©$£" Natisov 15.000. "3M8 »Stajcrc" izhaja vsaki peiek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. se prodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/'. strani K 16, za '/• strani K 8, za >/n strani K 4, za '/•» strani K 2, za V«, strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 52 V Ptuju v nedeljo due 24. decembra 1911. XII. letnik. Današnja številka ima zopet 4 strani priloge in šteje torej skupaj 12 strani ter več slik. Tiha noč . . . V tihi noči se je porodila v betlehemskem hlevu bajnokrasna božanska uganka, -1— alelnja, alelrjja! Večna volja je postala meso, da zamore preliti svojo kri v odrešenje človeštva, — aleluja, alelnja! Izmed najrevnejšmi ljudstva si je izbral Bog svoje stariše in prve prijatelje in učence; in predno so še dospeli tuji kralji z dragocenimi darili, začuli so že bedni pastirji božanski klic: aleluja, aleluja! In najmogočnejše mogotce, najbojevitejše armade, zemljo in morje, je premagala beseda ljubezni, porojena v Betlehemu, — aleluja! Zopet so nam došli, prijazni, mili duevi božičnih praznikov s toploto svoje srčne pobož-nosti in s tihim veseljem otroških čustev . . . Užgite lučice pred jaslicami in na božični smreki! Io pokličite deco, to nedolžno, čisto deco, ki redi že mesece sem vroče nade in želje v srcu, pokličite deco, odprite ji rajsko veselje svetega večera ... In kadar zapojejo liki srebrnim zvončkom mehki mladinski glasovi, takrat se bode vrnila mladost tudi v vaše izmučene, izse-sane duše, takrat užge vam svit smrekinih svečic sveti ogenj čistosti v srcu, takrat postanete i vi trudni in izdelani, bolani in žalostni, sovraženi in sovražni odrašeni ljudje zopet otroci . . . Tiha noč, sveta noč . . . Praznovali so jo pred tisočletji in praznujejo jo še danes. Človeštvo potrebuje upanja, s katerim premaga grenke ure vsakdanjega življenja in ki mu daje poguma, gledati smrti v oko. Ljubezen se je porodila, pojd božični polnočni zvonovi. Večna ljubezen, najkrasnejši izraz božanstva! In ziboljka ni tekla ljubezni v cezarskih palačah ter v judovskih teropeljih. Ljubezen ne pozna zlata in hermelina, bogastva in razkošja, ljubezen je sama največje bogastvo, ki zatemni celo krasoto solnca . . . Najlepša misel krščanstva tiči ravno v tem čudovitem združenju revščine in ljubezni. Danes se peha svet za zakladi in celo tisti, ki bo poklicani, pridigovati čisto ljubezen, nabirajo te zaklade, ki jih žre rja in molji. V pozlačenih vozovih se vozijo tisti, ki bi se imeli zbirati pod ljudsko zastavo nacarenskega krščanstva. Celo premoženje obešajo na svoje vbogo truplo in pod dragocenim kamenjem počivajo po smrti. Tako je danes! Takrat, v tisti sveti noči betle-hemski pa je porodila ubegla Devica v revnem hlevu sredi pomanjkanja in bede, porodila v bolečinah — ne kakšnega dostojanstvenika in mogotca, temveč samega Sina nebeškega .-. . Med pol nagimi berači prišel je na svet Odre-šenik in le tisti so došli k njemu, ki so verovali na zvezdo-vodnico . . . Božični zvonovi, prepodite vse sovražne misli! Krist se je rodil! Aleluja . . . Prepodite vse strupene čute in postanite zopet deca, nedolžna, verna, srečna deca! Aleluja . . . „Štajerčevi" kmetski koledar 1912 je že izšel Obsega 144 strani, 17 krasnih slik, izredno veliko gospodarskih člankov, povesti, pesmi, sme-šnic itd., nadalje popolni seznamek štajerskih in koroških sejmov, kalendarij, poštne določbe itd. Cena 60 vin., po pošti 70 vin. P5^~ Koledar se pošilja le tedaj, ako se znesek naprej plača; najbolje je, ako se pri naročbi kar za 70 vin znamk priloži. *"^P2 Kdor naroči 10 koledarjev, dobi enega zastonj. Kupujte, širite in priporočajte ta najlepši in najcenejši napredni ljudski koledar! Zadnji dnevi tega leta se bližajo in £reba bode misliti na dolžnosti v novem letu. „Štaoexc" bil Vam je, cenjeni prijatelji, zvest boritelj za Vaše pravice. Pred nikomur ni klečeplazil in nikogar se ni bal. Brez ozira na levo in desno je hodil svojo napredno ljudsko pot. In ravno zato je sikala kačja zalega strupenih ljudskih sovražnikov tako besno proti „Štajercu", ravno zato so se druževali v boju zoper „Stajerca" vsi, ki živijo na ljudsko kožo in ki hočejo ljudstvo v temi ter revščini obdržati. .. Prijatelji! Ob koncu tega leta, ki nam je prineslo toliko boja, dela in zmag. stopamo pred Vas brez velikih obljub in sladkih besed. Le nekaj pač lahko obljubimo: „Štajerc" ostane ,,Stajcrc" — to znači, da svoje poti niti za ped ne zapusti, da bode i zanaprej edino neodvisno ljudsko glasilo, edini samostojni list nap rednih kmetov, obrtnikov in delavcev. Vkljub temu, da se bode „Štajerc" v novem letu bržkone povečal, ker bode pridobil priloge, ostala mu bode cena ista. Vsled tega bode „Štajerc" i zanaprej največji in najcenejši tednik v slovenskem jeziku. Treba pa je, da storite tudi Vi, cenjeni odjemalci, svojo dolžnost napram listu. Zato Vas vabimo tem potom na novo naročbo. Vsi na delo I Razširjajte, naročajte, čitajte in priporočajte „Štajerca"! Uredništvo in upravništvo. Politični pregled. Italijansko-turška vojska. Zadnje dni se ni glede vojake ničesar izredno pomembnega zgodilo. iV bližini mesta Tripolisa je toliko italijanske vojaščine, da se Torki na noben način uspešno braniti ne morejo. V nekaterih drugih krajih pa so dosegli Torki zopet lepe uspehe. 0 razširjenju vojne se zdaj v splošnem ne more govoriti, čeprav nastane morda v spomladi večja evropejska nevarnost. Glede italijansko-turške vojne se je pričelo nasprotno celo o mirovnih pogajanjih govoriti. Na vsak način ni do danes v nobenem ozira odločitve. Zato poročamo o vojski tudi popolnoma na kratko. Delegacije. Z lastnoročnim pismom na zunanjega ministra grofa Aehrenthala in avstrijskega ter ogrskega ministerskega predsednika sklical je cesar delegacije za skupne državne zadeve za 28. decembra. Govori se, da bode za predsednika delegacij postavljen koroški poslanec Dobernig. V Ljubljani imajo zdaj zopet župana. Kakor znano, bil je občinski zastop pred 16 meseci razpnščen, ker je od cesarja nepotrjenega Hribarja zopet za župana volil. S tem se je po dolgem času nastopilo proti oni srbofilski in rusofilski gonji, katera se je od septembra 1908 L. naprej v Ljubljani grozovito širila. Hribar je seveda mislil, da bode vlado strmoglavil. Pa se je zmotil, — Hribar je izginjen in le polomi od njega vstvarjenih podjetij govorijo še o tem možu. Občinske zadeve v Ljubljani upravljal je zdaj 16 mesecev sem ces. kralj, komisar. Le-ta je tudi razpisal nove občinske volitve, pri katerih je bila Hribarjeva stranka pravzaprav hudo poražena, čeprav si je obdržala še en glas večine v zastopa, kjer ni bilo dotlej niti enega druzega strankarja. V občinskem svetu ljubljanskem sedi zdaj poleg 14 klerikalcev tudi 7 Nemcev in 1 socialist. Pri županski volitvi, ki se je vršila te dni, je bil za župana dr. Ivan Tavčar izvoljen. Kar se Tavčarja tiče, je eden starih spomenikov iz prve narodnjaško-liberalne dobe. Večjega pomene njegova izvolitev nima. Upati je, da bodejo zdaj v Ljubljani nastopili boljši Časi, da se bode manj narodnjaške hujskanje delalo in manj javnega denarja zapravljalo. Denar skozi okno se meče še vedno. V Grossarmingu (Zgornje-Avstrijsko) gradili so pri neki čuvalnici nov vodnjak, kar je koštalo 100 kron. Ko je bil vodnjak gotov, se ga je slavnostno svojemu namenu izročilo. K tej elav-nosti so prišli m. dr.: en inženir državne železnice en inženir ravnateljstna in en zastopnik glavarstva. Troški te komisije so znašali 500 K. Za ta denar bi se lahko pet novih vodnjakov zgradilo ... Vohun. Na kolodvoru v Posen.u so aretirali feldvebelna Schneider in njegovo ljubico, ki sta se hotela ravno odpeljati. Pod krilom dekleta so našli načrte trdnjave Posen in neko pismo ruske vojaške oblasti, v katerem se je vohunu 10.000 rublov za izdajstvo ponudilo. Škof proti duhovniški politiki. Novi katoliški škof v mestu Speier, dr. Pfandlhaber, je izjavil, da ne vidi rad, ako se njemu podložna duhov- Pl'i lilrldlitijSOlUll VrOUlGllU 8e Priporoča Straschill'cva grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje ščina politike adeležoje. Zlasti smatra za slabo, ako se prižnico v politične namene, izrablja . . . Pametna beseda! Ko bi bilo le dosti takih duhovnikov, pa bi vera ne pešala . . . Draginja in velekapital. Vse toži danes čez grozovito draginjo in — prav imajo ljudje. Ali mnogo je še neumnežev, ki delajo kmeta za to draginjo odgovornega. Zato pa je zanimivo eu-krat pogledati, kako velikanske dobičke so napravili ravno v teh letih draginje gotove banke, karteli in industrijska podjetja. Avstrijski kreditni zavod,katerega glavni akcijonar je Rotschild, je v prvem polletu 1911 napravila čistega dobička 11'/s milijonov kron; zemljiško-kreditni zavod v istem času dobička 6*/i milijonov kron. Nadalje je napravila ogrska kreditna banka za letošnjega prvega polleta čistega dobička 5V« milijonov kron. Te in razne druge banke napravile so v tem letu draginje mnogo več miljo-nov dobička nego v prejšnih letih. Velikanski ti dobički bank pa ne prihajajo edino od borze, marveč tudi od velikih industrijskih podjetij, ki so večinoma v kartelih združeni. Vsled kartelov pa se je letos sladkor, pivo, špirit, petrolej itd. na nezaslišani način podražilo. Dohodki mnogih industrij tečejo tako v žrelo kartelov, ki delajo vkljub dragim časom milijonske dobičke. Pred kratkim objavila je praška družba za železno industrijo svojo bilanco. Cisti dobiček znaša 12,775.486 K, dividenda pa 160 K za vsako akcijo, obresti na akcije po 5% znašajo 1,800.000 kron. Od skoraj 11 milijonov znašajočega ostanka se je dalo 10%, to je čez 1 milijon, upravnemu svetu družbe. Superdividend© pa se razdeli s 27%. Torej se obrestuje kapital v tej družbi z 32%; za vsakih 100 K dobi kapitalist 32 kron! V tem tiči mnogo vzrokov draginje in proti-kmetski kričači naj bi na te kapitalistične oderuhe mislili! ki drži kaj na zdravo negovanje kože, ki hoče zlasti peje odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije-nim mlečnim milom (znamka vSteckenpferdB) od Bergmano 1 Co. ftisekra i. E. Kos za bO li se dobi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. 891 Ogromno povišanje občinskih doklad v okoliški oblini celjski. Velikanska povišba občinskih doklad v okoliški občini celjski od 50% na 75% je vzbudila pri vseh davkoplačevalcih največje ogorčenje in sicer to tem več, ker so prvaki tp p o-višanje prikrivali in letnega proračuna sploh javno niso razpolovili, Da tega niso storili, je seveda lahko umevno; kajti razglasitev o povišbi občinskih doklad in javna razpoložitev letnega proračuna bi se morala ravno ob času razpisa volitev izvršiti in če bi vse to prišlo ob volitvah davkoplačevalcem do ušes, da je stari občinski zastop, kije bil sestav- ljen iz samih prvaških zagrižen-cev, občinske doklade za 50% p o v i-ša 1, p o t em b i dali volilci drugega volilnega razreda brez izjeme pr-vaškim gospodarjem že tokrat zasluženo brcoin napredni volilci bi že letos zmagali. Saj jejako značilno, da o tem tako važnem dogodku povišanja občinskih doklad noben prvaški listič do sedaj niti besedice ni č r h n i 1, da so davkoplačevalci edino-le po poročilih nemškega časopisja in naprednega „Stajerca" o tem zelo važnem in daleko-sežnem dogodku bili poučeni, da torej p r-vaška večina še danes nima poguma, da bi stopila pred svoje volil-ce in odkritosrčno priznala povišanje občinskih doklad. Brezpomembno je, da se je dotični razglas nabil na občinski deski, ker se za to, kakor je splošno znano, nihče ne briga. Napredni davkoplačevalci pripuščajo odgovornost za povišanje doklad prvaški večini, ki je in bode za to povišbo sama odgovorna. Napredna manjšina mora vsako odgovornost za ta roparski napad na že itak izčrpane žepe davkoplačevalcev odločno odklanjati in se bode omejila, skrbeti za to, da se bodo sredstva okoliške občine porabila v korist vseh davkoplačevalcev, ne pa v narodno-p*r vaške strankarske namene. Gospodarstvo, ki je do sedaj vladalo v občinski hiši, nesramno zanemarjeno in strankarsko gospodarstvo se mora docela odpraviti in iztrebiti in to bo v prihodnjosti glavna točka delovanja napredne manjšine, ki pa bo postala v kratkem doglednem času znatna večina. V nedeljo vršil se je v občinskem uradu okolice celjske shod občanov, na katerem seje glasovalo o tem, se-li naj sklep Btarega o dbora o p o v išanju občinskih doklad na 75% in o n a-jemu posojila vznesku 60.000 kron sploh predloži deželnemu odboru v odobritev. Veliko število voli 1-cev seje izreklo proti temu, posebno zastopniki obrtnije, med njimi tudi slovenski posestnik paromlina Peter Majdič, največji davkoplačevalec v okoliški občini, kakor tudi mnogo hišnih posestnikov in kmetov. Po zakonu zamore občinski odbor davčne pri-klade za nova podjetja in stavbe (kanalizacijo) le tedaj skleniti, če temu tri četrtine volilno pravico imajočih občanov, ki plačujejo obenem tri četrtine vseh davkov, pritrdijo. Ker pa reprezentujejo občani, ki so se proti temu izrekli, davčni znesek od več kot 30.000 kron (od vseh 86.000 kron), potem je, če D0 Šlo po pravici, ta napad občinskega odbora na žepe davkoplačevalcev za tokrat o d b i t. Je že skrajno na času, da zavlada v tej občini vestno in redno denarno gospodarstvo. Ževelikolet se mo ra o koli šna občina celjska boriti z upravnim primankljajem. Pred štirimi leti je ta znašal 5.000 kron, od tega časa se je 1 e t n o za okroglo 5.000 kron vzadnjem letu za okroglo Zaroka v cesarski hiši. Nadvojvodinja Isabella, ena 6 še samskih hčerk najvojvode Friderika, zaročila se je s princom Georgom bavarskim, kateremu je naš cesar stric. Ženin je sin princa Leopolda. Naša podoba kaže zaročenca. JVinz Qoorg von Baycrrt und seine8raur&in«rzogin Isabella Ali si se že na »Štajerca" naročil? Ako ne, stori to takoj! 7.000 kron zvišal. Za povišanje občinskih doklad se dosedanji gospodarji v okolici celjski niso mogli odločiti, akoravno so nekateri vestni gospodarji k temu svetovali, ker so navidezno nizke doklade potrebovali kot agitacijsko sredstvo v volilnem boju. Sedaj je volilni boj končan, niso si mogli več pomagati ter morali' doklade' tako znatno povišati, da je okoliška občina celjska najbolj obremenjena v celi deželi in da so doklade v okolici za 30% višje nego v mestu. Posledice tega povišanja doklad morajo biti jako neugodne za občino in nje prebivalce. To povišanje doklad bo pred vsem povzročilo v e 1 e-pomemben poskok najemnine za stanovanja in samo ob sebi umevno tudi p o d r a ž b o ž i v i 1, ki jih prinašajo naši kmetje na trg, ker lahko vsi gospodarski činitelji prevalijo povišbo doklad na druge, kakor na primer hišni posestniki in kmetijski pridelovalci, ki bodejo primorani, to zvišanje doklad na druge prevaliti. Umevno je torej, da vlada med vsem prebivalstvom okoliš ke občine celjske in sicer mod nomškim in slovonskim prebivalstvom veliko ogorčenje in velikanska jeza in da slovensko strankarsko časopisje, ki si vpričote strašne osramotitve ne ve pomagati, o tem povišanju doklad molči jn vedno molči kakor grob. Dopisi. Sv. Andraž slov. gor. (Shod M i h e t a in Korošca.) Predzadnjo nedeljo sta bila pri sv. Andražu dva lepa gospoda. Eden se imennje Miha Blenčič plemeniti Potem, znani žrebčar, drugi pa je bil lep fant s korajšfedrcj Korošec, ali po domače hophop. — Še nikoli ni bilo med andraževskimi župljani toliko hujskarij, kakor sedaj. Sveti mir in zadovoljnost sta vladala med ljudstvom, ali sedaj se že oglašajo hinavski klerikalni petelini. Tiho sta prišla ta dva gospoda med nas. Temna noč in gosti dež sta ju. prinesla k nam. Ja, pri Andražu se je spremenilo vreme, odkar je zavladala „kmečka zveza." Sedaj so se pokazali značaji, ki prodajo za liter vina tudi svojo prepričanje. To ne škoduje, saj pameti ne more nihče nikomur kupiti. Ne bi nič rekel, ako pridejo gg. poslanci med naše ljudstvo s srcem in besedo, ter ga pouče o potrebnih stvareh in mu tudi naznanijo njihovo delovanje ; ali žalibog to se pri Andražu ni zgodilo. Namen tega shoda je le bila hujskanja proti drugim strankam ter pridiganje bojkota. Vse kar ni pod farško komando, Brenčiču ne ugaja. Ptuj ima le enega človeka za njega in ta je trgovec Lenart. Pri njem torej bi naj kupovali Andraževčani vse, kar potrebujejo. Ali kaj hočeš, ljubi Miha ? Samo porhante in robeov mi ne potrebujemo. Torej ptujski trgovci, no bojto so, kšoft še bo, čeravno Mihetu ni po volji. On pa naj le kupuje svoje gatice kjer hoče. Mi bodemo kupovali, kjer mi hočemo, ter si nažagali pipice s šibicami naših ljudi, ali z „obmejenimia nikoli. Dragi „Štajerc" I Brenčičevega jecljanja ni vredno popisati, ali nekaj Ti naj vendar sporočim. Uradniki leže Mihetu globoko v želodcu. Rekel je, da jih je 80% preveč. Vsi imajo previsoke plače, jedo vsak dan meso in povrh še cigarete kade. Vse te grebe imajo ubogi uradniki pri našem glavarstvu. Pa še nekaj! Vsi govore perfektno slovenščino, po vzorcu Mihetove spuhekke šprahe. Oj ti reva, ti si raji prej nauči-, lepo slovenski govoriti, da ti ne bode tre-balo zmeraj goniti „sicer in potem." Potem dragi Miha, bode zopet slaba, kadar ne bodeš več poslanec, sicer pa ti ni zameriti. S tujim perjem se lahko kinča vsak, samo tebi še vendar težko gre, ker imaš premalo možgan, dru-gač bi se boljše naučil Koroščevih govorov. Kako veseli bi bili Andraževčani, ako bi nam ti kaj povedal o vzgoji nezakonskih otrok, ter o spuščanju žrebcev. Pa kaj ! O vzgoji pač ti ne moreš govoriti, ker še ti mnogo šol manjka, predno bi ti lahko zastopal samo navadnega učitelja. O kugi je lažje govoriti, ker veš, da se že tudi tebi delajo na jezičku mehurji, drugače bi se ti ne bi tako zapletalo in bi ti ne šel tisti frdacani „rr" tako težko iz ust. Dragi Miha, idi dol proti * Adriji, ter tamkaj prekriči morje, potem pa .i pridi zopet k Andraža, 'gotovo bode potem vse bolj gladko šlo in mi bodemo radi poslušali, čeravno smo mi že takovšne reči davno slišali. Več prihodnjič. Z Bogom Spiihla sicer . . . Sv. Anton v Slov. gor. Klerikalna predrznost se hoče zopet dvigniti, čeravno še njihovega gromovitega propada pri Sv. Trojici nihče ni pozabil. Zelo razžaljeni cerkmašter Jok se je potrudil v „Slov. Gosp." se olepšati, ker ga vendar grozno peče, da smo pri Sv. Antonu natančneje razmere o njegovem bogastvu izvedli. Seveda se pa reče, da „Štajerc" laže, čeravno to- v posojilničnih knjigah črno na belem stoji. Čeravno je Roisov boter pred vsemi pri Sv. Trojici mu v oči očital, da si sedaj naj klerikalnega poroka vzame. Ako' bi to ne bila resnica, bi Rois gotovo tožil. Pa neverjetno je, da si ta klerikalec ni klerikalca za poroka vzel, ampak trojiškega mesarja Zamola. Kje pa je tu ,,svoji k svojim?!" Za botra še je kak ,,nemškutar' tudi dober, kaj-ne? In „Štajerc" tudi laže, da je Rois pri Ploju moral potegnit? Ja Rois, zakaj pa si brez tvojega prijatelja Kovačiča pobrisal, katerega so v zadnjo hišo zaprli. Ne delaj se lepšega kakor si, ker sedaj te ja vsi poznamo. Tvoj moder prijatelj posili-trojički zdravnik ti tudi ne more več pomagat, ker on je s teboj vred zletel . . . Sv. Trojica v Slov. gor V, nedeljo dne 17. t. m. sem bil pri Sv. Lenartu. Ko se popoldan domu podam, vidim da je v nemško šolo veliko ljudi zahajalo in ker sem med njimi tudi moje sosede zagledal, je tudi mene radovednost v tisto veliko dvorano potegnila. Sosed mi takoj pove, iz kakšnega namena je on tukaj in tudi jaz eem si mislil, da ostanem in si ogledam, kaj da ti otroci nemške šole vse znajo. In gledal sem fante in dekleta, katere so učitelji na stole vzdigovali, kateri pa so nam povesti predstavljali, da me je srce ganilo. In na enkrat prikorakajo dečki, postavijo se pred poslušalce kot vojaki iu zapojejo pesem ,,Wir sind lustge Ka-meraden." Dalje sem poslušal, vedno bolj sem bil v zadregi. Veselje in žalost me prevzame, ko zaslišim pesem, katero sem jaz kot učenec tretjega razreda pred tridesetimi leti pri Sv. Trojici popeval. In to pesem so me učili tačasni učitelj gospod Mauritsch. Sramoval sem se pred sosedom, ker solze so mi zalile moje oči. Ali kaj ko mojega soseda pogledam ? On se ja tudi joče. Pa zakaj ? Njegova deca je stala na odru in predavala lepo povest. Moj sosed je imel solze veselja, jaz pa žalosti. Ali pojdimo dalje! Pride igra „Schneewitchen". Oh, kako krasno; neverjetno, da so ti igralci šolarji. Sedaj se nisem več sramoval mojih solz, ker mnogo starišev sem zagledal z robcem pri očeh. Od daril katera so se otrokom podarila, ne morem vse popisat. Mislil sem. pa na trojičke učitelje. Na nadučitelja, kateri je predpoldnom ne vem kolikokrat južnal, kateri je tako zvesto za svoj želodec skrbel, ne pa za tega Bvojih otrok. In po potu od te dvorane mi pride misel za mislijo. Moj sosed je imel malo časa za mene po potu, ker okoli njega so otroci od veselja skakali. Mislil sem po potu tudi na moje otroke, katere nisem pustil v to šolo, da bi se ne gospodu kaplanu in učitelju zameril. In jaz se jim nisem zameril tem gospodom, to je res. Ali kaj moj fant poreče, to je druga. „Oča! Kedaj smem že iti služit na Nemško? Mi ja že dolgo obetate. Jaz tudi hočem nemško besedo znat. saj jo vi tudi znate!" To je, kar slišim vsak dan. In moral bodem v kratkem fanta, mojo desno roko, odpustit in hvala trojičkim učiteljem, da se bo-deva moj sin in jaz vsak za-se trudila. Jaz sem se v trojički šoli pri g. Mauritschn nemški naučil. Moj sin pa je šel k nadučitelja Mauriču, on pa ne zna nič nemški, ker sedaj tega ni več ali pa malo. Kako so se vendar časi predrnga-čili. Pa vendar bi kaj tacega tudi pri Sv. Trojici lahko bilo. Ako bi gospod dohtar tiste krone, katere je za volitvo pri trojički posojilnici izdal, vbogim šolarjem daroval in učitelj Klemenčičta čas, kar je za posojilnico agitiral, za pouk svojih učencev porabil, bi tudi pri nas ena lepa svečanost bila in oba bi si veliko prijateljev namesto sovražnikov pridobila. Ali kedaj bodeta ta dva sama poučevala, tedaj še bode moralo več fantov in deklet na Nemško služit, ako ne bodo hoteli tepci ostati. In moje zadnjo vprašanje je: Kaj pa ni prostora za nemško Šolo pri Sv. Trojici ? Nemška šola pri Sv. Lenartu ljudstvu ni vinarja stala! Ali to pri nas ni mogoče? Govorilo se je že nekdaj od nemške šole pri Sv. Trojici, ali tedaj sem še bil njen nasprotnik. Sedaj pa bodem prvi za njo glasoval in jo uresničiti pomagal. Trojičarji, pri vas je moč, dajte nam nemško šolo! Senarčar. Razvanje pri Hočah. Ali ste že slišali, kaj se je v Razvanji zgodilo? Kaj pa, gospod? jaz še nisem nič slišal! Ja še niste slišali, kaj se je zgodilo ? Ne, ne gospod! Ali, vi vejste, da v Razvanji okol 30 let tista nemška šola obstoji, ali zdaj so šolarjem katekizme zmenjali, dali so otrokom namreč nemške in slovenske odstranili. Ja tako gospod! tega jaz nisem vedel; kdo pa to dela ? Kaj tisti nadučitelj Jobstl in šolski načelnik Trinko, pa si jih bomo že zapomnili, mi Slovenci . . . Tako je govoril slivniški župnik gosp. Hirti z enim možem, katerega ime mi je znano ; ravno v tistem času, ko sem jo jaz mimo njegovega farofa pihal proti dravskem polju. Mislil sem si : ja kaj pa se slivniški župnik za nas Razvančane briga; on ja ima v svoji fari veliko takih podrepnikov, katerim bi njih dušice pred preklenskim pogubljenjem rešiti zamogel, pa ne se za eno občino skrbeti, katera ga prav nič ne briga. Veste, Vi gosp. župnik Hirti, mi Razvančani smo in ostanemo „nemčurji", če se Vi in vsi črnosnkneži na glavo postavite. Našemu gospodu nadučitelja Jobstl kakor tudi šolskemu načelniku gosp. Trinko vsa čast za njih delo; le tako naprej, saj Razvanje ne bo padlo! En trdi „nemčur" iz Razvanja Razvanje, (Požigi v Razvanji.) Na 3. t. m. začelo je ob '/» na 12. uri ponoči pri posestniku Simon Kesarju goreti, odkoder se je tudi hišno poslopje Jakoba Wresnig vžgalo in ga je plamen uničil. Na 4. t. m. ravno v tisti Novi kardinali v Vatikanu. Naša slika kaže prizor izpred par dnevi zgodivšega se slavnostnega imenovanja novih kardinalov po papeža. Novo imenovani kardinali so se udeležili slavnostnega kon-zistorija v vatikanu. Na naši sliki jih izpo-znamo na krasnih 8 heraielinskim kožuhom okinčanih oblekah. 13 novo imenovanih kardinalov sprejelo je pod starodavnimi svečanostmi v konzistoriju od papeža kardinalski klobuk kot znamenje njih novega dostojanstva. Obenem se je izvršila nad njimi ceremonija odpiranja in zapiranja ust. Dig neuernannren KardinaLe. wahrend ' i'm Va H ka n ums uri ponoči začelo je zopet pri vdovi Alojziji Roth goreti; bilo bili kosov živali v plamenih zgorelo, ako bi naš gosp. Mih. Kowatschitsch ne bil te vboge živali rešil ; sam v smrtni nevarnosti, zbudil je namreč v hiši speče ljudi in je potem živino iz Stale spravil, ker je že vrh in okoli njega gorelo; njema gre vsa hvala ?.a njegov trud. Tudi so se pri tem požara domača požarna bramba Razvanska, kakor Bohovska in Hočka veliko hvalo zaslužili. Ni še znano, na kateri način so ti požari nastali, pa najbrž je ena roka ogenj oba omenjena večera zažgala. Škode imajo nesrečni posestniki okroglo 30.000 kron; proti temu so zavarovani vsi skupaj za 5.600 kron ; pač velika zgoba. Hoče. Pri nas v Hočah imeli smo pa zopet sveti misijon v preteklem tednu; pa ne vem zakaj, da se zopet Marijino društvo poveča ali da bi postali Razvančani nakrat sami „narodai" Slovenci ... H e i 1. Iz Kozjega okraja. Pred kratkim časom smo čitali, da je deželni zbor kranjski sklenil, da dobi klerikalna „zadružna zveza" v Ljubljani 700.000 K posojila, namreč tisti denar, katerega je ljudstvo zložilo za napravo slovenskega vseučilišča v Ljubljani, in da tistega denarja oziroma posojila vseučilišče najbrž nikdar vidilo ne boj Pač škoda denarja za klerikalne nikdar polneimavhe! Mogoče duhovniška posojilnica v Dobji pri Planini, kot podružnica „zadružne zveze" v Ljubljani, katero vodi le sam župnik Vurkelc, zato tako strogo gospodari, da bi pri-gospodarila za vrnitev ogromnega posojila po 700.000. Pred kratkim se je ena ženska prito-žovala, da je imela shranjeni denar v posojilnici pri župniku Vurkelcu in da je tudi posojilniško knjižico vedno pri njemu (župniku) puščala. Župnik je razne izdatke v knjižico zapisoval brez potrjenja prejemnika oziroma prejemnice, vboga žena pa sedaj trdi, da je več izdatkov neopravičenih in da ji v posojilnici shranjenega denarja manjka. Lahko bi pa izpoved dotične ženske resnična bila, ker baje župnik kot voditelj posojilnice, z udi posojilnice nobenega posvetovanja, komu bi se denar posodil, ali kdo je denar vložil, nima. On gospodari s tajim denarjam po svoji volji. Res čudno, da za farške posojilnice nobena postava ne velja. Ni pa čudno, da take posojilnice večkrat zavozijo in mnogo ljudi oškodujejo. Ne bom tukaj našteval slučaje zavoženih farških posojilnic, ker je ta stvar že po širokem svetu znana, pa čuditi se moram, zakaj ne posežejo državne oblasti pravočasno vmes. Kaj pomaga oškodovanemu ljudstvu, če so taki činitelji, kakor n. p. Weiss, Kaiser, dr. Hudnik, Jošt z ječo kaznovani ; denarja le ni nazaj, ljudstvo ostane le oškodovano in vbogo . . . * * * Iz Jesenic. Kakor ie že svetovno znano, so se vršile dne 3. t. m. na Jesenicah občinske volitve, pri katerih so združeni jeseniški cerkveni klerikalci v vseh treh razredih prodrli. Pri teh volitvah je gospodarska stranka, katera je pred 4 leti kompromisno s klerikalci z roko v roko šla, popolnoma propadla. Jeseniška klerikalna stranka je to pot postavila najbolj zagrizene in pro-noncirane strankarske kandidate, kateri večinoma tudi sovražno proti tovarni nastopajo, iz katerega vzroka je bila tovarna piimorana se pridružiti gospodarski stranki. Tovarna, katera je imela skozi vsa leta več zastopnikov v občinskem odboru, nima danes niti enega. Seveda tovarni to ni všeč kot največji davkoplačevalki na Jesenicah ter se končno tudi ne strinja z rezultati jeseniških volitev. Kako grdo se je postopalo od strani jeseniškega župnika proti voditelju gospodarske stranke, bodemo radi pomanjkanja prostora prihodnjič priobčili. Pribito pa je, da so klerikalni agitatorji od župnika do zadnjega pod-repnika z vsem pritiskom in silo nastopili pri agitaciji in pri pobiranju legitimacij in glasovnic. Ti slučaji se bodo naznanili državnemu pravdniku in ako bo ta smatral, da je bila ta agitacija pravilna, se tudi z njo strinjamo. Namesto pa, da bi bili jeseniški crkveni klerikalci z izidom volitev zadovoljni, še vedno bruhajo proti našim kandidatom.Tako se razvidi is delavskega glasila »Naša moč« z dne 5./XII. t. 1. Jesenice v taboru S. L. S. Komično je, da tu nastopajo klerikalci proti nekem Humru, — kateri ni bil v nikaki zvezi z gospodarsko Stranko. Nadalje se izgovarjajo, dokler bo vodila tovarniško politiko oseba, ki se je čez vsako napravo v korist delavstva začasa gerentstva pritoževala in napadala po časopisih in svojih sestankih naše zadružništvo, katero smo ustanovili z svojimi žulji, da se ne množi oderuštvo na Jesenicah, takih ljudi ne bomo volili. Na to vprašamo samo gospoda župnika Skubica in njegovega podrepnika Rozman Petra, kedaj da se je dotična oseba, to je bil naš zastopnik gosp. Anton Pongratz, pritoževal čez vsako napravo v korist delavcev v gerentskih sejah ? Potem nam naj pove še gospod Skubic, pisatelj klerikalnih — 4 — pamfletov, kedaj da je on — Anton Pongratz — napadal v časopisih in na svojih sestankih zadružništvo, katere ste ustanovili z svojimi žulji, da se ne množi ode-ruštvo na Jesenicah ? Kar je nam znano, se je gerentov-ski svetovalec gospod Pongratz samo enkrat pritoži in ta pritožba je bila radi klerikalne ceste od katoliškega društvenega doma do Jesenic. Pritožil se je pa radi te poti le radi tega, ker se je zgradba te poti oddala zagrizenemu klerikalcu Regovcu za 6000 kron, potem se je pa izkazalo, da bo ta pot stala od 8 do 9000 kron. Nadalje se pa ni Pongratz temneč tovarna pritožila proti podelitvi gostilniške koncesije Janeza Krivca, ker ie že itak preobilo gostiln na Jesenicah in Savi in ker ni popolnoma nobene potrebe, da bi dobil Krive gostilniško koncesijo, še manj pa kat. konsumno društvo. Že takoj takrat je nastopil Janez Krive v njegovem donisu z dne 29./IV. 1910 na c. kr. okrajnega glavarja Župneka v Radovljici sovražno proti tovarn', ko je tam zapisal (priznam pa da tukaj delujejo napačne informacije, ki Vam jih podajajo gotovi ljudje iz strankarske pa tudi iz lastne sebičnosti, ki imajo edino le ta namen, delavcem škodovati samo za to, ker nočejo ostati v njihovem brezverskem taboru. To so ljudje, ki grejo iz sovraštva do delavcev roka v roko z ljudmi, ki nastopajo in delajo pod vplivom tovarniškega vodstva in ti ljudje zahtevajo, da bi se jih častilo in klečeplazilo za njim. tega pa jaz ne morem, da bi se pred svobodomislici uklanjal. kajti ponosen sem na svoj verski značaj.) To so tedaj tisti razlogi o katerih vpije >Naša moči in »Slovenec«. Pa recimo tudi, da bi se jeseniškim crkvenim klerikalcem ni bilo treba ozirali pri teh volitvah na te njim neljube osebe, ako bi jim bilo kaj pri srcu, da bi dobila tovarna to zastopstvo, katero je vedno do sedaj imela, bi bila ta stranka gotovo druge osebe, katere mso tako kompromitirane, pri teh volitvah v poštev vzela Ako bi bili jeseniški crkveni klerikalci to storili, bi potem popolnoma opravičeno lahko rekli, da niso tovarni sovražni. Pribijemo pa, da so njih načelniki župnik in Krive tovarni sovražni, ker tudi niti enega, akoravno je bil njih pristaš, niso hoteli vpoštevati pri volitvah. Samoumevno je pa itak, da zastopniki tovarne niso bili in tudi nikdar ne bodo pristaši crkvenih klerikalcev in potem lahko Krive in župnik vedno sovražno ali nesovražno postopata proti tovarni, kakor jima bode ljubo. Tovarna pa tudi nikdar ni zasledovala in tudi še danes ne zasleduje političnih nazorov v občinskem odboru, temveč hoče biti le v gospodarskem oziru zastopana Ako bodo pa hoteli jeseniški crkveni klerikalci takega moža imeti v občinskem odboru, kateri koraka pod zastopstvom S. L. S. potem je seveda razumno, da ne bodo nikakega tovarniškega pristaša volili. Radi tega je pa tudi vsako opravičevanje in vsak zagovor od strani klerikalcev proti porazu gospodarske stranke popolnoma brezpomembno. Sovražno so nastopili in sovražno so nas premagali. Štajerski deželni zbor. Gotovega o bodočnosti štajerskega deželnega zbora se ničesar ne ve. Javoost dobila je le poročilo, da bode vlada deželni zbor za 9. januarja 1912 sklicala. Pogajanja med posameznimi strankami zaradi prvaške ob-strukcije se ne bodejo vršila, ker bi bržkone vsled Koroščeve trdovratnosti ne imela nobenega uspeha. Vlada bode na lastno pest in na lastno odgovornost nekatere predloge vložila, ki se tičejo spornih točk; ravno tako svoj delavski program, ki se bode oziral tudi na kompenzacije zaradi zgradbe vodnih cest. Vladine predloge se bodejo pečale večidel z regulacijo rek in potokov. Posebno važno je tudf da se bode predložilo predloge glede železnice O r m o ž-L j u t o m e r. Nadalje se bode imel deželni zbor s celo vrsto drugih gospodarskih zadev pečati. Pogajanja s posameznimi ministeriji Telikani med plodovi. Kako izredno velike plodove podaja semtertja zemlja, nam kaže današnja slika. Neki posestnik v Tullnerfeldu pridelal je v letošnji žetvi plodove, katere vidimo na sliki. Zeljnata glava tehta 11 kilogramov, RiesenfeldlttiChle meri okoli sebe 160 centimetrov in v visokosti 26 centimetrov. Podolgasta repa pa meri 60 centimetrov v dolgosti. Težka je 10 kilogramov. V teh težkih časih draginje so tako velikanski plodovi pač pravo srčno veselje. imela so prav lep uspeh. Posamezne stranke izjavile bodejo potem svoje stališče glede delavskega programa vlade. Ako bi pa slovenski klerikalci v svoji brezvestnosti zopet z ob3truk-cijo gospodarsko delo preprečili, potem bode vlada deželni zbor razpustila... Toliko je javnost izvedela. Vlada hoče napraviti torej še en poskus z našim deželnim zborom. Slovenski narodnjaki z dr. Kukovcem so se že proti obstrukciji izjavili, kar sicer nima mnogo pomena, ker imajo le enega poslanca v deželnem zboru. Po našem mnenju bi bili „narodnjaki" svoj čas bolj pametno naredili, da bi sploh nikdar brezvestne te obstrukcije ne podpirali. Danes so prišli ti narodni nerodoeži do naših besed, ki smo jim jih začetkom ob-strakcije povedali. Kar se tiče klerikalcev, je gotovo, da zidajo Še vedno na nerazsodnost svojih volilcev in na nepremagljivo moč duhovniškega nasilja. Ali klerikalci bi morali slepi in gluhi biti, ako ne bi opazili ogorčenje ljudstva proti obstrukciji. To ljudstvo, obupano v revščini, vpije po podpori, po gospodarskem delu, po pomoči. In zato bodejo klerikalci polagoma vendar izpoznali, d a revščino ne zadušijo lažnjive fraze in da ljudstvo ni igračica v rokah ošabnih političnih kaplanov. Klerikalci čutijo, da se pripravlja med ljudstvom velikanski vihar nevolje in duhovniki na deželi so že na shodih ter tudi pri letošnji „zbirci" izpoznali, da je ljudstvo nezadovoljno. Za slovenske klerikalce velja danes znani: ali — ali! Ali bodejo v deželnem zboru delali instem omogočili pomoč težko trpečemu ljudstvu, — ali pa bodejo naprej razgrajali, karbiseveda ljudstvu škodovalo inljudstvo grozovito — dramilo! Novice. Vesele bo&ične praznike vsem prijateljem že/i uredništvo in upravnisfvo ..Štajerca." Troški živinoreje. 0 tej stvari piše „Osterr. Staatsbiirger" : — Pri izreji 3 letnega vola je računati: Vrednost novorojenega teleta 12 K, 30 dni polno mleko (vsak dan 7 litrov po 16 h) K 3360. Dva tedna za odvado 50 1 polnega in 100 1 posnetega mleka (zadnji po 3 h za liter) ter 3V« kg lanene pogače po 16 h, skupaj K 11'56. Za prvih 6 tednov znašajo torej troški 57.16 K. Nadaljnih 75 dni dajemo vsak dan 8 litrov posnetega mleka za 18 K, V« kg lanene pogače za 6 K, skupaj l1/, centa mrve za 6 K, kar znaša 9 K. Nadalje skozi 3 mesece vsak dan 1 kg krepilne krme po 18 h je K 16 20, 4 kg mrve je 2160 K. Ko je tele 7 mesecev staro, koštalo je že 12760 K. Zdaj pride prvo poletje (150 dni z 7Va m. centov mrve = 45 K in 1 kg krepilne krme na dan za 18 h). Z enim letom košta volček že 199 96 K ali okroglo 200 K. V drugi zimi (210 dni) rabimo zanj 12'/a m. centov mrve za 75 K. Nadalje vsak dan 1 kg krepilne krme = 37-80 K. Z 1 letom 7 mesecev stane torej mladi vol že 31276 K. Drugo poletje (105 dni) rabi 12 centov mrve za 72 K, potem pol kg krepilne krme na dan = 1386 K. Dveletni vol koštal je torej že 398"62 K. Tretja zima (210 dni) računamo za 21 m. contov mrve 12G K, tretje poletje pa (155 dni) 18 centov mrve za 108 K. Torej nas je koštala izreja 3 letnega vola 632-62 K. K temu bi bilo še računati izrejne troške, hlev, riziko in druge izdatke. Tudi mora vol še za najmanje 30 K krme za pitanje dobiti, da velja kot prvorazredno blago. Vol bode okroglo 500 kg tehtal. Ako bi hoteli torej svoje troške nazaj dobiti, morali bi ga za 12653 K pri centu žive teže prodati. To pa je cena, ki jo živinorejci še nikjer niso dosegli. Pri vsem temu pa kmet še nima nobenega dobička ; niti gnoj ne, kajti zanj daje steljo. Tako računajo torej „kmetski oderuhi", kakor nazivljajo neumneži naše kmetovalce. Državnozborski kandidat in vol. „Kieler Zeituog" pripoveduje iz Eiderstedta sledečo do-godbico : Na široki cesti je korakala čreda volov. Nasproti jim je pridrdral antomobil, v katerem je sedel državnozborski kandidat dr. Schifferer. Kar nakrat stopi en vol k automobilu in pokaže kandidatu svoj dolgi goveji jezik. Kandidat si je menda mislil, da je vol pristaš droge politične stranke. Pa temu ni bilo tako. Pač pa je bil vol ta dan že petkrat preiskan in sicer pred odhodom, ko so ga v železniški voz naložili, na živinski rampi, v hlevu in na živinskem sejmu. Tako se je vboga žival že navadila jezik kazati in je menda mislila, da je gospod v avtomobilu tudi kak živinozdravnik ... Oj ti presneti vol! Iz Spodnje-Siajerskega, Okrajni zastop ptujski imel je 18. t. m. plenarno zbororovauje, ki je o celi vrsti važnih zadev obravnavalo in sklepalo. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo že v tej številki poročila prinesti. Storili bodemo pa to v prihodnji številki. Za danes objavimo le nekaj opazk iz tega zborovanja. Kdo gospodari dobro? Na zadnjem zborovanju ptujskega okrajnega zastopa izjavil je slo-vensko-prvaški voditelj Franc Mahorič dobesedno: „Die Wirtschaft des Bezirksaus-schusses i s t ziemlich gut" — po slovensko: ..Gospodarstvo okrajnega odbora (ptujskega) je precej dobro." Beseda sama ob sebi nima mnogo pomena; kajti vsakdo, kdor pozna gospodarstvo ptujskega okrajnega odbora z neumornim svojim načelnikom Ornigom, ve tudi, da ni samo „ziemlich gut", marveč da je naravnost vzorno. Beseda ima le zaradi tega pomena, kčr je Mahorič danes nekak vodja slovenskih narodnjakov v Ptuju. In ta vodja slovenskih narodnjakov mora jasno priznati, da je gospodarstvo Oruiga dobro. Na vsak način je to pošteno od g. Mahoriča! Ali nekaj bi rekli temu gospoda: Vi ste pristaš tiste slovenske stranke, ki stoji na stališču starega, zmernega narodnjaštva. Vi ste pristaš in ste tudi bržkone naročnik „Sloge" in „Slov. naroda." G. Mahorič, ta dva in vsi drugi narodnjaški slovenski listi pisarijo vedno, da je napredno gospodarstvo v ptujskem okrajnem zastopu slabo, brezvestno in bogve kaj še vse. To je 1 a ž, g. Mahorič, nesramna laž, ki ste jo Vi sami s svojo preje omenjeno izjavo pribili. Vi sami, g. Mahorič, ste postavili vse narod-njaške slovenske liste na laž in — mi upamo edino to, da bodete ostali mož-beseda in da bodete i zanaprej svoje mnenje v zmislu pravice uravnali. Radovedni smo sicer, kaj bodejo prvaški listi k Vaši izjavi rekli. Ali ne jezite se, ako bi Vas kak prismojeni prenapetež napadel, ker ste resnico povedali! . . . G. Mahorič, hvala Vam za Vašo resnično izjavo! Slovensko „delo." Pa so le korenjaki, naši ptujski „narodni Slovenci!" To je dokazalo zadnje zborovanje okrajnega zastopa, o katerem poročamo še na drugem mestu. Okrajni zastop ima sicer v prvi vrsti namen, pospeševati gospodarske težnje okraja, to se pravi, težnje kmeta in sploh davkoplačevalca. Na tem zborovanju se je sklepalo tudi o raznih prav važnih gospodarskih zadevah. Slovensko-narodni zastopniki so bili tako tihi. da bi človek sploh mislil, da so le namalani! Edino enega so imeli med seboj, ki je žganjce zabelil. In to je ptujski krčmar Mahorič. Ta zastopnik slovenskega narodnjaštva v ptujskem okraju je enkrat vstal in en sam predlog stavil. Predlagal je prav pohlevno, da se podari — ptujski slovenski dijaški kuhinji 400 kron podpore iz okrajnih sredstev, torej iz krvavih žuljev davkoplačevalcev. Ko so kmetje o tem sklepu slišali, rekli so: Mi kmetje v ptujskem okraju imamo dovolj študentov in marsikateri kmet-oče je dobil sivo glavo zaradi svojega sina-študenta. Mi kmetje potrebujemo ljudi za delo, za rešitev svoje grude, za zemljo... Tako so govorili kmetje! Ali mi pristavimo k temu dejstvo, da noben narod na Avstrijskem razmeroma nima toliko študentov, kakor slo- venski! 'In noben narod ne zanemarja svoj kmetski stan tako očitno, kakor ravno slovenski narod ! . . . Sicer pa ne zamerimo g. Mahoriču njegov predlog, kajti on je meščan, ne pa kmet, on kupčnje s posestvi, ali ne obdeluje jih. Možu je bržkone kak dohtar priporočal, da naj okrajno blagajno za teh 400 kron olajša. In končno je tudi znano, da je vendar s 1 o-venski državni poslanec Bren-čič zahteval razširjenje ptujske gimnazije. Brenčiču, ki je sam baje le tako dolgo v šolo hodil, dokler ni šolmašter umrl, je torej še premalo študentov. In Mahorič hoče še iz javnih denarjev nepotrebne študente podpirati. Srce, kaj si želiš še več? Napredna zmaga. Pri občinskih volitvah v sv. Trojici v Halozah so zopet napred-njaki zmagali. Klerikalci so tokrat vso svoje moči napeli, da bi občino v svoje roke dobili in potem tako „gospodarili", kakor je to pri prvakih že navada. Lagali in hujskali so na vse pretege, kričali in vpili, sikali proti „pur-garjetn" kakor strupeni gadi, izdajali v najsra-motnejši slovenščini pisane lažnjive letake, zlorabljali cerkev in duhovniško suknjo, — pa vse zamanj. V sv. Trojici je klerikalcem že davno odklenkaln in nikdar ne bodejo v tej občini gospodarili. Ljudje že poznajo prvaške laži in vedo, koliko imajo o gotovih ljudeh in o pr-vaškem gospodarstvu sploh soditi. Zato so jim obrnili hrbet in so raje napredno volili. Klerikalni listi bluvajo sedaj seveda ogenj in žveplo nad volilci. Ker druzega ne vedo in ker lastnih svojih lumparij ter laži nočejo javno popisavati, napadajo zdaj na nesramni način izvoljene občinske- svetovalce. Mi smo doslej o tej predrznosti molčali in tudi danes hočemo le par opomb napraviti. V prvi vrsti pribijemo, da so hoteli klerikalci „zmagati" na ta način, da so nekega katoliškega Nemca s politično goljufijo izrabljali. Poleg tega pa zamoremo ttfk mi osebni postati in tistim debelim farjem resrnco v lice povedati, ki so pri tej volitvi največjo vlogo igrali. Naravnost nesramnost je, kako si upa en V a v-potič Še v politiko posegati. Ali je ta »duhovnik", ki je že davno vse prave duhovniške čednosti pozabil, morda pravi mož za rešitev haložanskega ljudstva? On, ki je z zvitimi testamenti manipuliral, on ki je v zaljubljenih pismih svojega lastnega škofa zasramoval; on, ki spada vse drugam kakor v farovž ... In njegovi črni bratci vsi skupaj niso mnogo boljši. . . Dobro, dobro, mi sprejmemo boj, čeprav z ozi-rom na moralo nimamo radi z Vavpotičom opraviti. Mi sprejmemo boj in bodemo oderuški klerikalni gospodi, ki prav rada tudi pri nemških „purgarjih" na tuje troške pijančuje, par prav britkih resnic povedali! ... V ostalem pa pravimo : ^Živeli napredni volilci v sv. Trojici! Občino Črešnjovce pri Slov. Bistrici upravlja sedaj vladini komisar. Razmere v tej občini, v kateri je imel svoj čas znani krivoprisežnik faj-mojšter Sušnik prvo besedo, so postale take, da je morala oblast občinsko predstojništvo odstaviti in upravo c. k. komisarju izročiti. O stvari nam bodejo zaupniki še podrobneje poročali. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brci zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 23. d ecem bra v Brežicah** tudi svinjski sejem). Dne 27. decembra v Lipnici*; na Ptuju (sejem s četinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Mariboru*; v Vitanju**, okr. Konjice. Dne 28. decembra v Spielfeldu*, okr. Lipnica; na Brega pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogatino). Dne 29. decembra v Orehovi vasi**, okr. Brežice. Dne 30. decembra v Brežicah (svinjski sejem). Dne 2. januarja pri Sv. Juriju ob juž. žel.**, okr. Celje; v Ormožu* (tudi sejem s ščetinarji), okr. Kozje. Dne 4. januarja na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v mestu Gradcu (sejem z rogatino in konji). Dne 5. januarja v Konjicah*; v mestu Gradcu (sejem z malo klavno živino). Dne 8. januarja v Šmarju pri Jelšah**. Dne 9. januarja v Ljutomeru; v Središču (sejem s ščetinarji); v Rogatcu (sejem z veliko živino). Kmetovalcu! Današnji številki smo priložili t., deloma (za ptujski okraj) nemško spisani letak Ali imate bolečine? Revmatična nihri^n» o ,Ad d e n L a n d vv i r t" z raznimi zanimivimi podobami. Letak nima namena, to ali ono blago prodajati, temveč hoče kmetovalcem neverjetno dovršenost električnih naprav pokazati. Tako bodejo naši prijatelji uvideli, kako krasen je napredek znanosti in kako presega elektrika vsako drugo naturno moč. Slike letaka kažejo razne poljedelske in v hiši potrebne priprave ter stroje, ki jih žene električna moč, — najcenejša, najbolj varna, najčistejša in najizdatnejša moč. 0 stvari sami bodemo enkrat obširneje in natančneje govorili. Živinske cene so, tako se iz Maribora poroča, hudo padle. Na sejem dne 13. t. m. prignalo se je čez 800 volov. Cene so hudo padle in so znašale .76—80 K za 100 kg. Radovedni smo, je-li bodejo tudi mesarji z visokimi cenami ponehali! Obesil se je v konjiškem zaporu posestnik Franc Iršič iz Takačovega. Zapustil je pismo, v katerem razne osebe zločinov dolži. Pred smrtjo si je privezal okoli čela rožni venec. Vsled pijanosti na cesti obležal in umrl je kmetski fant Franc Gajšek iz Vrhja pri Sv. Jurjn. Kokoši kradli so neznani uzmoviči v Štoreh. Posestniku Jckovškek so pokradli 15 kokoši, Pintarju v sv. Janžu pa 9 kokoši. Pravijo, da so tatovi cigani. Mazači imajo v naših krajih še„ vedno precej veljave. V Mariboru je „zdravila" neka Marija Kodrič razne osebe in jih pri temu skubila. Ena oseba bi zaradi njenih zdravil kmalu umrla. Brezvestna baba se bode imela pred sodnijo zagovarjati! Iz podstrešja padel je pri Mariboru posestnik Osenjak tako nesrečno, da si je zlomil hrbet in je bil v par minutah mrtev. Pri podiranju drevja padlo je težko drevo na kočarico Katarino Feguš v Majbergu pri Ptuju. Nesrečnica je bila tako hudo ranjena, da je še isti večer umrla. Brezsrčni Oče. Posestnik Štefan Sorko v okolici Brežic prepiral se je s svojim sinom, naposled je zagrabil nož in je sina zabodel. Ubilo je v žagi pri sv. Ožbaldu 14 letnega delavčevega sina Johana Kaiser. Vlomil je tat v farno cerkev v Galiciji pri Celju in ukradel nekaj denarja iz nabiralnika. Pred mariborsko poroto se je imela vdova Julijana Kmetic iz Razvanja zagovarjati; obdol-žena je bila umora in sicer je zastrupila svojega meža. Morilka je bila na smrt na vislicah obsojena. — 16 letni hlapec Janez. Fa-leš v Spodnji Polskavi zagrešil se je zverinsko nad 4 letno Amalijo Fuchs in je vbogo dekletce pri tem težko ranil. Obsojen je bil na 5 let težke ječe. Požar. Pri posestniku Vincencu Matul v Slov. Bistrici je nastal požar, ki je vpepelil hišo z vsem pohištvom. Škoda je velika. Baje so otroci zažgali. Smrtna nesreča. Hlapec Anton Medvešek poljal jo svojega gospodarja, živinozdravnika Smrekarja v Sevnico. Na cesti se je voz prevrnil in padel 2 m globoko čez grič. Medvešek si je glavo razbil in je bil takoj mrtev, a tudi Smrekar je hudo ranjen. Zaprli so hlapca Franca Plohi iz Ptuja zaradi težke telesne poškodbe. Novice iz Št. Vida pri Ptuju. Piše se nam: Franc Klašenic, hlapec pri g. Schosteritech se je nesrečnega žganja napil in je pri Turnišu padel iz voza ter se ubil. Mrliča so prepeljali v Hajdino. — V Pobrežju sta dva učenca šent-vidske šole v starosti 12—13 let enega 10 letnega tovariša tako pretepla, da leži deček zdaj težko bolan v postelji in se je bati njegove smrti. Pač čast za šolo, kaj?! Veliki požar. V sv. Martinu pri Celju pričelo je pri posestniku Obreza goreti. Ogenj se je grozovito hitro razširil in je vpepelil 4 poslopij. Celjski požarniki vsled pomanjkanja vode niso mogli plamena zadušiti. Rešiti se je zamoglo le nekaj pohištva in živino. Škoda je ogromna. Vlom V klet. Tatovi so vlomili v klet posestnika Zabukošek v Konjicah in ukradli vina za 80 K. Preje so se sami v kleti prav dobro pogostili. Mladi tatovi. 7 letni Jožek Vodhan in Jožek Zupane iz Velič pri Laškem sta pokradla kra-marici Schoper blaga in denarja za 100 K. lannhnl .nknknl > Al; M..o;„l.J V ječo V Gradec odpeljali so onega Franca Cmur, ki je v Zgornji Radgoni županovega sina Bouvier umoril. Zaprli so v Mariboru postopača Antona Jerič, ki je kot „ženin" izvršil razne goljufije. — V Ljubljani so zaprli infantorista Sušnik iz gornjegrajskega okraja, ki je iz Celja od vojakov dezertiral. Stepla sta se v Sromljah šolarja Janez Križanič in Andrej Kmetic. Prvi je padel tako nesrečno, da si je roko zlomil in možgane pre-tresil. Surovež. V Radgoni odbil je z težkim polenom ogrski delavec Chalnik svojemu tovarišu Fašalegu roko. Oddali so suroveža deželni sodniji. Sam pomagal si je Jože Gaberšek v Babji-reki. Posestnik Metličar mu je bil namreč že dalje časa 200 K dolžan. Ker Gaberšek denarja ni mogel nazaj dobiti, šel je v Metličarjev hlev in ukradel vola za 300 K. Ali zdaj se bode moral zaradi tatvine zagovarjati. Nesreča. V Župelevcu podirala sta brata Jožef in Miha Pšeničnik drevje. Nesreča je hotela, da je udaril Jože brata s sekiro po glavi in ga smrtnonevarno ranil. Lepa hčerka! Posestnika Franca Peruč v Rovui je lastna hčerka v prepira napadla, pretepla in težko poškodovala. i Iz Koroškega, Prvi duhovnik na Koroškem ni morda kne-zoškof, marveč politični voditelj, fajmošter Wal-cher v Št. Vidu. On je organizator koroškega klerikalstva, on je duša vse črne hujskanje. Klerikalci imajo vedno krščanstvo na jeziku. Ali kakšno je njih krščanstvo v resnici, dokazuje ravno ta Walcher. Evo slučaj: 73 letna bolehna starka Marija Schweiger prišla je v župnišče k Walcherju, da bi dobila neko spričevalo. Walcher pa je imel ravno z drugimi duhovniki veliko žretje in zato ga je prihod starke hudo razkačil. In prijel je sivolaso ženo ter jo vrgel iz hiše... To je ljubezen političnih duhovnikov! Sodnija je Wal-cherja sicer oprostila, ali javnost ga je obsodila in z njim vse klerikalce! Prvaški advokati postajajo tudi na Koroškem vedno bolj predrzni. Znano je, koliko hnjskarije je n. pr. iz Kranjske privandrani »pobožni" dr. Brejc povzročil. Ali tudi drugi so mu ednaki, pa čeprav se pri tem za liberalce delajo. Eden teh je dr. Jožef Oblak. Možakar je leta dolgo vžival gostoljubnost celovških Nemcev, se je delal povsod za Nemcem prijaznega. Zdaj pa je advokat v Ljubljani in kot tak misli, da mora biti tudi zagrizeni narodnjaški hujskač. Pred kratkim zastopal je dr. Oblak lesnega trgovca Kobala iz Postojne, katerega je neka nemška banka tožila. Razprava se je vršila pred celovško sodnijo. Vkljub temu, da je banka nemška, da so bili sodniki nemški, da zna Oblak in njegov klijent izvrstno nemško, torej iz same narod-njaške hudobnosti je dr. Oblak nalašč le slovensko govoril in hotel celo sodnika odkloniti. In zdaj teče ta prepir naprej ... Iz tega slučaja se pač jasno vidi, za kaj se gre pravzaprav pr vaškim advokatom: ne za slovenske narodne pravice, marveč le za narodno hujskarijo! Kaj je S postavo ? Pravijo, da je postava za vse ednaka. Naj si bode zadnji gorski pastir ali najvišji gospod, pred postavo bi morali biti vsi ednaki. Tako bi moralo biti, — ali zdi se nam, da se semtertja vendar gotove razlike pojavljajo. Evo slučaj: Znani politični duhovnik in prvaški hujskač S e r a j n i k bil je že enkrat zaradi navadne častikraje na zapor obsojen. Ali napravil je prošnjo za milost in kazen se mu je spregledala. Možakar pa se zaradi tega slučaja ni poboljšal. Nasprotno je pred skoraj enim letom g. nadučitelja Lex v Grafensteinu zopet nesramno Žalil. Porotno sodišče je duhovniškega hujskača vsled tega na 6 tednov zapora obsodilo. Mož se je pritožil do zadnjega mesta, ali — sodba je ostala sodba. Zdaj bi moral ta skozinskoz pokvarjeni črnosuknež v luknjo. Po kakšnega kmetskega fanta, ki' se je v pijanosti stepel, bi bili že davno orožniki prišli. Ali hujskač Serajnik napravil je zopet prošnjo za milost. Mi smo le radovedni, kaj bode s to prošnjo. Ako se Serajnika zopet pomilosti, no, potem naj napravijo kazenski zakonik, katerega prvi paragraf se bode glasil: Političnim farjem je časti- — 6 — kraja in sploh vsaka lnmparija dovoljena! V interesu zaupanja do postave in oblasti leži, da se ljudem a la Serajnik njih predolgi in pre-strupeni jezik v luknji ohladi. Iz Črne (Schwarzenbach) se nam piše: Kakor že znano, priredilo je tukajšno krščansko-soeialno igralno društvo v nedeljo, 10. decembra popoldne v svoji ravadni gostilni Droienik „igro." Igrali so »Turški križ" in se je seveda vse z velikim veseljem končalo. Zvečer napravila se je igralcem bogata pojeden, poprana z raznimi čudnimi besedami posameznih igralcev. Ko so igralci zapustili to „nedolžno" gostilno, razšli so se vsak po svojih mislih in namenih. In čakali so drog na druzega, da bi se v bra-tovski ljubezni pretepavali zaradih nedolžnih deklet. Je pač lepa reč za tako krščansko mladino . . . Smukpodgrm. Spodnji Rož. (Sovražniki kmetijstva.) Piše se nam: Tukajšni posestniki, so se v večini zmenili, prodajati en liter sladkega mleka po 28 vinarjev. Ako se porajta, da krma dan za dnevom več košta, da se je met, macat, repica, rone, sploh močna krmila, ki jih moraš dati molzni kravi, vsa v ceni zvišala, dalje da so delavci in dekle za strašna plačila komaj za dobiti, hrana je vedno dražja, davki in dokladi rastejo, rokodelci, na primer tesarji, stamci, kovači, mizarji, zidarji itd., ki jih potrebuje posestnik, vsi tirjajo celo večja plačila. Obleka, obuja je komaj za kupiti, — a mleko košta še ravno toliko, kakor pred letmi. Druge reči so se podvojile, a kmetski pridelki še za 20% ne smejo se zvišati. Vsakdo razumi, da kmeti po pravem mleko za 28 vinarjev še dati ne morejo, in vendar ga hočemo dati pod ceno, samo da malo denarja v hišo pride. Noč in dan mora kmet živino obvarovati in ji stroči, če pa pride še kaka bolezen je čisto „potancan." Vkljub temu nas zdaj rudeči delavci in njih ženske grdo psujejo in zmerjajo. Neko posestnico iz Kožentaure so na trgu sirovo napadli. Sram naj jih bode! Kmeti pa iz tega izvidijo, da od drugih stanov ničesar ne smejo pričakovati. Zato naj se boljši združijo in oddajo nacionalne prepire. V edinosti je neumahljiva moč! J. K. V Lipi pri Vrbi so zmagali pri občinskih volitvah v 1. in 3 razredu združeni slovenski klerikalci in socialni demokratje, v 2. pa na-prednjaki. Pred porotniki v Celovcu imel se je zagovarjati zaradi ponovne tatvine Gregor Kehel iz Krumbacha; obsojen je bil na 9 let težke ječe. — Dekla Barbara Pugelsheim v Sachsenburgu umorila je tretjega svojega otroka. Obsojena je bila na eno leto ječe. , Tatvine. Posestniku Kirchnerju v občini Schwaig ukradel je nekdo ponoči iz hleva 8 ovc. — Simon Gologranc v občini Etterndorf ukradel je svojemu gospodarju 300 K. Tata- so zaprli. Po lkermarkt)r obere Postgasse. Tam so sedaj na razpolago posestva z gozdom, lastnim lovom, h;3e v mostu, za stanovati in za obrtnijo. Trgovska zadruga sodnijskega okraja v Laškem trgu je pri glavnem zborovanju dne 28. maja 1911 enoglasno sklenila, da se vsled splošne draginje in od dne do dne naraščajočih stroškov, od sedaj odjemalcem ne bodo več delila Predstojništvo zadruge. a± ^k. W 59 5 223 zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi kaj kmet le potrebnje naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, name vence in trakove, z eno besedo vse. === ----- Imam hišo na Spodnji Hajdini *t. 103 blizo farne cerkve '/, ure od mesta Ptuja pri glavni cesti, in jo dam od 1. februarja na 3 leta v najem. HiSa obstoji iz dveh sobi, kuhinje (in zraven Speisckammei), klet, vaškuhinja, dva svinjska hleva, in drvarnico, zraven je tudi veliki vrt, da se lahko dve do tri svinje redijo in je vse v dobrem stanu. Cena najemnine je na mesec 28 krm, in kdo^ želi v najem »zeti, naj se cglasi pri npravništvu ..Štajerca" se pod napisanim Daslovom oglasi. 1104 Za praznike priporoča 1136 trgovina z vinom v steklenicah J. Kraber, Ptuj, AMerheiligengasse 13. Haloian 1911..................64 vinarjev Ljutomerski risling................80 . Zavrtan 1909..................80 „ Jaboljtao vino .................32 „• Odprto dne 24. dec. do 2. uro. podpoldne; dne 25. dec. zaprto. =: Na delavnikih se prodaja celi dan r= ■ •v I I *l #> ■• 230 na glavnem trgu zraven epotska priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnaiega blaga kakor kofre, taške za šolo, 7.& nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalno in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek. žlic, nože za žep in prave Solinger oritve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tad pletarsko blago npr. korbe za potovanje vpeh vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko •spadajoče reči. Bazami Oddelek že od 20 vin uaprej. Pasebno lepe reči pa za 60 do K l'20. 5000 kron zaslužka plaSam tisttmu, ki dokate, da moja čudežna kolekcija 600 kosov za le 6 kron ni priložnostni nakup in sicer: 1 prava Svic. zist. Roskopf pat. žepna ura gre natanko in regul. s pismeno 3 letno fabrično garancijo, 1 amerik. zlato-duble pancer-verizica, 2 amer. zlato-duble-prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura, ki obstoji iz gumb za manšete, ovratnik in prša, 1 amerik. žepni nož 6 delov, 1 eleg. žid. kravata, barva in mušter- na željo, najnovejši facon, 1 krasna igla za kravato s simili-briljantom, 1 nežna broša za dame, zadnja novost, 1 kor. garnitura za toaleto na potovanju, 1 eleg. pristna denarnica iz usnja, 1 par amerik. batonov z imit. biseri, 1 pat. angl. barometer za vreme, 1 album za salon s 36 umet. in razgledi sveta, 1 krasni kolje za vrat ali za lase s pristnimi orientalskimi biseri, 5 indijskih vragov-prorokovalcev, zabava vsako družbo in Se 650 raznih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in neobhodno potrebni, gratis. Vse skupaj z eleg. zist. Ros-kopf-pat. žepno uro, ki je sama dvojno svoto vredna, košta samo « kron. Dobi se po povzetju ali naprej kaša (prejme se tudi znamke). A. Gelb razposiljalna hiša Krekova it. 430 Ml. Pri na-roCbi dveh paketov doda se zastonj 1 prima-angl. britev ali 6 najf. platnenih žepnih robcev. Za kar se ne dopada, denar brez zamude nazaj, torej vsaka rizika izključena. 1154 11 kron kapitala "" potrebujete in lahko postanete na svojem domu sam svoj obrtnik z mesečno službo 60 K od obojnega spola že od 13 let naprej in brez vsake posebne učenosti. Kdor želi pojasnila in vzorec od dela, naj pošlje 60 vin. v znamkah, katere se mu vrnejo, ako delo sprejme. Ta služba Vam je resnično zajamčena. Urezljarska trgovina, trg Lemberg, Šmarje pri Jelšah. Vesele božične praznike :';: l:;&v. veseloljsrečno novo leto želimo vsem našim cenjenim odjemalcem in se Vam priporočamo tudi za drugo leto. S tem Vas pozdravimo! trgovci v Ptuju. n&8 2 mizarska učenca se takoj sprejmeta pri Aug. Schwiga, mizarski moster v Celju s polno oskrbo; proti plačilu 3 leta, brez plačila 3'/-leU učne dobe. Pri pridnosti postranski zaslužek 4—8 K na teden. 1132 Iljrn novo zidana, % opeko Ill>a? krita, z velikimi prostori, v ravnini, tik okrajne ceste, blizu cerkve in 10 minut od Poljčanskega kolodvora, zraven hiSe vrt, studenec, hlevi za svinje, vinograd v dobrem stanu in se pripravi do 14 po-lovnjakov vina, se takoj proda. Hiša je sposobna za vsakega rokodelca m za penzijoniste posebno pripravna. Proda se pod ugodnimi pogoji 1131 Krof in napihnjeni vrat odstrani garantirano le od bolnika, ki se je sam ozdravil, iznajdeno sredstvo, tudi tam, kjer doslej ni bilo pomoči. Zahtevajte takoj proti 20 vin. prospekt. Kemični laboratorij. „P&racel8ns". Sternberg, Moravsko. 991 Priložnostni nakup. Dobro idoCa pekarija z zanesljivimi odjemalci na frekventnem kraju, i stanovalni hiši, šupa, 2 vrta in okroglo 7 oralov zemlje, se takoj proda. Več pove: Ilans Mertlitseh, strokovni učitelj, Velikovec (V5I-kermarkt). 1112 Hlapec, priden in pošten, se takoj sprejme pri P. Starasina, trgovina, Cirkovec 1126 Na pljučah in vratu trpeči, astenatiki in v goltancu bolani! Kdor hoče svojo pljučno ali vratnQ bolezen, celo najhujšo, svojo astmo, pa če je Se tako zastarela in skoraj nevzdrav-ljiva, enkrat za vselej odpraviti, ta naj se obrne na A. Wolffsky, Berolin N. VVeissen-burgerstr. 79. Tisoče zahval so jamstvo za veliko zdravilno moč njegove kure. Brošura zastonj. 837 Grazer Kasse 3 (r. G. m. b. H.), Graz, Herren-gasse Nr. 11. verlciht Geld — KKrb i* fro-rneri-n PftHH-n — raacfe, ohne Vermiltler-provision, ohne Lcbensversi-cberungszwang und ohneZwar.iJ tu Gehaltsvormerkijngf-n beT mkssiger Verzmsung gegen Btirgscbaft oder ge?Hi Oehfutl fcb/.uf mit Lebensve.sicherung, oder gegen grundbilcberlicho oder ponatige cnt$iirech»udy Sicherheit im PeraonaJkreriil nreig zur Rlickzahlimg iv Wochenraten (von welchcn fcuch mehrere zugleich gezahlt werdon konnen), so das* da< Kapital in 5 oder in 10 oder 16 Jahren riickgezahlt winl, im >allg°meinen Zweig< ab-^r ir beliebig zu vereinbarep.tli-r Frist. Schuldscheinverfassung unentgelthcb. Schnellste Krle-dieang. Anniahlnnft der Vor-schUsse nach Herstellung der Sicherheit sofort. Drucksorten-. versand, Joh. Heller na Bregu pri Ptuju naznanja, da ima zdaj in vedno živino za prodati.Zdaj je 17 kosov na razpolago; breje krave in molzne krave, mladi voli, posamezni in na pare. Kupci naj se pri meni, Breg štev. 24 oglasijo. 1149 Zaslužek!! t 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje labke itrikarije doma, Edino moja maSina za hitro štrikanje vPateothehpl" ima izkušene jeklene dele, Strika zaneslj. nogavice, modne in Športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pismena garanc, vrajne službe. Neodvisna eksistenca. ProfipeKt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodu. protokol. Karl Wolf, Dnnaj. Mariahilf, Nelkengasse t/Ofi. Maribor Domgasse 2, na oglu glavnega trga, kupuje se priznano najbolje in najceueje bluze, šose, predpasnike, perilo po meri. H. Wesiak. 808 ijevsen vrst, kakor Hammerles puške, Trojke Lankaster- in tlobert-puške, revolverje, pištole itd. po izdelovalni ceni. Popravila najceneje. Zaupljivim rsebam prijetni plačilni pogoji. Na željo pošljem boljše puške brez kupne obveznosti tudi S dni na poizkus. 11. ceniki zastonj in iranko F. Dušek, tovarna orožja, Opoono št. 2052 na drž. žel., Češko. Ilu5 Konjski hlapec, priden, ako mogoče starejši, vojaščine prosti,- se sprejme pri trgovcu Fr. Schusteriticli, Št. Vid pri Flnju. 11B9 Proda se 1148 till v lepem kraju, za veliko cesto v prijazni vasi, s posestvom vred, obstoječe iz njiv, travnika in loga in dobro gospodarsko poslopje. Vse v dobrem stanu. — Cena je 7000 kron. Za odgovore se prosi znamka. Naslov: 8. V. pusta Studenic pri Poljčanah, poste rtstame. Kovaenica 1138 se da v najem v Irgu Vojnik pri Celju. Več pore g. Josefine Kleinschrotl v Vojniko. 2 stanovalni sobi s Sparhcrdom in pralno kuhinjo, kletjo, drvarn'co, s svinjskim blevora in deleiom na vrtu se takoj oddati. Kje? pove uprava ..Štajerca". 1141 ~~Vinicar 1US priden, zanesljiv, kateri razume vsa vinogradska dela, % večimi delavskimi močmi se za vini-Čarijo v Rodnem vrhu (sv. Duh) pod zelo ugodnimi pogoji sprejme. Natančneje pri posestnici Albertine Keller, Ptnj, Herrengasse 27. Krepkega dečka (14—16 let ki ima veselje do pekovske obrti, sprejme v uk in popolno oskrbo Anion Po-čivavšek, pekovski mojster v Trbovljah. Vožnja do Trbovelj se povrne. 1147 Učenec z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini z meSanim blagom Hans Toplak, Jnršinei pri Ptpjn. 1156 Prav pridni 1161 = f SL 33. t = se sprejme kot preddelavec v magacina in %za vsa domača dela; nekaj računiti in pisati mora tndi znati. Vpraša se se pri Johanu Straschill, trgovina z deželnimi produkti v Ptuju. (viničar ali vžitkar-Imvohner, aH oženj eni hlapec) za vsa kmetijska dela se sprejme. Vpraša se pri gospej Marie Straschill, Ptuj. 1132 Pridna 1160 prodajalka (Ladenmadchen) sprejme se v prodajalni žganja Straschill v Ptuju. Proda se Irolstieslrsi delaTrnica z zalogo lesa, vsero orodjem in pohištvom za stanovanje. Nahaja se že 30 let na svojem mestu in je torej izborni prostor. Proda se aaradi preselitve. Martin Brus, kolaraki mojster Ptuj Brand-1160 gasse 18. Žive jerebice kupuje vedno za trikratne cene kakor ustreljene in najboljše ter najcenejše : mreže za loviti ■ iz jekla, nepokvarljive, nevidne, vsled tega vsaki čas zanesljivo in samostojno loveče, oddaja po K 12' en kos po povzetju „Wild und Geflutelpark Bruck a|d L." Tam se tudi najfinejše angl. plemske kokoši, kakor: Orpingtons, Plym-Rocks, Minorka, jap. svilene kokoši, Wyandolles, velikanske gosi in race ter = veleplemenite pse-ptičarje =: mlade in starejše premiiranega plemena z- najboljšimi stariši poceni oddajo. — Pri vpraša-njah se prosi znamko. 1155 A. VII 439/11/3. Mi 1157 v četrtek, dne 28. decembra 1911 ob 11. uri predpoldne se vrši na licu mesta prostovoljna dražba zemljišča vi. št. 196 k. o. Podlosch rajne Marije Sluga. Zemljišče leži ravno na tem mestu, kje se odcepi okrajna cesta na Ptujsko goro in Majš-perg, torej skoro v trgu Ptujska gora. Zemljišče meri 3 ha 32 a 17 ms (okoli 6 joh). Parcele se vkup držijo in ležijo poleg ceste. V hramu se lahko izvršuje trgovina ali obrt vsake vrste. Najmanji ponudek znaša 7.000 K, pod tem zneskom ee ne prodaja. Vadija se mora položiti 1.000 K. Dražbeni pogoji smejo tisti, ki žele kupiti, pogledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v sobi St. 13 in pri dražbi na licu mesta od '/sil ure naprej. C. kr. okrajna sodnija v Ptuju, odd. VII, dne 16. decembra 1911. 24 — 12 — LIU pošilja zastonj poštnine prosto svoj letošnji ki obseza vsa polja slovenske literature. Prosimo zahtevati! 1134 1 do 2 vinarja motorji za surovo olje prometnih troškov za uro in HP z mojimi pat. z visokim pritiskom (RohSl-Hochdruck-Motoren od 16 IIP naprej. 4 An f> vinapiov Pri moj'11 petrolin-niolurjih in petroltn UO O tlJIdljeV lokomoiilih, ter 2-10 HP in tudi stoječih motorjih. itoii l inkM Dnnaj III. Paulusgasse 1 prometu. Cenila zastonj Ugodni plačilni pogoji. V zalog; ;i tudi že rabljeni pretrolin motorji krema za prša i nazaj Zdravniška priznanja o izvrstnem vplivu nešsodljivo, se rabi zunaj, trajni senzacionelni uspeh! Lepa prša, polne, krepke forme trupla za vsako starost ------- v kratkem času. ■------- Poizkusna doza K 3.—, velika doza ki zadostuje za polni uspeh K 8—. Neprijetne lasi T obrazu odpravi tekom 6 minut dr. A. Riks .Haarentfemer«, garantirano neškodljiv, cena K 4 —. Vse medicinski, oblastveno preiskani preparati. Kosmetisches Dr. A. Rix Laboratorium. Wien IX, Berggasse 17/K 1101 Razpošilja diskretno po povzetju, ali pa franko proti Da-prej plačilu svote. Univerzalni parilnik (Kippdampfer) od 30 litrov vsebine naprei oddaja najceneje spec, fabrike kmetijskih mašin Dunaj, HI/2., LoAveogasse 37. Nadalje jeklene pluge in brane, eejalae stroje, stroje za razširjenje gnoja, vse v nedoseženi izpeljavi, ge-peljne, rez za slamo, za repo itd. 995 Zastopnik: J. Ketisch, Ptuj, Stadtpark i. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivin slišanih 2 K; boljših 8 K 10 h; na pol bel>k2K80h; belih 4 K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 kg najfinejših sneženo-belih, slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daurien) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame t kg, potem franko. mr* Gotove postelje -§r"j iz krepkega rdečega, plavega belega ali rumenega nankinga, 1 tuhont, leO cm dolg, l.'O cm. Širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm dolga 60 cm Široka, napolnjene z novim, sivim. trajnim in flamnastim perjem za postelj? 16 K; pnl-daune 20 K; daune 24 K; posamezni tuhenti Hi K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne tnhne, 200 cm dolge, 140 cm. Široke, 13 K, 14 K 7» 17 K 80, 21 K; glavne blazine »O cm dolge, 70 cm Široke 4 K 60, 5 K 20, 6 K 70; spodnje tuhne iz močnega, pisanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80, 14 K 80. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko Izmenjava franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazaj. S. Benisch, Deschenita Nr. 716. ČeSko bogato ilustrirani ceni*. gratis in franko. 769 Najnovejša iznajdba! ¥$I'Z> flif!m svitla budilnica 20 cm visoka, nikel, cifernica in kazalci so obdelani z substanco, ki vsebuje radium, se sveti krasno lepo v temi, tako da se lahko čas natančno čita. Moč te svetlobe večna (ni fosfor). Cena za en kos......K 4 — z dvojnim zvoncem .... K B.— s štirimi zvonci......K 6*— z godbenim kolesjem . . . . K 8-Babij-budilnica brez radiuma . K 2 — 3 leta pism. garancije. Pošlje po povzetju 2v£azs: EoIfcLmel Dunaj IV., Margaretenstr. 27/25. == Originalni fabriški cenik zastonj. == S.SI Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Stajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuja. cento wroUeunc vPerfe 1 kila sivega slišanega K2—, MjSega K 240, |ol-lielega prima K 280, belega K 4—, prima mehkega kot daune K 6—, veleprima h. 7 —, 8-— in 9-60. Danne. sive K 6—, K 7-—, bele prima K 10'—, prsni flanm K 12-— od 6 kil naprej franko. gotove napolnjene postelji iz tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega Ittleta (Nanking), I tohent ca. 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 glavnima blazinoma, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 en široka, dovolj napolnjeni z novim Bivim flaumastim in trajnim posteljnim perjem K 16—, pol-danne K 20—, daune K ti --. Posamezne mline K 10—, 12—, 14-—, 16-—. Posamezne glawie blzine K 3—, 3-50, 4—. Tnhne200X140 tm velike K 13—, 18—, 20—. Slavne blazine 90><7U cm velike K 450, 5* - , 5'50. Spodnje tnhtne iz najboljšega posleljnega gradi 180X116 cm velike K 13— in K 15— pošilja proti povzetju ali naprej plačilu "flax Berger, Deschenitz jI. 3W'a (Bohmervvald). Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar Bogato ilustr. cenik o posteljnem blagu zastonj. 7r>$ . .-..'■ .-- ■iiimiiiiiB»a» Priporočljiva domača sredstva. 106 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1-20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od» Strani bolečine. — BleiburSki živinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 160. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K l-—. Raz-pošiljatev L. HSfbSt, apoteka, Bieiburg na KoroJkenz. za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki imovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru (Zahtevajte cenik). 224 875 1J :«^ brzoparilnik za živinsko krmo I je čist iz kovanega železa in železne pločevine, zaradi tega nepo-kvarljiv. Nenavadno hiter razvi-tek pare. Pošiljamo na poskušnjo. 13SJJ. ton. Vsaka kurjava porab-Jjiva. Največja špecijalna tovarna parilnikov na Avstro-Ogrskem. Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc ASEN, Gradec Mariengasse 22. 70°|0 prihranjenje kurjave. Išče se zastopnike. Zahtevajte cenike. Udruatr.li in odffOTorni urednik* Kari l,mhnrt. 77 4 64 23