Izdajajo Slovenski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. Po c( jloku kardinala JOHN FARLEY-ja je "Ave Maria" cerkven list in družba Sv. Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena. i Ji % - - v V pravi in luči, ^ človek in žival. Piše A. Tomec. F i Xa to krasno razpravo opozarjamo zla¬ sti naše slovensko delavstvo, Neuka^ žu¬ gava roka priprostega slovenskega ru- iarja. je spisala te vrstice! Zato, čujte, ai Vam govori, ne kak "fanatičen” du- vnik — ampak Vaš tovariš, Vaš sotr- n, ki sledi pri teh izvajanjih le svojemu zdravemu razumu in pravemu socijalne- -'J prepričanju. Spis je v resnici krasen ! -Naročniki, razširite zlasti te prihodnje 'tevilke kolikor mogoče med svoje prija- ' J e ! Naročite si po več iztisov! Članek lre( kn, da ga bere vsak slovenski de- iavec. e*ju se pa zahvalimo za ta spis ter ® M ^titamo! x - lj A\J ] brezverci skušajo vse Ver ske resnice ovreči in sploh p VCT ° proglasiti kot sleparijo, s ( ie duhovniki svoj kruh slu- • 1,1 nevedno ljudstvo strašijo. V 11 i e i pa vera straši samo oU v e » 11 ln radi da bi Boga in rugim pravijo razvil iz živali m da je '"■■tk ravno tako žival, kot so d't - " živali. Toda kolika nesmisel je hdiiev in pad! Poglejmo! • / odi nimajo uikakih pi c< U: — uoi OUlliU VHN-J IV CA ra( li, da bi Boga in večnosti u >- Med drugim pravijo tudi, da Človek razvil iz živali in d:i ic , ko je vendar med člo bivali jo lolik in tako oči m ko v, ki bi jih vladali in vodili, učili in jim kaj zapovedovali ali prepo¬ vedovali, dajali jim postave, jih so¬ dili in kaznovali, živali nimajo ni- kake organizacije in ne poznajo na¬ predka. Če zna dandanes kaka žival kako umetnost, to ni napredek ži¬ vali, ampak človeka, ki jo nauči in bi jo že pred sto, tisoč ali še več leti ravno tako lahko naučil, kot dan¬ danes. Živali so dandanes na ravno oni stopnji, kot so bile do sedaj in bodo ostale tudi še naprej. Oglejmo si pa človeka! Kako vse drugače je pri človeku vrejeno! Države niso zato ustanovljene, da bi se med seboj vojskovale, ampak da se lažje med človeštvom vzdržu¬ je red, mir in pospešuje občni bla¬ gor narodov in skupno blagostanje. V to so postave, razni tiradi, šolski in drugi zavodi, sodnijska in kazen¬ ska poslopja, orožništvo in policija. Kako je dandanes svet združen v raznih organizacijah, narodnih m političnih, izobraževalnih ». gosp,, (litrskih, trgovskih, obrtnih. d.-l ' škili itd. strrmcnli vs.-d-.i ^ siljeni in napredi. ^ ;. III. to Im Vork ton. 1 ‘lan pada med nekaterimi posameznimi -i - .m ,1 mm 1-0/-1 mir m sto¬ živa lini, med njimi red, mir m o-a. Nikdar se ne dogodi, da bi med živalmi ene vrste kdaj nastal razkol, da bi se ena vzdignila proti drugi, se bojevale in morile. Nikdar se tu¬ di ne zgodi, da bi se živali iste vrste hranile z mesom druga druge. 1 ako n. pr., volk ne je volka, lisica ne li¬ sice, jastreb ne jastreba itd. Pri ži¬ valih tudi ni govora o kakem samo¬ moru. Živali tudi jedo in pijejo le kolikor jim je potreba. Kako pa je pri človeku? Od nek¬ daj se je pobijal, moril in uničeval drug drugega in usmrtil tudi same¬ ga sebe. Kolikokrat se ljudje vsled majhnega nesporazumljenja začno prepirati, pretepavati in smrtno so¬ vražiti, škodo in nesrečo eden dru¬ gemu napravljati! Koliko je med ljudmi nesloge, nevoščljivosti, huj¬ skanja in preganjanja! Koliko hu¬ dega napravljajo vojske in revolu¬ cije! Koliko se vsaki dan izvrši umorov, samomorov, roparskih na¬ padov, nasilstev, tatvin in goljufij! Nadalje človek je tudi človeško meso (divjak), kar se ne zgodi pri nobeni živali. V živanju, zlasti pri pijači ne pozna nobene meje in v svoji podivjanosti počenja reči, ki niso nobeni živali lastne. Zakaj vsc- ga tega pi i živalih ni? Ali so bolj pametne kot človek? Ne, ampak ker 5 *. Uh r pameti sploh nimajo j '/. vali se ravnajo p 0 svojih 1 '’ Ke r h 7'm m nariv • zakonih, katere jun jc Bog 0 h 3 ^rdl t-o4-. 1 ■- 2 (reci in piši dva in 1 K ' 1 1 \r -, v delavskih zvez v Ameriki 11 '. 7 ročiteljcv nad 100 (zopet « a KmilKn ili n J. v D ti možje so lanatični socija- J' 11 7 rociteljev nad 100 (zopet A P 0 piši nad sto) bombnih aten- A’ 1,1 )0 raznih državah in mestih i*t oV \»nih držav. Pa to še niso vsi. J^ 11 ^ je namignilo, da bo število • iliračilo 60, ko bojo vse preiska- ,fC K*-’ 1 „ kon calie ' • organizatorji socijahzma m ^-dušeni apostoli socij alist iških ® a ; k0V po Združenih državah. ^Državno sodišče je imelo v preis- , aV i na d 100 slučajev, o katerih vsi "j delo teh mož. Zgodili so se v P. državah od poletja 1905 do 16. ok- Jobra ’911, ko so našli bombo na železniškem mostu pri Sv. Barbari v Colo., malo minut predno je vozil čez most posebni vlak predsednika Tafta. Nekaj minut — in predsed¬ nik bi bil zletel s svojim posebnim vlakom v zrak kot žrtva socijalisti- ških naukov. Vsi ti možje so bili drugače jako vpljivni možje in so vživali občno veljavo. Bili so mej seboj zvezani v bombno zaroto, ki je imela namen vse delodajalce in neunijske delav¬ nice prisiliti, da bi se njim pokorile 1,1 sprejemale odredbe iz njih rok. Razstrelbe so se zgodile: 1905. 2 1906 . . .. 9 1907 ... 7 1908.26 1910 .25 1911 . 13 ^ u pa še niso všteti atentati bra- l ° v McNamara in nekateri, katerih Piskave še niso popolnoma kon- O naštetih ima pa vlada v ro- dokaze. ‘plaj pa pomislimo: ( j Xf dik 0 nedolžnih žrtev je padlo 7 1( ‘h bombnih atentatih! Koliko 7'7>6 delavskih trpinov je zgubilo ' Anjo! Koliko delavskih družin P'm zgubilo skrbne očete! •'/liho ubogih delavskih otroči- ' 1 s 1 < > po talo sirot brez skrb ' >' c * a 1 Koliko grenkih solza ’' ntal j povzročili po delav i a :n škili družin-in i Koliko delavskih 0 .?' 1 .i ,adIih žr tevl v skrajno revščino i m so Pahnili Pa kaj vse k h- . 1>0ma, . 1 i k .anjc! ske kolovodje> .S a Ti MKIJ " ll| stov- °včič, katere se iim' d-,; f J i° dovo| j VViekoHk'’ f am ° ' <0 l ih 'nalo Spe nekakih TlelaTTih puh, , icaini 0 7ecVV”' a n dovo « vsega! Kaj ninTin X J S ' p0n,a S a sam! Srca nimajo vere ne, vesti tudi ne, po¬ denja tud, ne. Potem je lahko! Saj gie za delavca! O, zaslepljenost! Vse to so suha dejstva! To so dejanja, ki se ne dajo utajiti! To so dejanja, ki so se zgodila pred naši¬ mi očmi. Sami smo slišali te bombe pokati. In delavstvo samo jih je cu¬ lo in trepetalo ter jih obsojalo, a ni moglo slutiti, da se vrše v njih imenu. Sedaj pa vprašamo slovenske so cije: Bratje, roko na srce! Ali Vam še bije v prsih — ne re¬ čem katoliško verno — rečeni samo — človeško čuteče srce? Imate še v glavi zdrav človeški razum? Dobro! Prosim! 1) Kaj Vam pravi vspričo teh dejstev Vaš zdravi rozum, kadai tako strastno razširjate mej naš slo¬ venski narod socijalistiške nauke." Da delujete za narod? Da delujete za slovenskega delavca?^ Ko ga pa v resnici izvabljate v družbo model¬ nih telovajev in ubijavcev. pod vod¬ stvo brezvernih, nečloveških m bre- srčnih morilcev? Vprašajte ta svoj zdravi razum, je-li res sreča našega naroda v Ame¬ riki v socijalizmu, v nauku bomb, ropov, požigov, nasilja? Ali Vam ne kliče obupno vas 10 - zimi sam, da je tak nauk peklenski nauk, da je najvecja nesi ec a • k ega, ki se ga oprime, za .vsak »<* rod, kjer bi prodr ■ člo kjer bi prišel do veljav c. veško družbo? . r o/iim, da Mi Vam ne 1^ 0 ^ vort .,i odiiio : xa vse te bombe od, l. m samo socijalizem, t. j. socijalisti vki nauk sam? \ 1 i Vam ne pove zdrav razum jasno, da nauk, ki rodi le bombe le morije, atentate, da je nauk, ki daje svojim pristašem pravico, da ga smejo razširjati s tako groznimi m nečloveškimi sredstvi, ki bombe ne samo odobrava, ampak jih svojim apostolom celo stiska v roke, kot potrebno orožje v desego njega ci¬ ljev. da tak nauk, ni nauk napredka, ni nauk svobode, ni nauk kulture, ni nauk bratovske ljubezni, ni nauk človekoljubja, ni nauk humanitete, ni nauk poštenja, sploh ni človeški nauk, ampak nauk nasilja, nauk kri¬ vice, nauk krvoločnosti in krutosti, nauk zlobe in hudobije, nauk, ki bi bil razumljiv samo pred 2000 leti pri kakem najbolj divjem narodu v kakih šumah, pa še tem bi ne bil ravno v čast! In vi, vi, pa ta nauk razširjate mej naš mili dobri in blagi sloven¬ ski narod? Yi ga pehate v kremplje tega strašnega nauka? Vi mu z bombo obetate srečno prihodujost? Ko bi to delali ne vede, bi vas po¬ milovali ! Toda vi veste vse to. Vi delate za socijalizem mej našim narodom vede in hote. To početje je zato razumljivo samo v enem slučaju, da ste se namreč prodali za Judeže ve izdajalske groše, katere ste sprejeli, ali morda še sprejemate, da izdaste slovenski narod temu groznemi na¬ uku ! Ti pa, narod, vzdrami se, dokler je čas? Čujte, ljudje božji, 100 bombnih attentatov v 0 letih in to v svobodni Ameriki, v 20 stoletju, v luči pro¬ svete in napredka! Sto bombnih atentatov naj te vzdrami, da spregladaš vsakdo, ki imaš kako nagnenje do teli naukov! Sto bombnih atentatov naj te da m ogledaš »a .moderni zveličan n" nauk soc.jah.twke . or;'oM piavi huujj P u ''I? c* n bombnih atentatov Varanu, da ga pogledaš vZ V„-a gvozm obraz, obraz ^ bentatov. bombi 7^- .-u) /ato, če se ti ponuja socijalu^, r -.\ obleki delavskih organi*^ °,. L c e ti ponuja v medeni ŽUciju ? V' delavskih nebes, b- m '- i /i . . -■-*•** nebes, u f *“c. JO baje nastala, ko bo z a ..,A er * bo. vsodi bomba, potegni ; ‘ „ lla| a im. ko ovčje obleke f V kr »i krmplje! n J«go V( !oda kdo more reči, nieni .. man socijalizem! u >c Delavec, vrjemi. tudi tebi i,. varen, kakor vsakemu dj " e ; \ se žrtve stoterih bombnih ate. ' tov so morda tudi tako mislile „ vendar, dati so morale svoje dr.v„ življenja radi bombnega socijali zma. Kaj, ko bi ti en dan šel v tvojo tovarno, kjer si sltižis svoj kruli, pa bi se \ odja socijalistovske organi zacije hotel zmaščevati nad tvojim gospodarjem, ter -razširiti svoj vpij iv, oziroma strah pred seboj, ter pognal tovarno v zrak? In to se ti tako lahko zgodi, ka kor se je n. pr. onim žrtvam v Los Angelos, ki so bile pokopane pod jazvaline poslopja časnika “Times 111 mnogim drugim teh stoterih ■jombnih atentatov. Socijalizem to ( °voli in še celo odobrava. Delavski yxlje vidijo v bombi rešitev svojega vpiasanja, zaslepljeno delavstvo mu P a pritrjuje. Kaj potem moreš, m i 6 v 1 ne kega lepega dne prigodi, a 3° s 2let el v zr ak z bombo? Ali ali iip aj SOc ijalizem tvoje vprašanje Pomisli: V imeni,TV ih atentatov v 6 letih V dela vstva. Ali ] W ab boš še dolgo to trpek se Počenja n /P’ nl ! ni ° K lc cka i^iiana. Bil je razburjen. ,p A - Cecilija? ' Kdo je ta star- angeli, o katerem pravi, ! njeno telo? Morda ga Ce- s iepi? Kaj če m skrita pod cil'i a \ ' v idezno skromnostjo le hi- I **”*',' ''iC misli so rojile mladeniču po j j^ 0 je hitel ven iz mesta po Sevi cesti, kakor mu je velela /Jolija. Bil je tako zamišljen, da J- opazil več prijateljev, ki so ga ‘rečali in pozdravili. Prišedši do drugega obcestnega .amna. dobi tam berače, kakor mu je povedala Cecilija. Ko jim pove kaj želi, pozdravili so ga spoštljivo in eden izmed njih ga je peljal k pa¬ pežu sv. Urbanu. “Bog te sprejmi, dobri mladenič! Kaj želiš?" nagovori sveti starček alerijana ter ga prijateljsko obja- nie - — \ alerijan mu pove vso zgod¬ bi. Pove mu, po kaj ga pošilja Ce- ; ,1] j a ; \ eselja pade starček na ko- ena m razprostre roke, ter moli ves ‘‘Gospod Jezus, od katerega jHiamo vsak dobri svet in vsako do- U 1 niiselj, sprejmi sad svoje setve, lj. sl .j° zasejal v Cecilijino srce! fjp-- ri l ,ast ir, Cecilija, tvoja zvesta bb' Ca, ‘ i e s P°hiila tvoje povelje! n ,» n mož je postal krotko jag- Jj ' . J ° s Pod, daj mu spoznati, da-si , n jeg° v Stvarnik, da se odpove in malikom.” a!o Sve Boba razsvetli prostor. i ' ' nian zagleda častitljivega stai > v tej svetlobi. Bil je ves \z sebe. , an ga vzdigne in mu pokaže > ‘lipi, katero je imel starček, bese- '' ‘Kri ( iospod, ena vera, en 1> ( K vw;1» stvari, ki je nad vse m v < h ” Svetloba izgine-^ veruje*, da je 'o tako f ep 1 ‘ l 1 a rt » p, V 111 resničnejšega pod soln- cei 1 11 . C 1t0 > zat0 - k( lo bi ne veroval ?” r iban 'mi začne govoriti o res¬ nicah sv. vere ter mu dokazovali resničnost teh naukov. Valerijan mu pazno sledi vsaki besedi, ga iz¬ prašuje, kjer mu ni bilo dovoij‘jasno tako, da je v malo urah dobil glavne nauke sv. vere. Ko se je l rban pre¬ pričal, da razume te nauke, v koli¬ kor so razumljivi, ko je videl, da tudi milost božja deluje v njegovi duši, krstil ga je, ko ga je Valerijan prosil za to. A alerijan začuti v sebi novo živ¬ ljenje. Čutila, preje popolnoma ne¬ znana, napolnila so mu srce. Cecilija je mej tem klečala ves čas, zatopljena v gorečo molitev. Prva zmaga je bila dosežena. \ ale¬ rijan je bil krščen. V trdnem prer pričanju je Cecilija pričakovala, da se bo to zgodilo. Proti jutru je že bilo, ko se vrata odpro in Valerijan stopi v sobo, ob lečen — v belo obleko novokrščen- cev. Prestrašen obstoji pri vratih. Cecilijo vidi klečati, zatopljeno v goreči molitvi in na njeni strani krasno postavo njenega Angela Va- riha. Imel je dva venca v rokah. Enega položi Ceciliji na glavo,^ a drugega pomoli Valerijami in reče: “Ohranita ta venca s čistostjo svojih duš in s svetostjo svojih te¬ les. Ta venec ne vidi nihče, ne po¬ zna nihče razim vaju, ki sta tolikanj ljubila sv. čistost. Sedaj pa Valeri¬ jan, ker si privolil v želje svoje C e čilije, povej kaj želiš, in tvoje zelje se bodo spolnile.” Valerijan odgovori: J* Presrečen sem, ker sem spoznal Gospoda Je¬ zusa, in le eno željo imam. < a >> osrečil s to isto srečo lt.< •■ p'-Č K T bdBon ljubi, zato k spozna p (, ba sv to želim, rl vel lobe in večne sreče, >Cv\ •'.!! olo N c kol; Sl' Uradna st; Cela družb Spomenik Za evhari' Evharistij Razno ... Vmeriška IZ f Joliet. 111. Chisliolm, Xe\v York VVaukegan. Steelton, I J Cleveland, Forest Cit\ Eveleth, M Pueblo, Co Ramey, Pa Mil. škof 1 Xew Voršk Obletnica . Forest Cily Slovenske s Slovenske : Slovenski f Krasna m is Lepa cerkv Slovenska J. J- P< Cerkvene n Vaš Ijubljei Prvi sloven srebrni jub /-eliki dan i< sevv Yorškl Cew Yoršk| Čoviče iz Vj D aj hočemt ekaj nove* >r«žba sv. j *AVE MARIA” ter se tako resi večne pogube, ka¬ mor ga vodi poganska zmota. “Valerijam pridobil boš srce svo¬ jega brata, kakor je Gospod prido¬ bil tvoje srce po Ceciliji in oba bosta dosegla palmo mučeništva," odgo¬ vori Angelj in zgine. Zgodaj zjutraj prihiti k njima Ti- burcij in ju najde oba zatopljena v molitev. Vesel hiti k Ceciliji in jo poljubi. Toda iznenade ga izvanredno pri¬ jeten duh, ki je duhtel iz Cecilijine glave. “Odkod ta prijetni duh, Cecilija? To je duh, kakor lilij in vrtnic. Pa kje bi ga dobila v tem času?" “Da, dragi Tiburcij,” pravi mu Valerijam "tudi tebi sem izprosil milost, da boš spoznal ta prekrasen duh. Ako pa moreš verovati, kar midva verujeva, mogel bodeš i vi¬ deti to skrivno cvetje, ki tako pri¬ jetno diši. Cecilija in jaz nosiva na glavi vence iz cvetlic, katerih ti ne moreš videti s tvojimi očmi, ki so še v temi.” “Valerijan, ali sanjaš?” “Da, moje življenje do danes so bile sanje, toda ne več sedaj. Sedaj sva spoznala resnico. Sedaj veva, da niso maliki, katere smo clo sedaj molili, drugega, kot hudobni dulio- >5 VI. “Od kod pa to tako zagotovo ves r “Angel Gospodov me je podučil. Tudi ti moreš videti tega dobrega Angela, ako se hočeš očistiti gnju- sobe malikov!” ‘‘Ali bo treba dok,. ■ . očiščenja?” ' C "Kmalu se bo to zaorll , sež. mi da se boš gotov'?’ An- dal malikom, m da si , )r j l P°vc. sprejeti vero v edinega p JO i lavl Ln besih." 1 N<1 v nc. “Brat, ne razumim te, kaj 7/1 , vaš pravzaprav od mene?” ' ' cUUe ' Cecilija povzame besedo j n pravi: ‘'Čudim se, Tiburcij, davno nisi razumel, da podobe b prsti, lesa, kamenja ali rude, n ika" kor ne morejo biti bogovi. Kateri razumen človek bo imel za bogove te prazne malike, po katerih pajki predejo ali jih ptiči oskrunjajo? Povej mi Tiburcij, kakšen razloček je mej temi maliki in mrtvim tru¬ plom? Mrlič ima še vse ude, pa ni¬ ma sape, ne glasu, ne čuti nič. Ali ni malik ravno tak? Ali je malik kdaj živel? Nikdar! Tora j je slabši, kakor je mrtvo truplo." “Seveda Cecilija, v tem imaš. po¬ polnoma prav. Vse je res! Le ne¬ umnež bi tega ne spoznal. Cecilija ga vesela objame, čes: “Sedaj si še-le moj brat. Ljubezen do Gospoda mi je dala tvojega brata za moža, tvoje zaničevanje malikov, pa me je naredilo za tvojo sesti o. Prišel je trenutek, ko moraš tudi li priti k pravi veri. Pojdi s svojim bratom in sprejmi prerojenje. Sp ,e jel boš oclpuščenje grehov in vbk boš mojega Angela.’’ (Dalje.) Iz Rima. -- novembra je bil tajni konzi- *** , katerega je imel sv. oče z i kardinali, kolikor jih j e hib navzočih v Rimu. Ob ]q urj nesli sv. očeta v prestolno dvo- z vsem sijajnim spremstvom nulov, nadškofov, škofov, pa tonnikr^ recl °vnih generalov, zas- tev ne V VSeh vlad v Vatikanu m številne množice. iVm^n ^ ^ ar( bnaIov so drug /:1 ^ I)rcd papeža dinalsko J • lok prejeli rok*M m K<) Inivo, n..,.. \ ir.,!•(b dr n ter k a r io. kot najstarejši izmed pikolov K nagovori! sv.' 0( V f , • rf n>» v nncnii svojih tovarišev ® ,n vali/ « podeljeno kardinalsko / ah ' pvjal je. da so si vsi svesti velitj^ Zgovornosti, katere so s ten, hh jeli, vendar z veseljem izroč,, Spre ' je moči m zmožnosti v služh J ° Svo " stnika Kristusovega . p ° v n am e - a P e2 se je da je tudi nje počastil z imenova¬ njem Holandca, Redemptorista P. Rossum za kardinala. To mu daje upanje, da se bojo zgubljene ovce, katere je protestantizem odtrgal od sv. stolice, vrnile nazaj k pravi čre¬ di. Posebno mu je bilo v veliko za¬ doščenje, ko je čul, kako velikansko SV. DRUŽINA nahvalil za pozdrav in rekel, da mi ie v veliko tolažbo to, ko vidi kak /r Aožne in goreče cerkvene ‘ jiiHtvenike je izbral v to visoko 'V... Vbvlanje sv. cerkve potrebuje mož. i„ cu l/razil je veselje nad mj ' mi holandski katoliki zab - bilo odobravanje vse ameriške iosti, da je dal Ameriki tri kar- ile. Posebno pomenljivo je, da lul v Evropo parnik, na katerem e peljali kardinali, pod papeževo avo. Zato on moli k Itogu, d a sadove težkega dela nme/ iškemi ithiliio bla^t>sla \ I ja, 'ilri t "AVE MARIA" 42 K francoskim kaulinalcm obi njen, je dejal sv. oče: ' Kaj naj pa rečem Vam, ki čutite tezo poga¬ njanja? Moje molitve so vse za lju¬ be brate v Franciji, ki krepko vstra- jajo in drže pokonci sijaj katoliške cerkve, za vse ljube otročiče, ki pri¬ dno pristopajo vkljub temu k mizi Gospodovi. Morda ne bo dolgo, ko bo šla Francoska v Damask (t. j. se bojo razmere spremenile)/' Ivakor Savel. ko je šel v Damask po pisma zoper kristjane, pa mu je Gospod zaklical: Savel, Savel, zakaj me pre¬ ganjaš? Tako misli sv. oče, se bo Francoska spreobrnila in se bo za¬ čela nova doba miru za sv. cerkev. K sklepu je sv. oče podelil vsem svoj apostolski blagoslov. 30. novembra je bil javni konzi- storij. Nagovor, katerega je imel sv. oče, prinašamo na drugem mes¬ tu. Tudi ta konzistorij se je izvršil v vsem sijaju in blesku. DUHOVNIK-^MORILEC. Nekateri listi, tudi slovenski, po¬ ročajo o žalostnem slučaju iz Conn., ko je neki minister Richardson za¬ strupil dekle, s katero je imel zna¬ nje. — Ker pa se splošno pojmuje pod besedo “duhovnik/’ le katoliški duhovnik, naj pojasnimo, da to ni bil katoliški duhovnik, temveč je bil samo navaden pridigar. Slučaj je M ar ch '»p silno žalosten, tudi če j pridigar in ni kat. duhovnlt° rilcc I« pa naj bojo listi, ki 0 t '*• v cnd ar toliko pošteni, da povedo % kor je. Nič nimamo ZO p er t var ; K poročajo tudi morebitni j', c ' s « dogodki iz vrst kat. H„r. a 0s( ni duh °vnik 0v ' dogodki iz vrst kat. vendar samo pol resnice Pov T'* in še to namenoma. n a ni L; li temveč podlo ! ^ bten °, Razloček med pridigarji, minist , in pa kat. duhovniki, j e pa velikan ski. Duhovnik je posvečen 2a t službo za celo živl jenje in ostane du¬ hovnik tudi če- odpade od duhov- skega stanu, naj tudi zataji vero naj postane prostozidar, magari Tu¬ rek: Tu es sacerdost in acterum! — Ko si sprejel mašnikovo posvečenje, postal si duhovnik, si danes duhov¬ nik in boš duhovnik na vekomaj! Minister ali pridigar je pa da¬ nes krojač ali hlapec, jutri pa ga župljani lahko izvolijo za svojega pridigarja, pa bo pridigar. In če se mu ne dopade ta služba, pa zopet lahko nazaj krojač postane in ni več “duhovnik”-krojač, ampak sa¬ mo krojač. Iz tega sledi, da je v resnici nekaj druzega katoliški duhovnik in nekaj druzega “duhovnik” alla Richard¬ son in drugi. — Zato — bodimo pra¬ vični tudi uredniki in sicer vsakemu in vselej. QOCOOGCOCOCOCCOOOOO»OCOOOOOCOC» Za dobri tisk! Iz duhovskih krogor se nam piše: Pod tem naslovom nam je podal rojak v zadnji številki sicer kratek, a vendar krepak članek. Nase katoliško časopisje bi si moralo članek dobro prebrati, ter se ravnali. Blagi rojak poživlja leriki po njem ravnati, magi rojak poziv direktno voditelje slov. naroda v Amei na delo za najsvetejše svetinje naše, bi, prinesli iz domovine, na delo imeti kj e svoje središče. Kar je zdaj tai katoliškega, j e ali jako šibko ali pa sp ‘ > v resnici naše, liberalizem pa se sil' s, n m utrjuje.” nlb.m pri nas se "C Utrjuje le guj' 1 ' IM ’ iS’ *™J>ak še bolj brezverski, »na mo jih princ ero. Rri tem se ki za opominjamo nehote 111 S1 ioni ^ ..— VUl\ IM " w , sem. Ali ° s clJali 7 -em. To pa že yec ' . Je pri nas v tem oziru ' sc saj nekoliko omejil m r", ,ril,> . da bi tok ,. ro Irt tem •'i^mmj.uuu nenote tok potni h n nekoliko omej«* 1 , /p Jfi rk ljubljanskega Slovenca, meseca ali bolje /p 1 socijalizma? Prav m « 1 ^f»v*oibra preteki leta pod naslovom: »ni., sicer « U) ’ u ' c ' ! Po naših časnik "Ameriška bolezen.’ Z* " P?mc : jallstih, ooa*l?. P i* M* čitali opa* ke ( ] ( |,./|< < <- bc « 'h- ^ \ merilo l,i sa| s | ()y - • e brez pomena. Tudi je 1 ’ PaloliT.o domoljubno Slovenstvo iali*„ uii Il|( j. ,, | * I*'ed časom nekaj O ** 1,0 v prav i obliki Daiidau H' yC ij* smešiti socializma, ker j e stvn,- '>»»• I" 1 :.!' 3 se treba ustavit V« ” ac,n ' *..P«wm orožjem T, % resnih, prepričevalnih, tehtnih član , Znano.te pac nam vsem, da j e m ed ' L. socijahsti precej odstotkov talil t- ■ e ,rdo dobro, zakaj se gre, ki ne poznaiS h % t va pogubnega socijahzma 1 JO Angleži, ne Je katoličani, aninak f .. protestantje so se začeli resno gibati ^ ustavljati brezverskemu socij alizmu Ar ie za nas Slovence socijalizem m Ah inben, nego za Angleže? Nikak? J , P °~ dK or ne J Pobrigajte sc tedaj, voditelji slov. na¬ roda v Ameriki, za svoj narod po izgledu drugih narodnosti! Vzemite n. pr. v roke brošurico “The Pastor and Socialism,” mesečnik “The Common Cause” itd., ter delajte po njihovem izgledu v svojem de¬ lokrogu. Storite, voditelji, svojo dolžnost! Začnite, da ne bode prepozno! “To mora biti drugače,” tako Vam kličejo naši dobri rojaki, ki poznajo že pretečo nevarnost med našim narodom v Ameriki. Tedaj na delo zoper socijalizem vsi, zlasti pa mi, pastirji slovenskega naroda v Ameriki! Praktičen Katoličan v Ameriki. 1. Župnija. (Dalje.) Glede župnij naj bi veljala za naše naseljence sledeča pravila: 1) Vsak katoliški naseljenec, ki pride sem v Ameriko, je v vesti dol¬ žan, kamor pride, poizvedeti, kje je njegova župnija, v katero spada. Doma tega ni bilo treba, ker se sa¬ mo po sebi razume, da spadaš v žup¬ nijo, v katere mejah bivaš. Če pa tega ni bilo doma, naj nihče ne trdi, da to ni dolžnost tukaj v Ameriki. V kraju, kjer je več župnij, pa J e niej temi župnijami tudi sloven¬ ja, toraj nujno spadaš v to Sloven¬ jo. Ako nočeš, si samo njen uporni dan. /j \ kraju, kjer je več župnij, pa 111 nobena izmed njih slovenska, "nas na prosto voljo, v katero ho- < (:s ’ pa lahko spadaš. Vendar je go- / n o pravilnejše, da se okleneš ( u I J "ije, kjer najbolj razumeš jezik, s j' f se v cerkvi govori. Ako je kaka Vranska, je gotovo najpravilnejše, a ,*.' Se °kleniš te, kajti naj bo češčina j! 1 Poljščina ali hrvaščina, v par f| fl< .secih, ko se bo uho navadilo na ! 1 izreko, boš vse razumel. j) d or zna enkrat vse slovanske /j'", vidi, kako malenkostna je /, j ;i mej posameznimi, da sntO *iv za prav le en jezik. Ko bi '"m-zuj jeziki le imeli enako pi enaki črke, pa bi se kmalu / ' /ili | j : , mo ločeni, je samo delo naših sovražnih sosedov, ki se boje naše moči.) 4) Ne čakaj, da te bo župnik pois¬ kal, temveč sam se zglasi pri njem. Ako ima cerkev sedeže v najem, vzemi sedež, s tem dobiš vse pravice župljana in župnija je dolžna za te storiti vse, kar je njena dolžnost do župljanov. To je sicer malenkostno, vendar je velike važnosti! Zakaj? a) V kaki župniji je morda 20 ali še več Slovencev. Ako bi se vsi žup¬ niku priglasili in vsi stopili v žup¬ nijo in spolnjevali svoje dolžnosti, tedaj bi bila župnikova dolžnost ali se učiti jezika, da bo sam lahko sto¬ ril za nje, kakor za svoje druge žup- ljane, ali pa mora skrbeti, da dobi od časa do časa slovenskega duhov¬ nika, ki bo za nje poskrbel v njego¬ vem imenu. Tako se včasih zgodi, da so žup¬ niki protivni, da si dobe Slovenci svojega duhovnika brez njegove vednosti, ali celo proti njegovi želji. Ljudje se potem jeze nad župnika, češ, “on sovraži Kranjce.” Pa to ni res! Ako on stavlja kake pogoje temu v takih slučajih, je največkrat vzrok, ker hoče pokazati, da rojaki ne spolnjujejo svoje dolžnosti do župnije, toraj župnija ni dolina za nje ničesar storiti, kar je gotovo slabo spričevalo /a nje same, ne /a župnika. ‘AVE MARIA” IZ SI . III. .. I olm, M York . kegan. I on, Pa. land, C t City, th. Min 1o, Culo ev, Pa. škof Tn Vorški niča . . t City, nskc šo liske a n nski fra la misel cerkven liska na J. Pes! ene nov jubljeni lovensk tli jubilc dan ro_ Yorške j Yurški j t iz .\'cl DRI j iz < Lf 's'. / J Jsf .O' 4 tin Dobre, vestne župljane ima vsak župnik rad in rad za nje vse stori, kar le more. b) To je velike važnosti tudi za sv. zakramente, krst, zakon, sv. po¬ slednje olje. O tem bomo še pose¬ bej govorili. Tu naj omenimo le, da je postava, da se mora nesti h krstu le v župnijo, kamor kdo spada. Dru¬ gače se lahko župniku povzroči ve¬ like neprilike in sitnosti. Znano je, da je poroka dovoljena le pred “lastnim” župnikom, oziro¬ ma pred župnikom neveste. Ako pa nikamor ne spadaš, toraj tudi “last¬ nega” župnika nimaš. Moreš li iti h komur hočeš? Ne! K “lastnemu” pravi postava, ker katol. poročen- cev, ki bi v nobeno župnijo ne spa¬ dali, postava sploh ne pozna; t. j. jih sploh za katol. ne pripoznava. Zakrament sv. poslednjega olja more deliti le “lastni” župnik. Tuj župnik, ki bi brez sile in brez do¬ voljenja lastnega župnika podelil sv.' poslednje olje bolniku, zap a( K težkim cerkvenim kaznim. Kaj če nimaš “lastnega' župnika? L Za te pa postava ni poskrbela, ker takega katoličana ne pozna. ‘ Toraj iz povedanega je jasno- “Vsak katolik mora spadati v en 0 župnij 0 in sicer v tisto, v katero mu je določila cerkvena oblast, ali, kjer 'je dano na prosto voljo, v katero hoče. Na vsaki način pa vsakdo mora spadati v jedno. Po tem bi vsa kat. diustva, ki sprejemajo med svoje člane samo “praktične” katolike, pri sprejemu novih članov nujno morala zahte¬ vati od prosilcev dokaz, da res spa- daio v kako župnijo. Kdor tega do¬ kaza ne prinese, bi se ne mogel spre¬ jeti in če se sprejme, sprejem ne bi smel veljati. (Dalje.) Nase Časnikarstvo. Piše P. M. Kdor prebira angležko in nemško ame¬ riško časopisje — ter ga primerja z našim —bo kmalu spoznal velikanski razloček med obema. To je v rokah večinoma katolikov — ono pa nekatoličanov ali “vsaj” katoli¬ čanov. Prvo je tolerantno glede raznih vero- izpovedanj—ne napada ne direktno, ne indi¬ rektno vere, poroča z veseljem o raznih cerk¬ venih prireditvah in slovesnostih. Ako se pripeti kaj slabega v cerkvi, poroča to z re¬ zervo in na način,—ki ne žali čutstva katoli¬ čanov. Nikdar ne napade radi osebe celega stanu. S kratka ton ameriškega časopisja je fin in povsod več ali manj objektiven. Tega pa pogostokrat pogrešamo pri našem časopi¬ sju. Slovenci smo res bolj robate narave. Za¬ to bi pa bila naloga našega časopisja, da bla¬ žilno vpliva na ljudstvo, da ga izobražuje in pa da objektivno poroča o dogodkih v do¬ movini. A kaj vidimo? Ako si na Kranj¬ skem kmečki fantje skočijo malo v lase _ je že vse polno “čukarij” po ameriškem slov. časopisju. Vseh pretepov, pobijanj, pijanče¬ vanja, doma itd. naj so kriva le Kat. slov. izobra/evalna društva, katol. mladeniške in organi/atije, ako bi človek sklepal ./ i * 1 11 b tov. tiorie idoveiiski mladenki, ki je članka k;»k< dekliške ali Marijine d ni ;|, ( . ie s'^ e - Za f a - n i nobene milosti. Res 1C |^ r .’ , J e ve v čja sramota, ako se pregreši .^ ^toliške organizacije, kakor če bi S] - nr C ! m . kdo drugi. Katoliške organizacije di v r> eVaj ° - ne izobraževati, temveč tu- lj p , - ls vojim članom plemenitost miš- zovnl mi c e Pvanja. Kdor je od blizu opa- nati \l ° Vanje teh organizacij, mora priz- prej’ cl S ° za st° odstotkov boljše, nego razih ^- e z Š°de in se bodo še zgodili Cč„o ° d °? 0dki ’ ie umljiv0 ' - ' ker stvarca -i 0vesk o srce jako spremenljiva žalibop- t„,r °; st ?P no J e ne le dobrim, ampak Ako torai S A n ’-," agib ° nl - ni zašel 1 -k elan ali članica zaide ai npak u er er , Je . P ri katoliški organizaciji, val. Tora) i ( , . s t ve nih pravil ne izpolnje- sameznih ri e J r A VE MARIA” M- !,v Na Sveti Večer. (Dalje.) ' — /> /-» n. .n. . n. n /-» “j* •'] fC je zmotiti v pog istilničarjem. Pa zamanj! Vse se 8° u j e studilo. “Ven, ven v samoto!" klicalo je bolno srce. plačal je in res odšel. 1 oda kam ? Brodil je po ulicah, nevede kam, nekod. ..... , , Kakor v mravljišču v spomlad¬ im jutru, ako dregneš vanj s pa¬ lico, tako je bilo v Jožetovi glavi. Misli so se mu podile semtertja. Žena doma, kateri že tako dolgo ni nič pisal, mu je stala kakor živa pred očmi. “Ljubi moj mož, vsaj malo mi piši," mu je v zadnjem pis¬ mu pisala. Pa on se je smejal in pismo strgal. Kako je revici gotovo nocoj hudo. Videl jo je v duhu pri mizi zamišljeno. Solze ji gotovo kapljajo iz oči. Reva! In on...? hi ljubi otročiči! Mali Jožek! Sedaj mora biti že krepko zraščen deček! Y zadnj em pismu mu je na¬ pisal z okorno ročico le malo bese- f lico. “Ljubi ata," je bilo napisano na 'malem papirčeku, "kako težko Jokamo, da bi prišli nazaj! Pridite ( malu domov!" In mala Anica, ka¬ še mu je znala oviti okoli vratu |ože je zavil res naravnost v bliž- -aloon. Naročil je čašo pive. ovoru z ko 'n se igrati z njegovimi brkami, ka¬ kor mala mačica. On pa je na vse pozabil! hi na sveti večer, kako je bil sre (< *n v njih krogu! Kako lepo je J ( doma! Šli so skupaj k polnočnici , h ako so bila sladka in prijetna c v cerkvi, ko je cul krasne slo- ,r nske pesmice! Ni so bth )0 . Q ali ni bil srečnejši, kakor ■ ' ; h, ko ima vedno denai \ zel j bi ranjki oce, kako nni na j '' odom zatrjeval 1,1 . n ‘J.'. lU . r o niu zv« i svoji veri, da) si i c * In dobra matu kako im. lj‘Pal;, rožni venec v ro k« . i "Moj Jože, ne pozabi Marije....” In kako jim je on obetal, da bo vse to držal. In sedaj?... Pa saj je vse to laž! Saj je bil njegov oče samo od duhovnikov za¬ slepljen, da je veroval. Saj ni Boga ! Vsaj, tako trdijo on in njegovi pri¬ jatelji ! "Kaj pa če je?.” mu je reklo srce. "O, Jože, je, je Bog nad teboj!” klicala mu je vest. "Nikar samega sebe ne varaj! Saj tudi ti to veš, da je! Nikar ne taji z jezikom, kar trdiš s srcem!” Jože je stresel z glavo, kakor strese delavec na polji, ko ga motijo nadležne poletne muhe. Saj Boga še ni nihče videl, si je mislil. Ali ni bral zadnjič v socijalistiš¬ kem listu, da je svet sam od sebe? Ali ni bilo "dokazano," da je človek nastal iz opice? "Čemu bi pa opica bila tako podobna človeku,” je vzkliknil tam pisatelj navdušeno. “Ako ne zato, ker je človek nastal iz opice?” In zopet mu je ugovarjal razum: "Če je svet sam od sebe, zakaj se pa spreminja? Pravijo, da je solnce vedno bolj hladno, da ugasuje. Vsaj tako je bral. Če pa solnce ugasuje, je moralo nekdaj biti zelo, zelo vro¬ če. Če je železo vroče, je je nekdo moral segreti. In če železo postaja hladno, potem ni bilo vedno enako vroče. In če železo postaja hladno, bo enkrat popolnoma mrzlo! Ena¬ ko o solncu. Kaj pa je bilo preje, predno je solnce postalo vroče? in kaj bo potem, ko se bo shladilo? I ako mu je dokazovala pamet. Jože je pustil mislim prosto pot. Toda tu 11 i vedel naprej! Saj tudi “uče ujak v listu, kjer je Jože to bral, ni vedel pojasnila. Mesto pojasnila I v\W ("‘Ki " 'IvC ^ un 'a cvhariMiš hari'ii^'ki a jr no . mfrisb 7\ i IZ SL ‘lict. III ... hisholm, Mi ew York . aukc(?an. II celimi, I’a. c\ eland. O. orct Cily, I ovenske šol. •v enske .mi' ovenski frai ra^na nii.-elj pa cerkveni y venska na.- J. J. Pesh rkv ene novi i ljubljeni i •i slovenski brni jubilej liki dan roj; vv Vorške n ■ Vorški S ict iz Neu DRL’ hočemo ? 4 j novega l n ‘1: o\/či yo 4 l '-'žiii' 7 ti. t ' h 1 ' ttu ; 1 MARIA” rrinvitne točke dokaza, je začel udrihati' pc^duhovnikih in pa po " k,e in k :olnce’bo tedaj otemnelo. in tedaj se bo prikazalo anamejij sinu človekega v oblakih.... tako je eul doma v cerkvi v sv. e\an-,e J Postalo mu je vroče! Pa, ali ni vse to le varanje t |„i nikov, da lahko žive? ' l0 v Vendar, ali so r ^ - ‘ es v si duhov, lazniki? Ali res sami ne VPv , • . kar nas uče? Zakaj se pa — Je J°- trnrlim tnlilcn 7rfvni^: kar nas uce: z.d K aj se pa potem ’ ko trudijo, toliko žrtvujejo..D 1 ta ' Sv. Oče V Rimu. (Dalje.) 1. Toda istodobno moramo obču¬ dovati preusmiljenega dobrega Bo¬ ga, ki je raznetil nov ogenj krščan¬ ske ljubezni, da bi na tak način po¬ klical nazaj na pravo pot one, ki so zašli. Mi nimamo res nobenega raz¬ loga, da bi zdvojili na rešitvi vseh, ko vidimo, s kako zanosno ljubezni¬ jo se katoličani obračajo k presv. Evharistiji in kako nepričakovano se je povsod povzdignila pobožnost do presv. Rešnjega Telesa. Nešteti so že, iz obeh spolov, in potem ne samo odrasli, ampak tudi mladeniči in otroci, ki goreče častijo Najsve¬ tejši zakrament, ki ga ljubijo ter po¬ božno in pogosto sprejemajo v veli¬ ko korist svoje vere in drugih čed¬ nosti. 2. Veliko so k temu pripomogli tudi evharistični kongresi, h kate¬ rim se vsako leto zbirajo katoličani vseh dežela. Nad vse slovesno in vspešno so se vršili v Kolnu, Lon¬ donu in Montrealu. Prav enako¬ vredno se je letos njim pridružil kongres v Madridu, tako znamenit po svojem sijaju in po svojih vspe- hih. Katoliška Španska ni hotela zaostati za drugimi deželami. Vsa Španska se je v tistih dnevih vrgla pred noge skrivnostno skritega 'je¬ zu sa Kristusa. 3. Vsi stanovi, visoki in nizki so se tedaj v velikem številu poklonili Kristusu. Pred vsemi pa se je po svojem zgledu odlikoval kralj s celo svojo svetlo rodbino. Kralj je te¬ daj podal z zgledom in besedo slo¬ vesno in nepozabno izpoved svoje vernosti, pridobil si je hkrati priz¬ nanje vseh dobrih ter si zaslužil še večjo udanost in spoštovanje pri svojih podanikih. Španci so prejas- no pokazali, da niso katoličani samo po imenu in na zunaj, ampak, da so katoličani odkriti in iz celega srca, in da hočejo v katoliški veri tudi stanovitno ostati. (Dalje.) Triumf katolicanstva v Ameriki. Kaj takega, kar smo doživeli v New Yorku v Januvarju, ob priliki povratka kardinala nadškofa Far- leya iz kima, še niso videle Združe¬ ne države in najbrže tudi več ne bo dn. Slavje, ki se je prirejalo skozi iri ledne novemu kardinalu ni bj] la v je kakega sveinega vladarja a JHfcOcnjaka, to je slavje kakoršne- , ne 11101 c imeti nobeden vladar na sbiT’ 11 Svetu * ^ se to slavje ni bilo , c K uradno razglašeno, ukazano, o j valce s kardinalom v Rim. na katerem se je peljel tja ■^lazai ‘— P arn ^ protestantovske je plul obakrat pod zasta- *\ eI papeževo, prvič, odkar je bila ' , etna oblast ukradena papežu. o brezžični brzojav je vsaki dan sporočal dogodke na parniku. y Rimu samem je sv. oče z veli¬ kim veseljem sledil poročilom o sla¬ vju. katerega je ljudstvo prirejalo novim kardinalom pri odhodu v Rim. Sam jih je sprejel nad vse lju- beznjivo in zlasti New Vorškemu kardinalu pri vsaki priliki skušal pokazati svojo naklonjenost. Ame¬ rika je dežela prihodnosti. Y Evro¬ pi so se narodi preobjeli milosti lju¬ bezni božje. Kakor nekdaj Izreal- cem začela se je studiti nebeška ma¬ na. Vse, kar je vzvišene j šega od po¬ svetnosti, vse se jim studi. Krščan¬ stvo, ki je že milijone človeških src na zemlji osrečilo, se jim studi, zato gredo za izgračami, za praznim nič, slede materijalizmu, slede anarhiz¬ mu, slede židovskemu framasons- tvu! Amerika ima še smisla za krščanstvo, od tod to navdušenje, °d tod to slavje, od tod vse časti iz¬ kazane novim kardinalom. — Tn to J e povdarjal sv. oče pri teh poroči¬ lih) in to je bilo vzrok, da mu je vse to slavje dajalo toliko duševne to¬ lažbe. Za časa bivanja v Rimu ni nobe¬ den izmed novoimenovanih kardi¬ nalov sprejel toliko ovacij, toliko (a $ti in vzbujal nobeden tolike po¬ kornosti na se, kakor kardinal Far- ley : . • sprejem ]>ri prihodu je bil nekaj, kar se ne da popisati. Nad pol uim- jona ljudi je v mrzlem vremenu cc ^ »rc stalo na ulicah, i države zapirajo Škote, >o norčujejo iz papeža in kardina¬ lov, nočejo za cerkev vedeti. Padli s<> namreč narodi že tako nizko, da jim je sv. cerkev, njeni nauki vse že previsoko in njih misli jih ne dose¬ žejo več, zato tudi ne pojmujejo. Amerik a, država svobode in na¬ predka, najmodernejša in najnapre¬ dnejša država, pa s tolikem slavjem : od 0 niaS ;,.,i pojdite v druge dežele in š c S P ,C ’' , t ’ r esite od svojih črcvljev ko P'.p'ie proč, da ho v pričevanje proti s> . v njun- Cerkvene Novice iz Slovenskih Župnij. Joliet, IH. Letno cerkvene zborovanje fare sv. Jožefa se je vršilo 14. januvaija v dvorani stare cerkve. Zborovanje je vodil župnik, Rev. J. Kranjec. Udeležba je bila jako povoljna. Na zborovanju se je sklepalo o raznih popravah v cerkvi, na pokopališču in v šoli. Cerkev potre¬ buje nov glavni oltar in nove orgije. Ka¬ kor hitro bo blagajna dopustila, se bo vse to preskrbelo. Govorilo se je o farni šoli, o katerih se je poročalo o krasnih vspe- liili, katere dosegajo sestre učiteljice. Ljudstvo jako ljubi čč. sestre Frančiš- kanke, ker ve, koliko se te dobre duše žrtvujejo za vzgojo župnijske mladine, zlasti pa, koliko ravno one store za ohra- njenje mile slovenščine med slovenskimi otroci. Izvolil se je poseljen odbor, ki naj pomaga učiteljicam pri njih težkem delu. Lorain, O. Slovenska župnija sv. Ci rila in Metoda jako lepo napreduje pot spretnim vodstvom gorečega g. župnik; Stcfaniča. božična kolekta je bila izvanredno ve lika. Celili $100 se je nabralo. Mej žit]) ljani vlada lep mir in sloga. 27. jamivarja so šolski otroci priredil božične predstave, katerih se je ljudstve jako razveselilo. Ely, Minn. Pri obletni- seji naše C.re sv ložefa SO bili izvoljeni sle- !p. (1 ura dniki za leto 1912; Frank Krčni, Maks Levstik, Josip Mavec, / • j | h-seli el 1 in Stefan Banovec. j c vspevala prilično dobro v ,,ro lem lcln, lahko pa hi se bolje, L, j,- pričakovali v lem novem letu. j; a rno so J c v . 1 lo ' ( drok, poročenih , 1 1 1 c ,,nr, ° i e :i: ‘ ,,s 1,1 29 mrtvih * rojstev, 19 i I K Strah Pred Ljudmi. P v tempo je P nsel nov S'°fpodai, ' ,do sedaj v mestu, kjer so ki J c otroc i hodili v kat. šolo m nj f ?°' h ; e njih mati lepo vzgojevala kj cfJ j^ 0 'je bilo kosilo, prišli so in sedli k mizi. Vsak se je uu.val pred drugim se prekrižati. • ;ra . s0 že sedli in se lotili okusnega Veda. Najstarši deček tudi pride ' nliz i. Toda kakor je bil navajen, stopi se pred mizo in hoče moliti cr] as no. Ker pa nihče izmej navzo¬ čih ni hotel vstati, kakor je bil preje navajen, vpraša glasno mater: “Ma¬ ma. kaj tukaj nič ne molijo pred jedjo?" Poleg njega je sedel mož, delavec, kateremu se je to jako do- jtadlo, imel je tudi on doma druži¬ no. “Fantek, le moli brez skrbi, ka¬ kor si navajen,” mu pravi in tudi on vstane. Deček se junaško Prekriža in moli. Nekateri so vstali in potem >e nekateri in slednjič spremlja vsa družba v molitvi mladega junaka. Nihče si ni upal črhniti besedice. Tiho se vsi sedli in začeli jesti. \ sem se je videlo na obrazu, da se samih sebe sramujejo. Možje so, odraščeni so, pa jih je ta mali pa- glavček osramotil, ker se ni bal moliti, kakor se oni sramujejo. TD tedaj se je v tej kempi molilo pred vsako jedjo in po vsaki jedi. hTve clnij se jim je zdelo čudno, ker na kaj takega v kempi niso bili na- Va jeni. Slednjič se jim je pa čudno Z( lelo, kako da se preje ni molilo!... P koliko krajih se ne moli mej na -Šimi slovenskimi delavci! Zakaj Vsak bi rad molil, toda... ali je •rjetno od moža to?... sramujejo se, v >je se eden drugega! Ko bi v vsa^ tako kem po .ali družino moge podat j takega malega junaka, moi- da bj jih tudi osramotil m P n( ^ ’ hi molili... Ko hi bih mej stano- o,,ik;,ki-lr U goVorci, h. h. vsaj c o,m, m irali umljiv m o|>.-v.cljiv. Toda vsi so Slovenci, vsi katoliki, vsi so od doma navajeni moliti. Tu pa se boje! Kardinalu Falconio je papež do¬ ločil frančiškansko baziliko Santa Maria in Ara Coeli,—Svete Marije na Ara Coeli. 21. decembra lani je kardinal sprejel v last to cerkev. Navzoči so bili vsi v Rimu bivajoči ameriški duhovniki, vsi gojenci ameriškega kolegija in vsi Franči¬ škani. General frančiškanskega reda je pozdravil kardinala in izrazil veliko hvaležnost celega reda do sv. Očeta, da je določil ravno frančiškansko baziliko Njemu, ki je sam sin reda sv. Frančiška. Želi mu zdravja, da bi mnogo let kot kardinal mogel delovati za povišanje sv. cerkve, zlasti pa ga prosi varstva za cel frančiškanski red. Kardinal se je zahvalil za pozdrav in povdarjal, da hoče tudi kot kar¬ dinal ostati veren sin velikega svo¬ jega očeta sv. Frančiška. Omenil je, kako velikanske so zasluge, ka¬ tere ima frančiškanski red za sv. cerkev. Ta red je zlasti v Rimu veliko storil za krščanstvo. Slednjič je prosil blagoslova od Boga na celi red in na vse sobrate, ki tako apos- toljsko delujejo po svetu za čast božjo in zveličanje duš. Stara navada je, da da vsak kardi¬ nal ob nastopu svoje titularne cer¬ kve, veliko pojedino, na katero so povabljeni vsi veljaki, cerkveni in svetni. Kardinal Falconio je pa de- nai, kolikor bi ga ta pojedina stala, razdelil mej uboge mesta Rima. ..Ako.se očetu poredni otroci sini bj° in jih ne kaznuje, sc pa otrokom predobri oče ne bo smilil, da bi trn ne žalili. cvhsrivtiški hihslibški -.1 IZ SLO’ lict. 111. is holm. Mini w Vork .... lukegan. lil. elion, Pa. .. \eland, O. . »resi Cii v, Pa. eleth, Mimi. leblo, Colo. . , racv, Pa. . škof Trobe w Vorški nat letnica . re-t City, Pa. ivenske šolskt venske ameri venski franči: sna miselj .. ja cerkvena s venska našel J. J. Pesliell kv ene novice ljubljeni nat slovenski ni rni jubilej . ki dan rojaki Yorške nov Yorški Slo ice iz Sev? ^ DRUŽI I jočemo r ij no . ega .. . '>jt !.. Kafat r » Tfi ol/fiitr žl >' . /■ > j Z ‘ tjl/kt j, mšj , Ko je odhajal Krištof Kolumb iskat nove zemlje 1. 1492, dai je a- diji, na kateri se je vozil, ime Santa Maria. Od mladosti je ze imel na¬ mreč Krištof Kolumb posebno po¬ božnost do prebl. Device Marije. Vse važne korake svojega življenja je izročil v varstvo Njej, o kateri se Ae ni culo. da bi bil kdo zapuščen, ako se je k njej zatekel za pomoč. Zato tudi tega velikanskega svojega podvzetja ni mogel izročiti v mo¬ gočnejše varstvo, kakor v varstvo Marije. Zato naj tudi ladija, na ka¬ teri se bo bozil, nosi ime njegove patrone in zaščitnice. Kako zelo je potreboval pomoči in varstva Marijinega, se je kmalu pokazalo. Mornarji so bili po dveh mesecih vožnje vsi obupani. Da, sklenili so že zaroto proti njemu, da ga bojo ubili. Toda Kri?tof Kolumb je za to zvedel. Vendar ostal je mi¬ ren, zaupajoč na pomoč in varstvo od zgoraj. In res, tudi on ni bil osramoten. — 11. oktobra 1492 ponoči zaklical je mornar stražnik: “Luč!” “Luč!” — Vsi so planili pokonci! Res, raz¬ ločno se je videla svetloba ognja. Zemlja! Zemlja! klicali so vese¬ li monarji in veselja drug drugega objemali. Amerika je bila odkrita. Kiištof je pa takoj sklical vse mornarje v kapelico ladije in zapeli so vsi slovesni “Te Deum,”_zah¬ valno pesem. Ko so stopili na suho, bilo je prvo kar je Kolumb naredil, da je zasadil v zemljo velik križ in imenoval otok “San Salvador” — “Sveti Odreše¬ nik.” Amerika je bila tora j odkrita pod vodstvom in varstvom prebl. Devi¬ ca Marije. Device Marija brezma¬ dežno početa je sedaj njena pa tr ona. J «1 postala mir ionom nova domovina, ki - 1 ' sem iskat sreče. Toda prava ^ domovina kristjana tudi ni. Treba je iti še dalje: v vecn’^ V nebesih, tam bo naša večna „° st ' domovina m le tam bomo dobili p r vo srečo. Toda tja nas pelje nevarna vož¬ nja skozi razburkano morje sveta Številne so nevarnosti na tej morski poti življenja za našo dušo. O, kdor hočeš srečn opriti v večno novo domovino, na otok Sv. Odre¬ šenika — v nebesa, posnemaj Ko¬ lumba! Le pod Marijino zastavo boš srečno prišel tja! Zato napiši tudi ti na čolnič svo¬ jega srca le en napis! In ta napis je: — Santa Maria! — Sv. Marija! Nič, kar ljudje čez me sklenejo, se ne bo zgodilo, ampak to in samo to, kar je sklenil Bog. Posti se, ker si grešil! Posti se,, da ne boš grešil! Posti se, da dobiš milosti! Posti se, da dobljene milo- s ti ohraniš! (Sv. Janez Zlat.) A!* pokveka človek, ki ima da- !A S J jezik, kakor roke? — (Sv. Fran¬ ček Šaleški.) ciU a \ tnih z adevah. C1 J Loj.) v Vseh'vo,jak. jt ' VCC ' ljU
  • il ° l ljubljeni moji jJomžalci in Domžalke, med Vami ni in ne bo nobenega tako nes¬ rečnega! Ne gotovo ne! Vi se zavedate, da je sv.^ vera Vaš najdražji zaklad, ki gaj 10 ' eete čuvati bolj kot zenico svojega očesa Saj vidite dovolj žalostnih zgledov, kako nesrečen je posameznik, je cela družina, ' kateri ugasne luč sv. vere! A lučka ugasne, ce se ji ne pri li va D ij a> ‘Zato hote pa tudi J tl fte sv. vere, katero 'Vam je Va r>rV a f- ata ma mica prižgala, prav P' 1(1 vpil' 73 1 °^ a ! Svoje vsakdanje molitve bot/- 10 I , ,rav Prid* 10 opravljali, k sveti m« ra ,ij š otov o vsi vsako nedeljo hodili, P‘ nricf^ n , < 0 .ld<° r le naivečkrat mogoče )l v le naj večkrat - cutgeljski mizi! L £j v ljen) c utrjujte, navdušujte za sv. vero, z* list e, po sv. veri. Berite le dobre katol v posehnn P°scbno pVek"""-,,- "—c IL..--- . ln !;‘Č J Prisrčno ki j e ;I" sa ' . c lovel biti v kvar Vaši katolik' t W..\