IZKUŠNJE MALE DRŽAVE V EVROPSKI UNIJI -PRIMER AVSTRIJE Uvod Članstvo v pAropski uniji predstavlja za Avstrijo veliko višjo stopnjo integrira-nosti kot katerokoli drugo povezovanje po drugi svetovni vojni. Kot članica KFTK jc Avstrija od šestdesetih let sodelovala zgolj v prostocarinski coni. Ukinitev uvoznih tarif na industrijske proizvodnje je pomenilo pozitivno povečanje blaginje kot rezultat povečane menjave z državami članicami EITE in hkrati zmanjše\'anje blaginje ob preusmeritvi trgovanja z članicami Evropske .skupnosti. Prostotrgovinski sporazum med državami članicami EI-TE in Evropsko skupnostjo leta 1972 je povečal prostotrgovinsko |X)dročje od sredine .seilemdcstih naprej, ko so bile ukinjene carine nied obema integracijama. Od takrat naprej je Evropska skupnost pristopala k vse bolj ambicioznim ciljem integracije - najprej k projektu notranjega trga v letu 1993 do načrtovane Evropske monetarne unije (EMU) z enotno valuto do leta 1999 in razširitve z državami Vzhodne Evrope. Članstvo v Evropski uniji ne pomeni zgolj vključevanje v trg brez meja s skupnimi pravili konkuriranja, ampak tudi .sodelovanje v nizu enotnih ali usklajenih |X)dročjih (CAP, skupna trgovinska politika, regionalna politika, konkurenčna |X)litika itd ). Ob takem razvoju integracije znotraj EU, je EFTA stagnirala zgolj pri prosti trgovini znotraj dogovorjenega območja. Z;ito ni čudno, da je večina njenih članic želela postati članica Evropske unije. Po četrtem povečevanju EU. ki je zjijelo priključitev Avstrije, Finske in Švedske leta 1995, se je ERA skrčila na samo štiri članice, odatki. .se ugotovi, da je teorija v .svojih z;iključkih bistveno bolj razdelana kot realno stanje. Ali ima majhna država več koristi kot negativnih posledic, je podvprašanje bolj splošnega vprašanja o |X)sledicah člaastv:! v EU. Odgovor je odvi.sen tudi od tega. ali upoSte\'amo samo ekonomske učinke ali tudi politični vpliv znotraj institucij Evropske unije. V članku se analizira pričakovane učinke integracije glede na teorijo integracije ter glede na ex-ante simulacije, narejene za Avstrijo. V nadaljevanju bodo pričakovanja primerjana z dejanskimi rezultati. Pokaže se, da direktnih in kratkoročnih učinkov ni lahko zaslediti. To nam hiliko pojasni, zakaj .se je javno mnenje od zelo |xizitivnega pred vključevanjem v Skupnost spremenilo v veliko • Dr l-rllz Hrcils. KaziskovabU liiilliiil za eiro/isic zaileivfirl Ijbdiiomskl/akiilieli na Diimijii razočaranje po priključitvi zaradi "nevidnih" učinkov članstva. Članstvo v Evropski uniji jc izziv iz več vidikov: pravnega, institucionalnega, političnega in se\'eda, ekonomskega. Nove članice se morajo soočiti z nizom dramatičnih sprememb glede posameznih politik (npr skupne kmetijske politike (CAP), skupne trgovinske politike, regionalne politike, konkurenčne politike itd.). Z nekaj pripombami, vezanimi na prihodnje izzive (EMU, povečanje Unije) za članice EU, se zaključuje ta članek. Pričakovanja od članstva Bela knjiga iz leta 1985, s katero je Evropska skupnost najavila vzpostavitev notranjega trga do leta 1993, je bila izziv za politike, pravnike in ekonomiste. Pozicijo države v odnosu tlo Evropske skupnosti je N-eljalo [X)novno preučiti. Pravne študije (npr Hinnmcr-Schvveitzer 1987) so ocenjevale možnosti participacije ne\'tralne države v Evropski skupnosti. Politiki so z;ihtevali, da ekonomisti preučijo različne scenarije, od bilateralnega dogovora (po vzorcu Švice), sodelovanja v Evropskem gospodarskem prostoru (EEA) do polnopravnega članstva v EU. Prva ekonomska Študija (Breu.ss-Stankovsky 1988) je že pokazala, da je članstvo v Evropski uniji ekonomsko boljše kot ostati izven integracije. Vrsta simu-lacijskih študij, ki so uporabile W1FO makro-model Brcuss-Schelxrck (1989: nečlanstvo vs.članstvo; 1991: dodatni EEA scenarij) in Breuss-Kratena- Scheljcck (1994: skupni in sektorski učinki EU članstva) so kvantificirali učinke sodelovanja na notranjem trgu, kot jih predvideva teorija. Daige študije so ocenjevale avstrijsko članstvo s jx>mc>čjo input-output analiz (Richter 1993), z relativno preprosto dedukcijo .statičnih skupnih učinkov (Flam 1995) ali z teoretično zelo ambicioznimi in sofLsticiranimi simulacijami s pomočjo dinamičnega multi-sektorskega modela splošnega ravnotežja (CGE model) s strani Keuschnigg- Kohlerja (1996). Čeprav se makro model in mikro (CGE) model razlikujeta tako v svojih teoretičnih izhodiščih kot vključevanju učinkov integracije, obe vrsti analiz kažeta na pozitivne integracij.ske učinke po včlanitvi v Evropsko unijo. Medtem ko simulacije makro modela poudarjajo kratkoročne in srednjeročne učinke, pa rezultati CGE modela kažejo na dolgoročno uravnotežen rezultat članstva v Evropski uniji. V makro modelu je kratkoročno neravnotežje na trgu delovne sile (fenomen nez;i-poslenosti) eksplicitno vključeno, medtem ko CGE model predpostavlja polno zaposlenost tako na kratki kot dolgi rok. Učinki integracije kot posledice vzposiavit\'e skupnega trga v Evropski uniji 12 članic v letu 15)93 so na Avstrijo vplivali v več fazah. Najprej kot na zunanjo (EFI A članica; EEA članica) državo in potem končno kot na članico Unije. N;islednji ekonomski integracijski učinki, povzeti iz ekonomske teorije so bili uresničeni v modelnih simulacijah za Avstrijo: 1. vzpostavitev notranjega trga v Evropski uniji leta 1993 je že imelo pozitiven učinek tudi n;i zunanje države (EFTA države) preko običajnih "•spil-over" učinkov povečanega izvozneg;i povpraševanja zaradi vpliva notranjeg;i trg;i na gospodarsko rast v državah Evropske unije, predvidenega v '•Cccchinije\'em'' poročilu (Catinat et al. 1988). Te pasivne učinke je zajela inakromodelska simulacija Breussa in Schebecka (1989, 1991) z:i Avstrijo. TakojSni pozitivni učinek na avstrij.ski družbeni proizvod je bil z;t leto 199.3 ocenjen na 0.3% točke, srednjeročni učinek notranjega trga pa naj bi prispeval h kumulativnemu dvigu družbenega pniizvocla do leta 2000 v višini 1,7% točke (Breuss 1996a, Tabela 9a). Poleg doluxlkovnega vpliva naj bi Avstrija, ob vztrajanju na vezavi .svoje valute na DEM, intela kori.sti tudi zaradi zniž.:mja cen v Evropski uniji. To naj bi privedlo preko znižanja uvoznih cen k znižanju cen na drobno za kumulativni 2% točki do leta 2000. 2. Sodelovanje v F.vro[)skem gospodarskem prostoru (EEA) kot članici EFTE z letom 1994, je v simulaciji dalo dodatni integracij.ski učinek, saj naj bi se pravni okvir Evropskega gospodarskega prostora (dve tretjini "acquis communautaire" prava Evropske skupnosti že prene-senega v nacionalno zakonodajo) uskladil s pravnim okvirom notranjega trga .še poselsej na področju harmonizacije konkurenčne zakonodaje. Ta dodatni EEA učinek je sicer zelo skromen (s pričetkom 1994 0,1%, 0,2% na dodatni re-alni tlnižbeni proizvod do leta 2000; Breu.s.s-Schebeck 1991; Breuss 1996a, Tabela 9;i). Vendar vzpostavitev EEA notnmjega trg;i pomeni tudi večjo konkurenco, kar naj bi prine,slo znižanje cen na drobno s kumulativnim indeksom 1,7% točke do leta 2000. 3. članstvo v Evropski uniji je dalo dejanske integracijske učinke. Sodelovanje v carinski uniji Evropske unije pomeni znižanje uvoznih carinskih stopenj v Avstriji s cca 10,5% na 5,7% zunanje skupne carinske stopnje EU. Ukinite\' mejnih kontrol naj bi znižalo dodatne trgovinske stroške. Več konkurence na področju javnih naročil (znižanje proračunskih izdatkcA' za javne nabave), liberalizacija finančnih trgov (in s tem znižanje stroškov zunanjega financiranja in nižje obrestne mere) ter splošno povečanje konkurence na v.seh trgih blaga in storitev naj bi imeli |X>zitivni učinek na potrošnika. Ti z;idnji učinki se pogosto omenj;ijo kot "supply-side" učinki • učinki na strani ponudbe. Vzpo.stavitev trga brez meja z uskhijenimi pravili konkurence, naj bi znižalo možnost cenovne di.skriminacije s strani posameznih dr?.av. Po teoriji monopolistične konkurence, ki sta jo uvedla Dixit-Stiglitz (1977), je kombinacija različnih produktivnosti in ekonomij ob.sega odigrala ključno vlogo pri oblikovanju značilnosti notranjega trga. V .skladu z deli Stiiitha in Venablesa (1988) sta Keuschnigg in Kohler (1996) vgradila v svoj dinamični CGE model te sodobne teoretične značilnosti (različnost produktov, ekonomije obsega). Breus,s- Kratena- Schelxick (1994) so zajeli ekonomije ob.sega preko pro-duktivnostnega .šoka za delo in kapital in več konkurence na splošno kot eksogeno zniž:mje splošne ravni cen. Ko se je Avstrija enkrat odločila za članst\o v Evropski uniji, je jxjstala privlačnejš;i z;i tuj kapital. Ta učinek .se lahko razlaga kot dinamični vidik integracije v Evropsko unijo (upoštevan pri Breuss- Kratena-Schebeck 1994). Članstvo v Evropski uniji pa nima samo pozitivnih učinkov Poleg prilagajanja skupni trgovin,ski politiki, ntora nova članica sodelovati tudi pri .skupni kmetijski politiki (CAP). Za Avstrijo je to pomenilo znižanje nivni cen za kmetijske proizvode (kar je dobrodošlo za potrošnike) s posledicami z-i ustrezno znižanje dohodka in blagostanja (negativni proiz\ajalčev višek) kmetov (kar naj bi se komjxjnziralo delno s transferji iz EU in delno z avstrij.skimi notranjimi transferji). Dodatno Avstrija, kot ena izmed bogatejših držav v EU, izgublja dohodek zaradi svojih neto transferjev v proračim Unije. Poleg pričakovanih teoretičnih učinkov je bilo potrebno v simulacijske modele vgraditi tudi obe pričakovani spremembi (vpliv na kmetijski sektor) ter proračunski vpliv (v makro-model Breus.s- Kratena-Scbebeck W'l; v izračun blagostanja Flam-a (1995) ter v CGE model Keuschnigga in Kohlerja 1996). V simulaciji Breuss- Kratena- Schebeck (1994; Breuss lS>96a. Tabela 93) so dodatni učinki integracije v EU predstavljali povečanje družbenega proizvoda za 0,8% v letu 1995, do leta 2000 pa kumulativno 2,8%. Keuschnigg in Kohler (1996) sta v svoji simulaciji ugotovila dolgoročni učinek na družbeni proizvod v višini 1,9% ( in vpliv na povečanje blagostanja za 1,2%). Flam (1995) je izračunal zelo majhen skupni neto pozitivni dolgoročni učinek za Avstrijo v višini 0,08% družbenega proizvoda (primerjano z 0,86 za Finsko ter 0,22% za Švedsko). Po makro-moclelskih simulacijah, naj bi se nivo drobnoprodajnih cen zniž-il na kratki rok s prilagoditvijo na CAP režim in, kot p>osledica večje konkurence, naj bi se splošni nivo indeksa cen na drobno znižal za 1,8%, kar naj bi pomenilo znižanje cen za 3.3% v letu 2000 (Breuss- Kratena- Schebeck 1994; Breuss 1996, Tabela 9a). Keuschnigg in Kohler (1996) sta izračunala dolgoročno znižanje cen za samo 1,2%. suka 1: Simtilirani učinki integracije za Avstrijo Realni dnižbeni proizvod 1990 L3.4 1.1.3 2.3 * 1.8» \o.7 Va2 0,2 y ' 1993 1994 1995 2.5 1.S 2.S '2.5 (l«)uuki — • — btei in»gi«ci)e tEFTA • EEA • Elfl bm eunim v EU Rtalni razpoložljivi dohodek 1990 1991 Inflacija cen na drobno •«.8 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1991 1999 2000 Zaposlovanj* 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 199t 1999 2000 —^^^ da^aula — • — brei mt»9HPJ« CETTA • EEA • EU) - bt«ieUiaiv»TEU Stopnja ntzapotlenoiii 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 Produktivnost dala 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 Sploina driavna finanina bilanca (deficit) 1991 1992 1993 1994 1995 1998 1997 199S 1999 2000 • deiuula — . — ta« unefltaelj» (ETTA • EEA • EU) - bt« «uatv» v EU Bilanca tekoiega raiuna 1990 1991 1992 199J 1994 1995 199« 1997 199S 1999 2000 -i,e -1,9 '^Ta**» ^ -2 -2.2 199« 1997 199S Ce se seSteje pasivne integracijske učinke kot EFTA članice (1993) in učinke aktivnega sodelovanja najprej v EEA (1994) in potem v EU (po 1995), se za Avstrijo ugotavljajo potlobni integracijski učinki kot jih je v primeru EU-12 simulirala Evropska komisija v Cecchini poročilu (glej Catinat et al 1988). Cecchini poročilo je ocenjevalo, da bo notranji trg prispevil k povečanju realnega družbenega proizvoda za 4,5% po šestih letih. Glede na .seštevek vseh učinkov integracije od leta 1993. tiaj bi Avstrija dosegla 4,7% povečanje do leta 2000 (Breuss 1996a, Tabela 9a). Podobno naj bi se nivo cen v EU znižal za 6,2% in za 7% v Avstriji. Pričakovani celotni učinki za Avstrijo, izračunani s pomočjo makro modelov simulacije (Breuss-Schebeck 1989 1991; Breuss- Kratena- Schebeck 1994; sešteto skupno v Breu-ss 1996a, Tabela 9a) so soočeni z dejanskimi rezultati in prognozami do leta 2000 v Sliki 1. Največji vpliv je opaziti po letu 1995 po včlanitvi v EU. Cene naj bi se znižale zaradi zniž:mja cen kmetijskih proizvodov. Prilagoditev novim izzivom konkurence s strani notranjega trga se je odrazila v produktivnostnem šoku že 1994, ko je Avstrija sodelovala v Enotnem gospodarskem prostoru. Ta učinek je privedel do kratkoročnega znižanja (zvišanja) v z-nposlenosti (brezposelnosti). Neto prispevki v EU proračim in kompenzacije kmetonj za izgubljeni dohodek, so povečali javni deficit za 1,3% družbenega proizvoda. Konsolidacija proračuna je ublažila ta učinek v naslednjih letih. Položaj bilance tekočega računa se je poslabšal po eni strani pa zaradi neto transferjev v EU, po drugi strani zaratli povečanega vstopa konkurentov iz EU na avstrijski trg. Realnost življenja male države v Evropski uniji Politična in ekonomska moč v EU Evropska unija (od leta 1995 - EU 15) sestoji iz štirih velikih držav gletle na delež prebivalcev v celotni EU (Francija, Italija, Nemčija in Velika Britanije), ene srednje velike (Španija) in desetih malih držav. Od štirih velikih je združena Nemčija daleč največja z 22% celotnega prebivalstva EU. Druge tri velike države imajo tleleže okrog 15-16% (Tabela 1). Španija ima 10% EU prebivalcev. Male države so utieležene različno: oti 0,1% (Luksemburg) do 4,1% (Nizozemska). Podobna razmerja lahko ugotovimo tudi pri razvrščanju |X) deležu ab.solutnega tlnižiienega proizvcxla. Tabela UpoHtičtia in gospodarska moč v et-ropski nniji Sedeži v Gla.s<)vi v Gla-sovi v Prebivalstvo Družbeni komisiji svetu l-vropskcm bruto parlamentu proizvod ixHc;.v% IXIcJv% Uelgija 1 5 5,7 25 4,0 10,1 2,7 196,0 3.0 Dan.ska 1 3 3,4 16 2,6 5.2 1.4 104,4 1.6 Nemčija 2 10 11.5 99 15,8 81,5 21,9 1556,8 24.2 Grčija 1 5 5,7 25 4.0 10,4 2,8 118,4 1,8 Španija 2 8 9,2 64 10,2 39.2 10,6 518,8 8.1 Francija 2 10 11,5 87 13,9 58,0 15.6 1076,5 16,7 Irska 1 3 3,4 15 2,4 3.6 1,0 57,4 0,9 Italija 2 10 11.5 87 13.9 57,3 15.4 »036,8 16,1 I.uk.scmburg 1 2 2,3 6 1.0 0,4 0.1 11,9 0,2 Nizozemska 1 5 5.7 31 5,0 15,4 4.1 284,3 4,4 Av.Mriia I 4 4,6 21 3,4 8.0 2.2 155.5 2,4 PortugaLska 1 5 5.7 25 4.0 9,9 2,7 115,2 1.8 Finska I 3 3.4 16 2,6 5,1 1,4 8^1,5 1.3 Svrtlska 1 4 4.6 22 3.5 8.8 2,4 153.5 2.4 Velika IJritanija 2 10 11.5 «7 13.9 58.5 15,8 971,7 15.1 I-U-15 20 87 100,0 626 100,0 371.4 100,0 6441,7 100,0 Formalno so male države zastopane z več glasovi kot bi bilo pro|X)rcionalno glede na njihovo velikost. Avstrija ima le 2,2% celotnega prebivalstva EU, vendar je Ziistopana v Svetu s 4,6% glasov in v Evropskem parlamentu s 3,4% sedeži. Nemčija z desetkrat večjo populacijo otI avstrijske, je zastopana v Svetu z 11,5% od v.seh gla-sov in v Evropskem parlamentu z 15,8%. To demokratično otistopanje je mnogo večje v Svetu kot v Parlamentu. Z ozirom na povečevanje Unije, z vključe\'anjem držav Vzlnxlne Evrope, je medvladna konferenca (IGC) pristopila k sprentinjanju teh iastitucij. Od tlesetih vzJitxlnih in srednje evropskih drž;iv so vse majhne, z izje- mo Poljske in Romunije. Taka siniacija bi lahko ovirala proces odločanja v Svetu. V vsaki zadevi, kjer se zahteva večinsko glasovanje, bi lahko skupina malih držav blokirala odločitev. Medvladna konferenca, rezultati katere bodo objavljeni v novi Amsterdamski pogotibi, je odločitev o institucionalnih spremembah odložila do vstopa prvih vzhodno-evropskih drž.:iv (Griller et al. 1997,10). Večina (devet) članic EU so bogate države z nadpovprečnimi stopnjanti dohodka (merjeno z družbenim proizvodom na prebivalca, prilagojenim s kupno močjo; glej Tabelo 2). NajrevnejSe države, tako imenovane kohezijske države, so Grčija, Portugalska, Ir.ska in Španija. Finska in Velika Britanija sta rahlo nad povprečjem. Med velikostjo države in njenim bogastvom ni nobene sistematske korelacije. Luksemburg je hkrati najmanjša in najbogatejša članica EU. Nemčija, največja meti članicami, je po združitvi zgubila svojo prejšnjo pozicijo glede na dohodek, a je še vedno ena izmed bogatejših članic. Leta 19SX) je bila Nemčija druga najbogatejša država v Uniji, leta 1995 pa je za.sedla peto mesto. V času svojih prvih treh povečanj je Evropska unija, z izjemo Danske in Velike Britanije, včlanje-vala revnejše države (Irska v 1973, Grčija v 1981, Portugalska in Španija 1986). Le četrto povečanje je obogatilo Unijo, zaradi treh bogatih držav, ki so se včlanile. Medtem ko sta Finska in .Švedska zgubili svoj |x)ložaj zaradi dramatične recesije po odpiranju Vzhodne Evrope v letu 1989 (njihov položaj je zdrsnil s petega in tretjega mesta v 1990 na 11 in 10 do leta 1995), je Avstrija zadržiila četrto mesto v Uniji. Tabda 2: Prütpevki v proračun EU 1995 Neto prispevek Družbeni bruto prt)i/.vx)d na prebivalca .Skupno i:CU na %od kupna KU-15 mio KCU prcbiv. Rank DP Rank moč KCU -100 R;ink »clgija 311.2 30.6 (8) 0,15 (8) 19340 112,1 (3) Danska -305.7 -58,6 (H) -0,23 (11) 19960 115.6 (2) Nemčija 13431,0 164,6 (1) 0.73 (1) 19070 110,5 (5) Grčija -3488,9 -333,0 (14) -3,99 (14) 11320 65,6 (15) .Španija -7218,1 -184,0 (12) -1,69 (12) 13230 76,7 (13) Francija 1727,2 29,6 (9) 0,15 (9) 18520 107,3 (6) Irska -1886,9 -526.8 (15) -3.84 (15) 16020 92,8 (12) Italija 614,1 10,7 (10) 0,07 (10) 17770 103,0 (8) l.uk.semburg 44,8 110,6 (4) 0.34 (6) 29140 168.8 (1) Nizozcmsk;! 2004,7 129,7 (2) 0.66 (2) 18390 106.5 (7) Avstrija 905,1 112,9 (3) 0,51 (5) 19320 111.9 (4) l"ortugal.ska •2381,1 -241,8 (13) -3.09 (13) 11620 67,3 (14) Fin.ska 164.6 32,3 (7) 0,17 (7) 16550 95,9 (10) i;\x-dska 937.3 105,5 (5) 0.53 (4) 17390 100,8 (9) Velika Hritanij;! 4720.2 80,7 (6) 0.56 (3) 16580 96.1 (11) Viri: Court of Auditors Report 1995, November 12. 1996; Kuro.stat Evropska unija je solidarnostna zveza, kar pomeni, da morajo bogatejše države pomagati revnejšim doseCi p' -CCP) Evropske unije, kar je Se posebno pometnbno na področju carin. Sodelovanje na notranjem trgu je imelo tudi velike posledice za zunanjetrgovinsko statistiko. .Medtem ko se je pred članstvom v EU uvoz in izvoz beležil ob prestopu meje, je ukin)te\' mejnih kontrol |X)menila prenos tega dela s specializiranih ljudi drž-ivne uprave nazaj v podjetja. Podjetja morajo zdaj lx:ležiti intra-evropsko menjavo v tako imenovano INTRA-stat statistiko, medtem ko se prava zunanjetrgovinska menjava Se vedno registrira na meji v tako imenovano EXTRA-stat trgovinsko statistiko. Ta prehod je ponjeni! veliko zamujanje pri objavi potlatkov o zunanji trgovini v Avstriji, kar je povzročilo zamudo tudi pri izračunih nacionalne stati.stike (National Account Statistics), posebno pomembne zaraili ix>datkov o družbenem proizvodu. Poleg tega je potrebno biti previden v primerjanju podatkov iz prejšnjih zunanjetrgovinskih statistik in sedanje, zaradi spremembe v metodologiji zajemanja podatkov. V primerjavi s teorijo, kjer se poskuša izolirati posamezne učinke integracije, v realnosti vplivajo na dejanske gospodarske rezultate zelo različni dejavniki. V obdobju vz|X3smvljanja notranjega trga v Evropski imiji je prišlo do enkratnega zgodovinskega dogodka, razpaila komunizma in s tem povezanim odpiranjem Vzliodne Evrope. Prav tako se v modelih simulacij običajno predpostavlja nespremenjene valutne tečaje: v olxlobju vključevanja Avstrije v Evropsko unijo je evropski monetarni sistem (EMS) prišel p«jd velik priti.sk, ki je rezuliiral v devalvaciji številnih valut, vključenih v EMS, še posebej valut južnih držav članic. Tudi ti učinki so vplivali tako na evropske kot tudi na avstrijske zunanjetrgovinske vzorce. Slika 2: Regionalna struktura avstrijske ziinanjetrgoi/inske menjave Amerika Azija Oceanija Afrika Vzhodna l-vn)pa Uvoz Amerika Azija Oceanija Afrika Vzhodna K%'n)pa Trsovinska bilanca Amerika A/ija Occanija Afrika V/hodna livrt)pa Zaenkrat avstrijsko članstvo v Evropski uniji ni privedlo do pomembnejšega premika zunanjetrgovinske menjave v smeri EU. Upoštevajoč že navedene statistične probleme, povezane z vključevanjem v notranji trg, pridemo do naslednjih zaključkov: medtem ko sc izvozni deleži praktično niso spremenili glede na leto 1993 (v letu 1995 je 66% vsega izvoz^-i šlo na trg EU-H; v letu 1996 pa 64%), so se uvozni deleži povečali na 72% v letu 1995 in 71%v letu 1996. Ta ;isimetrija je bila v večji nicri odraz devalvacije avstrijske v~alute glede na glavne valute EU (še |x)selxrj glede na liro in na funt) kot pa integracije (višja stopnja uvozne jx;netracije zaradi prostega dostopa do avstrijskega trga). Rezultat takih gibanj je poslabšanje trgovinske bilance v menjavi z EU po letu 1993. Čc se ozremo v bližnjo zgodovino, najdemo podobne deleže na uvozni strani tudi leta 1990 (71%). Na izvozni strani je bil vrh dosežen že leta 1992 z 68%. Zaradi povečane re-integracije po zgodnjih sedcmom v EU (Slika .3). V letu 1996 so se po^čale dejavnosti avstrijskih podjetij v tujini, hkrati pa je Avstrija postala privlačna lokacija za proizvodnjo-in izvajanje storitev in je tako pritegnila nove neposredne tuje naložbe. Sodeč po številkah avstrijske nacionalne banke se je obseg tujih neposrednih naložb |X)mcmbno povečal v zadnjih dveh letih. V letu 1996 so avstrijska podjetja investirala 130 mlrd ATS v državah EU, medtem ko so podjetja iz drugili držav EU vložila v Avstrijo 200 mlrd. Delež naložb v EU v celotnih naložbah navzven (outward FDI) je dosegel 45,4%, delež EU naložb v celotnih nc|xjsrednih tujih naložbah v Avstrijo pa 70,5%. Medtem ko je ob.seg naložb v smeri EU stagniral, sc privlačnost Avstrije kol lokacije odraža v pwinembnem povečanju delež;i EU podjetij v celotnih investicijah s 60% v letu 1994 na 70,5% v letu 1996. S/ika 3a: Avstrijske tuje neposredne naložbe Naposradn« naložb« v tujino 80 70 60 HK » 50 Î 40 & > 30 1 20 1 10 0 •10 •20 iiiiiilliiii KU ■ KKTA □ Centralno in Vzhodno Kvropskc države □ Severna Amerika mIoATS 2S000 , Nepotredn« naloib« v tu]lno • odilvl (Kllivi % ocl DDI' 1.0 *BOP 1.2 1111111111 SHka 3b: Neposredne tuje naložbe v Amtriji Neposredne tuje naloib« 200 ^ 150 100 50 O -SO -100 Ui-U LLliL uu I I i I I I I i I I i KFTA D Centralno in V/he • prilivi H prilivi — % od »DP XBOP Cenovni učinek in učinek blagostanja Zaradi vzpostavitve štiriii svoljod (svoboda gibanja kapitala, blaga, oseb in storitev) ter skupnih pravil konkurence (usklajen zakon o konkurenci in kontroli združevanja) naj bi sodelovanje na notranjem trgu vodilo k zniževanju cen blaga in storitev. To naj bi bilo točno tako za "stare" članice kol za novinke. Nove članice čaka lutli članstvo v Skupni kmetijski politiki, kar v primeru Avstrije pomeni, da se morajo cene kmetijskih izdelkov spustiti na nižjo stopnjo Evropske unije. Če .se pogleda novejša gibanja inflacije, se laliko opazi učinek hitrega znižanja cen kmetijskih proizvodov po vključitvi v Evropsko unijo. Bolj težko je zaslediti splošno znižanje cen zaradi povečane stopnje konkurence, celo na kratki rok (Slika 4). Seveda je vedno težko odkrili ex-post različne razloge za inflacijo, inter alia, večjo siopnjo konkurence. Avstrijski indeks cen na drobno se ni znižal tako kot se je v drugih dveh državah novinkah v EU - Švedski in Finski, čeprav se je pomembno znižal v letu 1997, je cenovna inflacija v večji meri posledica sledenja Nemčiji, kar pa je neposredna posledica valutne politike, ki jo Avstrija izvaja od leta 1981. Fiksna vezava šilinga na marko logično votli k takim posledicam. Slika 4: Stopnje inflacije v Evropi Cene na drobno v Avstriji 1992 1MJ imelo .«c/.on.«lta(!0 t«»4 t«»s tirana In pljafa dotna I9M indu. i7xlt.-lki 1W — .dno v Evropi I9M --- Švedska V ni:ikro modelu simulacije (Breuss, Kratena, Schebeck 1994) sc je napovedovalo takojšnje znižanje cen na drobno v višini 1,8% za leto 1995 ter dodatno znižanje za 0,5% za leto 1996. V nadaljnjih letih naj bi se cene znižev:ile 7sx 1/4% letno. Dejansko je bilo najbolj očitno in dramatično znižanje cen prehrambenih izdelkov in pijače (-.3% v z.:idnji četrtini leta 1995). Od takrat cene v tej kategoriji stagnirajo. Čeprav je prišlo tudi do pomembnega znižanja cen industrijskih izdelkov, to ni bilo tako opazno kot so bile cene hrane. Makro modelske simulacije napovedujejo, da se po z;ičetnem cenovnem šoku trend zniževanja cen izgubi. Seveda se postavi vprašanje ali se bodo morda močni koiikurenčni pritiski na drugih področjih (storitve, proizvodnja) čutili šele srednje- in tlolgoročno. Glede na gibanje potrošniških cen v Nemčiji v določenih segmentih (cene prehrambenih proizvodov, cene industrijskih izdelkov) ob uvedbi notranjega trga, analize predvidevajo, da naj bi bili cenovni učinki v Avstriji po vstopu v EU v razponu od 1/2 do 3/4 odstotne točke v letu 1995 in 1/2% v letu 1996 (glej Poland 1996). Vendar lahko ta izračun podcenjuje dejan.ski učinek notranjega trga, ker izključuje učinke v Nemčiji. Indikator povečanega pritiska konkurence po vstopu v notranji trg je tudi nenavadno veliko število stečajev. Močno je naraslo število stečajev v letu 1995, na 2557 primerov (kar 43% povečanje glede na leto poprej). Tudi v letu 1996 je bilo ix)večanje precejšne (še za 28%, na 3270). V prvi polovici 1997 .se je ta trend nekaj umiril. Prav tako je v Avstriji opaziti splošni EU trend k povečanemu številu ma-nagerjev tako v proizvodnji kot v storit\'enem sektorju (trgovina, bančništvo, zavarovanje). Zaradi proračimskih pritiskov, a tudi splošne tendence liberalizacije na notranjem trgu EU, se je sprožil postojjek privatizacije številnih državnili podjetij (jeklarska industrija od leta 1987, banke, del državnih železnic in telekomunikacij v zadnjem času ter energetski sektor v letu 1998). Več konkurence na trgih blaga in storitev s posledico pritiska na nivo cen, je najpomembnejši ekonomski učinek sodelovanja v EU. Zniž;inje cen vodi k ceteris paribus k povečanju realnega razpoložljivega dohodka, oziroma z teoretičnim besednjakom, povečanju potrošniškega blagostanja. V makro modelu simulacij na drobno (Breuss, Kratena, Schebeck 1994) naj bi ta učinek generiral kumulativni 2,5% povečanje realnega razpoložljivega dohcxika. Najmočnejši naj bi bil vpliv na kratek rok zaradi prilagoditve cen prehramlx:nih proizvodov nižjemu CAP nivoju v EU. Keuschnigg in Kohler (1996) sta izračunala dolgoročni učinek povečanja blagostanja v višini 1,2% družbenega proizvoda (GDP). Flam (1995) ocenjuje statični dolgoročni učinek potrošniškega viška zaradi redukcije cen kmetijskih proizvodov na 0,4% družlx;nega proizvoda. To dohodkovno povečanje pa je po njegovili kalkulacijah izničeno zaradi enakega (ekvivalentnega) znižanja proizva-jalčevili viškov kmetov. Učinek na dohodek in rast Glede na takratna pričakovanja lahko danes rečemo, da so kratkoročni |xjzitivni vplivi notranjega trga na rast bili precenjeni. Po eni strani, ex-post ocenjevanje s strani evropske komisije (EC 1996a) potrjuje, da je uvedba notranjega trga prispevala k rasti družbenega proizvoda, kot pričakovano v Ceccinijevem poročilu (Catinat ct al 1988). Po cirugi strani pa se danes soočamo v Evropski imiji s počasnim gos|x>darskim razvojem in visoko nezaposlenostjo. Od kje naj bi pri.šel veliki impulz za rast? Predv.sem od uresničitve "štirih svolxxl", še posebno od liberalizacije finančnih trgov. Najpomembnejši stimulans rasti naj bi prišel od tako imenovanih učinkov na strani ponudlK- (supply-side effects), |X)d katerimi .se predpostavlja več konkurence (in nižje cene) in boljše izkoriščanje ekonomij obsega (znižanje stroškov po enoti in dvig produktivnosti). Notninji trg je tako preusmeril prej tako modni trend |X)d geslom "majhno je lepo". Samo velika jxjdjetja lahko preživijo tako ostro konkurenco znotraj notranjega, obenem pa še dodatno močno globalno konkurenco. Vendar manija zxiruzevanja ni evropska inovacija, ampak je prišla iz Zdr\iženih držav v zgodnjih osemdesetih letih. Povečane združevalne dejavnosti imajo vrsto makro-ekonomskih posledic: ena je več investicij, posebno ne|K)srcdnih tujih naložb preko meja, druga, ki je rezultat učinkov sinergije, pa je dvig produktivnosti z zniževanjem števila zaposlenih. Taki učinki so bili pričakovani v makro-ekonomskem modelu simulacije v EU (Catinat et al 1988) in v modelih za Avstrijo (Breuss-Schebeck 1989, 1991; Breu.s-Kratena-Schebcck 1994). Pričakovan je bil dvig produktivnosti na kratki rok. Drugi vir rasti za Avstrijo n;ij bi bila večja privlačnost za tuje investitorje. Več tujih neposrednih naložb naj bi vtjdilo k višji stopnji nisti družbenega proizvoda. Čeprav so makro-modelske simulacije poskušale zajeti vse možne učinke notranjega trga, se zdi, da je čas na strani kratkoročnih učinko\'. Medtem ko so skupni učinki na rast pri makro in mikro (CGE) simuhicij podobne wlikosti, zadnji na|x>vcdujcjo učinke rasti samo na zelo dolgi rok, makro modeli pa kažejo na glavne impulze v zelo kratkem roku (glej Sliko 1). Dejan.sko se zdi, da so bili takojšnji negativni vplivi članstva v EU (neto transferji v EU proračun, stroSki pri-higajanja |K3djetij ob povečanem Ste\'ilu .stečajev, pritiski na trg dela) več kot kompenzirani preko povečaneg;! blagostanja ziiradi cenejšega uvoza in nižjih cen hrane. Očitiuj sc funkcioniranje notranjega trga odrazi šele na srednji oziroma verjetneje na dolgi rok v povečanem potencialu ra.sti. Poleg tega so sc s podpisom Maastrichtske pogodbe članice EU zavezale k kon-vergcnčnim kriterijem, vključno s čhmstvom v Ekonomski in monetarni uniji (E.MU). Za večino članic- tudi Avstrijo- je to pomenilo zmanjševanje proračunskega deficita na predvklene i% družbenega proizvoda. Ta simultana naloga konsolidacije proračunov v Evropi je vodila k zmanj.ševanju domačega |50vprašcv;inj;i in tako posledično do nižje realne rasti družbenega proizvoda. Ce sc ozremo nazjj. lahko ocenimo, d;i so štiri povečanja Evropske unije imela zelo skromen oziroma zanemarljiv vpliv n;i gosjxxlarsko rast v EU kot celoti (glej Sliko 5). Najprej si oglejmo vpliv na rast EU agregatov po različnih faznih raz-širit^. Potem pa si oglejmo učinke rasti znotraj pos;imeznih novih članic v EU. Po prx-em povečanju, ki je vključev.ilo Dansko, lr.sko in Veliko Britanijo let;i 1973, je bil pris|x.-\-ek k stopnji rasti EU močno negativen na kratki rok (razlika v povprečni stopnji rasti med EC-6 in tisto za EC -9 je bila -0.26% v obdobju med letom 1973 in 1980). Zaradi pospc.šcne rasti Irske v z;idnjih nekaj letih, ne nazadnje tudi z;iradi N-elikih transferjev iz proračuna Evropske unije, je bil dolgoročni učinek prve širitve EU približno nevtralen. Drugo povečanje, z včlanitvijo Grčije leta 1981, je bilo nevtralno tako na kratki kot dolgi rok. R;izloga za to sta predv.sem dva: Grčija je mala država, obenem pa je povprečni realni družbeni proizvod v Grčiji poti povprečjem Evropske unije v v.sem olxlobju grSkega članstva. Slika 5: Učinki na rast ob povečevanju EV Pov*£uilt (♦) I« nninitanj« (■) povpf^n« Mm ttooni« mtl rMintg« BDP v % 1973/98: razlika i:u/15-i:U/6 Vsola iSlirih povcian| 1995: Cctrio povcCanjc 1986: ircijc (lovvianjc 1981: (iruRo po\x.'Canic 1973: pr\T) pcnt^Canjc -0,3 -0,25 -0,2 -0,15 -0.1 -0.08 ■ kratkoročno ■ dolgoročno 1. povečanje: Danska. Irska. Velika Hritanija 2. povečanje: Grčija 3. povečanje. 1'ortugalska, Španija 4. povečanje: Avstrija. Kin.ska, Švedska Tretje povečanje, ki je obsegalo Portugalsko in Španijo v letu 1986, je privedlo do povprečnega letnega povečanja stopnje rasti realnega družbenega proiz\'oda v EU-12 v primerjavi s povprečno stopnjo v EU-10 za 0,04% na kratki rok in 0,05% na dolgi rok. Učinki rasti podobno skromne velikosti so pričakovani tudi ob četrtem povečanju EU z vstopom Avstrije, Finske in švedske. Na splošno lahko ugotavljamo, da so razširitve Evropske unije pomenile skromno povečanje ali pa zgolj nevtralni učinek rasti od leta 1973 naprej. Ta presenetljiv rezultat vključuje samo eno nizširitev po uvedbi notranjega trga. Lahko bi se trdilo, da so predhodne razširitve samo (x)večale carinsko unijo EU, medtem ko je zadnja |X5večala notranji trg. Kljub temu ta rezultat, kakor koli je k preliminaren, potrjuje redke rezultate rasti oziroma dinamičen učinek Evropske integracije. Ena zadnjih analiz (Baldvvin-Seghezza 1996) je z veliko težavo poskušala ugotoviti kanale, preko katerih bi Evropska unija lahko vplivala na rast. Njeni avtorji so predpostavljali, da je do rasti prišlo a) preko formacije fizičnega kapitala (investicije, spodbujene z integracijo) in/ali preko pridobivanja znanja (tehnološko stimulirana nist ob integraciji). Primeri prejšnjega se lahko najdejo v investicijski ekspanziji Irske. Portugalske in Španije v obdobjih njihovega včlanjevanja v EU. Precej težje je najU primere, ki bi potrjevali tehnološko vodeno rast. Kako velik je bil vpliv na rast pri novih članicah od sedemdesetih let naprej? Baldvvin-Seghezza (1996) ugotavljata, da je prvih šest članic imelo v povprečju višjo stopnjo rasli prodiikcivnosti kot je bila povprečna stopnja rasti produktivnosti vse evropske države (merjeno kot skupna produktivnost faktorjev- total productivity growth: TPF- merilo tehnološko vodene rasti), medtem ko so imele članice EFTA sistematično nižjo rast produktivnosti, in celo večji pad v rasti TPF po letu 1975. Vstop Danske, Irske in Velike Britanije v EU je povezan s .skokom v povečanju produktivnosti. Nove članice so bile v povprečju bile slab.še pred včlanitvijo in so po včlanitvi (»stale boljše od povprečja. To bi pomenilo, da integracija vodi k izlx)ljšanju v ekonomskih rezultatih pri novih članicah, ne vpliva pa na uspešnost celotne skupnosti. Ob tem velja upoštevati, da je TFP zelo nez;tnesljiv indikator, zaradi dejstva, da se za izračun podatka o fiksnem kapitalu uporablja podatke o investicijah. Če se zato raje opremo na podatke o realni stopnji rasti družbenega proizvoda pred in po včlanitvi, se izkaže, da ima članstvo v EU presenetljivo skromen vpliv. V v.seh štirih povečanjih od leta 1973, v katera je bilo vključenih devet drž^v, .se je samo v dveh jjrimerih povprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda po včlanitvi v EU povečala. Tak primer je bila Irska in bo verjetno Finska (čeprav je mogoče še prezgodaj za oceno njene rasti po včlanitvi vEU). datmc spremembe t/politikah Poleg sprememb v trgovinski |x>litiki zantdi uskladitve s Skupno trgovinsko politiko Evropske unije in sprememb v politiki konkurence v skladu s pravili Evropske unije, so spremembe v kmetijski politiki v .skladu z določili Skupne kmetijske politike (CAP) in sodelovanje v usklajenih regionalnih politikah EU imele največji vpliv v Avstriji. V prihodnosti bo EMU prine.sel nove spremetnbe v monetarni politiki (centralizacija v Evropsko centralno banko) in več kooperacije-koordinacije na področju davčne politike v skladu z določili opredeljenimi v pogodbi o stabilnosti in rasti, dogovorjeni na Amsterdamskem vrhu v juniju 1997. Večina makro in sektorskili politik držav članic EU bo ali skupnih, centraliziranih ali usklajenih ali močno koordiniranih. EU članstvo pomeni odstopanje od nacionalne suverenosti na področju posameznih politik za doseganje skupnih EU ciljev. a) kmetijska [mlitika Avstrijsko kmetijstvo je bilo tradicionalno visoko ziLščiteno in sulwencionirano. Na eni strani je bila to jxjsledica nižje produktivnosti v tem .sektorju v primerjavi s povprečjem v EU, po drugi strani pa je prav visoka zaščita onemogočala dvig produktivnosti v tem .sektorju. Pred pristopom so ekvivalenti subvencij proizrajalcem (producer subsidy equivalent - PSE) merjeni v skladu z OECD standardi znašali v letu 1S>93 56% v Avstriji, 67% na Finskem in 52% na Švedskem v primerjavi z 48% v EU (OECD 1994; Breuss 1995a, .stri 11). Tako kot pri Skupni trgovinski politiki EU (vstop v carinsko unijo EU in prevzem obveznosti in koncesij EU-ja v Urugvajski rimdi), je morala tudi na tem področju Avstrija narediti hkrati dva koraka: vstopiti v Skupno kmetijsko politiko na osnovi McSherr>'-jeve reforme iz leta 1992 (prehod od cenovnih subvencij k direktnim izplačilom kmetom in zmanjševanje kmetijskih proizvodnih kapacitet) in hkrati prevzeti rezultate Urugvajske ainde, ki so bili dogovorjeni z EU. Z:idnjc predpostavlja povečanje liberalizacije kmetijskega sektorja (odpiranje uvozu, zmanj.ševanje .subwncij in znižanje mtjznili dajate\', glej Breu.ss 1995c). Zaradi viSjih stopenj PSE (subvencij) so bile pred včlanitvijo v EU avstrijske cene za 23% viSje (Schneider 1994). V pogodbi o članstvu z 12.aprila 1994 so bile dogo\'orjene tranzicijske določbe za \'se nove članice. V pr\'ih petih letih so sul>-vencije možne ali preko EU financiranja in/ali iz nacionalnih proračunov, da se zmanjša začetna izguba dohoenzacijska plačila iz EU povzročila skupno izgubo dohodka (neto dodana vrednost v faktorskih cenah) v vLšini 9.8% v nominalnih vrednostih (-7% v realnih vrednostih, glej Schcncider 1997 in Eurostat). Delež kmetijske dodane vrednosti v celotnem tiružbcncm proizvotlu se je znižjil z 2,3% v letu 1994 na 1,6% v letu 1995 in na 1,5% v letu 1996. Merjeno s številom zaposlenih (zaposleni in .samozaix)sleni), se je delež zaposlenih v kmetijstvu v celotni zaposlenosti v Avstriji znižal s 5,1% v letu 1994 na 4,8% v letu 1995 in 4,6% v letu 1996 (Schneider 1997). Avstrija je prejela iz proračuna F.U transferje v višini 9,2 mlrd. ATS v letu 1995 in 19,2 mlrd. ATS v letu 1996. Naloge avstrijskega kmetijstva na jiodročju restrukturiranja niso lahke. Tranzicijska dohodkovna izplačila s strani EU se bodo zaključila leta 1998, ko bodo kmetje v |X)polnosti soočeni s konkurenco iz drugih držav članic EU. Dodatno, bodoče širit%'e EU, ki naj bi vključe\'ale kmetijsko tako močne države kol sta Poljska in Madžarska, bodo še povečale pritisk na ta .sektor, da postane šc bolj konkurenčen in prcKiuktiven. b) regionalne fmlitike Sodelovanje pri skupnih določilih strukturne in regionalne politike EU je prineslo velike spremembe za nacionalno regionalno politiko. Pred članstvom v EU je bila regionalna politika nekoordinirana in brez j:isno opredeljenega sistema. Po včlanitvi v EU pa obstaja visoka stopnja medsebojne odvisnosti konkurenčne politike, regionalne politike in industrijske politike. Državna pomoč je odločujoči povezovalni faktor. Regionalna politika definira regije (cilje), ki so ključne za kasnej.šo opredelitev javne pomoči ali subvencij. Javna pod|X3ni je dana regijam, .sektorjem (ribiŠt\'o, kmetijstvo, industrija, transport, premog in železo) in z;i horizontalne cilje (mala in srednje velika podjetja, raziskave in razvoj, okoljcMirstvcni projekti; glej Breuss 1995a, str.l 14). Glede na zadnje poročilo o dr/.;ivni pomoči (EC 1997) je v obdobju 1992-1994 bilo 53% celotne državne pomoči za industrijo v EC-12 razporejenih glede na ciljne regije, 30% glede na horizontalne cilje (v glavnem R&R in mala in srednje velika podjetja) in zgolj 17% glede na ciljne sektorje. Do zdaj ima EU definiranih šesi regionalnih kriterijev: kriterij 1 z:ijema tiste regije, kjer je družbeni proizvod manjši od 75% EU povprečja. V Avstriji .se za lak status kvalificira zvezna dežela Burgenland. Regije kriterija 2 so tiste z upadajočim industrijskim sektorjem (visoke stopnje nezaposlenosti). Kriterij 3 in 4 sta opredeljena s kaz.;ilci trga delovne sile, kriterij 5 se ukvarja s kmetijskimi regijami (visokogorske regije, npr.). Za skandinavske države članice se je uvedel še kriterij 6: subarktične regije. V programskem obdobju \99>i999 je EU namenila Avstriji finančno pomoč v višini 1.623 mio ECU (kar predstavlja 22.073 mio ATS). Avstrija zaostaja nekoliko za planom pri koriščenju te finančne jxjmoči. Do zdaj je samo 1/4 te pomoči že bila prenešena v Avstrijo (glej Taljelo 3), čeprav bi se je teoretično lahko transferiralo že 40%. 9% regionalnih sredste\' je bilo porabljenih za financiranje skupnih iniciativ (INTERERG, LEADER, URBAN, ADAFl', SME, RETEX, RESIDER, RECI lAR). .Štirje evropski fondi so instrumenti regionalne politike: EFRE, ESF, EAGFL, FlAF in Evropska investicijska banka (EIB). Tabela 3: Finančna podpora EU regionalni politiki v Avstriji za obdobje 1995-1999 Načrtovano 2e koriSčeno 1995-1999 do konca 1996 mil. KCU mil.KCU dekïZe od naCrUJvanega v % Kriterij 1 166 18.75 1130 Kriterij 2 101 26,62 26,35 Kriterija 3 + 4 395 109,78 27,79 Kriterij 5a 388 105,22 27,12 Kriterij 5b 411 73,82 17,96 .ScStewk 1461 334.19 2237 Skupne inici;Hi\v 162 44,71 27,60 Skupno 1623 37a90 2335 Vir Regionalpolitik und HU-.Stmkturfonds in Östcrrekrh 1995-1999, .Stand der Umsetzung 1996, Republik Ösierrcicli, Wien 1997. Ker regionalna politika deluje na principu sofinanciranja, EU financira samo tiste projekte, ki jih iz svojega proračuna financira tudi avstrijska vlada. V celoti torej finančna podpora regijam sestoji iz skupne javne podpore ( v celoti 60.959 mio ATS za obdobje 1995-1999, od česar bo 36% sofinancirano s strani proračuna EU; glej Regionalpolitik 1997). V Avstriji je 35% celotnega prebivalstva vključenih v neko obliko programov regionalne podpore. Zaradi novih pravil regionalne politike se je začela medregijska bitka za sul> vencije. To hkniti vpliva na lokacijsko privlačnost posameznega področja z;i investiranje podjetij. Burgenland (kriteriji) ima najvišjo stopnjo privlačnosti. To je povsem v skladu s cilji regionalne politike EU (definirane v členu 130a do 130a Pogodbe EU), da se izboljša gospodarska in družbena kohezija. V prvein poročilu o koheziji (EC 1996b) je že ugotovljen napredek pri izenačevanju dohodka na prebivalca v številnih držav, še posebno na Irskem. Težko je kvaniiiativiio ocenili vpliv dodatnega investiranja na celotni družbeni proizvod zaradi novih pravil regionalne politike. Kljub temu se ugotavlja, da bodo dodatna sredstva EU pomenila pomembno stimulacijo izboljšanju infrastrukture in s tem dvig realnega družbenega proizvoda v srednjeroenem obdobju v Avstriji. Zaradi pričakovanih stroškov razširitve EU z vzJiodnoevropskimi državami, je Evropska komLsija v svoji Agendi 2000 predlagala, da se zmanjša število kriterijev za regije s šestih na tri in da se zmanjša delež populacije, ki jo zajamejo regionalne podpore (v primeru Avstrije s 35% celotne populacije na 17%). c) počasno prilagajanje zakonodaji EU Že v letu 1994, ko je Avstrija postala članica Evropskega gos|xxlarskega prostora (EEA), se je morala prilagoditi dvema tretjinama aapiL^ commiinaiilaiiv EU. Od začetka svojega polnopravnega članstva v letu 1995, je obvezana prevzeti celotno zakonodajo skupnosti, ustavna določila (.Maastrichtsko pogodbo, pravila Evropskega .sodišča) in celoten sklop iz^dene z-ikonodaje (regulative in direktive). V zadnjem poročilu o u.skladitvi meril Bele knjige za oblikovanje notranjega trga marca 1997 se ugotavlja, da je Avstrija uskladila .samo 186 ukrepov oil skupno 273 (68%), medtem ko so tiruge nove članice uskladile že več ukre|xw (Finska 74%, Švedska 77%). Vodi Nizozemska s tako imenovano "transformacijsko kvoto" 78%. Nemčija (79%) in Avstrija (68%) imata najnižjo transformacijsko siopnjo. Delno lahko to pripišemo federalni strukturi obeh držav. Zelo težko je oblikovati kompromis meti centralno državo in deželami pri transformaciji pravil EU v nacionalno pravo. Na številnih ključnih področjih se Avstrija še pogaja z EU glede ustreznosti sedanje avstrijske uskladitve z EU regulativo. Eden lakih vidnejših primerov je uskladitev pravil o pranju denarja (OJ No.L 166/77, 28.junij 1991). ki se nanaša na eno od avstrijskih ''.s\-etih krav"- tajnost bančnih računov. Evropska komisija je ta primer predala Evropskemu sotlišču v raz.sodbo. Na drugih potlrt)čjih so tako Avstrija kol druge članice EU zadržane pri uvajanju evropske zakonodaje. Se |X)sebej je lo točno na ptxlročju javnih nabav. V v.saj dveh primerih bo Evropska komisija Avstrijo prijavila Evrop.skemu .sotli.šču. Eden od teh primerov je javni razpis za izgradnjo prestolnice St.Poelten v zvezni deželi Spodnja Avstrija. Novi izzivi v prihodnosti: EMU in razširitev z državami Vzhodne Evrope V naslednji dekadi se bo morala Evropska unija srečati z dvema izretlnima izzivoma: vzpostavitvijo Ekonomske in monetarne unije (EMU) ter razširitvijo z državami Vzbcnlne Evrope. Amsiertlamski vrh junija 1997 je izdelal v.sc potrebne pravne in politične direktive za vzpostavitev EMU. To pomeni, da bo Evropski .svet odločil v maju 1998 o številu držav članic, ki izpolnjujejo konvergenčne kriterije za vključitev v prvi krog EMU. Tako lahko E.MU prične funkcionirati v 1999. Priprave na konvergenčne kriterije predvideN^ajo, da v.se države že zdaj hkrati prično izvijati ukrepe zelo restriktNne fiskalne politike in ostanejo na laki poti ludi v tretji fazi EMU, v sklatili z dogt3VX)rom o stabilnosti in rasli, sprejetim na Amsierdam.skem vrhu. To pa pomeni, da .se bo del pozitivnih dohodkovnih učinkov in učinkov na rast, ki so bili pričakovani ob oblikovanju notranjega trga, na kratki in srednji rok izgubilo. Tako je zelo težko ugotoviti, koliko dejanskega gospodarskega razvoja lahko pripišemo pozitivnim učinkom notranjega trga in koliko negativnim učinkom priprav na EMU (glej Breuss 1997a, 1997b). Vzhodnoevropsko povečanje je naslednji velik projekt Evropske unije. V Agendi 2000, objavljeni julija 1997, je Evropska komisija ocenila sposobnost centralno in vzhotino evropskih držav za včlanite\' v EU. Od 10 držav srednje in vzhodne Evrope, ki so se prijavile za članstvo, je Komisija pozitivno ocenila pet drž.av (Estonija, Madžarska. Poljska, Češka republika in Slovenija). Komisija lx) pričela pogajanja o priključitvi s temi državami pomladi 1998. Možni datum za včlanitev je leto 2003. Dodatno je Komisija v Agendi 2000 ocenila možnosti za financiranje te raz.širitve. Tako bo bruto prispevek o.stal na nivoju 1,27% družbenega proizvoda Zii države članice, vendar se bodo morali transferji iz EU proračuna zmanjšati, predv.sem na področju skupne kmetijske politike, še bolj pa pri regionalnih podporah. Odločitev o razširit\'i bo seveda temeljila na oceni stroškov in koristi povečevanja. Na žalost so države, ki bodo največ izgubile pri zmanjševanju transferjev (Grčija, Portugalska, Španija) tudi tiste, ki bodo najmanj pridobile od povečanja članstva, merjeno z učinki na povečanje medsebojne menjave (glej Breu.ss 1995 b; Baldwin et al 1997). Avstrija, kot država s tradicionalno intenzivno menjavo z državami Centralne in Vzliodne Evrope, pa je ena tistih držav, ki bodo imele od razširitve največ koristi (glej Breuss-Schebeck 1996). Prevedla Maja Bučar LITERATURA IJaldwin. R. i:.. Seghczza, K. 1996. Cri»wih and European Integration: Towards an l-mpirical A.s.se.ssmeni. CKPR Di.scassion Pajx-r Scric.s, No. 1393. maj. Haldwin. R. I-.. Krancoi.s, J.K. l»ortes. R. 1997 AThc CosLs and »eneflts of Ea.siern Enlargement: the Impact on the KU and Central Kurope", Kconomic ftilicy. No. 24, april, 125-176. Ureass, K 1992. Siati.schc und dynamische Kffekte der bisherigen liuropaintcgration Östere- ichs", VCIFO-Working Pa|x.rs, Nr. 50, Wien, niaj. Iireu.s.s. K. 1995- "l>ie vierte KU-Krweitcrung - um Ö.sterreich. Finnland und .Schweden", WIFO- MonaLsberichtc 2/1995a. Wien. 105-125. Hrcu.ss. F. 1995. Oxst and IJcnefiLs of EU's I-astcrn Kuropean Kniargement, WIFO Working Pa|5crs. No. 78. Vicnn,i, junij, »reuss, F. (l-d.). 1995. The World Kconomy after the Uruguay Round, .Scrvice Fachverlag. Schriftenreihe des Forschungsin.siituts für Kuropafragcn, Hand 12. Wien. Urcass. K 1996. Austria's Approach towards the Kuropean Union. IKF Working fttpers. No. 18. Research In.stitute for Kuropean Affairs, Vienna, april. Ilreuss, F. 1996. An a.s.sc.ssment of the impact of the Single Market Programme on the new Member States: The ca.se of Austria, study commissioned by the Kun>pean 0>n>mi.ssion for the project AKcononiic IValuation of the Internal Market". Vienna. 5. julij. Breavs, F. 1996. 'IXir aktuelle .Stand der integration.sthej)rciischen OLsku.ssion", WIFO- MonaLsbcrichte 8/1996c, Wien, 525-54-1. Hreu.ss, K1997. "Die gesamtwirtschaftlichen Au.swirkungen der WWU in Mmic Model Simulations", l-C Commission, Fconomic Paper. No. 65. .September, IJrus.scls. Dixit, A.K.. Stiglitz. J. Iv. 1977, AMonopoHstic Compctiticm and Oi>timum Product Diwrsity", The American I-ct)nomic Review, Vol. 67, No. 3. 297-308. F.C. l-conomic l-v-aluation of the Internal .Market, l-uropean l-conomy. Rei>orts and .Studies, No. A. »rus.sels. 1996a. 1-:C. Ivrster Ik-richt über den wirtschaltlichcn und sozialen Zusammenhalt 1996. Fur»>p:lische Kommi.ssion. »rü,s.sel-l.uxemburg 1996b. l-C. Fünfter Hericht über .staatliche Heihillcn in der l-uropäischen Union im wrarlxritendcn Gewerlx- und in einigen weiteren Sektoren. »ni.s.sel, COM 97/170. avgust 1997 Flam. H, 1995. "From I:I-;A to F.U; I-conomic Coasequences for the l-FTA Countries", l-uropean Kconomic Review, Vol. 39, Nos. 3/4. april. 157-466, Griller, SL. DrouLsas, D. P.. Falkner. G.. Forgn, K.. Netnwich, M 1997 Rcgierungskonferenz 1996: Der Vertrag W!n Anisterdant in der Fassung des Gipfels x-om Juni 1997. ll-F Working Paper Nr 27, Wien, julij. Hummer. W., Schwx-itzer, M 1987. Ö.stera'ich und die KWG. NcutralitilLsrechlliche »eurlei-lung der Möglichkeiten der I)ynan>isierung des Verhältnisses zur l-WG. SignunvVerlag. Wien. Kcu.schnigg. eh.. Kohler. W. 1996. "Austria in the l-uropean Union. Dynamic gains from integration and distributional implications". l-:ct!nomic Polity. No. 22, april, 186-211. OI-CD, Agricultural l>olicies. Markets and Trade. Monitoring and Outlook 1991, Paris 199-1. Pollan, W. 1996. "Der Verlauf der Verbraucherpreise nach dem I-U-Ilcitriit", WIFO- Monatsberichte 9. Wien. 573-581. Rcgionalpolittk und l-U-.Strukturfonds in Österreich 1995-1999. .Stand der Um.setzung 1996. Republik Österreich. Wien 1997 Richter. J. 1993. "Ö.sterreich und der Kuropaische IJinnenmarkt • .sektorale Auswirkungen", in: Hreu.s.s. F., Kitzmantel, F. (I-ds.): Die l-unipäi.sche Integration: Untersuchung der .sektoralen Aaswirkungen auf Ö.sterreich. Wien, 64-83. Scheider. M 1994. "Chancen und Rlsken der Undwirtsthaft im l-U-»innenmarkt", WIFO-Monatsberichte, .Sonderheft: Österreich in der l-uropälschen Union. Anforderungen und Chance für die Wirtschaft, Wien. maj. .S46-S61. Schneider. M. 1997 A1996 .Schwaches Jahr für die AgrarwirLschaft". WIFO-MonaLslK-richte 8. Wien. 501-511. Smith. A.. Venables. AJ. 19H8. "0>mpleting the Internal Market in the l-:urf)pcan Community Some Indu-stry Simulations", l-uropean Economic Review. Vo. 32. No, 7. September, 15011525.