala kamenje, drva, grušč. Prav ko je nevihta dosegla vrhunec, je tam daleč na jugu nebo nalahko pobledelo. Vse se je oddahnilo. Naliv je prenehal in samo rosilo je še. «Slo je naprej, hvala bogu», so se križali dedje in babice po zapečkih. Mlajši pa niso dosti poslušali te zahvale, ampak šli na polja in travnike, da pregledajo, koliko škode je voda napravila. Vode so počasi upadale in sé umikale v svoje struge. Trav- Prav ima mož. Pametno govori, ker ima dovolj življenjskih izku- J« šenj. Njegove besede so tehtne, rj preudarne, vredne poštenega Ji g jumno množico potnikov hi-zdravega in izobraženega našega A ;;rao s per0na harbinskega ko-kraškega kmeta iz vasi, ki je bila je i0(jV0I. na široki k ilodvorski trg. vedno med prvimi v borbi ■- JU SVETKOV: Vtisi s potovanja po Mandžuriji ... JLsi*= - .. J 1 ... * . Slišijo se pritajeni vzkliki: «Hao, i| hao! Hin hao!» (Dobro, dobro! Ji Sijajno!). Poleg nas stoji star ,J Kitajec z zbledelim koničastim !! slamnikom na glavi in v ponoše-Ji ni bombažni obleki. Iz ustnega kota mu štrli dolga pipa. Ko je prebral poročilo, je med vzkli-j ki odobravanja navzočih glasno jj spregovoril besede, ki smo jih potem še mnogokrat slišali: «Zma-£ ga je blizu. Hvala narodni voj-,J skl!» Med živahnim izražanjem j, mnenj se ljudje razhajajo, a na Ji njihovo mesto stopajo takoj dru-‘J gi. Novi prostovoljni bralec zač-Ji ne spet na glas brati poročilo... £ Zunanje Hee Hurliiua Dih vojne objema zunanje lice Ji Harbina, glavnega mesta Man-t džurije. Težko je še življenje mlade kitajske demokracije, ki gradi novo življenje po težkih • J letih japonske okupacije. Po mestnih ulicah vozijo stari japon-J ski avtobusi, o katerih imaš vtis, so pripravljeni f da ^ zdaj, zdaj sewdli.To- da virtuoznaspretnost kitajskih šoferjev podaljšuje izkoriščanje teh strojev, ki so že davno preživeli svoj vek. Med desetimi avtomobili je devet na plinskoge* neralorski pogon, ker ni bencina. V trgovinah je izbira blaga precej omejena, dobiš samo to, kar je najbolj nujno. Ljudje Pa ne godrnjajo, ker razumejo težave vojnih časov. V neki trgovini v ulici Kaold smo bili priče temule prizoru-V trgovino je stopilo nekaj Ki* tajeev, ki so prišli v Harbin ^ oddaljene vasi, da bi nekaj nakupili. Lastnik trgovine je začel tožiti o težkih časih in pri tenf izustil nekaj nelaskavih besed na naslov demokratičnih oblasti. N«' ki kmet ga je ustavil: «Tako govori samo kulak al špekulant. Ce očitaš nekaj mokratični oblasti, očitaš vsem ljudstvu, torej tudi nam. Oblaf smo mi, ljudstvo. Sto patronov J zdaj za nas bolj važno kakor deset skodelic». Kumlje so jirišll ilo zcinlj® Zunanje lice kitajske ywl i.® še nespremenjeno. Povsod s? . „ diš iste nizke zemljene his1 ’ ozke krive ulice, primitivno P Ijedelsko tehniko. Toda moc so se spremenili ljudje. Njibo^ samozavest je silno zrasla. \ . si Ciaotocunj y okraju <^a',s^.u je predsednik kmečke zveze Sen-haj na vprašanje, kaj ae . spremenilo v njegovi rojstni si, odgovoril: ^ «Primerjat; naše prejšnje ■ljenje s sedanjim, bi bilo PJ g tako, kokor primerjali temo svetlobo. Prejšnje življenj® na bilo za nas neskončna noč, zdaj pa je sončni dan"'>V(>. Prej je bila vsa zemlja v 0 jiču vasi Ciaotučunj last graščaka Si Hanminuja. Nihče v vasi jii imel svoje zemlje. Po agrarni reformi je dobil vsak kmet od 8 do 12 mu jev (mu - 0,08 ha) orne zemlje. Zem-Ijiščna površina, ki je ostala po razdelitvi, se uporablja za potrebe skupnosti. Vsaka kmetska družina je prejela od zaplenjenega graščakovega premoženja nujno potrebni poljedelski inventar in predmete za gospodinjstvo, poleg tega je 32 revnih djužin prejelo skupaj 86 glav velike rogate živine in konj. «Zdaj smo siti. Narodno osvo-bddilnt vojsk; pa pomagamo z vsem, kar premoremo», je še re-Kel. Su- Sen-haj. ■'» uspnhi mlatit.' industrije Poleti 1948. leta je bila v Barbimi odprta razstava industrijskih izdelkov. Razstavljeno je bilo več ko tri tisoč predmetov, med temi orodni in drugi stroji, jtakor stružnice, vrtalni stroji, različni elektrotehnični pribori, plinska aparatura, a tudi velik tebor majhnih kovinskih izdelkov in drobne železniške robe za Shoko potrošnjo. Razstava priča o pomembnih uspehih industrije M razmeroma kratki dob; obstoja demokratičnega režima. Velik del mandžurske industrijo so uničili Japonci ob knpitu-Jaciji; del podjetij. je trpel za .jan ja državljanske vojne. Ko ie v Mandžurijo prišla narodnoosvobodilna vojska, so podjetja mirovala. V treh letih demokratične obla-n * industrija v znatni mori obnovljena. Leta 1948 je Proizvodnja premoga presegla predvojno raven. Znatno je napredovala tudi obnova industrije litega železa jn jekla. Leta 1947 je začela delovali prva e-lektrična talilnica, leta 1948 pa je začela s taljenjem druga in tretja peč. V začetku leta 1949 bo končana gradnja dveh plavžev. Plavža bosta delala na bazi nov.o ustanovljenega rudnika v Cenzihi. Ko so Japonci zapustili Mandžurijo, so razrušil; vsa tekstilna podjetja. Prve čase je bilo veliko pomanjkanje tkanin v deželi, zlastj na vasi. Leta 1948 je bila končana gradnja dveh predilnic in tkalnic. Po planu ekonomskega razvoja bosta v letu 1949 začeli obratovati še dve tovarni. V pogojih državljanske vojne demokratične oblasti še niso mogle razviti široke gradnje velikih industrijskih podjetij. Zato pa naglo raste število srednjih in majhnih podjetij, ki jim pomagajo oblastva z dolgoročnimi posojili, s surovinami in materialom. ... V mestu Cieikam smo se mudili v mehanični tovarni Nu-njezjan. Tovarna presega vsak mesec za 30-35 odst. plan v izdelovanju prediinih strojev. Med delavci je pet herojev dela. IVtiva šola vagajii zavedne Kilafee Celo v težkih pogojih in trdih okoliščinah državljanske vojne posvečajo demokratične oblasti osvobojeni Kitajski mnogo zanimanja in skrbi ■ potrebam prebivalstva. Leta 1947 se je pojavilo geslo: «Odprimo na stežaj šolska vrata za vse tiste, ki se hočejo učiti». Solni.no so, znižali petkratno, poleg tega pa so v vsaki šoli organizirali posebne brezplačne skupine. Število šol v Mandžuriji je bilo v šolskem letu 1947-1948 več ko trikrat tolikšno kakor v šolskem letu 1944-1945, število učencev ■‘■pa štirikrat tolikšno. Ravnatelj na neki šoli na postaji Anjda je petdesetletni Li-Sjanj žun. Japonči, ki so poznali njegove napredne nazore, so.mu prepovedovali učiteljevanje. Li-Sjanj-žun pripoveduje o življenju svoje šole. «Začeli smo uvajati* nove, so-dodne učne metode. Vsi razredi so dobili pred kratkim nove učbenike. Naša dolžnost jč, da pošljemo v svet ne samo pismeno, ampak tudi zavedno mladino. V njihovih rokah je vendar prihodnost demokratične Kitajske...» Podolmi Iioì:i:]ii biti snujctsltim ljudem V vagonu vlaka je skupina kitajskih vojakov brala na glas na kitajski jezik prevedeno ^ Konstantina Simonova «Dnevi in noči». Bralca so neprestano pre-trgovali vzkliki odobravanja in navdušenja. Eden od vojakov je dejal: «Prizadevamo si, da bi bili po dobn; sovjetskim ljudem. Ta knjiga pa nam nudi žive podobe sovjetskih vojakov, in oficirjev. Iz takih knjig se nekaj naučimo...» V knjižnici Džinj-bu so nam pripovedovali, s kako vnemo so pianili brala! na kitajski prevod knjige Borisa Polevoja «Povest o pravem človeku». Edini izvod, k; so ga imeli v knjižnici, so mo- i rali razdeliti na deset delov in v niki pod vasjo so bili na debelo zasuti z gruščem in kamenjem, poti po vasi spremenjene v struge potokov, po njivah pa so bile široke vrzeli, ker je voda odnesla vso rodovitno prst. Teden dni je bilo dela za vse vaščane, da so popravili, kar je nevihta podrla. enem mesecu ga je prebralo 150 oseb. Delovni ljudje v Mandžuriji vedo, da Se milijoni njihovih rojakov še borijo za tisto novo Življenje, ki se že razcveta na severu Kitajske. Na vseh koncih in krajih se je razširilo gibanje za pomoč Narodno osvobodilni vojski. Velikanska večina prebivalstva razume, da samo ljudska dem9kracija, ki naj se razširi na vsem ozemlju Kitajske, tn konec državljanske vojne lahko trajno utrdita nov; red. Krajevno časopisje objavlja vsak dan seznam prispevkov za narodno osvobodilno vojsko. Pri uresničevanju agrarne reforme in razdeljevanju zaplenjene imovine, ki so jo vzeli graščakom in kulakom darujejo kmetje po navadi velike zneske za fond narodne vojske. Število priglašenih prostovoljcev za narodno osvobodilno vojsko je tako veliko, da je moralo vojaško poveljstvo uvesti trikratni nabor: po navadi se morajo prostovoljci predstaviti trem ko-misijan — rajonski, okrajni in pokrajinski. Patriotizem ljudskih množic se kaže v večjih ;n manjših dejanjih v vseh področjih življenja. V tem je moč kitajske demokracije. Uspehi na področju politične, ekonomske in socialne preobrazbe, ki jih je osvobojeni del dosegel pod vodstvom komunistične partije, je velikanskega pomena, ne samo za polmilijardno prebivalstvo Kitajske. Ti uspehi so zvezda vodnica in vzor tudi za druge azijske dežele, katere narodi se borijo za osvobojenje iz okov fevdalizma in iz kolonialnega zatiranja. (Pròv. IVAN VOUKI To je bilo na Sebreljski visoki planoti, kjer voda ne more nikoli do tiste velike uničujoče sile, kot v strme grape utesnjenih studencev po Cerkljanskem, Idrijskem, Tolminskem in Baškem. Tisti dan je voda majhnih studencev odnašala v nižinah stoječe mline in celo gospodarska poslopja. Tako je v Cufrovl grapi odnesla voda velik mlin in spremenila strugo vode, da je ni bilo več spoznati. Velikansko škodo je napravila tudi na Kranjskem, posebno v Poljanski dolini, prav tako v Gornji in Spodnji Kanomlji. Prej lepi zeleni travniki so se spremenili v rečni prod. Kako se je človek uprl uničujoči sili in znova postavil še lepšo domačijo, bi rad povedal. Nič izmišljenega, ampak resnica od prue do zadnje besede. Pod Sebreljskim vrhom je majhen studenec s tako dobro vodo, da si jo zaželijo še na smrt bolni ljudje. Koscem v vročili poletnih mesecih tolaži žejo in nadomestuje vino. Voda tega studenca teče izprva mimo in malahko po mahu, pod posestvom Prdivnikarja pa že naraste v majhen potoček, ki se veča in zbere spotoma iz sosednjih grap toliko vode, da so ob toku zgradili tri mline: na Pstati, v Grapi in pri Kovaču. Tistega v Grapi je prav ta dan odnesla voda in poškodovala tudi hišo, da je ostala ena sama stena. Oni pri Kovaču pa je moral prenehati z delom, ker je voda zaradi premikanja struge našla novo podzemeljsko pot in se izliva sedaj v Idrijco pri bajtarju Trhlarju. Rast nove domačije v Grapi bo prav gotovo zanimala čitatelja. Gospodar je kmalu nato umrl, njegov sin pa, ki je bil bolj vesele narave, veseljak, je odšel po svetu. Ni se hotel ubijati z grivami. Kazalo je, da bo življenje v Grapi zamrlo in se bo vrnila v ta kraj nekdanja gozdna samota. Pa se je našel človek, ki je imel rad zemljo enako kot delo. Kupil je vse, kar je ostalo od božje jeze: ruševine, podrte hiše in zemljo. Doma je bil iz neke bajte, ki jo je njegov oče sezidal z denarjem, ki ga je zaslužil kot mizar. Podedoval je po očetu dobro glavo, pridnost in dobro voljo., Bil pa je suh kot trska, tako da je domači šaljivec pravil: da bi se ga še podgane ne lotile. Pa mu zalo ni nič zameril, ker je vedel, da to ni iz hudobije. No, ta novi človek je presenetil vse S ebrei jc e. Velike kmetije so šle na dražbo, on pa je v tej samoti pričenjal z gradnjo nove hiše. Počasi, toda gotovo je rasla med gabrovim. bukovim in jesenovim grmovjem, med vres-jem, ostrico, materino dušico in dišečim ciklamnom nova hiša. In ne samo to. Hiša je bila pokrita z rdečo opeko. kar je bilo za te samote velika novost. Prej so bila vsa poslopja krita s škopo. Nobeden izmed sosedov še ni imel take strehe. Novi gospodar se je izkazal bolje kot so prej sodili Ij'uđie. Pričeli so gledati nanj z nekakim spoštovanjem. Stari Miha je modro dejal o (Nadaljevanje na str. 12' Kako se lahko okužimo (Nadaljevanje iz prejšnje številke) i'emu sledi odrevenelost zatilja, glava je nagnjena nazaj, bolnik jo skoraj zagrebe v blazino. Nato preide krč na mišičevje hrbta, ki je trdo kot deska. Ce je pri tem hrbet raven, govorimo o orthoto-nusu, ako se polkrožno ulekne nazaj pa o opistotonusu. Redko kdaj se trup skrči naprej: emprostho- tanus_ še redkeje v stran: pleuro-thotonus. Trebušna muskulatura je M O D il POPRAVI sVoje napake Ce imaš 'blatne nogavice; spremeni hojo; bdije bo za tvoje nogavice in za trejo rtržo! krčevito skrčena, noge odrevene v iztegnjenem in razkoračenem položaju, stopala se upognejo navzdol, prsti so često razprti. Vse to sp- em-Ija sunkovit napad krčev, ki trajajo sekunde ali pa minute. Pri njih često ..astopi smrt. Napadi nastanejo navadno pod vplivom najmanjših dražljajev iz okolice. Iz-proži jih lahko najrahlejši šum, ali pa če je bolnik v zatemnjenem prostoru, hipna svetloba. Čestokrat je prizadeta požiralna muskulatura. •Cim hoče bolnik kaj pogoltniti, sproži napad krčev, pri čemer mu hrana zaide v sapnik, zaradi česar se lahko zaduši. Posebno nevaren je napad, ki zavzame dibalno muskulaturo. Ce so nrizrdete trebušna prepona jn glasilke, se bolnik zaduši Tetanus sicer lahko poteka tudi brez močnih krčev, vendar nimamo nikdar .tetanusa brez tetanične odrevenelosti. Čutila ostanejo ob napadu popolnoma prosta. Bolnjk mora pri polni zavesti prenašati najtežje muke in •pri polni zavesti umreti. Med napadom se bolnik zelo znoji. V težkih primerih prevladuje popolna nespečnost. Temperatura je navadno le malo povišana. Ce znaša že v začetku 40 stopinj, je bolnik izgubljen. Pogosto ie dvigne tik pred smrtjo in je po njej še ca 3/4 h zvišana na 40 do 45 stopinj. Najtežji so prvi iti je dnevi bolezni; čim preboli bolnik prvi teden, prične polagoma popuščati odrevenelost kar se da z zdravlje-'vi-m Za tri dele ženskega perila, kot nam jih kaže slika, potrebujemo 6,30 m satena, širokega 96 cm. Kako se obvarujemo tetanusa J.\UIVV UU V Ul UJCIH v/ tcituiuou Za nas pa ni samo važno, da po- tntnrt rtnTZTT-mr»! f rit ! vs imrtrvsirr» 1 Ni lepo, da manjkajo tvojemu' glavniku zobje, da so rokavice strgane ali da se ti gumb komajie še drži plašča. znamo povzročitelja, njegovelastno-stj in bolezen, ki jo povzroča, tem. več tudi da vemo, kako se bomo najlaže zavarovali pred zlimi posledicami. če .smo se ranili jn sumimo, da smo se okužili. Pri količkaj vec i rani in najmanjšem sumu. da smo se okužili, je nujno, da gremo k zdravniku, da nam vbrizga injekcijo protistrupa, t. j. antitoxina ki bo, če je dan pravočasno, uničil teta-nični strup-loxin. Injekcijo mora-m i dob'ti vsaj 12 ur potem, ko smo se ranili; če j° dobimo kasneje, je tetanični strup že vezan na živčno substanco in ga protistrup ne more vezati. Zdravnik nam bo vbrizgal del injekcije v bližino rane, s čimer prepreči, da :ne more tetanični, toxin vstqpil'i v živčno tkivo, ker 'fahi-n se sproti veže z nntitoKinonv ostal j del injekcije spa nam ,bo vbrizgal ZMIMrcflSTI o spanju Spanje je kaj čudna zadeva, po-1 teh, kakor po robu visoke ograje, sebno če si jo ogledamo pobliže, j po strehi itd., ne da bi se poško-Zanimivo je, da po približno Stiri dovali, če jih seveda nihče ne zbu- Uredi spanja hitreje in bolje presodimo čas, kot pa če bi bili budni. Ce pa je v spalnici budilnik, seveda tako, da ga ne vidimo, tedaj še točneje ugotovimo pravi čas. Tiktakanje ure vpliva namreč na našo podzavest, ki v spanju še vedno deluje in ne izgubi mere za čas. Med spanjem tudi občutimo določene zvoke. Tako n, pr. se mati takoj zbudi, čim zastoka njen novorojenček, medtem ko mirno spi ob ropotu vlaka ali tramvaja. Poznamo ljudi, ki se med spanjem sprehajajo. Ti ljudje, -dii kakor jih imenujemo, mesečniki, ho-' po najnevarnejših po- kam drugam. Nato nam bo, če bo potrebno, rano razširil, odprl vsa Skrivna žepna, ki so se stvorila ko; smo se ranili in v katerih zastaja cesto nesnaga; odstranil bo grudice prsti in podobno. Razen itega bo uporabil različna razkuževalna sredstva, kot so: vodikov superek-sid; ta razvija kisik. ,ki škoduje basile tetanusa. Uporabil bo jodovo tinkturo, jodoform, perubnlzam .ali podobno. Ce smo ipodvzeli vse Se ukrepe, potem gotovo ne bomo oboleli če Pa bolezni ne preprečimo, če torej obolimo, tedaj so izgledi na ozdravljenje mnogo munii: m j omaro krožniček često neuspešni. Dr. Možetit MHan vinskim kisom. Praktični nasveti j Sveže madeže kave odstranimo z mrzlo vodo. Gumijaste -predmete umivajmo s toaletnim in ne z navadnim milom. Dobro —O— sredstvo za umivanje las dobimo, če skuhanjo pest koprivinih korenin v enem litru belega kisa. —O— Da zavarujemo pred mravljami omarp, kjer branimo jedi, denimo v s koncentriranim t dì! Pri mesečnikih živo deluje le podzavest, dočim zavest spi. V krajih, ki jih ogrožajo viharji, pravijo, da hodijo mesečniki, preden nastopi neurje, v kleti, kot da bi se predčasno hoteli zavarovati. Zelo različno občutijo odrasli potrebo f>o spanju. Včasih slišimo pripovedovati, da kdo vse življenje ni spal. To je moi-da pretirano, vendar pa danes vemo, da 70 odst. tistega počitka, ki nam go nudi spanje, dosežemo z ležanjem. Tako je jasno, da potrebujejo nekateri ljudje, ki se znajo telesno odpočiti, relativno male spanja. Veliki izumitelj Thomas Ejtison mi spal na noč več kot štiri ure, je pa večkrat počival podnevi. Za odraslega zadostuje 6 do S in POI ur spanja. Različni psihologi menijo, da najbolj zaleže spanje med polcnajslo zvečer do polosme zjutraj. Komur se zdi potrebno, naj počiva ali pa tudi zaspi po kosilu za kake poj ali tudi eno uro, kajti na ta način mnogi ljudje najlaže premagajo utrujenost in si pridobe svežih moči za popoldansko delo. Idealni pogoji za dobro spanje: so: lahka utrujenost, zmerna telo-nadba, po možnosti na svežem znalcu, ne prepoln želodec, temna hladna spilnica in duša brez ski-bi in strahu. Trnovka Ste že jedli trnovko? Seveda ste jo: to je tista dobra riba, na kateri ste našli kot neke hrustanča-ste gumbe, ko ste košček za ko-ščom obirali sočno dobro meso. Na tržaškem ribjem trgu imajo to ribo skoraj vedno in jo v Trstu skoraj vsak dan jedo. Tržačani jo 1 poznajo pod imenom raza. Na ribjem trgu jo dobimo že lepo olupljeno, le hrustančaste gumbe ji trgovci puste v dokaz, da je to res prava trnovka. Riba nima prav za prav take oblike, kot smo je pri ribah vajeni, ni vitka, klinasta, zaokrožena, pač pa ploščata, ima obliko četverokotnika ter zelo dolg rep. ki ga pa običajno trgovci na ribjem trgu že prej odrežejo, tako da vidimo na mizah le ploščate štirioglate liste. Ust nima spredaj, marveč na trebušni strani. Trnovka se v glavnem drži na morskem dnu in preži na plen, ali pa drsi plavaje »koro tik ob dnu; če zapazi plen, plane nanj, ga pokrije s svojim telesom in en prebivalec morja je izginil. Na velike ribe se ne spravi, ima preslaba usta; toda tudi raznih črvov, školjk in predvsem rakcev ne zametuje. Največje trnovke na našem trgu dosežejo do pol metra. Okusa ni najboljšega, odvisno je pač od po-edinca, je pa gotovo najboljša izmed vseh rib svoje velike družine skatov. Je najbližja sorodnica e-lektričnega skata, ki v baterijah svojega telesa proizvaja električni tok. Ker nima kosti, temveč je njeno ogrodje hrustančasto, so njeni sorodniki razni morski somi ali kakor jim pravimo morski psi. Trnovko poznajo vsi evropski ribji trgi in jo ponekod bolj, po- . ; nekod manj cenijo. Poznali-so jo že davno jn že stare knjige o ribah vedo o njej marsikaj povedati. Koža trnovke je hrapava kot pri vseh ribah, ki imajo hrustančasto ogrodje, ta pa ima še po telesu trne in zato so ji dali ime trnovita in vprav o teh trnih pravijo stare knjige, da so strupeni in zakaj se dado uporabiti, oziroma, kako »i ozdravimo vbod, ki si ga napravimo, če nerodno primemo trnovko. Pazi, da umuje »veje nogavice take obl ke, kot kaže shka! NASVETI Juha iz artičok Potrebujemo: 4 artičoke, 10 gr surovega masla, 50 gr drobtin, 15 gr moke; 1 1/8 1 vode, 2 žlici sladke smetane in sol. Kuhane artičoke razreži in jih duši s surovim maslom, drobu rami in moko;; nato jfh zalij z vrelo vodo hi kuhaj 3/4 ure, precedi, mešaj na ognju, dodaj sladke smetane in soli. Juho delamo iz posušenih ali svežih artičok. □hzj !_J_!_ za tržaško kuhinjo Artičoke z nijem Obrežj zgoraj vrhove in spodaj nekaj listov ter jih deni v vodo, -ki jo okisaS z limono, da ne potemne. Nato pripravi nadev. Vzemi primerno množino drobtin, zelenega, dobro zrezanega peteršilja, drobnjaka, popra Tako sedenje škoduje prsim zmé^t°tSO Ì T°i Z cliern> rah'o ne juhe, dobro pokrij in pari 1 1/2-2 uri na .štedilniku ali v pečici. Artičoke v srajci Artičoke najprej osnažiš, m sicer tako, da jim odstraniš zunanje lesene liste in vse tiste, ki niso' pri dnu beli, ter odrežeš vse liste malo na konceh; »ato jih povEil.iaš po mizi in odst-aniš osrčje srednjih usrljenih 11- I l*»*r /4 * 1----- ’ “'Z jih I KJ JMI fJC |teg druge, prilij goveje ali zelenjav-stiš 15 minut, da se odcedijo. Nato jih razrežeš ng štiri dele, vržeš v vrelo vodo, odcediš, potreseš z moko, povaljaš v testu ter ocvreš na vrelem olju pri zmernem ognju. Testo: deni v skledo 100 gr moke In sol; polij z 1/10 l tople vode, malo mešaj in dodaj 2 žlici olja. Pusti testo, da potiva, nato mu vmešaj sneg enega beljaka. Kako artičoke sušimo? Porežemo jim usnjate liste in razdelimo popke na štiri dele. Te vržemo v vodot ki jo okisamo s kisom ali limoninim sokom. Nato denemo v lončen lonec vrele vode, kateri dodamo raznih dišav (poper, zelena) ter vržemo vanjo razrezane artičoke in pustimo, da to vre največ 10 minut. Ko jih odcedimo, jih denemo sušit na sonce, ne smemo jih pa predolgo držati na soncu, ker bi zaudarjali po senu, zato jih dokončno posušimo v senci. Artičoke hranimo na suhjm, zračnem prostoru, pred uporabo pa jih razmočimo v vreli vodi. Rožmarin je lep, do dvg metra visok, prijetno dišeč, vedno zelen grm. Raste v obmorskih krajih prosto po suhih skalnatih pobočjih; pri nas ga goje v loncih. Liste nabiramo od junija .do avgusta, cvete aprila in maji V listih Je hlapno pije, ki krepi želodec, dalje smola, čreslovina in grenke snovL Danes uporabljamo rožmarin kat čaj (tri do pet gr posušenega rožmarina na skodelico vode: dve do tri skodelice na dan) pri omotici, oslabelih živcih, srčni nervozi, pri kašlju naduhi, pri slabi prebavi, pri kroničnem želodčnem in črevesnem . katarju, pri pomanjkanju teka, napenjanju, bolečinam v trebuhu itd. Po izkušnjah starih, ga rabimo ludi pri vodenici, revmi, protinu, bobiih jetrih itd. Navadno dodamo rožmarinu št poprove mete ali melise sli P* kumina. Pn živčnih bolez nli dodamo še špajke, melise in sleza. Rožmarinovo vodo rabimo za umivanje ran, garij, izpuščajev in glave (komur izpadajo iasje) za obkladk« ali kopanje pri prehladih. J : J P < ? ISPOMLSDJNSKO CEPUIMJE SADNEGA DREVJA Razločujemo dva načina cepljenja sadnega drevja. Cepljenje v pravem pomenu besede opravimo takrat, kadar cepimo še v drevesnici razne, vrste (sorte) na divjak. Precepljujemo pa takrat, kadar odraslo drevo, ki je že rodilo sadje, a je slabe vrste ali ne odgovarja podnebnim in talnim razmeram, vnovič cepimo na drugo vrsto. Novodobno sadjarstvo nas uči. je najbolje cepiti divjak v dre-esnici tako, da pride v sadovnjak :e cepljena sadika. Za cepljenje dik - dvjakov je najbolje, da cenimo v oko. Za precepljevanje najbolj pripo-i ročamo naslednje načine: I 1. cepljenje .v razkol. 2. cepljenje pod lub, 3. cepljenje na sedlo. ; Mesec marec in april sta najbolj ugodna za cepljenje sadnega drev-I ja. V ta namen pa si moramo že v februarju narezati potrebnih cepi- čev, zato da bodo v času cepljenja : nekoliko manj sečni kakor podlaga al, divjak, ker sicer se lahko zgodi. da poženejo cepiči prej. preden se primejo. Nabrane cepiče zakop-Ujemo do uporabe v vlažen pesek | kje v kleti. Sedaj si pa nekoliko oglejmo posamezne načine cepljenj. Cepljenje v oko Za to vrsto cepljenja uporabljanj pop z jezičkom lubeda, ki ga vstavimo na les podlage. Tako lahko cepimo spomladi, kadar začne podlaga poganjati: te vrste cepljenje imenujemo cepljenje v rastoče oko. Cepljenje v speče oko pa ime-i nuj e mo cepljenje v mesecu avgu-I stu; popje peži ne v tem primeru } šele prihodnja pom!ad. Za sadno drevje je priporočljivo cepljenje v ! avgustu. Vejice, iz katerih izrežimo popke, morajo biti iste starosti, zdrave in sečne, tako da lub z lahkoto odstopi od lesa. Ta način cepljenja zahteva hiter postopek. Uzvršimo ga pa v drevesnici na eno i do dve leti starih divjakih, kakih *10 do 12 cm nad površ no zemlj” Neposredno nato, ali še preden izlo. Šimo popek, napravimo na podlagi rez v obliki črke T- Navpični rez °aj bo še enkrat daljši od podolž-oega. S cepilrim nožem privzdigujemo ],ub ob spoju podolžnega m navpičnega reza z levo roko pa vložjrno ščit s popkom. Ščit cepiča ostane pokrit z robovi navpičnega Foza Podlage, a popek moli ven. ''zadnje še povežemo cepljeno [hesto z nalašč napravljenim- gumi-lastiin trakcem. Cepljenje v razkol naihof’1*^'1 ««fUonja je pri nas t st domačen. Ima pa to slabo i likn •’ Predenemo drevesu ve- I rana ^ otsežno ran°- Da bi se ta oT ,0i,m prc) zarasla, moramo ce-1 sneotrniti' da sloje- njihovi odr tpo£,lti navznoter. Nastale ^ 'noramo prav skrbno tsirjin ir. f cepiln'm veskom ali str jin r.-,'*50 priPravimo cepilho S S, eovoai V (-©pijenje pod lub . pod lub je Cep.jenje na sedlo Te vrste cepljenja se poslužujemo tedaj, ko je podlaga nekoliko debelejša od cepiča. Cepimo takole: Na glavnem mestu prerežemo podlago s škarjami all s fino zobčasto žagico. Frerez bodi nekoliko poševen in gladek. Zgladimo ga z: ostrim nabrušenim sadjarskim nožem. Nato zarežemo cepič na sedlo. To. zarezo napravimo z ostro in dolgo ostjo cepilnega noža. Pri tem postopamo tako: V bližini popka, in sicer za njim. napravic mo nekoliko- poševno v smeri proti vrhu cepiča zarezan globoka 1/3 cepičeve debelosti. Nato napravimo še eno tako zarezo, toda mnogo bolj poševno. Ta zareza naj sega prav tako globoko in naj se steka s prvo zarezo skupaj. Zaradi teh dveh zareč odpade košček lesa od cepiča. Nato nastavimo cepilo! než v nastalo zarezo in prerežemo cepič zelo poševno. Takoi nastane na cepiču sedlu odgovarjajoča zareza. Ko. smo to storili, napravimo na podlagi,, in sicer na strani, kjer je prerez najvišji, po-dolgasto zarezo enake velikosti, kakor je ona na cepiču.. Končno položimo cepič natamene na zarezo in povežemo cepljeno mesto z: ličjem m namažemo cepljeno me- Cepljenjè na sedlo Cepljenje v oko v Cepljenje v razkol V aljenje piščancev sto s cepilno smolo. Da bo cepljenje uspešno, ga moramo izvršiti pravočasno! Toda stalno moramo zemljo rahljati in pleti. Vezi moramo, nadzorovati in jih. obnavljati, da ne bi popustile ah Pa bile preveč stisnjene. Sčasoma moramo odstraniti vse poganjke. podlage da ne- bi njih rast' šla na račun cepičev. Pri čepih pa, ki imajo po več cepičev, ohranimo le bujnejše! Kmetovalec v aprilu Poljedelstvo "7 Vse živali, posebno pa mlade in j j breje, začni puščati bolj pogostoma — j in daij časa na presto, da se lahko Kdor še ni z brano Prevlekel pregibljejo in nadihajo svežega zra-ozimnega žita, naj to delo č.mprej pomladi je! Ne pozabimo naše izvrši! Naj nam. re bo žal za kakšno ,3jare navade in razkužimo temeljito ------knaše hleve- in svinjake * apnenim beležem. Pazj na snažnost jasli, korit in vse posode, ki jo rabiš za krmljenje živine. izrito žitno -rastlinico, ker bo gotovo škoda izdatno povrnjena. Sedaj je tudi skrajni čas, da žitu pognojimo z nitratom, katerega trosimo vrh žita. Gnojenje z nitratom opravimo v treh obrokih; in sicer vsakih deset dni- Prepozno trošenje nitrata pa žitu ni priporočljivo, posebno ng pri nas ker je v maju navadno že suša. V tem mesecu so glavna opravila na polju: sajenje krompirja, s'tev krraske pese. kon „ fižola, lucerne. detelje itd. Sadimo krompir ter sejmo koruza in fižol v vrste. Sajenje in setev navdenih semen v v vr te ima zlesti to velika pr dnost. da nam jih potem, ni treba okopavati in osipati na roke-,, temveč z okopa lirikom in osipalnikom in z vprežno živino, kar je bolj popolno in cenejše delo,, ki nam pripomore do boljšili in obilnejših pridelkov. Ne pa žabi, d-i morajo inv ti rastline v zemlji vse redilne snovi v zadostni meri, da ti lahko dajo obilnih pridelkov. Piščeta, ki so se izvalila, imej na toplem. Vsako pršče začni krmiti šele po 24 urah, potem ko se izvali. Najprej mu daj drobni, potočni ali rečni pesek ki je nujno potreben za. pospešenje prebave-. Ko pišče ponzile nekaj zrnc peska, začni mu krmiti suhih krušnih drobtinic, prore in drugo- Jrabo» semenje, ječmenov ali ajdov zdrob. Pri krmljenju piščet se drži pravita: nikdar preveč, pač, pa večkrat V prvem tednu krmi piščeta vsaki dve uri; v drugem vsaki dve do tri ure, potem Pa približno vsake tri ure. zelo prr I ^Pijenja' Rana’V sPcn'ladansl«tla ! liju ni , na' *CI pri tem ceplje- I *udi zel:0!;? majhna- Ta CCP se [-«a šele t !ia(? Pnrne' ali izvršimo lahki m /' ko Se rivJrt-Plèev' Ko to storjeno, :o L.Jl,£’nem‘> lubad na podlagi ta- 3 V ' ?akor Pri cepljenju v oko. tni-no vtaknemo med lub in les 7** ■ da. se zareza dotika lesa. ■— _ Pa lubja. Nazadnje- povežemo mesto z ličjem in ga na- Travništvo Nadaljuj m doirončuj čiščenje, trebljenje, gnojeuje in brananje travnikov. K;er je- ruka redka, mo ramo podseiati, a sejmo samn dobre trave. Skoraj povsod uspevajo angleška IjuljTca, mačji rep pa tudi nekoliko deteljnega semena ne 'kuduje. Narbrljša je krma iz dobrih trav in detelje. Med smetmi izpod jasli in sena je mnogo pleve!o\ katerega bi morali povsod zatirati Pl vel na travniku je največkrat kriv. da pridelamo malo krme. Sadjarstvo š-- uredil, naj uredi hitro, kajti bi smeli imeti v vinogradu nobenega dela. Kletarstvo V aprilu je skrajni čas za drugo pretakanje vina, ki ga moramo izvršiti vsekakor prej kakor ozeleni trta. Znano je, da se takrat tu. di začne vino gibati. Ce stoji še na drožju, se lahko drožje dvigne in vino postane motno.. Pri pretakanju ne smemo pozabiti žveplati sodov. Nadalje moramo skrbeti za snažnost kleti in sodov. Tla pometemo, stene pobelimo in sode obrišemo s suho cunjo. Vrtnarstvo Živinoreja laženio * cepilno smolo. Upoštevaj vse, kar smo svetovali za marec, tudi v tem mesecu. Proti koncu aprila bomo začeli, vsaj ponekod, krmiti živino z zelenimi krmili. Prehod od suhega k zelenemu krmljenju se mora izvršiti počasi. tako da preideš v 14 dneh samo na zeleno krmo. Zeleno krmo kosi zjutraj po rosi ali proti večeru pred roso. Pazi. da se zelena krmila. ne usrejejo In ne overrejb. zato jih sr*m-vi takoi domov in jih- na-tmfco ir» onrahkj razttesi po senčnem prostoru. V sadovnjaku j;e v tem mesecu razen, cepljenja- le malo. dela. Napreden sadjar je že v zimskih mesecih očistil, obrezalinpognojil sadnemu drevju. V tem mesecu se , -javi škodljivi cvetoder, proti koncu meseca pa majski hrošč. Ta dva škodljivca zatiramo s pobiranjem hroščev, ki jih stresamo v odejo. V borbi proti škodljivcem so nam zelo kor.istn' ptiča, zlasti se-nice. Zato je priporočljivo, da postavimo v sadovnjak nekoliko tako imenovanih gnezdnih skrinjic. Te skrinjice napravimo iz 30 do okroglo luknjo-Nato izvrtamo luknjo 50 era dolgih lesenih panjev (čo-kičev). v katerih, sredino izdolbemo do’ polovice dolžine 6 do V cm otf strani za vliod, Ta luknja, ne sme biti širša kakor 3 cm. ker drugače se bo v skrinjica ugnezdil vrabce. Ko smo to stori" zamašimo širšo luknjo s tem,, da pribijemo na panjič desko, ki bo obenem služila za strešico. Pod d-no luknjo zabijemo klin, na katerega ptica sede, Končno pritrdimo skrinjico na močan drog, katerega privežemo na vrh drevja. V zimskih gredicah- zredimo rastline in jih presadimo na prosto. Posebno priporočljivo je prepiki-iat; sadike paradižnikov, zelene, paprike, melancane itd., katerih še Bi mogoče zasajati. na stalno mesto. Od začetka do srede aprila sejemo- na prostem: čebulo, poletno in sploh že v prejšnjih mesecih redkve, jedilno peso, kumare, fižol in sploh že -v prejšnjih mesecih našteto zelenjavo, ki jo uporablja mo bolj pozno poleti. V aprilu je najbolj primeren, čas, da posadimo male šparglje na stalno mesto. Zgodnji grah je treba okopati in obtakniti. Zimsko zelje ponovno zalijmo z gnojnico ih okopljimo Proti koncu aprila- lahko začneš sejati pozni poletni ohrovt, kapus, cvetačo.. Vinogradništvo V vinogradu ni posebnega dela Ako so- trte- že obrezane m poveza» Jne pognojen;o in prekopamo. Kdor Čebelarstvo Za valjenje je najugodnejši čas zgodnja pomlad,, in sicer meseca marca in aprila. Piščanci se morajo izvaliti najpozneje prve dni maja. Najbolje je. da se izvalijo konec marca ali v aprilu. Ce bi nasadili poprej se nam piščanci izvalijo v zelo hladnem vremenu. Imeli bi sitnosti, morali bi jih bolje krmiti, ker še ni paše. Taki Izelo zgodnji piščanci nam že avgusta ali septembra dorastejo in jar-čice začnejo nesti v času. ko ni po» manjkanja krme. Ce se nam piščanci izvalijo kasno, na pr. šele maja ali junija, imamo z njimi mnogo sitnosti. Ko se izvalijo je že vroče; zaradi tega je mnogo mrčesai ki mladi rod napada 'ih ugonablja; razne hranilne snovi se v vročini razkrajajo. Vse to odraslim živalim ne škoduje, v nežnih mladih prebavilih pa povzroča drisko, ki je najnevarnejša, dostikrat smrtonosna bolezen za piščance. Ce Pa piščanci vse te nevarnosti srečno prebrodijo, nam vendar do začetka zime ne dorastejo. Tedaj, preneha paša., začenja se drago zimsko krmljenje, dohodkov od jarčic pa še ni. Sele po novem letu ali pozneje dozorevajo in začno nesti. Takrat pa tudi pričenjajo nesti starej, še kokoši, ki so čez zimo počivale. Tako vidimo, da niti prezgodnji niti prepozni čas valjenja ni primeren za vzrejo donosnih jarčic. Drugače pa je s piščanci, ki se ob pravem času izvalijo, recimo meseca aprila. Takrat je najugodnejša toplota. Zimski nn-azponeha prav tako Mladi, sočni poganjki travic so polni beljakovin in lahko prebavljivi, medtem, ko postanejo pozneje trdi, teže prebavljiv; in mnogo manj redilni. V mesecih aprilu in maju dobivajo mladi piščanci tudi obilno mesne hrane v ob! ki žuželk, katerih je v, tem času največ. Ko nastopi pozneje za piščance nevarna vročina, so najhujše že dav-vo prebrodili, postali krepki in utrjeni; škodljivci jim n« morejo več do živega. Paša jg še prav eto-bra tja v jesen, piščanci vidno rastejo do jeseni so godni. Ko nastopi zima. so jarčice že popolnoma zrele. Ce jih količkaj pravilno krmimo in nimamo prehladnih kokošnjakov, nam pridno nesejo vso zimo, to je v mesecih novembru, decembru in. januarju, ko so jajca najdražja. , Zapomnimo si torej važno načelo: Nasadimo jajca le v zgodnji pomladi. Tako vzredimo do jeseni prav poceni dobro razvite jarčice, ki nam čez zimo pridno nesejo Za valjenje lahko uporabljamo naravno, risiijeno in umetno kokljo, oziroma valilni stroj. Prj nas na kmetih: prihaja v 'poštev naravna koklja: rn> po potrebi prisilje. na koklja. Za naravno kokljo imamo ono kokoš, ki je sama prenehala nesti in pričela kokljati. Jz previdnosti vzamemo vedno rajši starejšo kokoš za kokljo, ker je mnogo bolj zanesljiva kakor mlada. Vedno vzamemo žival, ki je mirne narave. Plašljive kokoši so slabe valilke. Posebno važna pa je čistočo koklje. Uši in pršice so najobičajnejši razlog, da nam koklja gnezda prehitro zapusti. Z valjenjem ter z vzgojo piščancev imamo zelo mnogo posla, mnogo več kakor z odraslimi kokošmi, zato je potrebno. da vedno več kokelj istočasno nasadimo. Ce je mogoče. opravimo valjenje za celo leto. S tem si prihranimo zelo veliko dela. prištedimo pa tudi na kok. ijah valilkah in kokljah vodnicahl Na žalost nam primanjkuje kokelj vprav v času. ko jih potrebujemo, medtem ko jih je poleti preveč To j ’ velika težkoča. ! jo pa moramo 1 premagati. Veliko že pomaga med- * P V'ir» in cj x /N Čebelnjak je oživel. Čebele letajo pruina na pašo ter prinašajo obmižnirio, vadb in nektar. Te snovi so nujno potrebne za hranjenje zalege, katere mora biti v tem mesecu* jz dneva v dan več. V tem mesec« mor« čebelar uporabiti vse I sebojna pomoi sosedDV_ Ce se ^ pr. štirj sosede dogovorijo, da bodo valile v štirih zaporednih razdob- svoje znanje, vse pomoči in sredstva izkoristiti to važno spomladansko pašo. Kdor čebel&ri s slabiči in gleda bolj na število panjev kakor na števila čebel, ta ne o imel od čebelarstva nikdar gmotnih koristi. V njegovih panjih bo vladal namesto matice molj in iz panjev bodo- zleteli metuljčki na- jih spomladi in si druga drugi posojale vse koklje, ki jih imajo, je s tem doseženo že to,, da v ugod. nem vaiilnem času niti ena koklja ne ostane neizrabljena. Toda ta pomoč ne bo vedno zadostovala. Vedno si lahko pomagamo s prl* piestor čebel. Umni čebelar sr pri- silno kokljo, v kateri smo umetna pravi tudi pravočasno potrebne vzbudili vajini nagon. satnice; 1 (Nadaljevanje prihodenjU I3SSESS!!SSiSh13SXZ^3I S težavo je zbirala živež. Samo Anton Bilan-aki ji je redno dajal moko. Nihče drug v vsej vasi ji ni bil zavezan. Vsakdo se ji je izognil, da mu ne bi bilo treba odreči. Majorka pa, ki ni bila od tukaj, ni znala prositi. Vendar pa je znala biti z malim zadovoljna, saj sc je vso svojo dekliško dobo omejevala, da bi ostala nedotaknjena dota, ki ji je omogočila, da se je poročila z oficirjem. Stiska vojne dobe je obudila v njej najprej strah, da ne bo mogla živeti od malega kapitala, ki ji je ostal po moževi smrti in ki ga sama ni znala dovolj izkoristiti. Nato se je vanjo vselila kruta bolest, ko je odšel v vojno njen oboževani Roman. Vsak dan bolj se je vdajala bojaznim in melanholiji. Zaman sta jo tolažila njena prijatelja, gozdar in ravnatelj sladkorne tovarne, zaman sta ji predlagala, naj vloži svoj denar bolj donosno v razna podjetja. Trmoglavo se je držala starega reda in si uredila življenje tako. da je izhajala z mal'm Kaftanka je prihajala prat in 1'kat, pomivat dva. tri krožnike po gospenjem kosilu, se pomirila z galerijo slik, kakor se je pomirila z nehvaležnostjo vseh, katerim je pomagala na svet in ki je niso nikoli vprašali, kako živi in kaj je. Otrok se je rodilo zdaj zelo malo. Že davno ni bilo več častno imeti mnogo otrok kakor takrat, ko je gospa mama B lanska legla pri šestem. Kaftanka pa si ni upala delati to, kar so za drag denar delale njene tovarišice v mcst’h. Bala se je smrti in zakonov, spoštljivo se je bala boga, ki bi jo za to kaznoval na vekomaj. Kmetice, ki so jo v težki uri klicale po stari 'navadi, so ji vrgle odmerjeno plačilo, ji dajale boljšo hrano po tri, štiri dni, ko je prihajala k niim. nato jim je bila spet tuja. Vzlic temu si je Kaftanka prizadevala, da ji ne bi roke otrdele od težkega dela, vedno je mislila na tiste, ki so potrebovale njene roke v težki uri; vedno si je izbirala snažno delo, medtem ko je Betina morala opravljati vsa groba dela. Služba pri majorki ji je prijala. A potrta, preplašena gospa je bila bolj mirna v navzočnosti stare ženske kakor mladih služkinj, ki so bile polne smeha, petja in krika. In ko je Roman prišel ranjen v Ljubljano, ni mogla spati od razburjenja, dokler ga ni videla. Zdelo se ji je, kakor da ga je vnovič dobila, in zdaj sc je še bolj bala zanj. Koliko strahu jepreživcla, dokler je b:l v lazaretu! Kako tesno ji je bilo, ko je odšel na Dunaj in pisal od tam samo kratke dopisnice v dolgih odmorih. Vedno znova ga je videla v fronti kot tarče italijanskih krogel, topov, letal, plinskih napadov, ba* jonetov. Od prevrata Roman sploh ni več pisal in dne* vi so minevali prazno in se končali z nočjo, ki ni prinesla osveženja. V enem teh dni je gozdar izvabil iz nje obljubo, da sc bosta končno vzela, ker ni hotela ostati sama na stara leta, zapuščena in zagrenjena. Majorka je iskala 'utehe v tem sklepu, istočasno pa jo je prevzemala groza, kaj poreče k temu Roman, kadar se vrne. Materino srce nikoli ne dvomi. Bilo je pač mnogo možnosti, k? za-držutejo vojake. Na tisto pa, ki je zadržala ničnega Romana, mati ni ponrslila. Matere nikoli nc mislijo na očitne in naravne reči, ker si domišljajo, da so njihovi otroci izjema od pravil. Ko jc zazvonil zvonec, sta se obe zdrznili; Kaftanka v kuhinji, majorka v sobici, Ta zvok ju jc prešmil od glave do pet. da sta strahoma prisluhnili. Kaftanka je capljala in vrata so ji bila preozka, ko je planila ven, majorka pa se ni vzravnala iznad vezenja. Nadporočn'k je šel počasi skozi vrtič in njegova zelena uniforma se je stapljala z jesenskim zelenjem. Vprašal je Kaftanko, če so očetove vrtnice že ovite za zimo. V veži je polagamo odložil orožje in si dolgo čistil čevlje, ko jc mati vsa iz sebe odprla vratno krilo, postala tam kakor prikazen in vzkliknila: »Roman!« »Dober dan, mamica!« je rekel veselo. »Kako se imaš danes? Spet vezeš?« Nehote je skrila ročno delo za hrbet in šele sedaj jc pustila, da ji jc poljubil drugo roko, drobno in suho, oblečeno v mrežasto rokavičko brez prstov. A ni ga izpustila, zvlekla ga jc v svojo sobo in šele tu zatarnala: »Kaj je s teboj, sinek? Ne pišeš, nc prideš? Vsi vojaki so že davno doma! Že leto dni tvoja mati ne ve n:č o tebi! V takšnih časih! Izmučil si me in izčrpal! Zdaj pa se vrača, kakor da jc prišel s sprehoda.« »No mama, kdaj se boš nehala bati zame? Nisem otrok, sem tar bojevnik.« »Dobro vid:m, da si velik, kakopak. Že davno si večji od mene v vojni pa si še bolj zrasel, jc rekla očitajoče. »Jc to prav? Pride nenadoma domov po tolikem času. mati pa se ne sme niti ustrašiti. Kakšna mati bi bila. ko bi se nc ustrašila? Zdaj pa h;tro, povej, kaj želiš? Kavo, čaj?« , Vsa je bila zmešana od obotavljanja, kaj naj najprej stori: naj ga pogosti ali naj ga gleda in ugotavlja, da je to liubljcno bitje resnično tu. Roman ji je poljubd roko, nato drugo, ji než- ' no vzel iz roke ročno delo, ga vrgel v kot, potem je poljubljal mater po vsem obrazu, jo objel in zaplesal z njo. Veselo ga je pokarala, pa se vsa upehana onrla na stolico, medtem ko jo je Roman zvabil na divan. »Imenitno!« je zaklical, in poredno opazoval njeno zadrego. Bila jc videti nekam odmaknjena od sveta, ker jc živela mimo resničnega, vsakdanjega in utrudljivega življenja. Njeni črni lasje so bili še vedno bujni in svetli in so ležali nad čelom, vpleten] v visok venec in prelepljeni k sencam z dvema pristriženima pramenoma, kakor je velela moda nje- j nih dekliških let. Roman jc govoril: »Izvrstno! D'van je šc vedno tako udoben, a mati jc postala lepotica. Sijajno jc to. Nič Sse ni izprcmenilo!« »MisPš?« jc rekla mati in priprla oči. Roman je predobro poznal vse odtenke njenega vodenja in jc zato uganil, da je v njej knočno dozorela neka odločitev. o Toda mati je hotela najprej sama zvedeti vso od nie«a. Zato jc ukazovala s prosečim glasom: »Zdaj pride vclka izpoved. Takoj povej, kje j si bil celo leto, zakaj nisi prišel prej, če si zdrav, ‘ in sploh vse!« »To vse ni prav nič zanimivo. Zasoala bi pri tem Ti pa unaš gotovo kakšne novice. V moji dragi domovini sc jc baie postavilo vse na glavo.« Majorki je postalo tesno. »Kako to veš. ko te ni b lo tu?« V SLOCzH JIH MiOC ie zavedajo o flad'tièah (Nadaljevanje z 8 • 9 strani) prebudilo marsikoga jn mu odprlo oči Pevski zbor je utihnil, pa so •e začeli že spraševati in skrbeti, kako bi ga oživeli.Prav jim je povedal pevovodja: «Zberite se, pa začnemo z vajami in bomo zopet prepevali». Xudi v jami bodo Se prireditve. Forimi n_> bo mraza, poleti pa ne vi očine in elektrika bo svetila, da bo kot soncu in Se bolj pri-vlačno. Oživelo bo prosvetno življenje, dvignila se bo politična in narodna zavednostPadrič. če bodo vaščani mal najti pot sloge in enotnosti Tudi gospodarsko se bo vas dvignila ;n rešila, če bo na volitvah izbrala poštenjake, razgledne, zavedne može ki se ne vdajo vsakemu pihljaju burje, ampak majo iti po začrtanih potih/ Kaj je potrebno za kulturni in gospodarski dvig Za kulturni dvig svoje vas: mo-rajo v prvi vrsti poskrbeti domačini sami starejši, ki imajo dovolj izkušenj, 'n mladina, ki ima še bodočnost pred seboj. Oblast pa mora preskrbeti v is' primeren kulturni dom, odpreli in priora-viti jamo da bo ta- »dobna in primerna dvorana za večje prireditve, na katere bodo prihajali tudj iz okoliških vasi in celo izletniki iz Trsta s-mega. Prav zaradi izletnikov, ki so včasih bolj pogosto prihajali v nedeljah v Ij pogosto prihajali v nedeliah v Padriče, bi morala občina popraviti cesto čez Razklani hrib. In to čim preji ker se te poti dnevno poslužujejo' številni domačini, de lavci in mlekarice ki hodijo v Trst. Za gospodarski dvig, posebno za zboljšanje kmetijstva, pa je nujno, da pristojna oblast priskoči takoj na pomoč, toda ne samo z malenkostnimi t agr dami. S tem se ne odpravi nič. Število živine, kakor smo že omenili se je znatno znižalo, ker n; sena in zaradi vojne. Kmetje morajo dobiti zadostno števlio krav dobrih mlekaric po ugodnih cenah. Za nakup morajo dobiti dolgoročno posojilo z nizkim, obrestmi. Očistiti in pognojiti je treba travnike. Zato bi morala oblast dajati gnojila po nizki ceni, orodje jn nagrade. Na vsak način pa mora vojaška oblast preprečiti, da bi naša p Ija in travnike uničevale vojaške edinlce. Naj prenehajo z gradnjo strateških in nekoristnih avtocest. pač.pa naj popravijo občinske poti, ki so v obupnem stanju. Dolgo smo se raztovarjali z razumnim očancem. Rade volje mi je pripovedoval o svoji vasi, zgovorna mamica pa je pritrjevala in vstopala v razgovor Ko sem jim povedal da bom napisal o njihovi vasi v «t-iudski tednik», sta bila še bolj vesela. «Veš tovariš, to pa je «fain» list Jaz ga prav z užitkom čitam Ko se bliža petek re vidim ure d;, g nprinesejo» pravi očka. Mamica ga tudi rada čita. «Kar razveseli me. kadar ga dobimo». Da bi deževalo, tega si zaenkrat vsi želijo Po vasi ni ljulj. Le gospodinje pripravljajo večerjo za delavce na polju, ki sadijo krompir ali čistijo travnike. Mali fantiček bistrega obraza se nam pridruži, ko opazi, da imamo fotografski aparat. Sede na vodnjak: cak, cak, pa je v škatlici hiša z napisom. vodnjak in mali Padričan. Tudi stari očka in mamica se bosta videla v Tedniku, In družina, ki sadi krompir ni čisti lonce, k' se na soncu zdijo srebrni. Prijetnega razgovora je konec, sonce se skriva za strehe, očka in mamica hitita s semenom in prigrizkom na njivo. Po cestj srečujemo mlekarice, nekatere gredo peš, druge se peljejo s kolesi, pa jim burja na-gaja> nekatere pa na vozičkih. Vsak dan g jdo zgodaj zjutraj doli. popoldne pa gori. Neprijetno je pozimi, ko piha mrzla burja. še bolj pa poleti, ko pripeko sonce, Žge možgane jn suši usta. Nagajiva, vztrajna burja pihlja kar naprej. Preveč jo je že. Da bi vendar enkrat prenehala in da bi pričela deževati zlata rosa, da bi zraste] krompir in žito in trava in cvetlice, da bi že enkrat bila prava pomlad, To si najbolj želijo tako v Padričah kot po vseh vaseh in v mestu. V tem so si za enkrat enotni vsi! MLIN v grapi (Nadaljevanje z 8 - 9 strani) njem: «Ta bo pa že veliko premetal t> Grapi, če bo zdrav». In se v tem ni p>-av nič zmotil. Pet let me ni bilo v ta kraj. Novo življenje in delo za utrjevanje naših pridobitev me je zaposlilo do skrajnosti. Na tiho domačijo v Grapi sem kar pozabil. To je trajalo le dve leti, ko še je v meni pričela oglašati tišinska samota tistega kraia. Ni bilo to domotožje, katerega sem prebolel že v gozdovih. Življenje velikega mesta mi ni nudilo nobene lepote, zato je bil glas samote, ki me je vabil vedno močnejši. Ponoči sem prišel v tisti ii-šinski kraj. Kakšno presenečenje! Skozi okna hiš v Grapi, na Pstali, v Valšju, na Vresniči in Strmi Brdi sveti • električna luč. Tako je svetlo, da vidim pod grmom razcveteli kokorik. Iskren in tovariški jc stisk roke gospodarju v Grapi. Zal mu je, da ne more ponuditi vina. Kako tudi, saj tu raste namesto brajde loza in srobot. Pa ga kar hitro potolažim, naj rajši pripoveduje, kako je -rilo kar se nisva videla in kako s0 „ te samote dobili elektriko. Misel je sprožil Viktor v Volš-ju, ki se je po svetu izšolal v dobrega mehanika. Povedal je to ljudem, pa so se sporazumeli. «Moči bo dovolj za vse, saj se kar sama ponuja,» je zagotavljal Viktor. Preko strmega pobočja so s prostovoljnim delom skopali jarek. Sezidali so majhno kabino za motor, nabavili potrebne žice, Pa je bilo. Tovariš Viktor je imel Prav, Zasvetila je luč v tej sa* ruoti še prej kot v kakšni vasi, ki je mogoče imela več pogojev in moči. Borba je tem ljudem razširila razglednost. Pred borbo ni bilo takih dobrih odnošajev. Grapar in Vresnikar sle se bežno pozdravljala, ko sta kosila vsak v nasprotnem hribu. Preveč je bilo skrbi, da bi jih bila razodevala drug drugemu. Strmarskl Ciril je celo prodal svojo bajtarijo, ker ni mogel več zdržati v tej samoti. To je kupila revna vdova in se iz ljubezni do dveh otrok zagrizla v te grive. In živi, čeprav ne dobro, ker je pridna. Vresnikar je vztrajal, ker je dobil pridno Ženo in ima še bolj pridne otroke. Starejša je aktivistka, mlajša pomaga doma in že pestuje hčerko s svetimi očmi. Mati Viktorja je zadovoljna, ker je sin prinesel nekaj tako novega iz sveta, da je za vse prav, Stara Tinca v Grapi ne more spati ponoči. ^>re‘ mišljuje o sinu, ki je padel v partizanih. Ponoči večkrat est(r’ / ja prižiga luč in plete nogavic ’ Novi gospodar v Grapi pa je ko dober mizar poslal delovodja žarnice v Sebrcljah. Doma oprav-Ijata delo žena in hčerka. Melj*^ ta, oskrbujeta posestvo, krat>° in prašiča. Poslovil sem se vesel od ?/ novih ljudi. Borba jih je zvltz la in prinesla v to samoto skupnosti in tovariškega vonja. Marsikateri vasi bi biU ljudje lahko Za zgled. Mlin -Grapi in njegovi današnji Pre^ : vaici, ki so doživeli prvo čenje ob povodnji in nato ys težave v narodno-osvobodiN*. borbi, opominjajo: Naprej v Se in boljše, tovariši. Naj vam posvetj Inč napredka in raz* i voja, ker bi sicer lahko ostali zagrenjeni v svoji zaostalosti. P. A, ; Qgare* Zaključna beseda k ljudskim umetniškim razstavam slikarja Alberta Sirka ffa občnem zboru Slovensko hrvatske prosvetne zveze v maju VMS. L Je bil sprejet sklep, da naj skrbi »ata prosvetna matica, poleg drugih že ueč ali manj udomačenih panog umetnosti, tudi za spo nava-nje likovne umetnosti med našim Uudstvom. 15. sept. 1947. je umrl tržaški sli. kar Albert Sirk iz Križa pri Trsta, »prvi slovenski slikar morja», kot ga je nazval umetnostni kritik K. Dobida. Kot človek in slikar je ostal Sirk vedno veder, preprost, od problemov neobtežen stvarjalec, M široko priljubljen in sprejet od občinstva v Sloveniji in drugod, kamor ga je zaneslo delat in razstavljat, potem ko so ga fašisti pregnali z rodne grude. Potem ko ta ja Slovenija proslavila s spominsko razstavo na obletnico njegova smrti, je bilo nujno in dolžnost tudi nj'egove ožje domovinice, it« se ga spomni in se mu oddolži. KJegov način slikanja je bil kot ustvarjen tudi za ljudsko razume-Panje. Tako je bila rojena misel na te Uaše prve ljudske razstave, ki so bit« Istočasno spominske za slikar-ifn A. Sirkom: v januarju v Kri-njegovem rojstnem kraju, od 14. do 27, februarja v galeriji Scor pione v Trstu, 6. marca v Borštu in t$. marca na Proseku. Kakšna je bilanca teh razstav? ttekaj tisoč Slovencev jih je obiskalo (poč nekaj manj zaradi (borbe* vidalijevskih organizacij tu Ji proti tem visoko kulturnim prireditvam) poleg njih tudi mnogo italijanskega umetnostnega občinstva, ki je mojstrovine občudovalo v Scorpione v Trstu. Naj so bili gledalci najpreprostejši vaščani, ki so prvič videli slikarsko raz. stavo ali ljudje, ki so ie obiskovali galerije ali ljudje, ki so jih kakor koli privlačevale umetnine ali umetnik, vsi so čutili v večji ali manjši meri resnost in veličino umetnosti, ki je dihala s teh razstavljenih platem Al:o je marsikoga na prvi hip pritegnila le barvna in življenska vedrost ter pestrost naslikanih predmetov, se je z malo besedami razlage ali napotka kma. la zečel uživljati tudi v skrivnosti načina slikanja in s tem v globlje razumevanje umetnika ter slikarske umetnosti sploh. Dobili so s tem vsaj prvi pojem o moderni slikarski umetnosti, ali pa so se čutili le bolj privlečene v magično sfero umetnosti domačega umetnika, ki mu niti najostrejši nasprotnik, n. pr. šovinistična tiha Prora» poleg drugih, ni mogel, da ne bi priznal brez omejitve visoke umetniške vrednosti. Prvi poskus je torej uspel. Se-teeda gre pri tem velik del zasluge tudi posebnemu značaju človeka in umetnosti A. Sirka. Albert Sirk je predvsem marinisi, •likar morja. Izhajajoč iz pristne ribiške družine iz stare slovenske ribarske naselbine kraške obale, iz Križa pri Trstu, je svojo mladost preživel v dotiku z morjem in kot zrel mladenič je deset let brodaril po vsem Sredozemlju in ga že tu-4i slikal z vsem pisanim življe- ALBERT SIRK: avtoportret njem. Rastei je ob morju in se ne. ločljivo zrastel z njim. Morje s kraškimi strminami ga je navdihovalo z vsemi lepotami in ga gnalo k slikanju ter mu neizčrpno dajalo snovi za umetniško ustvarjanje. Ko se ni mogel vračati na svoje rodno morje zaradi fašističnega pregan- janja, je hodil v Dalmacijo, na Ohridsko jezero ali na Donavo. Toda komaj se je vrnil po padcu ja-šizma v domovino, mu je spet zapel čopič visoko pesem o domačem moi-ju ob kraških bregovih od Trsta do Devina, kjer je bil zakoreninjen, kot bi rekel Cankar, sedem sežnjev globoko v domači zemlji, med svo. fimi ribiči. Saj je od slovenskih slikarjev že marsikdo slikal morje, tudi od naših največjih: Grohar, -lama, San-tel, Jakac, Černigoj, Spacal, Cesar vendar je’ to le nekako prigodno, mimogrede. Morje je le ozadje k sliki, večji del le drugovrsten element. Medtem ko je pri njem glavni- predmet morje z vsem življenjem, ki se steka k njemu: na vodi, na ladjah in na obrežju, z vso pestro življensko in folklorno resničnostjo, ki jo pozna le izveden mornar in ga upodablja z vso ljubeznijo resnični umetnik. «Votel je Kras», je z bolestjo ugotovil pred nekaj’destletji naš veli. ki pesnik Zupančič; ta košček naše domovinice takrat še ni bil našel pota v skupno slovensko kulturno zakladnico. Prazno je naie morje, bi bil lahko takrat dodal. Ze pred mnogimi leti pa je lahko zapisal tr- žaški pesnik A. Širok: «Kot opeva Gradnik svoja Brda, kot opeva Gruden svojo Nabrežino, tako ima tudi Sv. Križ v Sirku svojega slikarja. Sirk ljubi Sv. Križ, ljubi kriške ribiče, ljubi morje - in ta ljubezen lije z vseh slik». «Berto Jožinov» je bil rojen 26. maja 1887. v Križu. Srednjo šolo je dovršil v Trstu. Prvotno je hotel na dunajsko slikarsko akademijo, a se je končno odločil za Benetke, kjer mu je bil učitelj znani Ettgre Tito, mojster slovitih figuralnih kompozicij Hodlerjeve smeri. Dovršil je akademijo kot odličnjak, prvi inozemec v Benetkah. Nato je potoval po Italiji. Celih deset iiadaljnih let je preživel kot mornarski slikar v avstrijski vojni mornarici. Objadral in slikal je vse dežele Sredozemlja. Po svetovni vojni nameščenega kot profesorja risanja na srednji šoli v Trstu so fašisti odpustili, nakar se je zatekel na slovensko osnovno šolo pri Sv. Jakobu kjer se mu je po nekaj letih dogoàilo isto kot zavednemu antifašističnemu Slovencu. Moral je čez mejo v Ljubljano in nato v St. Lenard v Slovenskih goricah. Tu kot tudi pozneje v Celju, kjer ga je zatekla druga svetovna vojna, je spoznal in slikal lepoto štajerske pokrajine. Nacistični okupatorji so ga izgnali v Srbijo odkoder se je končno po padcu hacifašizma, vrnil v svoj Križ -Trst. Z mladostno vnemo se je spet lotil slikanja ljubljene morske obale od Trsta do De. vina, toda zadnja leta so mu že spodkopala zdravje. Umrl je 15.9.47. ZORKO JELINČIČ Glasbena Matica in letošnji prvi nastop njenih gojencev Učitelji in profesorji v Jugoslaviji delajo za svoje dijake. Na XII gimnaziji v St. Vidu pri JUjubljanl so profesorji in dijaki preuredili risalnico v kinodvorano. S pomočjo ljudske oblasti so si ku. Pili kinoaparaturo. S predvajanjem Poučnih filmov se je zanimanje za Pouk prirodopisa, zemljepisa in fi-*tke silno dvignilo. Tudi uspehi dijakov so bili od konference do kon. terence boljii. Xoda na delovm konferenci so Profesorji in dijaki sklenili, da bo r° te bolj spopjlnili svojo šolo. obrali so potrebni material in r Jo napeljali žice po vseh prosto-Tr* dalje stikala, kontrolne zvoč-“jlce, žarnice itd. in tako namestili go vseh prostorih zvočnike, a ccn-18 i« X ravnateljevi pisarni. Današnja Glasbena Matica je naslednica nekdanje Glasbene Matice v Trstu, ki je Imela svoj sedež v Narodnem domu. Do leta 1921 je imela lastni godalni orkester, številni pevski zbor, oba na dostojni umetniški višini ter lepo razvijajočo se glasbeno šolo. Delovanje Glasbene Matice je fašizem zatrl In šele po osvobodilni vojni se je ta obnovila, ni pa mogla razviti niti takega delovanja, kot pred fašizmom, ker se ji še sedaj, štiri leta po vojni, ni posrečilo dobiti primernih prostorov. Delovanje današnje. Glasbene Matice je omejeno le na glasbeno šolo in še ta mora gostovati po zakotnih sobicah v raznih tržaških okrajih (Skedenj, Vicolo Ospedale, Sv. Ivan, Opčine, Barkov-IJe). Glasbeno šolo vodi priznani pedagog prof. Karel Sancin, ki je dolga leta vodil celjsko glasbeno šolo, na šoli pa uče dobri učitelji. Kljub težavam — pomanjkanju prostorov, primernih inštrumentov, dobre razsvetljave itd, skuša Glasbena Matica razširiti svoje delovanje In Je letos na novo uvedla oddelek za solo petje, ki ga vodi Dušan Pertot. V okviru Glasbene Matice deluje, prav tako pod vodstvom Dušana Pertota tudi oper-šola, ki Je letos na več nastopih dokazala svojo umetniško raven. Uspehe šole Gla'sbene Matice nam Je preteklo nedeljo pokazal Interni nastop gojencev, kl je bil v Vicolo Ospedale. Pred sošolci in starši je nastopilo 20 gojencev Glasbene Matice Iz šole prof. Karla Sancina, Mirce Sancinove, Eme Vrabec, Stanka Maliča, Marijana Sancina In Dušana Pertota. Med nastopajočimi so bili štirje violinisti, eden iz oddelka za pihala (trobenta), eden Iz solopevske-ga oddelka, ostali pa gojenci klavir' ske šole. V neprimernem prostoru, v mali sobi v Vicolo Ospedale, v kateri Je zavzemal že sam klavir eno četrtino celotnega prostora, so gojenci vendarle dokazali tako stopnjo muzikalnosti, da smo prepričani, da bi v boljših razmerah dosegli še večje uspehe. Izmed odraslejših gojenk in goiencčv so se še posebej odlikovali s svoj'm prednaša-nt m In muzikalno >:.'o Scbu mann Lili, Vuga Marta in Svara Vladimir. Izcedno glasbeno nadarjenost ,3 je pokazala mal- osctr.'eina Marijana Boljko, kl je z velikim razumevanjem cdigrala na pamet svoje tečkć, Tudi ostali mladi nastopajoči so, čeprav še na prvih stopnjah, pokazali resnost pri glasbenem š'udiju In precejšnjo izdelanost pri predvajanih skladbah, Nasto-p gojencev Glasbene Matice je dokazal, da je glasbena šola s svojim učiteljskim zborom storila vse, ■kar je možno v danih prilikah, da resno in vztrajno vrši svoje kulturno poslanstvo in da bt v drugačnih razmerah svoje delovanje brez dvoma razširila in poglobila. Toda Slovenci na Tržaškem ozemlju moramo, kljub velikemu deležu v osvobodilni vojni, še vedno nositi posledice fašizma — požiga Narodnega doma — ki so ga uničili fašisti in kjer je Glasbena Matica uspešno delovala, Se vedno se moramo zatekati v predmestje, čestokrat gostilniške sobice, da lahko sploh pojemo, igramo, poslušamo predavanja itd. Toda kljub temu moramo razvijati dalje svoje kulturno dp-lo in prav zato želimo, da bi se tudi nastopi gojencev Glasbene Matice večkrat ponovili, kar bi bilo v prid gojencem samim, obenem bi pa vzbudilo zanimanje za inširumentaTno glasbo in solopetje v širših krogih. Uspehi, ki jih dosegajo naše kulturne ustanove naj nam bodo v spodbudo, da bomo z vestnim kulturnim delom nadoknadili vse, kar nam Je bilo odvzeto v dolgih letih prisilnega kulturnega molka. UBALD VRABEC Prosveta med ljudstvom V Marezigah je gostoval pevski zbor «Slavko Škamperle» od Sv, Ivana. Domačini so pevce prisrčno sprejeli. Pozdravil jih je predsednik krajevnega odbora, nakar je sledil koncert, ki ga je vodil požrtvovalni pevovodja Franc Venturini V prvem delu je zbor izvajal partizanske in narodne pesmi, drugi del pa je obsegal umetne, za zaključek pa je zbor zapel Internacionalo. Kot spremljevalka na harmoniko je nastopilo prof. Romana Zajc, kot solista pa Rožica Kožen» in Aleksander Žerjal. Koncert }e prav dobro uspel. Gostom na čast je pred In po koncertu ter v odmorih prav lepo igrala domača godba. * * * V mestnem muzeju v Kopru so razstavljena dela slikarja Alberta Sirka. Ob otvoritvi je govoril dr. Hlavaty o življenju in delu pokojnega slikarja. Tov. Jelinčič pa je razlagal obiskovalcem posamezne slike. Razstava bo odprta še do 4. aprila. * « 4 Lutkovno gledališče za naie najmlajše zadnje tri tedne ni imelo nobene predstave. Zato pa se bo v najbližjih dneh predstavilo a popolnoma novim programom, kl ga vestno pripravlja požrtvovalni Marij Maršič. Kot prva točka novega programa bo prizor «Laži», kl ga je Maršič priredil za lutkovni 'vier po istoimenski črtici Frana Milčinskega. V drugi točki bo nastopil kot glavna oseba Favliha, saj si brez tega šaljivca skor, ne moremo predstavljali lutkevne r «d stave. Poleg njega bo prišel na oder tudi policaj, pa ča.'vnica, Fav'ihova žena in njen š!nče!r, aa lje Kljukec in še mnogi dfugi. Našim najmlajšim, pa tudi odraslim, ki kaj radi obiščejo lutkovno gledališče, se obeta zon°t nova zani-n va -T) lepa zabava. ' Kultnim cKoSUtm V Beogradu so restavrirali licej Dositeja Obradoviča, ki ga je ta osnoval leta 1B08. V njem bo nameščen «Dositejev in Vukov muzej», v katerem bijdo rokopisi, dela, knjige in pisma velikega prosvetitelja srbskega naroda Dositeja Obradoviča in reformatorja srbskega književnega jezika Vuka Stefenoviča Karad-žiča. V muzeju bi zbran tudi različni material, ki osvetljuje 'dobo, v katerem sta Obradovič in Karadžič živela. Po načrtu za novi zakon bodo preilla na Češkoslovaškem vsa založništva v državne roke. Vsako založništvo bo\ imelo točno določen delokrog. Na ta način bo odstranjena konkurenca in mogli bodo tako najelt^momične je izrabiti papir. V Vojvodini deluje 32 slovaških kulturno-umetniških dru. štev, ki so vsa včlanjena v Zvezo kulturno prosvetnih društev Vojvodine. Kjer žive Slovaki i-majo tudi svoje slovaške narodne knjižnice s 24.000 knjigami. 30 tečajnikov — pripadnikov slovaške narodne manjšine se udeležuje tečaja za knjižničarje. Tudi Madžari imajo v Vojvodini svoja kulturno prosvetna društva. Razpolagajo s knjižnicami s preko 50.000 knjigami. V madžarskem jeziku je v letu 1948 izšlo okrog 50 knjig v preko 200.000 izvodih. Švedski zdravnik Axel Munihe je umrl v visoki starosti 92 let. Napisal je več knjig, svetovno slavo pa je dosegel s knjigo «S. Michele», ki je zbirka vtisov in doživljajev Iz njegovega bogatega življenja. Knjiga je prevedena tudi v slovenščino. Po vseh večjih krajih Slovenije so organizirane ljudske univerze, ki imajo nalogo, da prirejajo kvalitetna aktualna predavanja, pri katerih sodelujejo najrazličnejši strokovnjaki, kajti predavanja na ljudskih univerzah morajo biti predvsem poučna, čeprav seveda ne smejo zanemarjati tudi politične vzgoje. Da se zboljša delo ljudskih univerz, je bila te dni v Ljubljani konferenca okrajnih referentov. SNG je priredilo v preteklem tednu zopet vrsto predstav, kl so povsod vzbudile izredno zanimanje in doživele lep uspeh. V Plavjah je SNG gostovalo na povabilo tamkajšnjega prosvetnega društva z Gogoljevo komedijo «Ženitev» v deloma menjani zasedbL Po daljšem presledku zaradi bolezni zopet nastopil Modest Sancin In igral Zevakina,. Stane Raztresen pa je predstavljal Jajčnico, Dvorana v Plavjah je bila nabito polna, gledalci niso Siedili s priznanjem igralcem, ki so odlično odigrali to komedijo. V petek 25. t.m. je nastopilo SNG Kopru s Surinovo mladinsko igro «Dedek Mraz» dvakrat, popoldne In zvečer. Dvorana nad Loggio je bi-popbldne polna mladine, zvečer ps večinoma odraslih. Prvi kot drugi so bili navdušeni in obe predstavi sta dosegli popoln uspeh. Z isto igro je gostovalo SNG Iddi v Šmarjah in Sičolah. V Šmarjah so igrali v eni naših najlepših in največjih dvoran v zadružnem domu, ki ga končujejo. Na velikem odru, ob garderobah, pred polna dvorano hvaležnih gledalcev so ae igralci sprostili in dali odlično predstavi v V Sičolah so nastopili v kinodvorani — žal, je oder neprimeren, majhen, vendar je bila velika dvorana polno zasedena in je prati tako predstava doživela lep uspeh. * 4 * V galeriji «Scorpione* razstavlja od 31. marca do 15.* aprila tržaSM slikar Lojze Spacal. V bibliofilski numerirani izdaji je Izšla njegova monografija o njegovem slikarstvu v zadnjih desetih letih. Knjiga vsebuje nad 30 enobarvnih reprodukcij eno večbarvno. Uvodne besede Je napisal Boris Pahor. Knjigo lahko n«, ročite v knjigarni Stoka in v SUk*W Jevem ateljeju, via Coroneo i‘Yi Sovjetski film Mikluho Makljaj Mikluho Menda] je naslov filma, ki qa igrajo v Kinu ob morju. Kdo je bil Nikolaj Nikolajevič Mikluho Maklaj? Veliki napredni ruski znanstvenik, ki je živel od l. 1846 do 1888. Ta pogumni raziskovalec in človekoljub je študiral v Petrogradu fiziko in matematiko, v Nemčiji pa poslušal zoološka predavanja Darwinovega pristaša E. Heckla. Sel je z njim tudi na raziskovanja, toda zanimala ga je v večji meri znanost o človeku. S svojim znanstvenim delom je predvsem pobijal lažne teorije o nižjih in višjih rasah, ki so se je posluževali predvsem kolonizatorji novo zasedenih dežel. Skušal je dokazati, da ni vzrok fizične zaostalosti in zaostalosti na vseh področjih človeškega Udejstvovanja barvncpoltih narodov pripadnost k nižji rasi, rnar-več v tem, da so živeli ločeno od osrednje razvojne Unije ostalega človeštva; in talco ima Mikluho Maklaj velike zasluge Pri razvoju moderne antropološke znanosti. Sovjetski film sloni na doleumen-tamem gradivu. V začetku gledamo slike, ki prikazujejo velikega borca za humanost ob koncu življenja. Doživlja tragiko znanstvenika, ki je postni zaradi svojega stremljenja Po resnici tarča tedanjih vladajočih razredov. Tem je mogla služiti le laž. ker le tako so lahko izmozgavali kolonialne narode kot nižjo raso. Znanstvenik pripoveduje o svojem življenju in pričenja z bojem v petrograjskem geografskem društva za odobritev potovanja na Novo Gvinejo- Tam ga vidimo, kako živi s svojima služabnikoma deset let. Bivanje med Papuanci, prebivalci otoka, je prikazano izredno zanimivo. Kot človekoljub se približa divjakom in si pridobi njihovo naklonjenost. Pravo nasprotje Maklaja pa predstavlja Nemec, lei s svojimi plačanci neprestano zasleduje znanstvenika, da bi uničil njegovo delo; nasilno se tudi polasti nekega plemena in ravna z njim po načelu rasne neenakosti Maklaj zapisuje ves potek svoj h antropoloških, etnografskih, geografskih, zooloških' botaničnih, jezikoslovnih in drugih znanstvenih izsledkov in nato ga vidimo, kako se po napornih potovanjih vrne v Sidney Tam ga slovesno sprejmejo, pričakuje ga tudi njegova znanka z ladje, s katero se poroči, toda Nemec je še vedno na delu in Maklaj komaj reši pred njim svoje Znanstvene zapiske. Pred vrnitvijo v Busijo goreče dokazuje po največjih evropskih mestih, da n; rasne razlike med ljudmi, da ni slabših in boljših, več ali manjvrednih ljudi, da smo vsi bratie in da ima .vsak pravico do svoje osebne svobode. Povsod je žel priznanje, najmanj v tedanji Rusiji in šele po Oktobrski revoluciji mu je Sovjetska zveza priznala tisto mesto v znanosti, ki mu gre. Film je močno razgiban, vendar Pa ne izvira ta razgibanost samo iz znanstvenih kontrastov, ki jih vzbujajo Maklajeve goreče in revolucionarne teorije, temveč tudi od tod, ker je svojo teorijo tudi praktično izvajal pri svojih raziskovanjih. S svojo idejno močjo in z zanimivim prikazovanjem Ta Novi Gvineji film močno pritegne gledalca, tako da je v polni meri uspelo prikaztti osebnost M. Maklaja. Z dovršeno filmsko tehniko in z umetniško igro je režiser Ra-suiany izdelal film, ki šteje med najzanimivejše v vrsti filmskih biografij, s katerimi si je sovjetska kinematografija pridobila ve-lil* s'oves. Dve sceni iz filma «Mikluho Makljaj» 2e Stiri leta so pretekla po vojni in Berlin je Se vedno mračen in žalosten. Povsod ruSevine; majhna železnica odvaža opeko In groblje. Zvečer, ko zažare luči v sovjetskem delu mesta, ostanejo ulice zapadne-ga sektorja mračne. Prebivalci za-padnega Berlina so utrujeni od težkega življenja in pri tem iščejo, kako bi pozabili vsakdanje težave. Obloženi kruhki in klobase, ki jih prodajajo brez kart po kavarnah in nočnih lokalih, so dosegljivi le Spekulantom; zelo drago je gledališče, tako da prestaja ljudem le kino. Povsod plakati in na njih holliwoodske lepotice, zakrinkani zločinci, slepila. Naj bodo filmi kakršne koli vse-b.ne, kinematografi, ki Jih je okrog 200, so vedno polni. Ce ne briga Nemca vsebina filmov, pa močno briga okupacijsko oblast, ki razširja svoj vpliv na mesto kakor na neštetih področjih tudi s kinematografijo. Kino je prvovrstno orožje in pod plaščem umetnosti zapadnjak! energično razširjajo svojo politično propagando. Po vsem zapadnem delu mesta so prepovedali sovjetske filme in Amerikanci gredo celo tako daleč, da ščitijo Berlinčane celo pred samimi Amerikanci. Tako n. pr. so prepovedali v zapadnem delu Berlina Chaplinove filme zaradi njihovih socialnih tendenc In odstranili s programa tudi vse filme, ki govore o denacifikaciji in ki so jih svoj čas uvozili. S programa so vzeli tudi film «Mladi Lincoln, ki je posvečen velikemu amerikanskemu državniku, in sicer zato, ker obsoja razliko med rasami; isto usodo je doživel film «Križni ogenj», ker je bil usmerjen proti antisemitizmu. Amerikanci silno pazijo, da ne bi užalili ubogih hitlerjancev, če bi preodkrito obsodili njihovo prepričanje. Zato so prepovedali Chaplinove- r. Zrinibht K-- «Deček « predmestja* Jeklo in nylon Pred kratkim so prič. li izdelovati žične vrvi z nylonsko prevleko in pa tako da So posamezne žice prevlečene z nylonom jn potem spletene v vrv. Ta prevleka je odporna zoper olje, čistilne tekočine, morsko vodo, alkalije in do 1 odst. ne raztopine dušikove, solne ali žveplene kisline. Vrvi proizvajajo s premeri 0,8 do 25 mm. Jekleni krt Sovjetski inženir A. I. Trebelev je objavil v «Literaturniji gazeti» vest, da je dokončal svoj drugi model aparata, ki zmore vrtati pod zemljo, prav na isti načint kot to opravlja krt. Sedaj ta model preizkušajo na Uralu in če se bo dobro obnesel, ga bodo začeli izdelovati na tekočem traku. Še enkrat: Ali je na Marsu življenje? Ko so naredili leta 1908 na ameriški opazovalnici Lovvell posnetke Uranovih in Neptunovih spektrov, je ruski prirodoslovac Timirjavez našel v njih podobnost s spektri klorofila, izhajajoča iz železnih ped-v Ameriko, ali niso morda zapazili v teh spektrih glavno vpojno črto klorofila, izhajajoča iz železnih po. ročij Mana. Od tam so mu odgovorili da jih to vprašanje zanima že 14 let. da pa imajo nepremrgljive težave s spektroskopirnajera, da bi mogli na to vprašanje odgovoriti. Drugi sovjetski znanstvenik Ti-hov je začel preučevati spektrom «morij» na Marsu leta 1918 na Pul-kovski opazovalnici in je obračal oažnjo posebno na rdeči konec »oelrtra, kjer leži najtemne;ša vpojna črta svetlobe, razprežene ob «torofilu. NašM je, da je bila ta črta skrajnega dela rdečega spektra *mlje izražena v svetlobi južnih Marsovih «morij», kjer je bila tedaj zima kakor pa v svetlobi severnih «morij», ki so imela tedaj poletje. Sklepal je, da gre morda za rastline tipa iglavcev in vobče za večno zeleno rastlinstvo. Druga znržilnost je bila, da je b:lo zepa-žatj v spektru ekvatorskih «morij» posebno močno vpijanje svetlobe v ze.lenem delu spektra. , Leta 1939 je naredil Saronov v Taškentu posnetke Marsa, ki so nedvoumno pokazali, da na Marsu nj značilnosti zemeljskega rastlinstva,, ki močno razpr'uje infrardečo svetlobo. To je močno presenetilo tako Saronova, kakor tudi vse one, zeleno rastlinstvo na Marsu. Bilo ki so bili u ver jeni o tem, da obstoji j» videti, da dobiva vprašanje rastlinstva na Marsu negat ven odgovor. Toda spet je prišel preobrat, ko je leta 1945 postavil Tihov domnevo, da je mogoče Saronovljeve rezultate tolmačiti s posebnostmi, ki jih ima rastlinstvo v ostrem podnebju Marsa. Krilov je namreč dokazal, da razpršujejo na Zemlji iglavci infrardeče žarke 2 do 3 krat slabše od listavcev. Iz tega Saronov sklepa, da utegne ta okolnost rastlinstva na Marsu negativen od-gre na Marsu res za tip večnozele-nega subarktičnega rastlinstva, ki ,Xsl.... shrdlu cmfwyp vbgkqj cm kor je na Zemlji, imeti še manjšo sposobnost razpršavnja infrardeče svetlobe. Saronov je upošteval končno tu-različnih letnih {asih različen in di to, da je spektrom rastlinstva v da mora imeti tudi podnebje svoj določen vpliv nanj. Zato se je lotil začel s Krinovim proučevati vpliv letnih {asov in podnebja na rastlin-nerešenega vprašanja tako, da je stvo na Zemlji. Za sedaj je vprašanje rastlmstva na Marsu še nerešeno in je treba po{akatl še novih izsledkov. Tudi v Ameriki izpolnjujejo v ta namen metodo spektroskopskega opazovanja in si obetajo od tega uspehov. Namesto trnka - žepna baterija? Res da še nismo tako dale{, toda prav tam, kjer se prepleta v bil. žini rek, ribnikov ali jezer elektri{-no omrežje, dandanes že lovijo ribe na elektriko. S primernimi pripravami spustijo skozi vodo elektroni tok, ki elektrizira velike in male, skratka vse nedolžne prebivalce vodnega dna. Pacienti ne poginejo ampak sladko zaspan{kajo in pc-mole trebuščke iznad vode. Ribiči sj tedaj po čustvu izberejo najpri-srčnejše ali najdebelejše plavalke, jih počasi s premislekom spravijo V torbe in zraven izračunavajo uje. te kalorije. Tak ribolov so izvedli tenkočutni Nemci v ribiškem revirju Nordheim v Westfaliji, kjer so v letih od 1943 do danes že precej razvili v ta namen porabne ribiške priprave. Elektroribolov je mo slišali o elektrolovu na lis;ce. je-niso godne Za lonec, po prekinitvi toka ožive in odhite red:t se dalje. Poleg žlahtnih živalic očistijo ribiči na ta n-čin ribnik ali reko hudobnih rresojedik in drug h šk'dl iv-C3V Elektroribolov ni za posameznike, pač pa za obrtno, načrtno ali znanstveno ribarjenj Vse kaže. da bo prišel nekoč tudi čas. ko bomo slišali o elekrolovu na lisice, jerebice, zajce ali prepelice. Bodočnost zmore vse! Novi kinoprojektorji, izdelek tovarne «Iskra* u Kranju ga «Diktatorja» - je dejal neki nemški novinar demokratičnega mišljenja - ker je preostra satira na Hitlerija. Film je res prišel do Berlina, ko so ga Amerikanci zaseali, in so ga pred izbranim občinstvom tudi predvajali. Učinek je bil izreden in po nekaj dneh je vse mesto govorilo kot o nekem veledelu. Navdušenje se je zdelo uradnikom generala Claya pretirano, zbali so se, da bi «naprednjaki» zbežali in zato so v poluradnem dnevniku «Tagesspiegel» objavili, da Nemci niso še dovolj zreli, da bi mogli razumeti satiro na Hitlerja; in od tedaj se o filmu ni več govorilo. Ciay pa je šel še dalje in prepovedal celo ameriški dokumentarni film «Življenje Roosevelta». Isti ameriški cenzorji, ki so postavili Lincolna in Roosevelta pred vraia, so tudi presojali, katere filme smejo v Berlinu igrati. Izbrali so predvsem take, ki prikazujejo življenje v Ameriki kot raj: gospodarji so vljudni in dobri, in nanje dobro vplivajo; stavke se končajo zadovoljivo za delavce itd. kakor n. pr. v «Gospe Parkington». Poleg take vrste filmov igrajo predvsem verske filme; tako pride v Berlinu povprečno na deset filmov eden, posvečen nunam in duhovnikom. Prav tak verski film so vrteli na predvečer volitev v zapadnem sektorju Berlina, morda v upanju, da bodo čudeži, ki prepletajo življenje svetnic, vplivali na volivce. V francoskem In angleškem delu Berlina je prav malo drugače. Medtem ko so politični cilji isti, branijo Francozi in Angleži svojo kinematografsko industrijo pred amerikansko, in sicer z materialnega stališča kot tudi zaradi svojega ugleda. Ko so Amerikanci leta 1947. hoteli napraviti s francoskimi in angleškimi filmi isto kot s sovjetskimi, ni manjkalo ogabnih scen. Napravili so prav enostavno: ukinili zamenjavo filmov po kliringu in zahtevali plačilo v dolarjih. Angleži so bili prisiljeni staviti* enake pogoje in ker niso Francozi razpolagali z zaželeno valuto, so njihove filme pregnali iz drugih sektorjev. Lansko jesen so se francoske oblasti odločile, da prepovedo v svoji coni sovjetske filme in s tem dosegle, da lahko izvažajo svoje filme brez protiuteži v dolarjih. Partija zoper sovjetske filme pa še ni dobljena na ta način, kajti Berlinčani so zmožni presoditi vrednost filmov, ki jih v različnih conah igrajo. Sovjetski filmi so poslali zelo popularni med preprostim ljudstvom kakor med izobraženci in ljudje ne vidijo v njih samo odkritja s stališča umetnosti, temveč tudi veliko pomoč v borbi za obnovo demokracije v Nemčiji. I KRONIKA Proizvodnja umetniških češkoslou vaških filmov stalno narašča; tako bodo v letu 1949, izdelali 36, v letu 1953 pa 56 umetniških filmov. Kratkih filmov bodo vsako leto napravili 120, risanih in lutkovnih pa 26. Po planu bodo zgradili 1380 novih kinematografov, v glavnem za 16 mm film. Sezidali bodo 54 novih poslopij za kinematografe in kulturne domove in to po večini po novonastalih industrijskih centrih. Glavni del filmskih gradenj pa bodo izvršili v drugi polovici petletnega plana, kajti v prvem delu plana bodo dali prednost °" stalj Industriji. Tudi poljska filmska umetnost je po osvoboditvi dosegla vidne uspehe. Pred drogo svetovno vojno je imela Poljska okrog 800 kinematografov in še te je uničil vihar nemškega divjaštva. Pri zgradnj* kinematografske mreže je Poljsk» nudila veliko pomoč Sovjetska zveza. Do decembra 1948 je poljs^0 državno filmsko podjetje izdelalo 5 dolgih filmov, v delu pa je še " celovečernih filmov. Na Švedskem so se odločili, da >z' delajo film o znanem švedskem skladatelju Edvardu Griegu. Eden od maloštevilnih napredni ameriških filmskih delavcev, režisef Edvard Dmytryk je bil prisiljen, da prenese svoje delo v Anglijo, ker m« Je Hollywood onemogočil, da tam ** dalje .dela. Dmytryka je v AnglU* sprejel angleški filmski proizvajale* A. Rank, “Pžaniški teden1* svečano zaključen Polda postavil nov rekord in se plesirsl m po mesto - Suedi so itili tioilii sli Planiški teden je končan, čeprav je marsikdo mislil, da se zaradi pomanjkanja snega ne bo mogel razvija ti po določenem sporedu. Končal s«, je z velikimi uspehi jugoslovanskega smučarskega Sporta v splošno zadovoljstvo gostujočih ekip in tisočev gledalcev. V nedeljo je bila zadnja prireditev, mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih. V prvi seriji skokov je bil najboljši Šved Karlsson s skokom 85.5 m in najboljšo oceno za slog. Po lepoti skoka je presegel Jugoslovana Poldo tudi Šved Holmstroem, k. Je dobil, čeprav je skočil pol metra manj, boljšo oceno. V drugi seriji skokov še je pričela ogorčena borba za prvo mesto. Polda je skakaj takoj za Avstrijcem Neuperjem, se lepo odgnal, tik preo doskokom še enkrat obrnil smučke proti zračnemu odporu in dosegel rekord skakalnice s 86 metri. Ker pa je bil zaradi velike daljave njegov doskok malo nes guren, je bil za stil za malenkost slabše ocenjen kot pr: prvem skoku. Tschannen Je pri prvi seriji padel, pri drugi pa dosegel daljavo 67.5 m. Za Finžgarjem (7t m) in Razborškom <63.5 m) je skakal eden izmed favoritov Holstroem, toda po lepem skoku 77.5 m je vseeno padel. Pretendent za prvo mes.o Karlsson je pa ime! smolo: prepozne se je odgnal, po skoku 78 m Je pa preveč zarobil z desno smučko, takr da je padel Tako je dosegel pri skokih najboljši plasma Jugoslovan Po da, Sveda ................... ..............M- Tržaška športna nedelja K-iilsson in Holmstroem, ki sta Kl.:ub lepemu in sigurnemu letu padi: pa sta imela najboljši slìL lite ve'-» tudi za Švicarja TSchannena, ki je ime) prav tako, kot nekateri jugoslovanski skakači, očitno smolo. Skakači so v nedeljo zasedli naslednja mesta: 1. Polda, 2. Johansson (Finska), 3. Viliama (Fr skal, 4. Ro- Škedenj izgubil z Aurore V nedeljo smo komaj pričakovali izzida nogometne tekme med Skednjem, ki je pa vedno na prvem mestu in koprsko Auroro, ki je na drugem mestu. Računi so bili različni, toda nihče ni pričakoval, da se bo Aurora dejansko poigravala s Sked njem kot mačka z mišjo in ga končno brez kakšnega posebnega napora premagala z 2:0. V prvem polčasu se je Skedenj St nekako upiral. V drugem pa Je moral popolnoma kloniti pred odločnostjo in zagrizeno igro Aurore, k, je na vsak način hotela izsiliti zmago. Tako sta v drugem polčasu padla tudi oba gola, prvi po Valetlju v 23. min in po Griu v 43. min. Prav tako presenečenje kot v prvi tekmi, se je dogodilo tudi v Ankaranu v srečanju med Tovarno strojev in Ponziano B. Med njima je na kvalifikacijski lestvici precej razlike, tekma pa je vseeno končala neodločeno 1:1. Vseeno pa bi Ponziana lahko v tej tekmi še boljše uspela, ie bi njen napad delal prav tako pred nasprotnikovim golom, kot je delal v sredini igrišča. Tekma med Meduzo in Piranom Je končala z 2:0 (per forfait). Tretjo tekmo sta oddigrala Arrigont m Umag z 4:0. Arrigoni je igral lepo povezano, posegi pred golom so bili premišijeni, igral je tehnično lepo -tako, da je njegova zmaga zaslužena. Zlasti pri tej igri je lahko vsakdo opazil, da Arrigoni ni zaman prijel letos med najboljša moštva pokrajinskega prvenstva. Rezultat tekme med Miljami m Magdaleno, ki je končala z 2:1 z zmago Milj pa ne pove vsega tistega, kar se je dejansko dogodilo v nedeljo v tej tekmi. Kljub temu, da je bilo moštvo Magdalene nepopolno (manjkali so trije najboljši Igralci), se je vendar upiralo moč nemu nasprotniku, še več, le malo Je manjkalo, da ni Magdalena tud zmagala. Milje so dejansko prevladovale na igrišču samo prav pred koncem tekme. Vendar pa so bili vsi napadi zaman - dokler ni vratai Magdalene nenadoma zapustil vrat, kat je izrabil Miljčan Costanzo in Streljal na gol. To tragično žogo Je z rokami ubranil igralec Turko. Potem so streljali na gol, in žoga je ostala v mreži, vendar pa se zdi, da je medtem že preteklo 80 minut tekmč. Po nedeljskih tekmah Je stanje posameznih moštev na kvalifikacijski lestvici v več primerih izanače-ho, tako da je pričakovati do konca Prvenstva še veliko sprememb. Skedenj 20 15 Aurora 21 13 ATlgOni 19 12 Milje 21 12 Umag 21 9 °MMSA 20 10 Aostalunga Piran ^“»žiana B M' Ana ^Malena liniščniki *"eduza Oi-eher R°ian 20 21 20 21 21 20 19 20 20 53 17 32 43 14 32 14 16 29 42 18 29 35 34 23 29 27 23 39 43 22 38 35 1» 27 28 17 35 39 17 5 10 29 12 17 6 II 17 37 12 19 48 10 10 41 8 7 70 6 3 11 2 13 4 14 2 16 krožna kolesarska v o tekma v Kopru kol*S»rsulj° 80 ,mel1 v *tro*no 0 tekm«, na progi dolgi W5 km. Zmagal je Donadel (Frausm) s časom 3,34:15. Sledili so mu Sellici Karlo, Fontanot Renato, Piazza Fui vio. Vrabec Rinaldo, Dl Luciano. Vse ga skupaj Je tekmovalo 30 dirKače/ Arzenal • Vesna neodločeno Na suki vidimo prizor iz .eiune Ai-zenal-Vesna, ki je v nede jo Konča la neodločeno. V ostalih tegmab okrožnega prvens.va je Nabrežina premagala Montebello z 1:1 Trebče so odpravile Rocol z 2:0, Prosek pa ie zmagal v tekmi s Sv. Markom. ■ Zadnji pomladanski cross V nedeljo je bil zadnji cross v pomladanski sezoni, ki pa je izpadel drugače, kot je bilo pričakovati. Fa vonti Govorcin, Lisica in Pagliaro so tik pred ciljem zgrešili progo in biR diskvalificirani. Zato je zasedel prvo mesto Caldi (Nabrežina), kateremu se Je sicer obetalo četrto: sledili pa so Ing. Bloudek, graditelj jugoslovanskih skakalni gelj (Jugoslavija), 5. Perreten (Švica), 6. Karlsson (Švedska), 7. Zur-grigen (Švica), 8. Steinegger (Av-trija), 9. Daescher (Švica), 10. Finžgar, H. Neuper (A), 12. Keller (Švica), 13. Holstroem (Švedska), 14. De Lorenzi (I). Na naslednjih mestih je še 11 Jugoslovanov, dva Italijana in dva Švicarja. Tekma v skokih se je končala v pičli uri. a njej so bili tisoči gle-Jalcev sproti obveščeni o oceni skoka vsakega skakalca in dolžini njegovega poleta. Tujci so pohvalili publiko zaradi njene nepristranske presoje vsakega skoka. Gostje so tudi izjavili, da niso nikjer na svetu, tudi na olimpiadi v St. Moritzu, razen na Švedskem in Finskem, videli v teku pa tudi v alpskih" disciplinah in skokih toliko publike kot pri nas. To je povsem razumljivo, saj je vse tekme obiskalo nad 50.000 gledalcev. Tekme so pokazale, da imajo Jugoslovani v mladem skakaču Roglju, ki je na obeh tekmah dosegel odličen plasma, ter v vrsti njegovih, še mlajših tovariših, skakače, ki bodo obenem s Poldo -in drugimi člani starejše garde lahko odlično zastopali jugoslovanske barve na inozemskih skakalnih prireditvah. !■ * * Jugoslovansko nogometno prvenstvo Giavna tekma nedeljskega drugega kola spomladanskega dela nogometnega prvenstva je bila v Beogradu, kjei je Partizan s 3:1. Ta drugi poraz Di- ? nama v spomladanskem uelu prvenstva je znatno zmanjšal možnost, d.. bi si Dinamo osvojil prvo mesto, koi se je to dogodilo lani. Predtekma tega važnega srečanja je bila med Našimi krili in Metal cem. Ta tekma je pokazal), da st Metalac tudi v letošnji drugi tekmi ni mogel znajti. Naša krila pa so st s to drugo zmago pomaknila že v sredino kvalifikacijske leRviee Tekma je končala s 5:1. Hajduk je to nedeljo ig-ai doma m s precešnjo težavo premagal Budućnost z 2:1 V Ljubljani pa ji igrala Ponziana tekmo z zagrebško Lokomotivo. Tržačani so bili Lokomo iv, enakovredni nasprotniki, venđu* pa se tekmo zgubili z 2:0, ker se napadalna vrsta na noben način n" mogla •znajti pred golom. V tekmah druge zvezne rige je Mornar tudi to pot utrpel poraz in sicer v tekmi s pančevskim Dinamom, zaradi česar se je znašel na četrtem mestu. Visoka zmaga Sarajevčanov nad Proletarjem Je Sarajevu še bolj utrdila vodilen položaj na lestvici. Tekme so se končale: Odred-Meta-lac 1:1, Spartak-Podrinje 1:1, Vardar-Dinamo (S) 1:1, Dinamo (P)-Mornat 2:1, Sarajevo-Proleter 4:1. Pripravimo so rm 1. majski nastop ! Športne kratke vesti V Subotici sta se srečali reprezeu- i metno reprezentanco s 3:1. Tekma je tanci Dunaja in Subotice v namiznem bila v nedeljo v Madridu, tenisu. Zmagali so igralci Subotice Na s 5:3. Svetovni prvak v srednji teži Marcel Cerdan je porazil v sedmi rundi angleškega prvaka Turpina s tehničnim knock-outom Italija je premagala špansko nogo mu Zamaro (Piran), Bembi Col Uva) sta se srečala Part zan in zagrebški Abram (Nabrežina), Koren (Sv. Ivan) Dinamo. Tekma je bila tehnično na vi-itd. j šini in je bila izredno napeta; dobil Na snki vidimo prizor s tekme v Portorožu, kjer so ljubljanski dijaki premagali Tržačane v košarki. Srednješolci Iz Ljubljane so namreč premagali naše dijake prvi dan s 54:18, drugi dan pa s 23:1«. mednarodnem teniškem tekmovanju v Bolieru je Jugoslovan Mitič premagal v četrtfinalu Branoviča z 1:6, 6:2 in 6:1, a Palada Nizozemca Van Megerna v dveh setih s 6:1, 6:4 V polfinalu Je Jugoslovanski par Mitič-Palada premagaj par Remis (P'rancijaj-Nogesa (Monako) s 6:1, 6:3. Italijanski par Del Bello-Eellar-dinelli je premagal jugoslovanski pat Branovič-Milojkovič s 6:0, 9:7. Aleksander Donskoj je postavil nov svetovni rekord v dviganju uleži (Petelinja teža) s tem, da je dvignil z eno roko 92.100 kg ter s tem izboljšal svetovni rekord za 2 kg. Na olimpijskem stadionu v Amsterdamu Jc bila nogometna tekma med Nizozemsko in Be’gijo. Končala Je s 3:3. v tekmovanju za pokat Jeana Po-tina sta igrala pariški Rancing in bckeyska reprezentanca Kanade 4.4. Poka) sl je osvojila Amerika, k! je premagala Rancing z 8:5 in Kanado 3:2. Manuel Ortiz je obranil v Honolulu naslov svetovnega prvaka v Petelinji teži z zmago nad Filip,očem Da-dom Marinom v 15 kolih po točkah. Fausto Coppi je zmagovalec letošnjega kolesarskega tekmovanja na 590.5 km dolgi progi Milano-San Remo. Prevozil je progo v rekordnem času 7:21,25 s povprečno brzino 39.307 km na uro. Vse svoje tekmece je prehitel za najmanj 4 minute. Za njim so se plasirali Portelia, Magniga, Rosella, Bessana in Francoz Aschleiterer. Joe Verdeur Je postavil nov svetovni rekord v plavanju na 10D y prsno z l:#ll.4. ZA BISTRE GLAVE ] ŠTEVILČNICA! Pomen besed v trikotnikih: 1-5 sanje, 2-9 krčevina, 3-9 oblika latinskega glagola, 4-5 prevozno sredstvo, 5-1 del obraza. 6-1 rastlina, 5-4 doba počitka, 6-5 žival, 7-8 govedo, 6 5 moško ime, 8-1 snov, 3-2 tekočina. 9-5 zvok, 6-8 ptica. — Črke ob zunanjem robu celotnega lika povedo voščilo. Iz Grudnovih pesmi Rešitev An aukrs egns ej aellž op aaohjnt, a ež eeocltv ej an aiksv aijs, ejkr ems, ookrt, aiolrz es op aahjkn. Ičm eiblž ems aaihjlpr lojnrst alvs, esv objl eoontž ibi ems od aiomnps: a km est iodlš, aiodlmst elčnrs alčs? Aodlpr es ej v oucns Aaeibnnrž: ioknvz, odp ijmn ojtn odm - In okt ib eilnrt, es aaaibčllšz ej aojmr aaidgln. Ok aklv ečz omst ej Iz aeojpst elklnr adn eojlp. oolnp aciodhjlmnnv eoctvv, g ooisz v eočh es aejnz eimns eilmnz: lodp aobs ems aaedgilz obgr eoočtv. Rešitve iz prejšnje številke Vodoravno: l) jod - dol. 2) Vašek -polip. 3) car - retnan - sla, 4) porok - por - otava. 5) le - obelisk - te; 6) šola - Stana, 7) jez - ara, 8) veder - Griša, 9) če - Autonin - s. r. 10. mesar - Ana - asket. 11) rep - gnada " - naj, 12) litij - avtor, 13) Hag - top. Navpično: A) Col - čer, B) Vareš - Vesel, C) Jaro - oje - Apih, D) koš - koledar - tat. E) der - bazen - gig, F) Koper - Rtanj, G) mol - ona, H) Parts - gnada, I) Don - stari - avt. J) gol - okarina - ton. K) Ust - naš - snop. L) piata - Askar. M) ave - rej. -Kupon št. 105 za nagi acino tekmovanje Ljudskega tednika Odgovorni urednik KAVS FRANC Tuka z dovoljeniem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu ulica Mooieechl • Rokopisi se ne vračajo 16 8S9CTPO^SLS. Med vrstami Temeljni kamen za palačo OZN. Na sredi New Yorka so uredili prostor, kjer naj bi postavili ponosno, ogromno palačo sedež Organizacije združenih narodov. Ze v naprej je bilo določeno, da bo temeljni kamen za to palačo položil predsednik Zedinjenih držav: POPLAH REAKCIJE pi&e jro (C*! Dragu Juta; Ce takole po terenu govoricam prisluškuješ, glede luči, glede vode vedno več mrmranja čuješ. Kakor berem, v tem pogledu pa še slabše bo postalo, če se kmalu kaj oblakov nam ne bo nad glavo zbralo. Zdaj vrtnarji kakor žabe na nebesni svod strmijd, ker se brazde posejane vsak dan jim vse bolj sušijo. Dežna kaplja bi dandanes ljudstvu več veselja dala kakor vest, da nova vojna nikdar več ne bo nastala. Ker dežja ni od nikoder žarnica poredko sveti, kaže, da voščene sveče treba spet v obzir bo vzeti. A atomska energija, ki temo lahko odpravi, se po želji gospodarjev le z vojaško st^ntro txit'i. Se italijanska vlada je v atlantski pakt podala, a široka ljudska masa izven njega je ostala. Proti Rusiji boriti laški delavec se noče, po kostanje v ogenj gre naj sam De Gasperi, če hoče! Papež pa deli odpustke vsakomur, ki v pakt se vključi, tistega, ki zraven noče, po njegovem vrag naj muči. Tudi najmanj bistra glava zdaj bo pač lahko spoznala, da so papež in njegovi res zapadna filijala. Nekateri bi želeli tudi Trst v ta pakt dobiti, plačani so časopisi že začeli to trobiti. A Tržačan ne verjame v tega pakta blagodati in zato na vse pretege izven si želi ostati. ki odpravil bi prepire, ki bi delavstvo zaposlil, ki bi dvignil vrednost lire. Takšen pakt pa sveti oče ne bi na vsa usta hvalil, takšen pakt kot komunizem sveti oče bi razgalil. Po tržaških cestah vidiš dve čerinki vkup hoditi, dolgčas jima z lica sije, ker ne vesta kaj storiti. Gledata zdaj proti nebu, se oz re ta zdaj na kamen, zdaj očistita si nohte, ■ zdaj počešeta si pramen. Prvega pa po plačilo na direkcijo hitita, to je tudi najbolj važno, kar za mestni red storita. Ko ju gledam, ugotavljam, da brezposelnost je lepa, če te zanjp kdo plačuje. Te pozdravlja Aktualne pesmi DEKLE JE PO VODO SLO ((od vodnjaka do vodnjaka) ENA LUČKA MI GORI (pa še ta šele ob šestih) BOD’ MOJA, BOD’ MOJA, Tl BOM LESNIKOV DAL (poje Truman rimski vladi) BOG OHRANI, BOG ÒBVAHI, NAM CESARJA AVSTRIJO (bi radi spet peli v vatikanskem krogu) . TRI DOLARČKE VRŽEM, PA VSE SE Ml ODPRE (poje Marshall tistim vladam, ki so sprejele njegovo pomoč) SE TRI LETA JO BOM ČAKAL, LA, LA (poje tržaški upokojenec povišanju penzije) IN KOJ OGLASI SE JIH STO, LE-TA NAM KULTURIL NE BO Policijska ura Policaj: Gospoda, policijska ura bije! Gosta: Da, da bi vam že enkrat za- Nam bi takšen pakt Ugajal, Tvoja Pepa. STRIC SAM prodaja volivno kramo yidalt: Stric, meni dajte k ar program Voce libere (pojejo Križani Justu Košuti) KOLKOR KAPLJIC, TOLKO LET, BOG JIM DAJ NA SVET ŽIVET (pojejo ljudske mase vojnim hujskačem-ob suši) Po višjem vzorcu Truman si v družbi svojega vrtnarja ogleduje1 svoj vrt in je vidno zadovoljen nad dejstvom, da je vrt tako lepo urejen; Zdajci pa obstane in vzklikne: «Jon, kaj pa je to? Na tem drevescu je pritrjena tablica z napisom «jablana». To je vendar oreh». Jon odgovori: «To je vseeno. Na . atlantskem paktu je tudi napisano «Za mir», čeprav je v resnici -oreh». Tržačan in Rimljan Tržačan: Kuriozen je rimski parlamentarizem. Razpravljajo o atlantskem paktu, ki je bajè namenjeni vzdrževanju miril, in pri tem uprizorijo tepež, ki bi delal čast vsaki hribovski vasi. Rimljan: Popolnoma v redu, kako pa naj vemo, kaj je mir. če se prej pošteno ne stepemo? iz nekega pisma Iz nekega pisma: Draga Jera! Sporočam ti, da je moj mož dobil dobro službo. Nastavljen je kot kurir v nekem javnem uradu. Prav zadovoljni smo in dobro izhajamo. Samo zdaj, ko se bliža pomlad, me muči skrb, kaj bo z njegovo službo poleti, ko ne bodo ve{ kurili... res odbila! Duh tržaških 1 • v v sodisc Na razpravi proti skupini partizanov, ki so leta 1945 izvršili sodbo zavezniškega sodišča jugoslovanske armade In obračunali z agentom Collotijeve bande, je bil državni tožilec dr. Colloti. Izredna slučajnost? AH pa tnorda kaj podobnega kot kaže karikatura? to je tudi pravilno, ker mu kot «kučegazdi» pritiče ta visoka čast. Zdaj pa poročajo listi, da jé predsednik Truman odklonil častno nalogo, da bi on polagal ta temeljni kamen. Listi nič ne pišejo o razlogih, ki so predsednika dovedli do te odločitve. Med vrstami: Kaj je tu treba razlogov, ko je stvar jasna?! Organizacija združenih narodov je bila ustvarjena, da bo združila vse narode v službi in za ohranitev miru. Atlantski pakt, za katerega se je predsednik Truman posebno potrudil, je pa tudi namenjen vzdrževanjn mirù - vsaj tako pravijo. Dvema gospodarjema pa nihče ne more služiti; niti predsednik Truman ne. •+■ i' v Več nego polovica dijakov mora imeti domače učitelje. Tako pišejo italijanski listi. In ker ima vsaka generacija isto povprečno inteligenco, gotovo ne gre krivda za tako žalostno stanje na rovaš učencev. Krivda je torej na učiteljih in tistih, ki te učitelje imenujejo na njihova mesta. Med vrstami: Ne čudimo se temu dejstvu, če beremo tale duševni izlivek, ki ga je zapisal v «Voce libera» profesor Vittorio Furlani, pobornik dvatisočletne kulture med tržaško učečo se mladino: «Togliatti, Ncnni in Terracini ter ostali manjši Katončki drekobrbci (catoncelli stercorari) lahko izpljunejo na svet tisto malo smrdečega d .. (fetente escremento), ki ga imajo v svojih dušah . . .» (bralci naj nam oproste, ampak tako je pisano; mi samo citiramo). Seveda morajo potem dijaki jemati domače učitelje, če se hočejo kaj pametnega in koristnega naučiti. In dovoljujemo si tudi vprašanje: Ali je prav, da opravlja službo vzgojitelja človek, ki misli, da lahko s takimi izrazi vodi politično polemiko? Vsaj pri jedi... Prvi delavec: Ali si slišal, kaj piše danes Lavoratore? Drugi delavec: Vsaj pri jedi me ne spominjaj na njegove svinjarije.. Kino program KINO «ROMA*: Prodane! V glavni vlogi De Gasperf. KINO «TRST»: « J u r i š n a kulturo». Glavno vjogo igra Vidah. KINO «ATENE»: « S I e v a ». v glavni vlogi nastopa grški kralj. KINO «AMERIKA»; « E d e n z » v s e ». Glavne vloge igrajo lastn -k; tovarn Pogovor s ceste A: E, bratec, z atlantskim pak tom ni da bi se zbijalo šale* B: Seveda ne. Prokleto bo gor plačal tisti, ki se mu bo pridruži . Športne novice Najdaljši skok beleži De Gaspc^ ri, ki je skočil tako daleč, da sc je z glavo zaletel v allanski pak • Amerika je ugotovila, da J rimska vlada najboljša nogometna žoga, ki je lahko brcaš k"1* ;e hočeš, pa se niti ne zave, da J nogometna žoga. « Svetovno prvenstvo v potrpe Ijivem čakanju bo pripadlo Trs > če še nekaj časa ne pričaka g1 verneria. Oče naš 194-9 ... in ne vpelji nas v atlantski pakt, temveč reši nas vsega hu-. dega. Amen,