St. 78. V Gorici, v soboto due 21. septembra 1907. Letnik IX. Izhaja Tsak torek in Noboto ob 4 uri popoludne. Ako pade na ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zveöer. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dom poäiljan celolulno 10 K, pojlptno 5 K in Cetrtletno 2"50K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jell ersitz r Nunskih ulicah in Le- hm na Verdijevem tekaliäÖu po 8 vin. ^V^BB^^ ^^BB^^^ ^HHI^H^ ^^^^^ ^mmbHP ^^^H^^^ vHH^HI 4flMH»l^ Urednistvo in uprayiii&tvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je naaloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in Bicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ae veäkmt tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Pred 17 Iefi in danes. Danes objavljamo sledeči odlomek o očiteljih „zveznikih" izpod peresa dr. Mahniöa. — lz tega članka spoznamo sarkastično - rezko ali prav pravično sodbo o tedunjh nčiteljih, ki so pa bili celctoo še bolj krščansko misleči nego so dandanes. — Clanek, pisan vže pred 17. leti, diha še popolnoma sveži dnh, in vsakdo bi mialil, da je prišel äele včeraj izpod peresa. Članek ee glasi: „Ne moremo trditi, da je prišlo „zavezno" nčiteljstvo vže do skrajne mejeliberalizma (danes že. Ur.); vendarse korak za korakom oddaljuje od krščan- skega naziranja, se čodalje bolj odtujuje duhovščini in cerkvi, a v isti meri se bliža skrajnerna nataralističnema brez- verstvu. Da pa dospč v kratkem do tega, ni treba več, nego da se učiteljski pri- pravniki še nadalje vzgajajo v duhn Lindnerjevem (bogotajee), da se dovoljuje nčiteljem brtz ovir napredovati po poti, katero je na^topila „Zaveza", da se jim dovoljuje duševno in gmotno podpirati liberalno Časopisje. — Do te skrajne meje je le en korak ; in ta korak bodo naredili očiteljski „zavezniki", kakor hitro se apajdhšijo h svojimi kolegi tiate mla- dočeške stranke, med katero se nahajajo celo sramasoDi. — Vvod k temu je na- rejen. — (Tudi na sedanjem kongresu „Bvobodomiselnih mislecev" v Pragi je v dobršni meri zastopano nčiteljstvo. Dru- žijo se z najhajsimi sovražniki vere, pri- jateljski stiskajo roke framasonom, so- cijalistom, anarhi3tom in „Uč. Tov." je vabil na shod frama3Onov v Prago.) (Ur.) ......... „Naj se ne da nihče pre- slepiti. — Ljudsko ačiteljstvo je dandanes ˇ eiesila ; vzgojili smo si je, imamo je. — Ta sila pa javlja svojo moč na dve strani. — Prvič proti cerkvi, ker država ei je vzgojila učiteljstvo brez cerkve, skoro izključno na brezverski podlagi; ravno tako država mirno gleda, kako napreduje po poti, ki pelje v popolno brezverstvo. Toda šolska oblastva, dasi niso cerkvena, bi ne smela paö prezreti, da v li meri, v kateri raste pri liberal- nem ačiteljstva vpornost proti cerkvi in dahovščini, raste tndi — Čeravno se to pokaže kasneje — proti postavni avkto- riteti v državi. Brezversko učiteljstvo postane prej ali kasneje radikalno in ker je neposredno v dotiki z nižjim Ijudstvom, zna poetati glavna zaslomb» socialisti- čnemu rovanjn. (Francozki učitelji se odkrito priznavajo 8ocijalistom. — Pa tndi nekateri naši Škilijo v socialistični tabor). (Ur.) Ljudski učitelj ne ostanerad pri Soli in vzgoji, ampak zaide prerad na politično polje. Saj vemo, da kjerkoli zmaga protiverski kandidat, zmaga le z agitovanjem liberalnih ljudskih ačiteljev. In da ne mislijo tndi slovenski uči- telji rok križem držati v političnem agi- tovanju, je žalibog znano. „Popotnik" kar očitno izreka: „Kake ideje in katere politične stranke kak list zastopa, to nam bodi pred očmi". In kake pclitične stranke se drže napredni slovenski učitelji ? Ni težko vganiti. Ali se niso „zavezniki" javno proglasili za pristaše „Slov. Naroda"?... Sicer pa povdarjamo: mi ločimo dobro mej „zaveznimi" učitelji, katerih glasilo je „Popotnik" (in „Učit. tovariä") pa mej drugimi, kateri ne izpoznavajo njana načela. — In poslednjih npamo, da ni malo na Slovenskem. Posebno na Kranjskem, (in tudi pri nas na Goriškem), ako smerno verjeti besedam „Popotnika" (in „Učit. tovariäa") je število „zavezni- kovM primeroma malo. — Prav! In to so, do katerih se obračamo naj krepko stopijo na noge ter zajezijo liberalni tok, ki žuga preplaviti vse slovensko učitelj- stvo. — Keakcije je treba v ljudskem učiteljstvu, in ta reakcija izidi izmed uči- teljstva samega, reakcije nasprotne libe- ralizmu, — nazaj h krščanskim načelom, nazaj k zvezi z duhovščinol V to naj se dobro misleči uöitelji poprimejo „Slo- venskega učitelja", ter naj krepko, od- ločno povdarjajoč krščanska načela, prično z reakcijo ! Duhovniki pa naj jih pri tem i gmctno i duševno podpirajo! Goepodje „zavezniki" naj bi pa dobro premislili, da s silo, s strahovanjem ne doeežejo ničesar. Posebno naj bi ne zabilj, da so popolnoma odvisni od dru- gib, nenčiteljekih sil, in da njih usoda ni v njihovjh rckab. Dve stvari sta, okola katerih se snče dandanes vea boj glede učiteljskega vprašanja : šolska postava pa nčitelJBka plač». — Prvo določuje državni zbor, dingo določajo deželni zbori. — Učitelj Be pa mora prvič hočeš-nočeš podvreči postavi, ki se sklene v drž. zborn, dasi bi ga ta zopet podvrgla cerkvenemu nadzorstra, dragič se mora zadovoljiti s plačo, katero mu odmeri deželni zbor. Poslance pa v oba zbora voli narod. Tedaj je od poslednjega (od Jjudstva) odvisno, ko mu ima biti pod- ložen ljudski učitelj in kako plačo bo Tžival! Ear se pa tiče še posebej poslednje (place), naj vedo očitelji, da narod, ka- teremu služijo, je in hoče biti katoliskl. — Ta narod tedaj bode vedno priprav- Ijen, kar se da, zboljšati place fcvojim vernim nčifeljem. Za nčitelje pa, ki bi hoteli z denarjem vbcgega katoliškega ljudBtva, ki je v turških bojih toliko krvi prelilo za sveto vero, podpirati radikalno Časopi8je, ki bi hoteli pri volitvah ali kakorkoli v politiki sgitovati proti du- hovščini na Ijubo liberalcem, t prospeh njihove protikrščanske stT&ri, za učitelje, kateri bi hoteli katoliški denar trositi za izlete na ČeŠko (shod svobodnih misle- cev, framasonov v Pragi), da se tarn bra- tijo z novedobnimi Ilnsili, in tako zana- äajo seme radikalstva v sree našega Ijndstva, za take nčitelje, naj bodo äe toliko zavedni in napredni, nima sloven- ski narod zadosti novcev, da bi jim place povišal". „Dovršeno ]e!u H. Kdor hoče izpoznatipuhlo Irazersko pisavo tržaške „Edinosti", ki si je ste- kla ž Djo že nekfck rekord v slovenskem casnikarstxn, ta naj čita dostavek, ki ga je napifialo uredništva v 245. štv. rEdi- nofiti" kot komentar na encfatični vsklik goriškega dopinnika, „kake da je prišlo do trga, da je vlada volivni monstrnm, deželni volivni red, predložila v sankcijo". Ta dostavek naj primerja z naäimi na- etopninrii pojasnili, in uveri se, da ni za- stonj prišlo že v pregovor dolgovezno, prazno besedičenje v „Edinosti". Po8timo najprej besedo vedno „do- bro informiranemu* in v politiki „vele- veščemu" nredništvu „EdinoBti!" To ve- leslavno torej „modruje" tako-le : Vzrok predloženja v eankcijo je najprej biro- kratično stališče vlade, ki se ne drži vedno le mrtve črke in forme ter se ne briga za voljo in in mišljenje državlja- nov. Za vlado je bilo odločilno dejstvo, da je bil novi volivni red soglasno spre- jet v dež. odborn, v plenumu zbornice pa z veliko večino iz zastopnikov obeh narodnoiti. Eazalo bi na skrajno najiv- nost, ako bi bil kdo pričakoval od vlade, da naj uvažnje jasno izraženo voljo na- rod?. In pa še celc, ko jo znano razpo- Ioženje vlade nasproti obema narodno- stima v deželi, ko ni moglo biti ugodnega zaDJo (vlado), nego ugoditi italijanski manjžini v deželi in se pri tem sklicevati na tozadevno soglasje med obema naro- demp. Bila je vlade Italijanom na uslugo, mcgla je zadati Slovencem krvav udarec, a ee more vrhu veega še ponašati se svojo neprietranostjo, z dobrohotnostjo na obo etrani z upoätevanjem volje za- konitega zastopstva naroda. Mi vemo že dolgo vse to — tako zaključoje „Edinost" svoje modrovanje — in pričakovsli smo sankcije te volivne reforme s tisto gotovostjo in tislimi ob- čntki, kakor pričakujemo smrti prijatelja, o katerem je že dolgo znano, da ni več rešitve zanj. . . . Tako , Edinost". Ko človek to čita, misli, da ima kakega starogrškega modri- jana pred seboj. Nimamo namena vlade 2agovarjati, ker I'nas v to ne veže ne dolžnost, ne kaka hvaležnost. Žsleli bi, LISTEK. Iz legend slarodavnega Egipfa. J'oljski spisal Hol. Prus, prcvel Fr. Virant. (Konnc.) Vbtopil je najmodrejši zdravnik iz Eonak». „Horus", je dejal, „ne čudim se tvoji bledoti, ko Ramzes, ded tvoj, umira. Ni mogel prenesti nočnega zdravila, ki ga ma nisem hotel dati, ta vladar nad vladarji. Ostai je pri njem samo zastopnik vrhovnega svečenika, da ma sname, ko umre, sveti pratan z njegove roke in ga odda tebi v znak neomejene vlade. Toda ti blediš veduo bolj Horua?-* je dodal. „Poglej roi nogü", je zastokal Ho- lus in omahnil v zlati stol, katerega na- slanjala bo bila izrezana v obliki jaBtre- bovih glav. Zdravnik je pokleknil, pogledal nogo in odskočil preaenečen. „Horua", je zašepetal, „tebe je vjedel zelo 8trupen pajek/ „Ali bom nmrl?.. v kakem čaan ?..." je vpraäal 8 komaj slišnim glasom Horus. Pozneje je pa dodal: „Ali se to kmalu zgodi?... povej resnico..." j „Predno se ekrije mesec za ono polno ..." ' „Ah, tako 1... Kako dolgo bo pa Se živel Ramzes?..." „Kaj jaz vem?... Morda ti že neso ojegov prstan." V tem hipu so priäli ministri z iz- gotovljenimi edikti. „Kancelur!u je ^zaklical Horus in ga prijel za roko, „ali izpolnite moje ukaze, če bi jaz umrl ?" \ „Doživi, Horns, starost svojega deda I" je odvrnil kancelar. „Toda ko bi tudi takoj za njim btopil pred sodbo Ozirisa, vsak tvoj edikt se izpolni, da se ga le dotakneä s svetim faraonskim prBtanom." „S prstanom!" je ponoyil Horas, „toda kje je? ..." „Pravil mi je eden izmed dvor- nikov,w je zašepetal vrhovni poveljnik, „da je veliki Ramzes že v zadnjih izdihljejih.« | „Poslal sem k svojemn zastopnika," je dodal vrhovni svečenik, „da naj takoj, ko preneha biti sree Ramzesu, sname prstan." „Hvala vam!,..u je dejal Horus. „Žal mi je... ah, jako žal... Toda saj ne umrem vea... Za me no; OBtane bla- goslov, roir, sreča ljudstva in... moja Berenika zadobi svobodo... Še dolgo?..." je vpraäal zdravnika. „Smrt je od tebe tisoč vojaških korakov," je odvrnil žalostno zdravnik. „Ne slišite?... nihče ne gre od tam ?..." je dejal Horus. Molk. Mesec se je približal do pal me in se je že dotaknil prvih njenih listov; drobni pesek je tiho šelestel v klep- i sidrah*) j „Daleč?..." je zašepetal Horns. I „Osemsto korakov,M je odvrnil j zdravnik; „ne vem, Horas, če bi se, mogel dotakniti s prstanom vseh edikto v ko bi ga tudi takoj prinesli.. .u „Podajte mi edikte," je dejal princ, prisluškovaje, če ne prihaja kdo iz soban Ramzesa. „Ti pa, svečenik," se je j okrenil k zdravnika, „povej, koliko mi j še OBtane življenj», da bi mogel potrditi j vsaj najdražja mi naročila." „Šeststo korakov," je zaäepetal zdravnik. Edikt o znižanja davkov ljadatva in delu sužnjev je padel Horuan iz rok. „Petsto..." Edikt o mira z Etijopci je zdrsnil princu s kolen. „Ne gre nihče?..." „Štiristo..." je odvrnil zdravnik. Horus se je zamislil, in... padel ma je [iz rok ukaz o prenosa trupla Zefove. ¦) pcščena lira. __ „Tristo..." Ista asoda je zadela edikt o odpo- klicu Jetrova iz pregnanstva. „Dvesto..." HoruBn so posinele ustne. S stis- 1 njeno roko je vrgel na tla edikt, da se I ne smejo iztrgavati jeziki vjetnikom, i ostal je samo... ukaz o OBroboditvi ' Berenike. | ,Sto..." Sredi grobne tiäine se je zaslišai ropot sandalov. V dvorano je prihitel zastopnik vrhovnega svečenika. Horus je iztegnil roko. „Čudež!..." je zaklical prišlec. j „Veliki Ramzes je ozdravel... Dvignil se | jQ krepko z ležišča in o solnčnem vzhoda I hoče iti nad leve... Tebe pa, Horas, pozivlje v znak milosti, da ga spremiš..." HoruB je pogledal z ugašajočimi očmi za Nil, kjer se je svetila luö v za- poru Berenike, in dve solzi, krvavi solzi, sta se mu potočili po lici. „Ne odgovoriš, Horns?..." je vpraäal začaden poslanec Kamzesov. „Ali ne vidiš, da je umrl ?•* je za- gepetal najmodrejäi zdravnik iz Konaka. Glejte torej, da so prazni človeški upi proti sod bam, ki jih Predvečni z ognjenimi znaki piše na nebu ... da bi se mogli tako izjavljati tadi naši nasprotniki, katerim ni prepodlo niti sam- ničenje, kakor da bi bili mi dostopni vladnim željam. To pa rečemo, da gori navedeni vzroki predloženja volivne re- forme v sankcijo zadevajo našo vlado morda sto iii stokrat, a tokrat je niso. Kar je „Edinost" namodrovala, to je bilo T preteklosti morda sto in stokrat res, a tokrat ni. Zato pa nej le „Edinost" blagovoljno nkloni glavo v ponižanje, da jo mi nekoliko poačimo. Vzrok. da je predložila vlada vo- livno reformo V sankcijo, ni niö dragega, nego izid minolih državnozborskih volitev v Farlaüiji. Te volitve so nepričakovano 8pravile laski konservativni element na povräje. Ta element ni, ali vaaj ne tako prešinjea od irredentarskega daha kot liberalni, k;teri je vladi ravno vsled tega provzročal mursikatero neprijetnost. Vla- da je razvidela, da je novi volivni red laškim konservativcem agoden, da bodo po njem laškim liberalcem in ž njimi njej neljnbemn laškema irredentizmn pe- roti pristrižene zato ga je veselega srca predložiia v sankcijo. A ne le vlada, ara- pak tudi laški konservalivci sami so pri- šli do istega izpoznanja. Zito se tadi ni nobena draga stranka v deželi toliko bri- gala za volivno reformo, zato je tadi prošt Faidatti pridno hodil drezat na Da- naj, in zato je tadi „EJinostin" goriški poročevalec v laških krščansko-socialnih krog'h Izvedel novico o sankciji. Tu vidimo torej, kako hudo se je nrezala „Edinost" z gorenjim modrova- njem, kako smežno se je zagnala v od- prta vrata. Ni vsak dan nedelja, in tadi žal prevečkrat reanični „Slovencem za- dan krvav vladin udarec" ne more biti vsakokrat resničen. To bi bila morala „Edinost" premisliti, predno je šla svojo nevednost o goriški zakalisni poliliki jav- nosti prodajat za politično modrost. Bla- maža je vsem dostopna, tadi „Elinosti", katera naj nikar ne misli, da vlada tako slepi sebe z volivno reformo kot „Edi- nost" siovensko ljadstvo. Vlada je dobro vedela, da ne more dosedanjega stanja Slovencev v zbornici z volivno reformo nič poslabšati. Da je pa blamaža „Edinosti" tern popolnejia, je ta reva zatrobila še v „So- čin" rog: da sq z volivno reformosank- cijonira — volja Pajerjeva!!Ti Ijabi Bog ! Ali bi se Pajer smejal tej goro- stasni nevednosti, če bi ne bila volivna reforma zanj tako žalostna ! Volivna re- forma — Pajerjeva volja! ! To je že pre- neamno ! Rdo se je bolj bal volivne re- forme nego Pajer? Kdo je pri vladi bolj moledoval, naj bi se volivna reforma ne sankcijonirala, nego Pajer in Marani?— Zdaj vidi „Edinost", v kako zagato jo je privedla strankarska strast, ki jo je tako oslepila, da ni videla, kako nemogoče je naslikati javnosti za črno, kar ni erno. Nemogoče je dokazati, da je neagodno narodno stanje goriških Slovencev, ka- tero je ostalo nespremenjeno, nova na- rodna nesreča, noratentat, ali celo „na- rodna smrt 1" Zaslepljena „Edinoat" je to poskusila, ker pa ni še sprejeta med bogove, je tadi ona obtičula, v blata bla- maže. Mi ji to iz srca privoščimo ; kajti prav nobene potrebe ni imela, zapaatiti stališča na katerem se ji je do zadnjih volitev prav dobro godilo. Dovräeno je ! Kar se tiče nje žaganja, da se hoče tudi v prihodnje dež. volitve na Gori- škem umešavati, ji prav hladnokrvno od- govarjamo, da nas s tern ne spravi iz daševnega ravnotežja. Zlobnež je neva- ren, dokler ni znan. „Nadstrankarstvo" „Edinosti" je pa nam in naäemu ljudstva zdaj dobro znano. Pripravljeni smo tadi na to, da ae bo ponavljala Gregorinova komedija v pomnožonem števila. To pa povemo „Eflinosti" že danes : Kakor se je opekla ona, „Soča" in „Narod" s per- verzuim izkoriščanjem volivne refjrme, tako se opeče vsakdo, ki bo ljadstvo sle- paril z obljabami, katere so neizvedljive, dokler ima večino v rokah tako intran- sigentna stranka, kot so laški liberalci. Naj le pridejo v našo zbornico Gabrščeki, Cotiči in Malovrhi, potem ljadstvo še le razvidi, kako veliki so ti kričači v bese- dah, a kako majhni v dejanjih! „Dovršeno je!" DopisL Podbrdo. — Na dopis iz „Soče" z dne 3. sept. t. I. mi ni treba odgovar- jati, vsak spozna iz njega namen in obre- kovanje. Da pa ne bode mislil g. ačitelj, ki gleda iz dopisa, kot miš iz moke, da sme ladi on delati kar hoče, naj He opra- viči, prviö stvarno, na dopia iz „Gorice", kateri je stvaren, dasi ga podpisani ni doposlal. Ker ma je zvonenje tako ljabo, naj pove, zakaj molči že poldrago leto šolski zvon na soli? Ker toliko skrbi, da bi bili dragi pri sv. maši, zakaj njega ni- koli ni? Konečno naznanim, da ni vreden, in mu ne bom več odgovarjal, na nje- govo osebno napadaDje brez podpisa. Val. Krage lj, župnik. Iz Podbrda. — Pred kratkim smo Čitali v „Soči". da je naä gosp. žapnik „zapil maäe". To je napisal človek, ki sodi drage po sebi, ker je namrač sam zapil denar, ki ga je nabral kot prispe- vek za planinsko kočo na Poreznu, Ko ga je „Slov. plan. draštvo" v Carknem s silo prijelo, naj izroči listo in denar, se je izgovarjal, češ da je denar odposlal po pošti, nato se je zahtevalo od njega, naj pokaže dotični poätni oddatni rece- pis, katerega pa seveda ni imel. Ker je vedel, da postaja stvar nevarna, in da društvo ategne nastopiti proti njemo, je koj dragi dan poslal nekaj kron na ra- čun, a sedaj je vže vse poravnal. Taki Ijndje so torej naSi napred- njaki, ki dragim očitajo, kar so sami v najbujäi meri zagrešili. — Železnica in sola vzpržuje pri nas liberalizem, kar Ijadstvo odločno obsoja. Znano je, da so pred časom naši liberalci na kolodvora kričali: „Živio Hribar", ko se je ta mož peljal mimo. Pa ne da bi bil med temi vpijati JLud'i zgoraj označeni „prijatelj* „Planinskega društva", ki je pozdravljal Hribarja iz edinega vzroka, kerjeHdbar poleg agenta tadi — cekin. Iz Ilihemberga. — Na naš ponov- ni poziv v „Gorici" Čenčila Cigoja, naj nastopi pot tožbe ali ovadbe na mero- dajnem mesta ali vsaj z določnimi tr- ditvami in ne samo z vprašanji proti žu- pann Pavlici, ni storil do zdaj Čenčili še niÖesar. To konštatujemo. Samničiti z vprašanji je pač lahko, a nastopati resno je težko. In vendar je cestni odbor za ajdovski okraj tako blizu, kjer bi lahko Čenčili ovadil župana Pavlico za 30 K, katere je župan baje potegoval kot na- jemščino za kraje akladovne ceste, pa jih ni izročeval cestnema odbora, kakor se boji Cenčili! In kako blizu je pod- jetništvo Madile e Comp. in c. kr. gla- varstvo, kjer bi lahko o?adil ČenČili ža- pana, da je pokradel rjuhe, stolice in svetilke bolniške blagajne! Vse je tako bliza in vendar ne stori Čenčili nobenega koraka ! Ali ne dela s tem Čenčili škodo občini in cestnema odbora? Ko bi ova- dil, bi prišla občina in cestni odbor brž do 8voje lastnine ! Če je poštenjak, naj stori korake, da koristi občni blagijni ! Pozivljemo ga slovesno, naj Be vendar enkrat zgane ! Zajedno naj nam tudi po- ve, kako je plačeval on, ko je bil bla- gajnik dražbe Madile e Comp. bolne dd- lavce in voznike in za koliko bi bili ti oškodovani, ko bi se ne bili obrnili na višje mesto ? Kam bi bil priäel denar, za kateri bi bili bolniki in vozniki in dragi oškodovani ? . . . To so rahla vpra- šanja za Čoučila, ki oddaja zdaj vlogo „Toni m . . .u v cirkuaa „Kolozej", ki ima dospeti te dni v Gorico. Ml kmetje, ki plačajemo Čenčila pokojnino. Kroiiberg. — Nenadno hitro smo doživeli ^premembo naäega dnhovnega oskrbnika. Komaj smo dobro spoznali Č. g. vikarja Jankota Sedeja, ki se nam je v resnici priljubil radi svojega črez vse yzornega pastirovanja, in že smo doznali, da nas zapuati ta, od vseh ljadi Ijabljeni gf>spod. Z žalostnim srcem smo vzeli to spremembo na znanje in se s 8olznim očesom včeraj od njega poslovili. Za^topnik dahovnije je spremljal našega Ijubljenega dahovnega pastirja do mesta njpgovega novega poalovanja, iz srca ma želeč 8rečo in zadovoljnost med novimi dahovnjani. Ob tej žalostni ločitvi nas je tolažilo to, da nam je bil napovedan precej za drugi dan pri hod L. g. vikarja Vinkota Vodopivec. Dne 19. t. m. smo ga sprejeli slovesno. Načelnik našega go- spodarskega svela in cerkveni kljačar sta mu šla nasproti v CrniÖe. Okoli 5. ure popeldne smo od daleö zapazili dolg sprevod vozov. Začeli smo slovesni do- hod naznanjati s pritrkovanjem zvonov in streli možaarjev. Ob c«sti pod cer- kvijo se je ljapstvo postavilo v äpalir. Bilo je polno ätevilno znstopano naäe starešinstvo, cerkveni kljačarji, šolarji z g. učiteljem, dolga vrsta belooblečenih Marijinih -hčera, krajni šolski svet, velika množiba občanov ter ačitelji iz bližnje okolice. V imena vseh teh je g. voditelj sole Vilhar pozdravil novodošlega z navdašenim govorom. C. g. vikar se je zahvalil z lepimi besedami. Nato priatopi učenka, ki v imena äolarjev pozdravi novodoälega g. kateheta v izbranih bese- dah. Z% njo naatopi prepatojnica Mariji- nih hčera, ki ga v imena istih nagovori in ma poda šopek belih cvetic. Po do- končanem pozdravn smo šli v cerkev, kjer je naä novi č. g. vikar ob azistenci pred. g. črniškega dekana in 6. g. šem- paskega žapnika nam podelil prviö bla- goslov z Najsvetejšim. Tekom celega slav- nostnega sprejema je krepko pokanje možnarjev poveličevalo slovesnost. Do- hoda novega č. g. vikarja smo se razve- selili svesti si, da bo ne le naä zvesti dušni pastir, temveč tadi da bo svoje obče znane zmožnosti aporabljal tadi v narodni prospeh naše dahovnije. Bog ga ohrani in osvečaj mnogo let med nami. Polifični pregled. Nagodba. i Dolgo časa so se vlekla nagodbena pogajanja med Avstrijo in Ogrsko. Upanje je bilo, da se avstrijska vlada ne bo vdala Ogrom, kakor so se vse poprejšnje. In res so se pogajanja razbila, ker je avstrijska vlada izjavila, da ne more izpolniti pretira- nih ogrskih zahtev. V Avstriji je nemogoča vsaka vlada, ki bi ugodila pretiranim ogr- skim zahtevam. Tega se je dobro zavedala tudi Beckova vlada, ki je odločno zastopala koristi naših davkoplačevalcev. Pogajanja se oktobra nadaljujejo. Madjarski listi kličejo na poinoc cesarja samega, iz cesar je raz- vidno, kako nujno rabijo Madjari nagodbo. . Čim večje težkoče bodo z nagodbo, tem ! bolj se bo cepila in rušila moč koalicije. Mi pa nagodbe lahko čakamo. Parlament je ves proti sedanji nagodbi — torej bo podpiral vsako vlado, ki bo proti nagodbi, kakoršna je sedaj. Volivna reforma za nižjeavstrijski ; deželni zbor. > Dne 20. septembra je bila nižjeavstrij- ! skemu deželnemu zboru predložena volivna , reforma za deželni zbor. Število niestnih mandatov se zviša od 22 na 36, na deželi se uvede četrta kurija s 46 mandati in last- > nim deželnim oobornikom. Volivec v četrti postane, ako je dotičnik tri leta v dotičnem kraju. Število poslancev kmečke kurije se zviša od 21 na 26 Posebno kurijo tvorijo veleposestniki, virilisti in trgovske zbornice. V splošni kuriji in v mestni kuriji je uvede- na volivna dolžnost. Novost je veto- pra- . vica kurij. J Novice. Kmečka zveza za ajdovski sod- ni okraj odpošlje potom naših državnih poslancev na vlado peticijo, v kateri se pozivlje vlada, naj pomaga kmetu s tem, da preskrbi seno po nizki ceni, vožnjo na železnici zaiža, za živinsko krmo naj da država na razpolago iz državnih mli- nov otrobe po nizki ceni za one kraje, ki so trpeli po snši itd. Pozdravljamo ta korak ajdovske „Kmečke zveseu v prid našemu kmečkema stana. Ostri strcli pri vojaških vajali. — Uradno poročilo se glasi o tem sle- deče : Za časa sklepnih vojaških vaj med 36. pebotno divizijo in 42. divizijo de- želne brambe je bil dne 12. t. m. en korporal 96. peäpolka od nekega vojaka kr. ogrskega pešpolka deželne brambe Št. 28. z ojstrim strelom ranjen v stegno in ma je bila zlomljena kost. Korporala so izročili v vojaško bolnišnico v Karlovca. Iz preiskave, ki se je takoj na lica me- sta pričela, se da sklepati, da je rano provzročila krogla, kakoršno so v rabi pri c. kr. ogrski deželni brambi. V tej stvari je zaukazana natančna preiskav». „Edinost" in „a$rarci" so se še le čez teden zavedli, kakšne bedarije so go- vorili na shodu agrarcev. Ker smo tiste ko- lobocije dobesedno ponatisnili in pošteno okrcali, so prišli možje sodrugi v zadrego. Najlažji izgovor je tiskovna napaka, potem se nam vrže pod nos še naivnost in za- drege je konec. Pri teh ljudeh gre vse jako urno; le mandati jim noeejo dosti hitro blizu. „Edinost" je porocala, da se Tuma „bori proti zlorabi vere, bede in kapitala". Sedaj pa popravlja dr. Tuma, da se on ne bori proti zlorabi bede, ampak proti zlorabi vede. Nismo tako hudobni, da bi mislili, da je dr. Tuma svoje prvo načelo zopet spre- menil, kar se pri njem sicer večkrat zgodi; zato pa vzamemo na znanje, da se sodrug dr. Tuma nima namena boriti proti zlorabi ljudske bede. Da, seve, če ima človek sam in pa prijatelj dr. Franko revno plačane uslužbence, potem ... je pač težko. Zato se Tuma in Franko borita le proti zlorabi vere, ker sta silno verna in proti zlorabi vede, kar ju v praksi nič ne velja. Kdu kvarl mlndiuo? „Soča" piše, da vabijo k sebi klerikales „nekatere dijake" ter se boji, da bi jih klerikalci ne pokvarili. Na pomoč kliče šolsko oblast. Nam o takih vabilih od strani „klerikalcev" ni nič zna- nega in vendar bi o tem morali biti kot „klerikalci" poučeni! Pač pa se strinjamo s sledečim pozivom v „Soči" : „Zategadelj opozarjamo ravnateljstvo gimnazija, da pre- preci tako shajališče!" Pristavljamo še sle- deče : Morda je ravnateljstvu znano, da ob- stoji v Gorici neko društvo „Prosvcta? Ali mu je znano, da v „Prosveto" hodijo čitat in se zabavat dijaki realke, gimnazije in tudi ženski dijaki z uciteljišča? In menimo, da je „Prosveta" splošno znano kot — libe- ralno druŠtvo?To so sedaj čisto rahla vpra- Šanja, po katerih se vsakdo lahko prepriča : Kdo kvari mladino? Drugič več! Vljiidou rlo\«>k je učitelj S e- devčič na Vogrskem. Dne 19. t. m. je prišel št. peterski župan gosp. Černic po opravkih na Vogersko. Tu se je vstavil v gostilni g. Nardina. V gostilno je prišel po- zneje še učitelj S e d e v č i č. Pričel se je razgovor o senu in tu je začel vzgojitelj Sedevčič zabavljati zoper „kmečke zveze", češ da le posnemajo napredno stranke. V svojem zabavljanju je postal tako divji, da je vstal, stopil pred g. župana ter surovo zakričal: „Odgovorite mi, kdo je bolj uceri, Štrekelj ali Fon?" G. župan je mimo od- govoril: „Po mojem prepričanju je bolj učen Fon ko Štrekelj, ki je komaj končal 2 realki". Napredni Sedevčič na to ni vedel drugega odgovora ko da je zopet zakričal: „Krota hudičeva! Mclčite!" G. župan mu je zagrozil, da ga toži, nakar je oni umolknil in odšel iz sobe. Čez nekaj časa se je zopet vrnil ter dejal, da je poprej prašal le, kdo je bolj učen v kmetijstvu. Navzoči občinski pismonoša je na to pripomnil, da tega vpra- šanja poprej učitelj ni stavil. Sedevčič je z vso silo vstal in namenil roko za klofuto. Občinski pismonoša mu je lepo mirno po- nudil lice ; a učitelj se je medteni premislil. G. župan se je na to odstranil iz gostilne s pripombo: „Lep vzgojitelj mladine!" — Radovedni smo, kaj poreee k temu „na- prednjaškemu" dejanju g. šolski nadzornik ?" SloveiiHko j^ledalisrc. Opozarjamo siovensko občinstvo na nocojšnjo in jutriš- njo gledališčno predstavo, ki jo priredi osobje slovenskega gledališča iz Ljubljane v „Trg. Domu (Dalje v prilogi.) z didaktičnim uvodoni uvela nied slo- vensko občiiistvo s pričujočim romanom. Seveda — to morarno prav posebno pov- darjati, prestavljati in seznanjati z Do- stojevskim, to je velika naloga. Ako ho- čeino Dostojevskega docela spoznati, moramo pač imeli pred scboj celo vrsto njegovih del, kajti „Ponižani in razža- ljeni so le odlomek, dejal bi, najmilejši in najnežnejši žarek iz idejnega sveta Dostojevskega Dob i poznavavec Dosto- jevskega ve, da kdor ni čital njegovega največjega dela, „Bratje Karamasov", njega ne umeje do konca. Vsak Dosto jevskijev roman je fragment — izvzemši „Zapiske iz mrtvašnice", ki so tudi naj- bolj pripravni, da se jih najprej prestavi. „Ponižani in razžaljeni" so že nekaka serija v vrsti romanov, ki se vsi kon- čajo in stekajo v „Bratih Karamasov". Kar se bo slovenskenm čitatelju, ki pr- vič bere Dostojevskega, beroč prvi del „Ponižanih in razžaljenih", zdelo tuje in nekako mučno, je, dejal bi, nekako gro- teskni erotični motiv ljubezni Vanja — Nataša — Aljoša — Katja. Toda, ko so prve težkoče premagane in nastopi iz dna in temc življenja krasiii značaj He- lene, potem osvoji Dostojevski tvoj um in tvojo domišljijo z neodoljivo silo. Spoznal boš najprej, da čitaš delo moj- sterskega psihologa. Sloveči apologet Weiss piše nekje v svoji apologetiki, da večjega dušeslovca, kot je Fedor Mihaj- lovič Dostojevski, evropsko slovstvo ne pozna. Zastonj bi bilo, tu naštevati tipe iz „Ponižanih in razžaljenih", tu le to navajaino, da je psihološka motivacija v Dostojevske bolnostno natančna. Spozna se to zlasti v dolgih monologih, kjer vori iz oseb dostikrat Dostojevski sam. On rije za vsako besedo, za vsakini mi- gom, zaseka globoke rane v dušo in jo čisto razgali. Zato v Dostojevskem ne najdeš tipov, ki bi bili zli ali dobri v navadnem pomenu besede — vsak člo- vek, ki ga je Fedor Mihajlovič zarisal, je čudovito zapleten in zagoneten kom- pleks, sinteza nebes in pekla. Ni ga ple- menitega človeka v Dostojevskem, ki ne bi obenem bil naiven ali sebičen, ni je velikodušne ženske, ki ne bi bolehala na histeriji. ni ga tudi ne propalega al- koholika, ki ne bi odkrival v sebi v svellili trenotkih prave zaklade dobrote. Tu je Dostojevski doma. Gorki, Andre- jev in ostali so le njegovi učenci. Do- stojevski ni nikoli zhi opisoval zaradi zlä — njegova uprav bolnostna melaii- holija ga je h koncu vedno privedla do svetle vseodpuščajoče misli, ki na koncu njegovih romanov vedno privre na dan. Ta misel je krščanstvo. Toliko perver- znosti in gorja s tolikim usmiljenjem nihče ni naslikal kot Dostojevski. On je res zagovornik „Ponižanih in razžalje- nilr, ljubitelj otrok, zastopnik sirot in propalili, pesnik siromakov, psiholog zlo- čincev in prorok odpuščajoče ljubezni. — Nedosežen je v opisovanju ženske nature, ki je vzrasla v poiiižanju, siro- maščini, tepena in zlorabljena, pa se je izlužčila iz skorje trpljenja hki angelj. Morda žali konec, ko Helena ne odpusti očetu-demonu, ki jo je pahuil v gorje, a izveden in motiviran je tako precizno, da ne moreš oporekati. Družba, v kateri se giblje v tern roinanu Maslobojev in ostali, je za Dostojevskega karakteristična — v nobenem romanu je ne manjka. To je tista Rusija, ki jo nihče ne razume, Kdor ne živi v njej in ni v njem tisti divinatorični dun kakor v Dostojevskem. To je Rusija nihilistov in „črnih stotnij", Rusija, v kateri se družita evropska in azijatsko-barbarska kultura v iiam nedo- umljivo zmes in vez. V geniju Dostojev- skega ste se obe kulturi združevali. Kdor si to predočuje, razume tudi globoko- bolnostni misiicizem Dostojevskega. Bo- dimo „Leposlovni knjižnici" hvaležni, da iiam je podala dober prevod „Poni- žanih in razžaljenih" in tako zopet po- kazala, da vestno sledi svojemu programu ter nam nudi najlepše proizvode svetov- nega slovstva. „Ponižani in razžaljeni" so vredni vrste za „Razporoko" in „Stražo". Izvrstno pecivo priporoea spoštovaiiim meščanom iu okoličanom pekovski inojster 39K0B BRUTUS v Gorici Šolska ulica Ht. 6. V zalogi ima in prodaja nioko prve vrste Majdidevega. mlina. 0 Jesenske novosti razlicnega blaga za obleke so ravnokar dosle v velikan- ski izberi po najnoveji modi in izvanredno ni/kih ccnah. Ker zaradi premalega prostora po- večam svojo trgovino, se najuljudnoje priporočam slavnemu občinstvu za obi- len obisk in zagotavljam najcenejšo in solidno postrežbo. Ant. Bohinski. Corso G. Verdi 35. Kupujte eerkvene obleke edino cd nase slovanske tvrdke Josef Neškudla, protokolirani zavod za cerkvene obleke v Olomueu, zaloga cerkvene oprave z 20 cd sto cenrje kot druge avstrijske tvrdke in sicer: kasule, pluviale, dalmatiko vela, nobesa, barjake, aliove, čilimo, pokrivala, albe, rochete, Jkaliže, ciborium, monstrance, sveönjake, lustere itd. ZuKsgalelj Njene c. in kr. Visokosti nadvojvodinjo kabele na Dcmaju in 16 avstro-ogerokih kapiteljskih cerk\ä. Vsakdo nima zlata v grin, 4r^- vendas bo vsak pameten človek gledal ¦^ ^"~ na to, da se bo varoval prcd hripavo- stjo in orohlajonjcni, ravno tako, kakor iiajziiaiiieniteljši pevcc Fay pristne so- (lciie pastilije poma^ajo v takih sluča- jih kar čoz noč, posolmo ko se gre za to. da se odpravi katar. I/, tega se da sklepati, da se v slučajih liripavosli zateče v Jiližnjo lekamo, mirodilnico ali prodajalnico niinoralnili vod, tcr se knpi za K 125 škatljico prislnili Fay sodinih paslilj. (ilavno zastopslvo za Avstro-Ogersko: W. Til. Guntzert Duuaj XII. Hel^hoferstraswe (i. Mt.011 čevljar v Semeniški ulici 1 v {*orici priporoöa se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naro čila se izwrsuje hitro. Ivan Bednarik jtriporofia svojo knjigoveznico v Oorici ulica Vetturini št 3. \* ^% mizar in % lesni trgovec v Poflpri, na oeIh novep železništeaa mosta (na cesti, ki i>elje proti Gradiiki) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vHakovrHtne^a trde- ^a in mekhega lewa domačega in tujega, veliko zalogo pohiät- va, viiiHkih poHod, HtiHkalnic itd. „NflRflDNfl TISKilRNfl" :: U Corici, ulica Vetturini st. 9::: \u je prcskrbljena z povscm novimi .-j ^'(i. ^rkami, okraski in finim papirjem, _.">~^ |?I&i. ter more prevzeti vsa v ti- ^0, W'Prf'f&ri skarsko stroko spa- df$rT'') $$$$0fas dajoča dcla ,#ipl TISKA: „Gorico" oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Poboinice o Sprejemnice Plakate ooo itd. itd. oo „Pr. list* oooo Ccnike ooo Račune oo Vizitnice o Rac.sklepe Jedilne liste ooo Etikete itd. itd. Zagotavlja točne in stiokovno pravilne izvr- Sitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkili cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence - ..... O OOOOOOOO OOOOOOO J O O O C Cujte! Čujte! Prcj 18 K SBdQJ 7 K Krasoa romonloir-Gloria srebrna ura s 3 niočniini pokrovi, bogato okrašena. tlobro idoča, 3 Iota garancija, posilja proti pov/.etju za satno 7 kron. Henrik Weiss — Dunaj XIV. 3. Sechshauserstr. 5./G. Kuhinjsha sola v Gorici, ulica Vetturini 9 se otvori zopet due 1. oktobra t. 1. na kar se opozarjajo cenj. ; gostje. Sprcjemajo se v solo ueenke, v kateri se uee vse potrelmo, kar mora znati prak- tiena gospodinja. Marija Grehenc, učiteljica-voditeljica. Anton Kustrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na 軞eli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob l/t kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & ValenČič". Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- maenn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ilnton Ivanov Pečenho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva »prazdroj« iz slovcče češke >Meščanske t>1 vovarne«, in domačega • steklenicah, kojega pristnosi se jamc. Zaloga ledu katerega se oddaja le na debolo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po želcznici na vso krajo avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- te a in točna. ^a ^a ^a fA fA fA Pozor! Edino na§ rojak v Gorici, optikar I. Primožič, naKornju št. 13, (konec Gosp. ulice) ma veliko zalogo optičnih izclelkov, kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz nikla, ste- kla iz kristala, v vseh številkah. V zalogi ima raznc toplomere, claljnoglecle, baro- metre, mikroskope, vage za vino, za žga- n]e, za špirite, livele za zidarje, mizarje po najnižji ceni. lzvršuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dom. Qinshi sodi no prudnj. / Podpisani ima na prodaj vecjo miiožimo vinskih sodov od 6—7 hektolitrov in od 14—30 hektolitrov. Cena po dogövoru. Egid Jeglič, Sel© v Iijnbljani, Itesljeva cesta 13. Zalota svetovno iznanep najtolj- šep mazila za čeilje N O X I N NOXIN Peter Cotic čevljarski mojster Gorica Rastelj 22 Velika zaloga vsako- vrstnih eevljev vseh vrst za otroke in odraslo. Narocila in popravc iz mesta all dežde izvrsuje v najkrajšcm easu in po /uieriiili ccnah. Keröevani & Čuk ------------- BOmcn - Stolni trg 9 (piazza Duomo) - GORICfl priporočjivn svojo zalogo sit a» lit ill strojev raznih sistemov zii nmetno vezenje (rekamiranje), katere pro- | dajavji ludi na mesecne obroke. — Kaloga dvokoles. — Mehanicna delavnica ' konec Raštela St. 4 sprejema vsako popravo ši- valnih strojev, dvokoles, pužk in samokresov. Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5 do 10 let. ,CeRtFaIua posojilmca' rcgistrovana zadruga v Qoriei, ulica Yctturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odpločiio v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na menice po G°|Of na vhnjizbo po 512\ , Hranilne vloge se obrestujejo .po 4l/2 06 sto. * tf m ..ifttA . ..ft* . ..ifl^ - --¦*¦* -- --*¦* .,. .Jll , . ../11 A___ikl nUJdl\I.priliki „šolskega doma". Tomburasi pozor! ^avnokar so izšle najnovejšc tainl)uraske skladbe za tambu- rice od prvik tamburaskik sklada- teljcv in sicer od: /arkaša, J3roža, JKruzc, Jomiča, jVCaehaea i. f. d. Prva sisaska tvornica za tainburice JT. Štjepušin vSi- saku. Za novo šolsko lefot priporoča knjigarna L Pallich v Gorici na Trayniku t. 6 vse šolske knjige. kakor ! tudi šolske potrebsčine. Pro- 1 tlaja razne časopise in spre- jema narocila na isfe. JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja sPBbrar in pozlator u Gorici ulica Morelli 1Z odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Franc Podberšič ~" avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška cesfa ŠL 17. priporoča slnvnemu občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo riagrobuih spomeuikov bodisi priprostih, ali finih iz kraš- kega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za kuhinje itd. itd. Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamno- seško stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. Majoč še pravega hnnjo, se no more jelena dot ecu Ravno tako se ne more izpodriniti z n- čistim, slabim inilom Schiet. kajti vsaka previdna gospodinja ve, da nečisto liiilo perilo pokvari, oCniint-ovo milo pa perilo prav nič ne razj6, ker je popuhioina in zajainčeno čisto. Za eistest SB jamci i 25.000 K. Schichtouj milo je pravb, M \m ime Schicht. Sciiichtouo milu je prauo, uho \m ime Schicht. Priloga „Borici" št. 78. z dne Zl. septembro 1907. Teodoro Hribar daraje 2 kroni za „Šolaki Dom" v zahvalo gospoda Andreju Gabrščeka, ker dela v svoji „Soöi" za „Krojaško Zadrago reklamo brezplačno. V izložbi A. Gabršeeka v „Tr- govskem Doma" so razstavljene nespo- dobne in za mladino pohujšljive podobe in kipi in sicer prav tisti, ki jib je bil razatavil svoj čas Giov. Fonzari v Ra- štelju št. 18 in na Travniku St. 19. Ta- krat je c. kr. okrajno glavarstvo ukozalo kipe odstraniti. Pričakajemo, da stori tadi zdaj tako. Mi ne bomo veö mirno gledali, kako nara ti barantači mla- dino pohujšujejo. Omeniti hočemo še, da je Giov. Fonzari zaprl avojo prodajalnico. Liberalci povsod „prvi" ! — „Soča" širokoastno piSe, da so liberalci prvi za- čeli akcijo za nakup sena. Ta stvar je eama na se>bi popolnoma brez pomena, kdo je začo'; glavaa stvar je, da bo kmet imel od tega kako korist. Vendar si dovoljajemo opomniti, da smo v listih naznanili mi prvi to akcijo in opozorili na to interesente. „Soča" nas je radi tega napadla. Šb le potem je začel Ga- bršček pošiljati na Vipavsko in Kras po- zive na županstvo. Na „Kmečke zveze" se je doslej poslalo naročil za čez 10.000 kvintalov sena. Razume se, da ta naročila za sedaj še niso obvezna. Sedaj se z naknpom sena peča tadi dež. odbor. Najbrže se doseže skapni nakup. Solska ve^t. — Učiteljski kandidat Martin Mastnak je imenovan za pra- vega učitelja na tok. državni gimnaziji. — Profesor na tuk. gimnaziji dr. I. Traverssa je prestavljen na Danaj. Nekateriin trgovcem v svarilo ! — Znano nam je, da se nekateri go- riški trgovci še vedno pečajo z nekakim podrobnim krošnjarstvom po deželi, ako- ravno je potovanje z vzorci oziroma obisk zasebnikov z vzorci po novi po- stavi z dne 25. svečana 1902 d. z. St. 49 § 59 strogo prepovedano ! Taki trgovci so na eni strani v vedni nevarnosti, da jib za8ači pri tern oko postave; na drugi strani pa občutno škodajejo drage so- lidne trgovce, ki se drže postav in ne krošnjarijo okrog z vzorci. Poleg tega odjemalec od takega poiujočega agenta kupi veliko dražje. Razumljiro, saj do- tic ni potnik mora dobiti s?ojo provizijo in zaslažiti za potnino in hrano, ne da bi trgovec za blago kaj manj dobil. S?a- rimo torej kupujoče občinstvo naj se ne škodnje s tern samo, da knpaje od takih trgovce?; trgovce pa svarimo, naj spoštujejo postavo in naj ne SLodajejo občinstvo in ne svojib solidnejših to- varišev. Reforma učiteljišč. — Na agrar- nem shoda v Aasseja naglašsl je posla- nec Hagendorfer, da je treba drngače nrediti Ijndske sole, in sicer tako, da bodo služile kmetijstvn. G. Fr. Gra se- na a er je k tema dodal, da je treba nove uredbe tadi aöiteljisöem, da bodo uöitelji sposobni, kmetake otroke primer- no vzgajati. Tadi ta odstavek je bil na shoda sprejet. Ko smo v nekem uvod- nem članka zahtevali isto, aasje „Soča" napadla. Se vidi koliko smisla imajo li- beralci za potrebe Ijadstva. Južiia železiiica poviša place? — Poroča se, da je apravni svet južne že- leznice že meseca janija načelno (1) sklenil povišati oaobja place na ta način, kakor se plača na državni železnici. Na avstrijskih progah jažne železnice se uvedejo place in predznambe avjtrijskih državnih železnic s poboljški določenimi od istih meseca aprila I. 1. in sicer bo vsak uslnžbenec, že a 1. oktobrem t. I. povišan v naslednjo atopinjo place po razreditvi plač držhvae železnico s toza- devno stanarino, pri čemer bo oradnikom Btanarina povišana, dočim ostana sedanja stanarina pri podaradnikih in slažabnlkih katerih stanarina je sodaj skoraj iz- kljuöno večja nego pri drz'avnih želez nicab. Kar se tice delavcev in oradnikov avstrijskrga omrežja, katerih place so bile v zadrjih letih večkrat povišane, predloži njihovo zastopslvj v prihodnjem tedco fevoje želje v posebnem razgovora. S to ureditvijo plaö bo osebni proraöan Jažne železnice, ki se je že v zadnjih treh letih zvisal za letne 3 milijone, na novo obremenjen za tri milijone kron na leto. Uprava se nadeja, da pokrije to svoto s poviäanjem taribv, ki stopijo v veljavo s 1. oktobrom. Ssveda se zamo- morejo nove odredbe uresničiti le tedaj, ako se pomiri sedanje gibanje gibanje med osebjem in se zajamči nemoteno nadaljevinje obrata. Oe le ne bo osta'o vse le pri obljubab. Zelezničarji so zelo nevoljni, ker poboljäanja äe ni. Jezei pa so železničarji tadi na tisto rdeče so- sialno-demokraško vodslvo, ki si je pri- lastilo vodilno v'ogo med Jkarteliranimi organizacijami ž(!ezničarjev in ki je tako podb postopalo, da ni izrabilo pr&vega trenutka in dalo znamenja za pas vno rezistenco ob cesarskih vajah, ko je bil za to najugodnejši cap. Najbolj se jeze nad jadovakimi voditelji prislni socialno- demokraški železničarji. — Nova slovenska tovarna za milo in sodo. — Posrečilo se je kapiti že obBtoječo laško tovarno v Gorici. Bia- go se izdelnje doslej 17 vrst. Prodaja se celö na Tarško. lzdelki so prav dobri' vzdrže vsako konkarenco po kakovosti in ceni. — Slovenska poturica. — Kaj je zmočen človek, tki se ne zaveda svoje narodnosti dokazaje ta le slačaj, ki se je dogodil pred kratkim v Krminn. Prišla sta tja dva Slovenca in sicer Pevmen- čana, oče in sin. Obnašala se nista nič kaj lepo in ljodje bo ja začeli gledati. Nakrat pa začneta vpiti: Abasso i ščavi, p___ ščavi, fora i ščavi itd.! Olovek ne veraje, da bi prihajale iz ast sina s o- venske matere take svoj narod žaleče besede. S kakšno besedo naj pošten S o- venec označi taki izdajici svojega roda ! Gotovo ne zasiužita, Slovenca se lme- movat in vsak pošten Slovenec ju bode radi tega zaničeval. Omeniti je treba, da sta bila nekaj časa v službi v Tržiča in tarn najbrže sta se nalezla tega duh». Ako jima ni prav v domači občini, ka- tera je njih hišo že izdatno podpiraU, pa naj se pobereta v Tsžič med Lahe. — Opomnimo äe, da sta oba zagrizena li- beralca, ki bi rada vae „farjb" požrla ! Lepi naprednjaki 1 Sramota ! — Yelika nemarnost — V pri- pravljavnico za gimnazijo je bilo epre- jetih tadi 6 dečkov, ki pa do danes še niso vstopili v ta zavod. — Obločnica se je uirgala. — V petek okrog pol 7. ure zveccr se je pred glcdiščem utrgala žica, na kateri je visela elcktriena obločnica. K sreči se ni zgodila nobena nesreča, akoravno je miino šetalo vse polno ljudij. — Ponesrečll se je posestnik Jožef Sever iz Cvetroža. Padel je z voza in se tako hudo poškodoval, da so ga niorali pre- peljati v bolnišnico k usmiljenini bratom v Gorico. — Optk Primožič, ker je Slo- venec, je trn v peti iredentovskemu „Corrieru". Ta listič te zaletava v gosp. Primožiča, češ da je napratil napisno thblo na prostorn, ki je Jast električne družbe ter da bodo Italijani naslopili z vso silo, če treba gredo tadi na mini- sterfetvo, da se odutrani ta tabla. Vemo, da večina Italijanov goriških je prepa- metna, da bi smatrnla za resen list „Gorriere". Vendar pa more italijanstvo Gorice biti presneto trhlo, da bi moralo celo nastopati ministerstvo, ki naj reäi italijanätvo Gorice s tera, da odpravi napis priprostega slovenakega cbrtnika. Smešno ! Kolikor smo izvedeli, je g. Pri- možič od msgistrata in elektri^ne dražbe dobil dovoljenje, pritrditi napis na pro- stora, kamor ga je res pritrdil. — Štipendija za živiuozdravuike. — Naačno ministtratvo razpieuje 4 äti- pendije za Blušatelje živinozdravnižke vi- soke sole na Danaja. Proäoje naj se vlagajo na rektorat imenovane Sole do 30 t. m. Priložiti je treba: krstni'list, Bpriöevalo o cepljenih kozah, domovnico, revnostno Bpridevalo, dokaz vojaške nc- sposobljenobti in matarno spričevalo. Ob tej priliki priporočamo našim dijakom, da ee posvete tema poklica. Gotovo je, da se bo v našem Primorja, in posebej na Goriäkem, v bližnji prihodasosti rabiio veČ živinozdravnikov. Posebno je po- manjkanje slovenskh moči. Tadi blo- venskih zdravnikov primanjkaje ne le na Primorskem, ampak tudi v Dalmaciji. In ravno medicini se posveti primeroma najmanj dijakor. — L'rosnja do Soške podruinice S. P. I). — Piše se nam : Pred kratkim je „SDŠka podrnžaica" markiraia pot z vrha Sv. Gore v Plave. Želetl bi bilo, ako bi se podružaica potradila tadi na seznamek poti: Plave, skozi Zamedveje na Sv. Gendro. Plave so res prip ravno izhodišče na to goro. kjer se modi pot- nika krasea razgled na jažne tirolske Dolomite, Jalijske alpe, na rajaka, vino- rodna Brda in sinjo Adrijo. — Naši narodni gre!»i. — Iz tržiškega okraja se piše : — Slovensko dekle uslužbeno v Trstu piše svoji pri- jateljici razglednico kamor pritisne po- leg znanike tudi kolek „Lega nazionale". Prijatelj, ki si je bil za silo za- pomnil nekaj italijanskih besedij, piše v Trst svojemu znancu tako le: alia il egregio signorina N. N. via aqua otto — Trieste . . . V Sesljanu vidimo ob cesti, ki vodi iz Nabrežine v Tržič, na prvi nisi sledeči umotvor: „Preno-čova-nie liudi — Affiitaletti". — Hišni gospodar, ki je napravil ta napis, pravijo, da je — Slovenec. Ljudje božji! Kam pridemo, če gre tako dalje? Spomnite se, kaj pravi pesnik, da Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Zato, ko kam pišete, pišite le slo- venske naslove, da se vam ne bodo tujci smijali in vas zaničljivo imenovali: „ščiavi" ! . — Kršeansko socialno strokovuo dolavsko drustvo se snuje v Trstu. Pravila so že potrjena. Bog daj obilo uspeha! Naj se tudi med slovenskim delavstvom v Trstu prične sveže; mlado, krščansko-socialno gibanje. — Sinrtna kosa. — Pri Sv. Ivanu je preminul vpok. profesor č. g. Josip A c c u r t i v visoki starosti 83 let, Rojen je bil 1. 1824 v Senju na Hrvatskem, leta 1851 je bil posvečen v niašnika v svojem rojstem mestu. Poučeval je več let na državni gimnaziji in akademiji v Trstu. Bil je znan kot izboren prirodo- znauec. Naj v miru počiva! V Škocijanu pri Divači izdihnil je due 12. t. m. svojo blago dušo mno- goč. gospod Ivan Kovač, župnik v pok. Rodtl se je dne 12. julija 1861 v Doberničah na Dolenskem. Končavši gimnazijo v Novemmestu posvetil se je bogoslovnim študijam ter je bil 22. ju- lija 188Ü v mašuika posvečen. Kot dub. pomočnik služboval je v Buzetu in v Dolini pri Trstu. J^eta 1891. postal je župni upravitelj v Kp^bedu in kmalu potem istotam župnik. Bil je sicer pokojni gospod krepke narave — a bolezen vpogne najkrepkejšega. Vsled več let trajne srčne bolezni zaprosil je gospod Iv. Kovač za pokojnino, katera mu je bila meseca aprila letošnjega leta tudi podeljena. V nadi, da si pokvarjeno zdravje popravi sei je pokojnino vživat v Škocijan, a vžival jo je le 4 mesece. Dne 10. t. m. ga je nenadoma kap za- dela, katera mu je smrt provzročila. Po- kojni je bil mirnega in blagega značaja. Spoštovanje je uživai pri svojih pred- stojnikili in tudi pri svojih podložnikih. Pogreb pokojncga gospoda je bil v so- boto 14. t. m. vodil ga je dekan iz Osp-a mnogoč. g. Jos. Kompare, kateri je tudi v imenu zbranega ljudstva in duhovnih sobratov, katerih je bilo iz raznili krajev vseh skupaj 20, v izbranih besedah vzel slovo od telesnih ostankov pokojnega gospoda kličeč mu „Na svi- clenje oustran groba". — Shod gosti ni("arjev v Ljubljani se je izvršil ob navzočnosti gostov s Primor- skega, Štajerskega in Kranjskegn. Shod je sprejel peticijo proti „poskuševalni kleti" v Ljubljani in proti „bušenšankom". Peticijo izroči odbor kranjski in primorski vladi. Sprejet je bil tudi predlog, naj kranjski in goriški deželni odbor sestavita zakonski načrt, po katerem bi oni, ki vino sami pridelnjejo, plačevali dež. in občinsko užitnino. Shod je bil za gostilnisko obrt velevažen. — Nekaj pa je, kar moranio zapisati na račun slo- venskih gostilničarjev v Gorici. — Večina gostilničarjev je slovenska; a se za svoje stanovske zadeve tako malo brigajo, da je moral zastopati goriško krčinarsko obrt Nemec, ki je govoril neniško na shodu. To ni prav! — I'oroC'il se je 17. t. m. na Bledu j dr. Josip Vladimir Ferjančič, c. kr. okr. | komisar dež. vlade za Koroško z gospico Metko Finžgarjevo iz znane ugledne ! rodbine na Breziah. Bilo srečno! — Uinrl je v Gor. Vrtojbi Leopold Lisjak, ki je bil dolgo let 'tan „Slov. kat. delavskega draštva" v Gorici. Sve- tila oiQ večna luö 1 — Shod „Kmečke zvoze" za ka- nalski okr»j se vrši v uedeljo 22. t. in. popoldne po blagoslovu v Kanalu v prostorih gosp. Ulage Kmetje, priditc 1 — Postava za delavsko varstvo. — Danajski polvladni listi poročajo: Septembra mesec* 1. 1906 se je Berna sklenilh mednarodna pogodba glede na varstvo žena-delavk. Pogodba velja za vsa indastriJ8ka podjetja, kjer je zapo- slenih več kot deset delavcev. Pogodbo je med dragimi podpisala tadi Avstrija. Sedaj pa je vlada izdelala načrt, ki ob- sfga širše določbe kot bernska pogodba. Vlada hoče namreö delavskovaratvena doiočila razširiti tadi na mladcletne de- lavce in prepovedati za žonake nočno delo tadi v takih podjetjih, kjer je manj kot deset delavcev. V trgovinakem mini- stersttu so tozadevno izdelali že pet načrtov, ki bodo najbrž že v jeseni pre- dloženi državnemu zbora Prvi načrt se bavi z izvršitvijo bernske pogodbe, ki prepovodoje nočno delo žena, dragi oredi porabo belega fo^fora. Iidelovanje žveplenk z belim fjfforom ae bo avrstilo med koncesionirane obrti. Tretji načrt aredi delavni čas pornožoih delavcev v trgovinah; avede se minimalni čas za odmor in vlada se pooblasti, da lahko earna naredbenim potom odredi, kedaj se imajo trgovine zapirati. Četrti načrt rpz- širja nedeljaki počitek na konsumna droštva ter delavsko varstvo avaja tudi v obrte, ki niso obrtnemu reda pod- vrženi. Peti načrt areja delo s svincem, ki je zdravju škodljivo, izdelana je tudi žo naredba, ki odreja, kako zabraniti razširjenje vnetja vranice, ki je s takimi nevarnimi deli v zvezi. — Vinska letina v Istri. — Vklub temu, da je bila letos tu pa tarn toča, bo vendar vinska letina dobra. Po nekod, pravijo, da je že 40 let ni bilo toliko vina. Trgatev se je pričela ta teden. — Nov hrvaški škof. — Za škofa v Senja je imenovan senjski kanonik g. Rok V a č i č. — Uprava državnih železnic je izdala poročilo za I. 1906, glasom kate- roga zrtaŠK dolgoat prometnih državnih prcg 13.464 kilometrot. Uslanovni ka- pital od države na lastni račan vzdrže- valnih železnlc je znHŠal kuncem 1. 1906 3.052,911.306 K, se je torej zviäal od 1. 1905 za 236 777.584 K, to je za 8 41 od- Btotkov. Lokomotiv je na državnih pro- gah v prometa 3155 osobnih vozov 6692, tovornih 55 373. Ta prometna vozna 8redstva so stala 500621.243 K. Na teh pro^ah je vozilo vsegttukap leta 1906 1835 560 ^akov, ki so prevozili 78 918.832 kilometrov, tor^j je bilo 1906 246 tisoč 8u v preteklem letu, in vsled že letos izrediio visokega prometa. V te namoii snio provzeli obsirne prostore na- sproti nasi prodajaluici v Gosposkih ulieah stov. 6. Vslod povefanja in primorne protiredbe prodajalniskili prostorov nam je sedaj mogoto. oniisliti si posebno veliko zalogo bla^a. tako da bo letos izbera miioi;o vecja in bogatejsa ko dni^a leta. Poleg tega pa se pridnizuje s(k praktiena korist, da se vsled velike prodaje eene endovito znižajo. Vabim torej najspostljivcjse nase p. n. odjemalee, da si oglodajo nase modno in drugo blago, ki je pravkar doslo od raznih strani Lotosnja sezona prinasa v vsaketn oziru in v vseh podroc-jili mode razuolike in krasne novosti. Zbirke vzorcev so veduo na razpolago in pripravljcn sem jih zastonj in franko razposlati kainorkoli. Ker se pri nas blago razposilja po najnioderuejsem naWnii razposiljauja, zato nam ta okolnost omogofta, celo najvecja narocila, ižvršiti najhitreje in z obratno posto. Nas sloves glode na okus in izbero je pač uedosegliv in popolnoma smo pre- prieani, da nas neinore prekositi nobena trgovina nase stroke. rredvsem povdarjnjoß solidnost nase tvrdke ter zagotavijajoc najcoiK^jso po- strežbo. prosim, da si oglodate naso zalogo, da se vsak sam lahko prepriea o res- nienosti nasih besed. Teodor Hribar. is ro s VI m so