ORDINE DEL GIORNO DNEVNI RED COMANDO FEDERALE ZVEZNO POVELJSTVO 1 LUGLIO XX° JULIJ XX° ^ ^ ! -V . - » ' " ' ^ „ Lubiana: La fontana dei Tritoni di Francesco Robba — Nello sfondo: le torri della Cattedrale Ljubljana: Robbov vodnjak — V ozadju: Zvonika stolnice VISIONI DI LEGGENDE E DI STORIA IN TERRA SLOVEN A: EMONA — NAOTORTUS — LUBIANA (Luigi lezzi) . . 1 GIOVENTU' EUROPEA A FIRENZE (Critica Fascista)...............11 I LUDI (Giuseppe Bottai)........13 IMPRESSIONI DI GIOVANI DI LUBIANA SUL SOGGIORNO IN ITALIA: AD UN AMICO (Avanguardista C. Vladimira) . NOSTALGIA (Giovane Italiana J. Francesco) IL CANE PORTA ORDINI (Versi del Balilla Maurizio Fusi)............ LE GR ANDI NAZIONI E L'EDUCAZIONE DELLA GIOVENTU'.......... LE NOSTRE COLONIE CLIMATICHE: LA COLONIA MARINA A. 8. TERENZO (LA SPEZIA) LA COLONIA DIURNA DI VIA VODNIKOVA A SISKA 14 15 17 18 21 23 NOTIZLAKIO: LA GIOVENTU' D'EUROPA IN SANTA CROCE...............24 MANIFESTAZIONI FIORENTINE.....24 COMMISSIONE PROV. SCUOLA — G. I. L. . 25 CORSI ESTIVI DI LINGUA ITALIANA ... 25 CONCORSO DI CANTO CORALE ANNO XX» 25 CORSO NAZIONALE PER CADETTI DELLA G. I.L. A ROMA...........25 XVI CONCORSO A BÖRSE DI STUDIO E OPEROSITA' «BENITO MUSSOLINI» ... 26 ATTIVITA' DELLA G. L L. L.: UFFICIO DEL CAPO DI STATO MAGGIORE 28 ISPETTORATO FEMMINILE.......28 COMANDO REPARTI MASCHILI.....29 UFFICIO EDUCAZIONE FISICA.....30 UFFICIO CULTURA E PROPAGANDA ... 30 UFFICIO ASSISTENZ A E S ANITA' .... 31 UFFICIO SPORTIVO..........31 UFFICIO LOGISTICO.........32 VPOGLED V LEGENDE IN ZGODOVINO SLOVENSKE ZEMLJE: EMONA —NAUP0RTU8-LUBIANA (Luigi leZzi) . . 1 EVROPSKA MLADINA V FIRENCAH (Critica Fascista)...............11 LUDI (Giuseppe Bottai).........13 VTISI LJUBLJANSKE MLADINE O BIVANJU V ITALIJI: PRIJATELJU (C. Vladimiro)........14 DOMOTOžJE (J. Francesco)........15 PES NOSI POVELJA (Mauricio Fusi) ... 17 VELIKI NARODI IN VZGOJA MLADINE . . 18 NASE KLIMATICNE KOLONIJE: OBMORSKA KOLONIJA V SAN TERENZO (SPEZIA) . 21 DNEVNA KOLONIJA NA VODNIKOVI CESTI V SISKI 23 POROČILA: EVROPSKA MLADINA NA TRGU SANTA CROCE...............24 FLORENTINSKE MANIFESTACIJE .... 24 POKRAJINSKI ŠOLSKI ODBOR G. L L.-a . . 25 POLETNI TEČAJI ZA ITALIJANSKI JEZIK . 25 NATEČAJ ZBORNEGA PETJA LETA XX . . 25 NACIONALNO TABORIŠČE ČASTNIŠKIH GOJENCEV GIL-a V ROMI.......25 XVI. NATEČAJ NA STUDIJSKE IN DELOVNE USTANOVE «BENITO MUSSOLINI» . . 26 DELAVNOST G. I. L. L-A: URAD NAČELNIKA GLAVNEGA STANA . . 28 ŽENSKO NADZORNISTVO.......28 POVELJSTVO MOSKIH ODDELKOV .... 29 URAD ZA TELESNO VZGOJO......30 URAD ZA KULTURO IN PROPAGANDO . . 30 URAD ZA ZDRAVSTVO IN POMOC .... 31 ŠPORTNI URAD...........31 URAD ZA PRESKRBO.........32 p. N. F. GIOVENTÜ ITALIANA DEL LITTORIO Dl LUBIANA ITALIJANSKA LIKTORSKA MLADINA V LJUBLJANI COMANDO FEDERALE ZVEZNO POVELJSTVO ORDINE DEL GlORNO Ns 7 DNEVNI RED ŠT. 7 A CURA DELUUFFICIO CULTURA E PROPAGANDA PRIREDIL URAD ZA KULTURO IN PROPAGANDO LUGLIO 1942 ■ ANNO XX« JULIJA 1942 - LETO XX« VISIONI DI LEGGENDE E DI STORIA IN TERRA SLOVENA —EMONA - MAUPORTUS - LUBIANA ^— VPOGLED V LEGENDE IN ZGODOVINO SLOVENSKE ZEMLJE ORIGINE. Non si conosce con precisione VoTigine del nome Lubiana. Taluni lo fanno deiivaie dalla radice «lub» che signilica palude e dalla desinenza «jane» che esprime concetto di grandezza, donde Lubiana, vasta palude. Altri opinano che abbia le sue fonti da «ljuba», delizia, e da «ljubljane», abitanti del «ljuba», quindi Lubiana, citta del piacere. Finalmente una corrente popolare lo fa scaturire dal verbo «ljubiti», in italiano amare, e pertanto il luogo del-ridillio, il regno dell'amoTe. Tali conclusioni, poste da uomini di studi e da gente del volgo, sono adombrate da richiami poetici, da tiadizioni e da leggende, sempre care al pensiero e al cuore di tutti i popoli in ogni tempo. Che Lubiana sia sorta la ove, alVepoca neolitica, esisteva un lago, e poi, sul bacino di quello, 1'illirica Emona, non v'ha piü dubbio alcuno. I primi uomini apparsi in quel «Barje» vivevano di caccia e di pešca. Si ricordano col name di mostisciari («mostiščarji») cioe abitatori dei ponti. Dagli scavi eseguiti a «Studenec-Ig» e a «Notranje gorice» nel «Barje», e dalle varie scoperte fatte nella stessa citta sono stati rinvenuti utensili ed armi di quell'epoca lon-tana: sono asce e scalpelli di semplice pietra-, frecce, pugnali, cunei di silice-, armi, figure rudimentali, oggetti d'uso domestico ricavati da corna e da ossa di cervi e d'altri animali. Si rimane ammirati dinanzi alia espressione di queU'arte primitiva che giunge fino alia creazione di una divinita femminile, in terracotta, che pare voglia rappresentare la «Mater Magna». IZVOR. Ne ve se določno, odkod da izhaja ime Ljubljana. Nekateri ga izvajajo iz korena «lub», ki pomenja močvirje, in iz končnice «jane», ki izraža pojem velikosti. Po tej razlagi naj bi pomenila torej Ljubljana prostrano močvirje. Drugi pa menijo, da je iskati izvor tega imena od «ljuba ^ in «ljubljane», ki da so prebivalci «ljube»; Ljubljana potem takem ljubko mesto. Končno še tretja, ljudska razlaga, ki izpeljuje to ime iz glagola «ljubiti» in bi ime Ljubljana pomenilo po tej razlagi «kraj idile», kraljestvo ljubezni. Vsa ta izvajanja, toliko ona znanstvenikov kolikor ona preprostih ljudi, so pa zastrta v poetične, tradicionalne in legendarne tančice, ki jih tako rada sprejemata misel in srce vseh narodov in ob vsakem času. Ni pa nikakega dvoma, da je nastala Ljubljana na mestu, kjer se je v neolitični dobi razprostiralo jezero, ob čigar kotlini je bila zgrajena pozneje ilirska Emona. Prvi prebivalci tistega barja so bili lovci in ribiči. Poznamo jih pod imenom mostiščarji, t. j. prebivalci mostov. Izkopanine v Studencu-Igu in v Notranjih goricah na Barju ter najdbe v samem mestu nam kažejo razno orodje in orožje iz tiste daljne dobe: sekire in dleta iz navadnega kamenja, puščice, bodala in klini iz kreme-nice, ter orožje, okrnjeni kipi in razni predmeti za domačo rabo iz rogov ter iz kosti jelenov in drugih živali. Čuditi se moraš izrazu tiste prvotne umetnosti, ki se povzpne v keramiki celo do upodobitve nekega ženskega božanstva, ki naj bi menda predstavljalo «Veliko mater». II piü alto giado di sviluppo di quell'aite e dato da un'anfora, in ceramica, con un motivo ornamentale di buon gusto e di huona fattura. Nei periodi posteriori abbiamo tracce dei metalli di rame, di bronzo e di ferro, e della loro lavorazione. Nel museo di Lubiana, dov'e una raccolta degli oggetti di detta epoca, si custodisce, ha quelli sopra citati e tanti altri non meno pregevoli, un pugnale di bronzo iatto con squisito senso d'arte e con ünezza di stile veramente ammirevole. Najvišjo razvojno stopnjo tiste umetnosti predstavlja neka lepo izdelana in okusno okrašena keramična ročka. V poznejših dobah zasledimo razne kovine, baker, bron in železo ter njihove izdelke. V ljubljanskem muzeju se hrani med zbirko predmetov iz tiste dobe, razen že omenjenih in drugih nič manj cenjenih, tudi neko bronasto bodalo, izdelano z odličnim umetniškim čutom ter v slogu, vrednem vsega občudovanja. Museo di Lubiana: Vaso di terracotta dell'epoca neolitica Ljubljanski muzej: posoda iz žgane gline iz neolitske dobe Museo di Lubiana: Pugnale metallico dell'epoca del bronzo Ljubljanski muzej: kovinsko bodalo iz bronaste dobe Le relazioni commerciali con i paesi vidni erano ben avviate, specialmente con le regioni del Danubio inferiore e con le popolazioni del Po; ne tardarono le prime migra-zioni, segnatamente verso I'ltalia. Di mano in mano che il lago si andava essiccando, i rifugi penšili diventavano stabili abitazioni, e dalla riva fluivano sempre piu verso il centro. All'epoca del ferro giä era sorta una fiorente colonia. Del lago ormai non rimaneva che un ricordo lontano. Nello stemma della citta il drago e una rimembranza dell'antica palude di Lubiana («Ljubljansko barje»). II favo-loso mostro aveva I'imperio assoluto di quella palude. Vomitava, il tristo, fiamme e fuoco dalle mostruose fauci, e si cibava di leggiadre fanciulle della contrada. San Giorgio di Cappadocia, prode soldato, per volere divino lo affronto e I'uccise, e divenne il Patrono di Lubiana. Dobro so bile vpeljane trgovske zveze z bližnjimi deželami, zlasti s pokrajinami ob spodnji Donavi in s prebivalstvom ob Padu; kmalu so se začela tudi prva preseljevanja, posebno proti Italiji. Cim se je jezero polagoma osuševalo, so postajala začasna pribežališča stalna stanovanja, ki so se od obrežja premikala vedno bolj proti središču. V železni dobi je nastala tako tu že cvetoča naselbina. Na nekdanje jezero je ostal samo še daljni spomin. V ljubljanskem mestnem grbu je označen z zmajem spomin na nekdanje močvirje. Ta bajna pošast je neomejeno gospodarila čez vse barje. Iz strahotnega žrela mu je bruhal plamen in ogenj, hranil se je z ljubkimi deklicami iz okolice. Sveti Jurij iz Kapadocije, hraber vojščak, je po božji volji zmaja napadel, ga ubil in postal tako zaščitnik Ljubljane, Lubiana (Istituto Superiore di Commercio); Gli Argonauti approdano a Nauportus di ritomo dalla Colchide. Afiresco del pittore sloveno Ivana VavpoUč Ljubljana (Trgovska Akademija): Argonavti pristanejo v Navportu ob svojem povratku iz Kolhide. Freska slovenskega slikarja Ivana Vavpotiča. EMONA ROMANA. Uantica stazione illiiica, sorta dai villaggi di palalittici nella paludosa regione tra la Sava e il suo aifluente «Ljubljanica», di lisoigenza carsica, raggiunse tale giado di sviluppo e di civilta da muovere Plinio il Vecchio a porre nelle sua «Naturales Historiae» Emona in relazione con la nota leggenda degli Argonauti. Nel 3° Libro leggiamo: «Molti, e tra questi anche Nepote, dissero che l'Istria fosse stata cosi chiamata dal Hume Istro, un aifluente del Danubio, che sboccherebbe nel-I'Adriatico. lo credo che siano stati ingannati dal fatto che la nave Argo discese nelVAdriatico non lontanb da Trieste. Alcuni autori piu diligenti dicono che essa sia stata portata sulle spalle attraverso le Alpi, dopo essere passata per I'Istro e per la Sava, e dopo essere cosi giunta a Nauportus». Ne fa menzione anche Giustino nelle Storie di Pompeo Trogo. «E' fama — egli scrive — che gl'Istriani abbiano avuto la loro origine dai Colchi, mandati dal Re Eeta ad inseguire gli Argonauti rapitori della figlia. Essi dal Mar Nero entrarono nel Danubio, s'inoltrarono molto in la nel corso della Sava, seguendo le tracce degli Argonauti, e trasportarono quindi le loro navi sulle spalle attraverso i gioghi del monti, fino alia spiaggia adriatica, avendo saputo che la stessa cosa avevano fatto per primi gli Argonauti. A Nauportus, I'attuale «Vrhnika», approdarono dunque Argonauti e Colchi. Furono i primi contatti degli abitatori lacustri del «Barje» con gli arditi navigatori greci e con gli abili cercatori d'oro asiatici. Gli elementi di avventure si uniscono con elementi mitici e li sopraffanno. Nessuna luce sulle vicende di quell'incontro nell'oscura notte dei tempi. Sappiamo pero che quel poveri e ignoti pastori e pesca-tori davano fin d'allora i segni d'una vita raccolta e laboriosa. La colonia celtica della Stirpe dei Taurisci giä fioriva alia fine dell'Era pagana. Di essa lo storico greco Polibio, vissuto dal 200 al 120 avanti Cristo, ne fa menzione come di un centro molto interessante di comunica- RIMSKA EMONA. Starodavna ilirska postojanka, ki je nastala iz mostiščarskih vasi močvirne pokrajine med Savo in njenim kraškim pritokom Ljubljanico, je dosegla tak kulturni razvoj, da jo je navdušeni Plinij Starejši v svojih «Naturales Historiae» postavil v zvezo z znano argonavtsko bajko. V tretji knjigi omenjenega dela či-tamo: «Mnogi, in med njimi tudi Nepos, so trdili, da je dobila Istra ime po reki Istri (nekem pritoku Donave), ki naj bi se izlivala v Jadransko morje. Mislim pa, da so bili zapeljani po dejstvu, ker je ladja Argos priplula v Adrijo, nedaleč od Trsta. Drugi boljši pisatelji pa pravijo, da je bila prenesena na ramah preko Alp, potem ko je priplula po Istri in Savi do Vrhnike.» To omenja tudi Giustino v «Zgodovini Pompeja Troga». Tam piše: «Znano je, da izvirajo Istrani od Kolhov, ki jih je poslal kralj Eeta zasledovat Argonavte, ki so mu uplenili hčer. Iz Črnega morja so dospeli v Donavo in po njej v Savo, zasledujoč vedno dalje Argonavte, ter so prenesli končno svojo ladjo na ramenih preko gorskih prelazov do jadranske obale, ko so izvedeli, da so isto tako prvi storili že Argonavti.» V Nauportu, sedanji Vrhniki, so pristali torej Argonavti in Kolhi. To so bili prvi stiki barjanskih mostiščarjev z drznimi grškimi brodarji in s spretnimi azijskimi iskalci zlata. Pustolovske osnove se družijo tu z bajeslovnimi ter jih preplavljajo. Nikakega pravega žarka o zgodbi tistega srečanja v tmini časov. Vemo pa, da so živeli tisti ubogi in nepoznani pastirji in ribiči že takrat svoje urejeno in delovno življenje. Ta keltska naselbina tavrijskega plemena je cvetela že ob koncu poganske dobe. Omenja jo že grški zgodovinar Polibij (200—120 pred Kr.) kot zelo zanimivo ziane e di commeicio, noto per le lisorse amifere e per l'oltimo acciaio che vi si produceva. AU'epoca di Strabone, l'insigne geografo greco, spentosi il 20 a. C., la cittä aveva raggiunto grande rinomanza, come il medesimo afferma nella sua opera magna la «Geographika». _ _ _ _ . Posta alia sorgente del «Ljubljanica», anticamente deno-minata «Nauportus», porto delle navi, costituiva l'estremo limite della immensa via fluviale che dalle adiacenze del Mare Adriatico, attraverso la Sava e il Danubio, sfociava nel Mar Nero. 1 romani le diedero il nome del fiume stesso «Nauportus», a sintetizzare la sua preminente funzione genitrice e diret-trice dei traüici tra le popolazioni del corso inferiore del Danubio e quelle dell'apposta regione di cui Aquileia rappresentava il ganglio essenziale e il centro di dirama-zione dei paesi italici. Presto la cittä venne elevata alia dignitä di municipium, vale a dire cittä atta a reggersi con libertä e leggi proprie, secondo la testimonianza autorevole dello storico Cornelius. Diminuito in epoche successive il volume delle acque del fiume, e scemata in conseguenza la sua portata di naviga-bilitä, Nauportus volge verso il declino, mentre sorge Emona, non lontana da essa, alla confluenza delle mae-stose arterie di comunicazioni terrestri che nel frattempo erano state costruite per alimentäre il traffico tra i popoli piü progrediti d'Europa e d'Asia. Ma «Vrhnika» non perdette completamente la sua rinomanza, ed anche oggi e uno dei centri piü notevoli della provincia di Lubiana. Noi, per ragioni di assonanza con la voce slovena, I'ab-biamo denominata Verconico. Piü gradito ci sarebbe stato sentirla ribattezzata col nome deWoriginaria Nauportus. I Rornani entrarono in possesso dell'llliria nell'anno 33 a. C. V/ costituirono innanzi tutto i presidi militari e la organizzarono politicamente e militarmente. Nell'arino successivo essa veniva hscritta daWImperatore Augusto alla tribü di Claudio. Secondo dati storici accertati la Colonia Julia Aemona fu fondata nel 14 d. C., anno in cui lo stesso Augusto la trasformö in vero fortilizio, recingendola con una spessa muraglia di forma rettan-golare, lunga metri 570, larga metri 420, munita di venti-due torri quadrilatere e quattro rotonde agli angoli, con sei porte e doppio fossato. Congiunta con Aquileia, me-diante l'arteria che da Nauporto—Longatico—Aidussina conduceva oltre le Alpi Giulie, diede valorosi soldati alle truppe urbane e legionarie romane. Si sviluppö lungo la riva sinistra del «Ljubljanica», nei suburbi oggi denomi-nati «Mirje» e «Gradišče». La sua estensione superava i 2.000 ettari. Le strade erano orientate secondo il caratte-ristico tipo romano: spaziose, diritte, comode, hen tenute, dotate di marciapiedi. Aveva foio, terme, palestre, con-dutture d'acqua, sontuosi edifici, ricchi templi pagani. La divinitä iemminile piü celebrata era Aenona, protet-trice delle navi. Vi si adorava Nettuno. trgovsko središče, znano po svojih zlatonosnih virih in po izvrstnem jeklu, ki se je v njem izdelovalo. Ob času Straba, slavnega grškega zemljepisca, umrlega leta 20. pred Kr., je uživala Vrhnika velik sloves. Tako trdi ta v svojem velikem delu «Geographika». Zgrajena ob izviru Ljubljanice, imenovane v starem veku Nauportus, t. j. ladijsko pristanišče, je tvorila na j oddaljenejšo točko neizmerne rečne poti, ki se je, vodeč od Adrije preko Save in Donave, završevala v Črnem morju. Rimljani so jo imenovali po reki Nauportus, da bi označili tako njeno združevalno ustvarjajočo in vodilno trgovsko funkcijo med ljudstvi spodnjega donavskega toka ter onimi nasprotnih pokrajin, čijih bistveni ganglij in središče cepitve italskih dežel je predstavljal stari Oglej. Ko se je v naslednjih dobah zmanjšala vodna množina Ljubljanice in s tem zgubila na svoji plovnosti, je začela Vrhnika propadati. Njeno mesto je zavzela bližnja Emona ob stočišču veličastnih zemeljskih prometnih žil, ki so bile medtem zgrajene, da bi vzdrževale trgovino med najnaprednejšimi evropskimi ljudstvi in Azijo. Toda Vrhnika ni popolnoma izgubila svojega slovesa ter predstavlja še danes eno izmed najpomembnejših središč ljubljanske pokrajine. Iz razlogov istoglasja s slovenskim imenom smo jo Italijani imenovali Verconico. Ljubše pa bi nam bilo, če bi se krstila zopet s svojim prvotnim imenom Nauportus. Rimljani so osvojili Ilirijo leta 33. pr. Kr. Ustanovili so tam predvsem vojaške posadke ter so jo uredili politično in vojaško. V naslednjem letu jo je odstopil cesar Avgust Klavdijevemu rodu. Po ugotovljenih zgodovinskih podatkih je bila «Kolonija Juha Aemona» ustanovljena 1. 14. po Kr., v letu, ko jo je isti cesar Avgust izpremenil v pravo utrdbo, obdano z debelim pravokotnim obzidjem, dolgim 570 in širokim 420 m, utrjenim z dvaindvajsetimi štiristranimi ter s štirimi okroglimi stolpi na voglih, s šestimi vrati in dvojnim jarkom. Zvezana z Oglejem s prometno žilo, ki je vodila preko Vrhnike—Logatca in Ajdovščine čez Julijske Alpe, je dajala Emona hrabre vojake za mestne in legijonarske rimske čete. Razvila se je ob levem bregu Ljubljanice v predmestju, imenovano dandanes Mirje in Gradišče. Njena površina je znašala preko 2000 ha. Ceste so bile urejene po značilnem rimskem tipu: prostorne, ravne, lagodne, dobro vzdrževane in opremljene s hodniki. Imela je svoj trg (forum), javno kopališče, telovadnice, vodovod, razkošna poslopja in bogata poganska svetišča. Najslavnejša ženska boginja je bila Enona, zaščitnica ladjevja. Častili so tudi Neptuna. Dagli scavi di «Mirje» e «Gradišče» sono apparse tracce interessanti della citta e della civilta romana in detta regione. Anche oggi rimangono nomi che hanno riierimento con quell'epoca, come: Via romana («Rimska cesta»), Via della legione romana («Cesta rimske legije»), Via Cardo maximus (1'attuale «Gradišče), Via Decumanus maximus (lex Via Romana), Via Pannonica che si dirigeva verso I'odierno «Dolenjsko», Via Italica che andava verso Aquileia ecc. In via Emona esiste tuttora la Casa sulla fortezza («hiša na Frtici»), costruita appunto sui ruderi delle antiche mura romane che cingevano Emona. E' opi-nione accreditata che I'attuale piazza del Congresso, sebbene posta oltre la periferia dell'antica citta, per la , sua coniormazione e regolarita sia stata tracciata all'epoca romana. Assurge al massimo splendore nei primi secoli del Cri-stianesimo. Decade con le invasioni barbariche. L'ultima volta si legge questo nome, nell'anno 407, quando era vicino alia citta Alarico coi Visigoti. Pol scompare per sempre. Ad essa era serbato lo stesso destino della vicina Aquileia distrutta dalle orde di Attila, il flagello di Dio. Cadevano cosi ad una ad una castelli e fortezze, scettri e corone, citta e popoli; crollava I'lmpero Romano al-I'incalzare di quel prodi guerrieri che il poeta tedesco Hermann Linggs esaltava nel noto poema epico «Tra-smigrazione di popoli», in questi ultimi tempi tomato alle stampe in numerose ed accurate edizioni. LUBIANA. Caduto I'lmpero Romano la Carniola passo sotto il dominio delle tribu germaniche. Successivamente vi si stabilirono Obri e Sloveni. Sul territorio della tra-montata colonia illirica tornava dunque la vita ed inco-minciava un'Era nuova. Su di esso sorgeva un'altra citta. A diiierenza pero di Emona, che si stendeva in pianura, la nascente citta si abbarbicava al colle ove agonizzava, consunto dal tempo e dalle vicende, il vecchio castello illirico. Tra la decadente Emona e le origini di Lubiana esiste tuttavia una gran lacuna di tempo. Valvasor dice che, «all'epoca di Carlo Magno, sorse dalle rovine di Emona, suU'altra sponda del Ljubljanica, una piccola cittadina alia quale i tedeschi diedero il nome del flume Laybach.» Nel 1146 appare il nome Luwigana. Gli sloveni, che nel secolo VP popolarono la Carniola, divenuta poi la Crainsca («Kranjska»), erano pastori e agricoltori. Essi non pensarono neppur lontanamente a costruire una citta perche vivevano in uno stato di seminomadismo. E tanto meno cercarono di apprestare a dilesa il territorio su cui si erano fermati, contro even-tuali invasioni di altri popoli. Non conoscevano I'arte della guerra, non eressero fortezze, non fecero costru-zioni di un certo Interesse, non si organizzarono militar-mente. Erano bensl riuniti in tribu dette «župe». Una di queste «župe» faceva capo al colle che era la sede ammi-nistrativa e il naturale rifugio in caso di pericolo. Sorsero alle falde di detto colle le prime capanne, e precisamente a sud-ovest, sul versante opposto, ov'e I'attuale citta, dalla parte ove il territorio e piii ampio e piii accessibile. Pri izkopih na Mir ju in v Gradišču so se pokazali zanimivi sledovi rimskega mesta in rimske kulture v teh krajih. Nekatera imena spominjajo še dandanes na tisto dobo, tako n. pr.: «Rimska cesta», «Cesta rimske legije», sedanje Gradišče je bila nekdanja «Via Cardo maximus», Via Decumanus maximus (bivša Rimska cesta), Panonska cesta, ki je vodila proti današnji Dolenjski in Italska cesta proti Ogleju. Na Emonski cesti eksistira še vedno hiša na Frtici (fortezza — utrdba), zgrajena na razvalinah starodavnega rimskega zidu, ki je oklepal Emono. Resno se vzdržuje tudi mnenje, da je bil sedanji Kongresni trg, čeprav izven obsega starodavnega mesta, v svoji obliki in pravilnosti začrtan že v rimski dobi. Do svojega največjega sijaja se je povzpela Emona v prvih stoletjih krščanstva. Zadnjikrat se čita to ime leta 407., ko je bil blizu mesta Alarik z Zahodnimi Goti. Nato izgine za vedno. Ista usoda je doletela bližnji Oglej, ki so ga razrušile tolpe Atile, šibe božje. Padali so tako drug za drugim gradovi in trdnjave, žezla in krone, mesta in ljudstva; zrušil se je tudi rimski imperij ob udaru tistih bojevitih plemen, ki jih je poveličeval nemški pesnik Hermann Linggs v svojem znanem epu «Preseljevanje narodov», ki je bil v zadnjem času na novo priobčen v številnih skrbnih izdajah. LJUBLJANA. Po razpadu rimskega cesarstva je prišla Carniola pod oblast germanskih plemen. Sledili so jim Obri in nato Slovenci. Na prostoru nekdanje ilirske naselbine se je začelo novo življenje, nova doba. Na njem je nastalo novo mesto. Z razliko na nekdanjo Emona, ki se je razprostirala v ravnini, se je zakoreninilo novo nastajajoče mesto ob griču, na katerem je umiral stari ilirski grad, razjedan po času in dogodkih. Med propadajočo Emono in nastajajočo Ljubljano imamo pa veliko časovno vrzel. Valvasor pravi, da «je za časa Karla Velikega nastalo iz razvalin Emone, na drugem bregu Ljubljanice malo mestece, ki so ga Nemci po reki imenovali Laybach. Leta 1146 se pojavi ime Luwigana.» Slovenci, ki so v šestem stoletju zasedli Carniolo, ki je postala tako Kranjska, so bili pastirji in poljedelci. Niti od daleč niso mislili na to, da bi gradili kako mesto, ker so živeli v polnomadskem stanu. Prav tako malo so mislili na to, da bi teritorij, na katerem so se naselili, utrdili proti morebitnim vpadom drugih narodov. Vojne umetnosti niso poznali, utrdb niso gradili, niti niso postavljali drugih važnejših zgradb, sploh se vojaško niso organizirali. Bili so pa združeni po plemenih, imenovanih župe. Ena izmed teh žup se je ustanovila ob griču, ki je bila upravni sedež in pribežališče v slum Čaju nevarnosti. Na njegovih pobočjih so nastale prve koče in sicer na jugozahodni strani, t. j. na pobočju, ki Tale «župa» pare si denominasse appunto «Ljubljana» e il luogo ebbe importanza per il mercato che vi si faceva. Lo stcrico Rus dimostra che il nome di Lubiana si dava tanto alla localita del mercato quanto alia stessa pro-vincia. Nel secolo IX" gl'Imperatori di Germania comin-ciarono ad inviarvi coloni e ad esercitarvi i primi trallici. Per la sua iavorevole posizione geograiica e strategica, e per la importante rete stradale da cui era percorsa, Lubiana prospero in breve spazio di tempo. I suoi abi-tanti, in prevalenza navigatori e commercianti, li tro-viamo aggregati in corporazioni. Nel 1260 Lubiana e rico-nosciuta elita libera. Nel 1282 diventa possesso degli Asburgo. I commercianti organizzati in «cehi» dal tedesco «zeche» che vuol dire consorzi, abitavano la citta vecchia, la «Stari trg», al piedi del colle, lungo I'angusta sponda destra del «Ljubljanica». I nobili e i reli-giosi invece vivevano in ville e palazzi signorili nella citta nuova, la «Novi trg», lungo la sponda sinistra di detto Hume. Alla line del Medioevo la citta era notevol-mente cresciuta ed aveva gia la Piazza principale («Glavni trg») e la Piazza cittadina («Mestni trg»). Al-1'epoca del protestantesimo diventa centro di cultura della Slovenia. Per dilenderla dalle scorrerie dei turchi, nel 1534 venne cinta da mura fortificate. La contro-riforma rinsaldo la sua iede religiosa che tuttora con-serva in sommo grado. Con I'ltalia ebbe sempre buoni rapporti di vicinato, e col tempo tali rapporti andarono sempre piü consolidandosi non solo nei riguardi del commercio, ma soprattutto dal punto di vista culturale ed artistico. Ripetutamente rovinata da sconvolgimenti tellurici, la vecchia citta, a vie strette e tortuose, di modeste e povere abitazioni, iu piu volte ricostruita, mentre crebbe sempre piu rigogliosa la citta nuova, col suoi grandiosi edificl ed i suggestivi parchi e giardini pubblici. II piu rovinoso dei terremoti iu quello della Pasqua del 1895. Ma proprio dal disastro di quell'anno ha inizio un'Era di notevole progresso non solo nel campo edilizio, come si rileva dalla comparazione dei dati statistici dei censimenti del 1890 e del 1900, ma anche nelle realizza-zioni tecniche, industriali e culturali. I rivolgimenti tellurici non furono la sua unica calamita. Anche gl'incendi la devastarono di frequente. Nel Medioevo le costruzioni in genere si iacevano in legno e percio andavano molto soggette all'azione distruggitrice del iuoco. Ricordiamo in proposito che anche il Castello di Lubiana aveva la torre in legno, che solo nel 1848 veniva sostituita da quella in muratura. La Chiesa di S. Floriano e legata al triste ricordo dell'in-cendio del 1660. 11 rovinoso sinistro, maniiestatosi in un fienile, rapidamente si difluse nelle vicine case, minac-ciando d'incenerire tutto il quartiere. Dalle grida di spavento e di soccorso sali anche I'acco-rato accento d'invocazione a S. Floriano. E la preghiera trovo ampja risonanza nel grande cuore del Santo. L'in-cendio fu presto domato, e nel luogo ove aveva maggior-mente inluriato venne edificato il tempio votivo. leži nasprotno od sedanjega mesta, tam, kjer je zemljišče prostornejše in bolj pristopno. Ta župa se je menda imenovala prav Ljubljana ter je bila važna zaradi tamkajšnjega sejma. Zgodovinar Rus dokazuje, da se je nanašalo ime Ljubljana prav tako na prostor sejma kakor na vso pokrajino. V devetem stoletju so začeli nemški cesarji pošiljati sem naselnike in vzdrževati trgovino. Zaradi ugodnega zemljepisnega in strateškega položaja ter zaradi važnega cestnega omrežja se je Ljubljana v kratkem zelo povzdignila. Njeni prebivalci, po večini brodarji in trgovci, so bili združeni v korporacije. Leta 1260. je postala Ljubljana prosto mesto. 1282. je prišla pod oblast Habsburžanov. Trgovci, ki so bili organizirani v cehih, iz nemškega «Zeche», ki pomenja zadruge, so stanovali v starem mestu, na Starem trgu ob vznožju griča na tesnem desnem obrežju Ljubljanice. Plemstvo in verske družbe so pa živeli v vilah in gosposkih palačah v novem mestu, imenovanem Novi trg, ob levem rečnem bregu. Koncem srednjega veka je mesto že precej narastlo ter je imelo tudi že Glavni in Mestni trg. Za protestantske dobe je postala Ljubljana kulturno središče Slovenije. v obrambo pred turškimi napadi je bila 1534. obdana z utrjenim zidovjem. Protireiormacija je zopet utrdila njeno religijo, ki se je drži še vedno v visoki meri. Z Italijo je gojila vedno dobre sosedne odnose, ki so se s časom vedno bolj utrjevali in sicer ne samo v trgovskem, marveč predvsem v kulturnem in umetniškem oziru. Staro mesto s svojimi ozkimi in krivimi ulicami ter skromnimi in ubožnimi stanovanji, je bilo ponovno razdejano po zemeljskih prevratih in zopet na novo zgrajeno. Med tem je pa raslo vedno bujneje novo mesto s svojimi veličastnimi poslopji ter sugestivnimi parki in javnimi vrtovi. Najstrahotnejši potres je zadel Ljubljano o Veliki noči 1895. leta. Toda prav iz te nesreče se je porodila doba pomembnega napredka ne samo v gradbenem oziru, kakor se lahko dožene iz primerjanja statističnih podatkov ljudskega štetja od 1890. in 1900. leta, namreč tudi iz kulturnih, tehničnih in industrijskih ostvaritev. Niso pa bili zemeljski prevrati njena edina nesreča. Tudi požari so jo pogostoma uničevali. v srednjem veku se je gradilo po večini z lesom in zato so bile stavbe vedno zelo ogražane po uničevalnem učinku požarov. Naj omenimo v tem pogledu le, da je imel tudi ljubljanski grad lesen stolp, ki se je šele 1848. nadomestil z zidanim. Cerkev sv. Florijana je povezana z žalostnim opominom na požar v 1. 1660. Ta pogubonosen požar, ki se je začel v nekem seniku, se je bliskovito razširil na sosedne hiše in je grozil upepeliti ves mestni predel. Iz prestrašenega vpitja po pomoči se je dvigal tudi žalosten klic k sv. Flo-rijanu. In ta prošnja je naletela na velikodušen odmev v svetnikovem srcu. Požar je bil ukročen, na onem mestu pa, kjer je najhuje divjal, so zgradili pozneje zaobljub- Lubiana (Piazza del Municipio): La iontana dei Tritoni di Francesco Robba Ljubljana (Mestni tig): Robbov vodnjak La Chiesa, a sua volta distmtta daU'incendio del 1774, dopo settanta anni veniva riedificata a simiglianza del-I'oiiginaiia del 1672. La parte monumentale della citta risale al secolo XV/7°, quando, dopo la vittoria della controriiorma, vennero maestri italiani quail gli architetti Padre P. A. Pozzo, Carlo Martinuzzi, Domenico Rossi; gli scultori Francesco Robba e Jacopo Contieri, e 11 celebre pittore Giulio Qua-glia. Sorsero allora le imponenti costruzioni ispirate al piu schietto stile barocco di ionte italiana: la Chiesa dei Francescani, la Cattedrale di S.Nicolo, la Chiesa delle Orsoline, 11 Municipio, 11 Palazzo Vescovile, 11 Palazzo del Seminario. Alio scalpello di F. Robba e dovuto 11 bellissimo gruppo della fontana dei Tritoni, simboleggianti 1 iiumi «Sava», «Ljubljanica» e «Gradaščlca», all'ingresso del Municipio, e nel cortile dello stesso ediflcio I'altra suggestiva fonte dove lo sventurato Narciso si contempla nel sottostante specchio delle acque cilestrine, oltre ai numerosi cimeli marmorei che adornano gli altarl delle Chiese dei Francescani, delle Orsoline, di S. Nicolo, di S. Giacomo, di S. Floriano. Ijeno svetišče. Ker je bila tudi ta cerkev razdejana po požaru v 1. 1774., so jo sedemdeset let pozneje zopet postavili in sicer podobno prvi iz leta 1672. Monumentalni del mesta datira iz 17. stoletja, ko so prišli po zmagoviti protireformaciji v Ljubljano italijanski mojstri, kakor n. pr.: arhitekti Padre P. A. Pozzo, Carlo Martinuzzi, Domenlco Rossi, kiparja Francesco Robba in Jacopo Contieri ter slavni slikar Giulio Quaglia. Zgradile so se tedaj inpozantne stavbe v najpristnejšem baročnem slogu, kakor so ga prinesli iz Italije; tako frančiškanska cerkev, stolnica, uršulinska cerkev, magistrat, škofovska palača in semenišče. Robbovemu dletu moramo biti hvaležni za prekrasno skupino njegovega vodnjaka, prispodobe Save, Ljubljanice in Gradaščice, ob vhodu na magistrat, prav tako za tamkajšnji sugestivni vodnjak, kjer se nesrečni Narcis opazuje v spodaj ležečem zrcalu sinje vode, ter za številne marmornate bisere, ki krase oltarje frančiškanske, uršulin-ske, šenklavške, šentjakobske in šentflorijanske cerkve. Lubiana (Cortile del Municipio): La fontana dl Narciso del Robba Ljubljana (magistratno dvorišče): NarcisoV vodnjak Ft. Robba Tra le pitture sono degne di nota gli alireschi del citato Quaglia nella Cattedrale e nella Biblioteca del Seminario. Di quel periodo rimangono pure insigni monumenti d'anticbitä in tutto il territorio della provincia, hen con-servati per interessamento di autorita e di cittadini, in perietta armonia d'intenti e nella piena consapevolezza del valore di tali pregevoli opere d'arte. Od slik so vredne omembe freske zgoraj omenjenega Quaglia v stolnici in v semeniščni knjižnici. Iz tiste dobe datirajo tudi odlični antični spomeniki na vsem ozemlju Pokrajine, ki so zelo dobro ohranjeni in to zaradi skladnega zanimanja oblaslev in prebivalstva za smotrno in zavestno uvaževanje velike vrednosti umetniških del. Lubiana (Cattedrale di S. Nicolö): Angeli di Francesco Robba Ljubljana (Stolnica sv. Nikolaja): Angeli Fr. Robba Ricordiamo le Chiese gotiche di S. Lorenzo a «Jezero» e di St. Rupert presso «Mokronog», il Monastero gotico romano con i caratteristici portali di stile romanico a «Kostanjevica», la chiesa barocca a «Kurešček» adorna di interessant! aiheschi dello stesso stile e di statue di legno ben modellate, la Chiesa di S. Leonardo a «Mala Ligojna» dove si conservano tre altari di legno di raro valore, le Chiese di «Stopiče» presso Novo mesto, di S. Martino a «Metlika» e di S. Bartolomeo a «Stražni vrh» pur esse di stile barocco, e quella parrocchiale di Novo mesto ove si trova il famoso quadro del Tintoretto. Naj omenimo med drugimi gotski cerkvi Sv. Lovrenca na Jezeru in Sv. Ruperta pri Mokronogu, rimski gotski samostan z značilnimi portali v romanskem slogu v Kostanjevici, baročno cerkev na Kureščku, okrašeno z zanimivimi freskami istega sloga in z lesenimi, dobro modeliranimi kipi, nadalje cerkev Sv. Leonarda v Mali Ligojni, kjer se hranijo trije leseni oltarji redke vrednosti, cerkve v Stopičah pri Novem mestu. Sv. Martina v Metliki in sv. Jerneja na Stražnem vrhu, prav tako vse v baročnem slogu ter končno župno cerkev v Novem mestu, kjer se nahaja slavna Tintorettova slika. Dalla nostra scuola derivano gli architetti «Maček» e «Jugovič», i pittoii «Fortunato Bergant», «Valentino Metzinger», «Antonio Cebej», «Francesco Jelovšek» e molti altri che come il «Langus», lo «Jelovšek», il «Bergant» tennero fino ai nostri giorni alto il genio dell'arte in terra slovena. Nobili e cittadini lacoltosi mandavano i loro figli alle universitä di Padova, Bologna, Pavia, mentre una nume-rosa colonia italiana con lo studio ed una esemplare norma di vita alimentava in queste terre il culto dell'arte della madrepatria. II Barone Zois, oriundo italiano e perfetto conoscitore della lingua di Dante, iniziö per prima la traduzione in sloveno di importanti opere della letteratura italiana. Nella sua dimora di Breg soleva trattenere i dotti del tempo in conversazioni e dispute di sapore scientiiico e lette- Iz italijanske šole izhajajo arhitekta Maček in Jugovič, slikarji Fortunat Bergant, Valentin Mentzinger, Anton Cebej, Frančišek Jelovšek in mnogi drugi, ki so kakor Langus, Jelovšek in Bergant ohranili do današnjih dni genij umetnosti na slovenski zemlji. Plemstvo in premožni meščani so pošiljali svoje sinove na vseučilišča v Padovo, Bologno in Pavio, dočim je vzdrževala številna italijanska kolonija s študijem in zglednim življenjskim pojmovanjem v teh krajih kult umetnosti svoje domovine. Baron Zois, po rodu Italijan in dovršen poznavalec Dantejevega jezika, je začel prvi prevajati v slovenščino važna dela italijanske književnosti. V svojem domu na Bregu, je zbiral takratne učenjake k razgovorom in razpravlja- Lubiana: La cittä moderna Ljubljana: Moderno mesto rario che quasi sempre cadevano nel raggio d'interesse del nostro patrimonio spirituale. Lubiana come centro culturale possiede oltre l'universitä, undid ginnasi-licei, un istituto tecnico, due scuole commercial!, due istituti magistrali, un ginnasio italiano, la biblioteca deli'universitä con 120.000 volumi, 500 incuna-buli e 600 manoscritti, la biblioteca annessa al Museo con 60.000 volumi, la biblioteca dei Francescani con 15.000 volumi e la biblioteca del Seminario con 8.000 volumi. La vita teatrale si svolge nelle due sedi stabili dell'Opera e del Teatro drammaiico. Le arti belle sono rappresentate dalla raccolta di soggetti classici nella Galleria Nazionale e 1'interessante Museo ofire una esatta visione della ci-vilta di queste terre. njem znanstvenih in književnih vprašanj, ki so se dotikala skoraj vedno interesne sfere italijanske duhovne dediščine. Ljubljana šteje — kot kulturno središče — poleg vseučilišča enajst gimnazij, tehnično srednjo šolo, dve trgovski šoli, dve učiteljišči, eno italijansko gimnazijo, vseučiliško knjižnico s 120.000 zvezki, 500 prvotiskov in 600 rokopisov, muzejsko knjižnico s 60.000 zvezki, frančiškansko knjižnico s 15.000 zvezki in semeniško knjižnico z 8000 zvezki. Gledališko življenje se razvija v dveh stalnih gledališčih, v operi in drami. Upodabljajoča umetnost je zastopana po klasični zbirki v Narodni galeriji, zanimivi Muzej pa nudi jasno sliko civilizacije te pokrajine. IL CASTELLO. II Castello che corona la vetta del colle di Lubiana, alto 364 metri, fu fondato al posta della lor-tezza illirica del IX" secolo. Per la sua posizione dominante acquistö notevoie importanza, segnatamente al tempo dell'invasione magiara, al principio del X° secolo. In un'antica iscrizione si legge che venne edificato nel-l'anno 1144. Probabilmente vi abitö per prima la lamiglia nobiliare «Selška» della Carinzia e poi, estintasi quella, la famiglia degli «Spanheim». Passö in seguito, con tutta la regione, sotto il dominio degli Asburgo. Rimase resi-denza degli Asburgo Uno al XVIH" secolo, epoca in cui lo ebbero i nobili di Lubiana. Dal 1809 al 1813 fu possedi-mento dei francesi, al tempo di Napoleone. Tornö quindi agli Asburgo che lo trasformarono in prigione di Stato per i condannati politici. Silvio Pellico ed altri martiri italiani, di passaggio per lo Spielberg, vi rimasero rinchiusi per qualche tempo. In seguito vi fur ono imprigionati i criminali fino al 1895, anno del piu violento terremoto di Lubiana. Divenne poi alloggio per le famiglie disagiate che vi permangono tattavia mentre sono in corso lovori di restauro al fine di ridare al castello le linee e le caratteristiche medioe-vali del suo primo tempo. LUIGI lEZZI GRAD. Grad, ki venca vrh Ljubljanskega gradu, visokega 364 m, je bil zgrajen na mestu ilirske trdnjave v 9. stoletju. Zaradi svojega dominantnega položaja je postal zelo važen, zlasti za časa madžarskega vpada v 10. stol. V starem napisu se bere, da je bil zgrajen leta 1144. Najbrže je stanovala prva v njem Selška plemiška družina iz Carinzije, po njenem izumrtju pa družina Spanheim. Pozneje je prišel z vso pokrajino pod oblast Habs-buržanov. Bil je sedež Habsburžanov do 18. stoletja, do časa, ko so ga dobili ljublj'anski plemiči. Od 1809. do 1813., t. j. za časa Napoleona, je postal francoska lastnina. Zavzeli so ga nato zopet Habsburžani, ki so ga spremenili v državno ječo za politične obsojence. Silvio Pellico in drugi italijanski mučeniki so bili ob svojem prehodu v Spielberg nekaj časa v njem zaprti. Pozneje so zapirali tu hudodelce in sicer do 1. 1895., ko je zadel Ljubljano najhujšj potres. Uporabljal se je nato ter se še vedno uporablja za stanovanje revnih družin, dočim se istočasno vrše na njem obnovitvena dela, ki naj bi mu vrnila srednjeveške linije in značilnosti iz njegove prve dobe. Lubiana: II Castello Ljubljana: Grad E destino che il Mediterraneo torni nostro. E destino che Roma torni ad essere la citta direttrice della Civilta in tutto l'Occidente d'Europa. mussolini. Usoda je, da se nam vrne Sredozemsko morje. Usoda je, da postane Roma zopet vodilno mesto civilizacije v vsej zahodni Evropi. Ä X A A iftiadif^ v fUtMaU Eravamo cosi avvezzi a un'idea della G. I. L. tutta atteg-giata ad attivita militari o ginnico-sportive che, malgrado vi fossimo in qualche modo preparati, il nuovo volte che essa ha mostrato a Firenze ci ha colpiti e talvolta fatti pensierosi, per non dire toccati da una commozione non banale. Giacche ovunque si andasse, nelle aule dei con-vegni o al campo delle Cascine, dove le legioni erano intitolate alle piü vive attivitä della cultura e dell'arte, o agli anfiteatri di Boboli o nelle sale di Palazzo Strozzi e anche per le strade della magica Firenze, percorse da gruppi di giovani intenti a cogliere il significato di quelle Bili smo tako navajeni na osnovno misel Gila, usmerjeno predvsem v vojaško in telovadno-špoitno delovanje, da nas je njegov nastop v Firencah, kljub temu da smo bili nanj že nekoliko pripravljeni, nenavadno ganil in nam dal prijetno priliko, razmišljati o njem. Kajti kamor koli bi šli, bodisi na sestanke v dvoranah ali na torišče Cascine, kjer so se mlade legije posvetile najživahnejšemu kulturnemu in umetniškemu delu, bodisi v bobolske amii-teatre ali v dvorane palače Strozzi, prav tako tudi na cestah čarobnih Firenc, polnih mladostnih trup, težečih po spoznanju tamkajšnjih mestnih čudes, povsod si jasno A Firenze: il Vicecomandante Federale di Lubiana tra 1 giovani della rappresentanza della GILL alle manifestazioni culturali Firenze: Zvezni Vicepoveljnik iz Ljubljane med mladimi reprezen-tanti GILL-a na kulturnih mani-iestacijah civili meraviglie, ovunque si percepiva per evidenti segni un assiduo impegno dello spirito, un calore di morali in-teressi, un'intelligenza politica veramente conšolanti e in modo singolare intonati al momento che viviamo. Eppure non era certo la prima volta che la G. I. L. s'im-pegnava in attivitä culturali. Di nuovo, oltre alia misura europea, c'era, semmai, il modo con cui si svolgevano le finali degli Juveniles della cultura e dell'arte, finali che ripetevano in sede nazionale e internazionale il cimento delle libere discussioni su tema, gli «incontri» giovanili, stavolta interpretati dai giovani migliori di tutta Italia. Oppure anche nuove per non dire eccezionali potevano dirsi talune manifestazioni spettacolari, come quel perfet-tissimo coro di duemilacinquecento voci, virtuoso e ispi- zaznal gorečo duhovno vnemo, toploto moralnih interesov in politično inteligenco ter vse te osrečujoče momente združene skladno z nalogami sedanje dobe. Sicer ni bilo še-le sedaj prvič, da se je lotil Gil kulturnega delovanja. Nov pa in celo preko evropskih meril je bil tokrat način, kako so se vršile finalne tekme Juveniles kulture in umetnosti, tekme, ki so ponovno na narodnem in mednarodnem torišču, tvegale prosto razpravo o mladostnih tekmovalnih sestavkih, ki so jih tolmačili tokrat najboljši italijanski mladostniki. Prav tako nove, skoroda izjemne, so bile nekatere predstavne manifestacije, kakor n. pr.: oni dovršeni pevski zbor dvehtisoč-petsto glasov, virtuozen in prevzet kakor najbolj iznajd- rato come la piü scaltrita schola cantorum, o quelle cento giovinette del balletto, che fu tra le cose piü belle che mai si videro in materia di danze d'arte, o I'indimentica-bile spettacolo del teatro civico gremito di migliaia di giovani, attenti al rapporto del Ministro dell'Educazione Nazionale, consapevoli di essere convocati per ricevere una consegna ne breve ne facile; giacche a Firenze in quell'occasione le parole del Ministro dovevano avere un significato piü che europeo, mondiale: rapporto a tutte le giovinezze: voce limpida da percepirsi ben chiara tra il fragore altissimo della guerra. Comunque, benche ognuno sapesse che la G. I. L. non e da ora che si occupa e si preoccupa delle cose dello spirito per la preparazione dei giovani, la novita piü apprezzabile c'era e consisteva nella stabilita aria di ricerca, di studio, di sincera volonta di riforme, di pa- Ijiva schola cantorum; ali pa tistih sto deklic iz baleta, ki je predstavljalo iz te stroke gotovo najlepšo predstavo, ki se je kdaj videla; dostavimo še oni nepozabni prizor iz mestnega gledališča, natrpanega s tisoči in tisoči mladine, pozorne na poročilo Ministra narodne vzgoje in dobro vedoč, da so bili sklicani za to, da prejmejo važno naročilo, ki ne bo ne kratko in ne lahko, kajti ob tej priložnosti so morale imeti ministrove besede ne samo evropski, marveč svetovni pomen: šlo je za poročilo na vso mladino, poročilo, ki naj jasno in razločno odmeva izmed vojnega trušča. Čeprav nam je znano, da se Gil že precej let trudi, ustvariti v mladini primerno duhovno pripravljenost, nas je vendar zelo prijetno iznenadil vpoštevanja vreden povsem nov način raziskovanja, študija, iskrene reformne volje ter strpljive pozornosti, s katero so se mogle pred- Concorso Nazionale di Educazione Fisica dell'anno XX": la squadra femminile di Lubiana ai giardini pubblici di Montecatini — Terme del «Tettuccio» Nacionalni natečaj za telesno vzgojo v letu XX: ženski oddelek iz Ljubljane v Ljudskem vrtu v Mon-tecatini-ju. Toplice «Tettuccio» ziente attenzione, con cui le idee e le opinion! degli altri, incoraggiate ad imprimersi in virtü appunto di quel-l'atmosfera, si affollavano e urgevano sui dirigenti, che erano pronti ad ascoltare, a discutere, a vagliare, senza pregiudizi, il pro e contro non solo delle discussioni ma degli stessi modi con cui si andava svolgendo questa o quella manifestazione, o si attuavano talune iniziative o direttive. Questa e stata, ai fini della nostra ricerca interna, la grande novita di Firenze, dove s'e scoperta una G. I. L. viva, decisa a rinnovarsi, a proporsi tutti i suoi problemi. C'era dunque un'atmosfera di studio che disperdeva, con universale soddisfazione, il ricordo di certe fallibili infal-libilita che non ammettevano discussioni. E quella volonta di ricerca era cosi matura che, a guardar bene, si sco-priva giä articolata nei comandi minori, non meno infer-vorati a discutere, a commentare la conferma o la smen- nasati nove misli prav radi takega ozračja na zborovalne voditelje, voljne poslušati, razpravljati in uvaževati jih brez predsodkov, upjoštevati razne predloge ne samo v razpravah, temveč tudi o načinu, kako naj bi se razvila ta ali ona manifestacija ali kako naj se realizirajo nekatere pobude in smernice. In to je bila — v smislu naše bistvene preizkušnje — ona velika novost, ki nam je odkrila Gil kot življenjsko organizacijo, trdno odločeno, ostati vedno nova in postavljali si v tej smeri vse svoje probleme. Prav to ozračje resnega študija je moglo — v splošno zadoščenje — razpršiti spomin na izvestne zmotne nezmotljivosti, ki včasih niso dopuščale diskusije. Ta volja po novem raziskavanju je bila tako zrela, da se je mogla pozornemu opazovalcu pokazati že pri manjših poveljstvih za vse nove misli, porojene po obširnih in mirnih izkušnjah na podeželju. tita a opinioni maturate in provincia, dopo piü vaste e piij calme esperienze. Cosi Firenze, oltre a tutti gli altri risultati di carattere europeo, che ci sono sembrati cospicui e capaci di porre le basi per una reale e non rettorica collaborazione delle giovinezze dell'ordine nuovo, ha avuto ai fini interni il valore di una preziosa messa a punto, che poträ fornire molti elementi di giudizio quando se ne vorranno trarre le sostanziali conclusioni. Ma a chi ha avuto occhi per vedere non e sfuggito che a Firenze s'e anche dimostrato, con i fatti alia mano, che quando i comandi funzionano e non si limitano soltanto ad «organizzare» — e fu cosa perfettamente «organiz-zata» — ma seguono con implacabile, pignolesca atten-zione la vita dei giovani, scompaiono d'incanto gli arbitri degli scamiciati, le militaresche licenze, la formale disciplina dei dieci minuti rigidi come statue, per dar luogo a una compostezza davvero militare e «civile» insieme, a un rispetto verso se stessi e verso gli altri, alia fusione tra dirigenti e organizzati; che questi ragazzi e queste ragazze, ed erano migliaia, non li abbiamo mai visti soli a ciondolare in premature libere uscite ma sempre coi loro capi in composta ricreazione, a girare per la citta nelle ore libere dando spettacolo, finalmente, di una con-seguita disciplina sostanziale. Insomma, d'una nuova Europa, giä, nel fragore della guerra, pronta alia sua nuova vita. CRITICA FASCISTA Poleg vseh drugih uspehov evropskega značaja, ki se nam zde dovolj plodni in sposobni, da ustvarijo osnove za resnično stvarno in ne samo retorično sodelovanje splošne mladine v novem redu, so se postavili v Firencah, z ozirom na notranjo vrednost organizacije, novi nastavki, ki bodo v stanu nuditi dragoceno sodbo, kadar se bodo hoteli delati bistveni zaključki. Pozornemu opazovalcu ni mogla ostati zakrita resnica, da so podale Firence dejanski dokaz dejstva, da se poveljstva, ki dobro funkcionirajo, ne omejujejo samo na «organiziranje» — čeprav je bila vsa prireditev dovršeno «organizirana» — marveč da zasledujejo z neizprosno, naravnost pedantno pozornostjo vse življenje mladine, tako da izginejo kot na čaroben vpliv vsi razgrajači, vse vojaške samovoljnosti ter vsa samo formalna disciplina onih desetih strumnih minut in da stopi na njihovo mesto resnično vojaška in civilna dostojnost, s spoštovanjem samega sebe in drugih, s trdno povezanostjo vodstva in članstva. Prisotni so bili tisoči mladine obojega spola, toda nikdar jih nismo videli, da bi samovoljno odhajali prezgodaj in sami pohajkovati okrog, ampak po mestu vedno v družbi s svojimi načelniki v dostojnem razvedrilu in v prostih urah, nudeč nam tako prizor discipline, dosežene po svojem bistvu. Skratka, disciplina nove Evrope, in sicer pripravljene že v vojnem trušču na svoje novo življenje. I I Romani, i quali davano alle cose dello spirito i nomi piü lievi, e chiamavano otia gli studi, denominarono ludi alcune celebrazioni civili e religiose. Nel calendarium rusticum due o tre giorni di ciascun mese, tranne nel mese di maržo, sono consacrati ai ludi votivi, o alle com-memorazioni di vittorie; il 29 maggio si celebravano i ludi honoris et virtutis; il 25 novembre i ludi sarmatici, ricordo di vittoria romana, la, in quei medesimi luoghi ove ora si combatte contro il gregge bolscevico. Che i vostri ludi della cultura, (o giovani di questa nuova Europa), siano davvero i ludi deli honor e della virtus, affinche le res novae portino in sul nascere questo sigillo! I dolori, i sacrifici, le insoddisfazioni, vi ricordino, che, come non si puö contare sulle epoche soddisfatte, non si puö contare nemmeno sui giovani soddisfatti. Dopo i ludi virtutis et honoris, celebreremo anche noi, abbat-tendo il nemico giurato della civilta occidentale, che ha nome da Roma, i ludi sarmatici. E allora sara segnato il primo giorno del calendarium iustitiae, dopo l'iniquitä dei giorni d'un'Europa, che nacque con Roma, civile, e corse pericolo di morire infame con Londra, barbara con Mosca. 0 GIUSEPPE BOTTAI (') Dal discorso pronunziato il 27 giugno a Firenze nel Teatro Comu-riale Vittorio Emanuele 11 per il rapporto alle Delegazioni estere ed alia Gioventu Italiana del Littorio ivi convenute in occasione delle manifestazioni culturali della gioventii europea. LXJBI Rimljani, ki so dajali duhovnim stvarem najlažja imena ter so študije imenovali otia, so označevali nekatere civilne in verske slavnosti z imenom «ludi». Dva ali trije dnevi vsakega meseca, z izjemo marca, so bili v calendarium rusticum posvečeni zaobljubljenim dnevom — «ludi votivi», ali spominskim svečanostim na zmage. 29. maja so se proslavljali «ludi honoris et virtutis», 25. novembra pa «ludi sarmatici», spomin na ono rimsko zmago, kjer vihra danes bitka proti boljševiški čredi. Želeti je, da bi bili vaši ludi kulture, (ali mladina te nove Evrope), resnični ludi časti in čednosti, da bi «res novae» nosile že od vsega početka ta pečat. Naj vas bolesti, žrtve in nezadoščenja spominjajo na to, da se ni mogoče zanašati na zadoščene dobe, a prav tako ne na zadoščeno mladino. Po «ludi virtutis et honoris» bomo proslavljali tudi mi «ludi sarmatici», ko bomo premagali zakrknjenega sovražnika zapadne civilizacije, ki nosi svoje ime po Romi. Takrat bo zaznamovan prvi dan «calendarium iustitiae» po tolikih krivičnih dneh one Evrope, ki je začela kot kulturna z Romom, a je zašla v nevarnost da umre sramotna z Londonom in barbarska z Moskvo. (') (^) Iz govora dne 27. junija v Firencah v občinskem gledališču Vittorio Emanuele II kot poročila zunanjim delegacijam in Italijanski liktorski mladini, zbranim o priliki kulturnih manifestacij evropske mladine. l^fuccssiani di Cjiwahi diJlaUana sut sa^giotM inliaUa • • • VTISI LJUBLJANSKE MLADINE O BIVANJU V ITALIJI • • • AD UN AMICO fO tljata^fiL Lubiana, 18-7-1942-XX°. Amico carissimo. Visitai parecchie citta della Balcania e ne ammirai le beilezze. Mi eio illuso che non ci iossero in tutto il mon-do citta piCi belle. Ma in Italia non c'ero mai stato . . . Fui pure a Zagabria e mi piacque tanto il suo Duomo. Mi domando oia: cose mai questo Duomo in coniionto delle Basiliche di Roma, quella di S. Pietro specialmente? Vidi anche a Belgiado i piegevoli mosaici. Ti assicuro che questi capolavori non seivono neppure a dare un'idea dei gioielli d'aite mosaica che si trovano a Firenze, a Roma e nel Vaticano. Amico, se sei stato nelle regioni meridionali della Slovenia, aviai ceitamente pensato che popoli pill ospitali di nostri non ci sono. Pero rospitalita deiritalia, il cuore della grande Roma, sono insuperabili. Tu mi parlasti tanto delle belle ragazze balcaniche: ne lodavi la grazia, la purezza, la pudicizia; ed io ti cre-devo ed ero convinto che non ci fossero ragazze miglio-ri. Ma in Italia non ero stato ancora ... Ho voluto studiare anche I'animo dell'italiano. L'italiano e calmo, laborioso, gioviale, buono: buono se tu sei buono con lui; se lo oliendi pero, e meglio che ti allon-tani. Ljubljana 18. VII. 1942-XX. Dragi prijatelj! Obiskal sem svoj čas več mest na Balkanu in sem občudoval njihove lepote: mislil sem, da ni na vsem svetu lepših mest. Toda v Italiji do takrat še nisem bil. Bil sem tudi v Zagrebu, kjer se mi je stolnica zelo dopadla. Kaj pa je ta stolnica v primeri z bazilikami v Rimu, zlasti z ono sv. Petra? V Beogradu sem videl tudi dragocene mozaike. Zagotavljam ti pa, da ne morejo dati ti mozaiki niti predstave onih draguljev mozaične lunetnosti, ki se nahajajo v Firencah, Rimu in Vatikanu. Prijatelj! Ce si bil že v južnih krajih Slovenije, si si gotovo mislil, da ni nikjer gostoljubnejšega prebivalstva. Ampak italijanska gostoljubnost in srce velikega Rima sta neprekosljiva. Govoril si mi toliko o lepih balkanskih dekletih: hvalil si njihovo dražest, čistost in sramežljivost. Verjel sem ti in bil prepričan, da ni boljših deklet. Toda takrat še nisem bil v Italiji. Študirati sem hotel tudi italijansko duševnost. Italijan je miren, delaven, veder in dober; seveda dober, če si ti dober z njim. Če ga pa užališ, potem je bolje, da se odstraniš. • •••••••••••••••■••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••I ol DogUiarno as sata. sani