Celje - skladišče D-Per Leto IV. — november 1981 Izhaja vsakega 2«. v mesecu 582/1981 HH r r c n VRNIMO DOLG DOMOVINI V navadi je, da se ob dnevu republike zazremo na prehojeno pot ter ocenimo rezultate, ki smo jih dosegli. Veliko jih je, gotovo pa so najpomembnejši tisti, ki se nanašajo na delovnega človeka. Napredovali smo v nadaljnji preobrazbi družbe, razvijanju samoupravnih odnosov, potrjevanju bratstva in enotnosti, razvijanju in negovanju revolucionarnih pridobitev, obenem pa bili gonilna sila vsega naprednega gibanja za ohranjevanje miru v svetu. Takšne rezultate je seveda mogoče doseči le na čvrstih temeljih, ki so se izoblikovali pred osemintridesetimi leti v Jajcu. 29. november 1943 je bil le tisti trenutek, dan, ko so se formalno uresničile in potrdile stoletne želje in napori narodov in narodnosti Jugoslavije po svoji svobodni in enotni državi. SFRJ pa se je rojevala precej dlje in na različnih mestih, v nenehnem boju naših delovnih ljudi. 29. november naj bo dan, ko bomo razmislili komu smo dolžni za- hvalo za svobodo, življenje, ki ga živimo, in kako bomo lahko s svojim delom in aktivnostjo prispevali kar največ za naš nadaljnji razvoj. Prav je, da se ob takšnem prazniku zazremo tudi vnaprej. Nalog, ki nas čakajo, ni malo. Letošnje leto nas je usmerilo k resnemu razmišljanju v našem nadaljnjem razvoju in njegovih možnostih. Spoznali smo, da je prišel čas, ko moramo resnično spremeniti odnos do dela, gospodarjenja ter hitreje spreminjati besede v dejanja. Stabilizacijske ukrepe moramo uresničevati tako, kot smo si jih zastavili. Nakopičena neskladja v gospodarstvu moramo reševati hitreje, dvigniti storilnost dela, obenem pa biti realni v naši porabi in jo vskladiti z dejanskimi možnostmi. Znanje in človekove sposobnosti naj dobijo pravo veljavo, delo in rezultati dela pa naj bodo tisto vodilo, ki določa družbeno vrednost posameznika v skupnosti. Tako bomo omogočili hitrejši samoupravni razvoj, obenem pa se borili proti širjenju administracije, ki je mnogokje zožila prostor samoupravnemu odločanju delovnih ljudi. Zaradi vsega tega naj ne bo v mesecu novembru edino obeležje praznovanje rojstva republike temveč tudi mesec, v katerem bomo rešili mnogo perečih problemov in realizirali načrtovane naloge. Tudi delovni ljudje in občani naše občine smo soočeni z zaostrenimi družbenimi in ekonomskimi odnosi, zato se zavedajmo, da je dolg do vsega pridobljenega velik. Problemi, ki nas pestijo, so številni, vendar tudi premagljivi. Nihče ne more biti nem spremljevalec dogajanja. Vsak med nami naj prispeva delež za nenehno in realno rast duhovnega in materialnega blagostanja. Možnosti zato je veliko in vsak dan. V tem mesecu potekajo pro-gramsko-volilne konference v DPO v OZD in v KS. Te aktiv- nosti so imele zmerom velik pomen, bili sta spodbuda in potreba po nadaljnji krepitvi idejne in akcijske enotnosti, večji zavzetosti delovnih ljudi in občanov v boju za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja. V tem času, ko se spoprijemamo z resnimi gospodarskimi težavami in ko smo priče odkritim sovražnim akcijam, se moramo zavedati tega trenutka; in ko ob volitvah predlagamo kandidate, naše delegate, izberimo tiste, v katere zaupamo, ki so odločni in pripravljeni spoprijeti se z nalogami, in ki imajo delovne, strokovne, samoupravne in moralnopolitične kvalitete. Ob takšnem prazniku ne pozabimo tudi najmlajših. S svečano zaobljubo stopijo pionirji na novo pot in naša naloga je, da jih po tej poti spremljamo in jim pomagamo pri oblikovanju delovnih in poštenih državljanov. Drago Mackošek Prikaz gospodarskih dosežkov v obdobju kongresoma ZKS Od zadnjih kongresov ZKS in ZKJ je minilo že tri leta, tako da sedaj že tečejo priprave na 9. slovenski in 12. zvezni kongres Zveze komunistov. Osrednja vsebina kongresov bo usmerjena v iskanje rešitev za stabilizacijo gospodarstva in naravnavanje odnosa gospodarstvo - negospodarstvo. Izhajajoč iz resolucije, ki je bila sprejeta na zadnjih kongresih, lahko ocenimo, da smo tako pri gradnji političnega kot tudi ekonomskega sistema napredovali, kar potrjujejo konkretni rezultati. ZK si je prizadevala, da še okrepimo vlogo delavca v naši družbi v smislu ustvarjanja in razpolaganja z družbenimi sredstvi. Nadalje si je ZK prizadevala, da se preko samoupravnih odločitev spodbudita razvojno zahtevnejši proizvodnja in dejavnost, ki bosta našemu delovnemu človeku in mlajšim rodovom omogočili sigurnejšo prihodnost. Tu gre za sprejemanje dolgoročne strategije razvoja naše družbe; v prvi vrsti ekonomskih odnosov, ki temeljijo na samoupravnem planiranju in medsebojnem sporazumevanju in zaupanju. Prav v utiranju dolgoročnejših in preseganju kratkoročnih konceptov in rešitev bo ZK lahko odigrala eno svojih pomembnih vlog. Občina Šentjur pri Celju je v času od zadnjih kongresov dosegla pomembne rezultate, čeprav so se pogoji zelo spreminjali. Družbeni proizvod se je v občini večal s poprečno letno stopnjo 7,7 °/o število zaposlenih s stopnjo 6,8 %, tako da je prirast produktivnosti 0,9 % letno. Delež izvoza našega združenega dela se je gibal zelo različno po letih in po tržiščih. Skupno smo v letih 1976-1980 pokrili uvoz z izvozom 103 %. Industrijska proizvodnja se je gibala od 15 % v letu 1976, 24 % v letu 1977, 10 % v letu 1978, 9,0 % v letu 1979 in padla v letu 1980 za 2,2 % ali poprečno je rasla letno 10,8 '%. Kmetijska proizvodnja se je v obdobju 1976-1980 zmanjšala za 0,8 % letno. Pomemben delež v rasti občine sta pripomogli POZD »TAJFUN« in POZD »ORODJE-OPREMA«, od katerih je TAJFUN že postal OZD. Na področju investicij je bil načrtovan 28 — 32 % delež v u-stvarjenem družbenem proizvodu občine. Dosežen pa je bil 25,3 % delež investicij v družbenem proizvodu. Iz same strukture pa je razvidno, da so vlaganja v gospodarstvo nižja od predvidenih, precej višja pa so vlaganja v SIS gospodarstva. Po posameznih delovnih organizacijah je bila dosežena naslednja realizacija investicijskih vlaganj : — DO »Alpos« je dogradila skladišče gotovih proizvodov, posodobila tehnologijo v TOZD »Oprema« in zgradila industrijski tir ter nabavila avto dvigalo v TOZD »Cevama«. Pripravljena je vsa dokumentacija za naložbe v obeh TOZD za naslednje obdobje. — Kmetijski kombinat je, v celoti gledano, realiziral večino nalog. Zgrajeni so goveji hlev na Planini, koikošja farma v Slivnici, pričela pa se je gradnja govejih hlevov na Ponikvi. Dokončana je trgovina na Prevorju. Na področju kooperacije je bilo posodobljenih in usmerjenih mnogo kmetij, organizirane strojne in hlevske skupnosti. V teku je sanacija oziroma rekonstrukcija v klavnici. — V tovarni lahke obutve »To-lo« so zgradili skladišče in dopolnili tehnologijo z novimi stroji. — V OZD »TAJFUN«, kot naj- mlajši delovni organizaciji v občini, so posebno v zadnjih letih stopali z velikimi koraki. Preselili so se v nove proizvodne prostore in nekoliko omilili prostorsko stisko v starih prostorih. V teku pa je nakup najsodobnejše opreme iz uvoza, ki po izjavah predstavnikov nadomešča več klasičnih strojev. S tako usmeritvijo se tudi njim ni bati prihodnosti. — Komunalno podjetje je letos dobilo svoje proizvodno-po-slovne prostore, ki jih je že tako dolgo potrebovalo. — V Loki pri Žusmu je bil zgrajen nov obrat AERA, kamor se je preselila proizvodnja iz Dobrine. S tem je dana mžnost nadaljnje širitve enote in dodatnega zaposlovanja. — V Gorici pri Slivnici je bila dokončana rekonstrukcija objekta starega kulturnega doma v proizvodne prostore tovarne AUREA iz Celja, ki v njih že proizvaja — V končni fazi izgradnje je tovarna energetske opreme EMO Celje, ki bo pričela s proizvodnjo v letu 1982 in bo ustvarjala pomemben del družbenega proizvoda v občini. Vsekakor bo pomenila enega od nosilcev razvoja kovinsko predelovalne panoge v občini. — V začetku leta 1979 je bil formiran drugi POZD »ORODJE-OPREMA« v občini, ki ima glede na prilike v naši ekonomiji in svoj proizvodni program velike možnosti nadaljnjega razvoja. — Na področju gospodarske infrastrukture je rezultatov zelo veliko, od vodovodov (Planina, Ponikva, Kalobje, ki je še v gradnji. Tratna in melioracija dra-meljske doline in drugi j, do cest Slivnica — Loka — Sodna vas, planinski klanec, Žegar — Pre-vorje in druge), pri čemer je sodelovala tudi ZMDA »Kozjansko«. Iz dela skupščine... Seje zborov skupščine bodo 2. in 3. decembra Kot ponavadi bo seja družbenopolitičnega zbora dan prej in sicer Z. decembra ob 15. uri v prostorih sejne sobe IS, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela pa naslednji dan, 3. decembra ob 7. uri. Po prvih dveh običajnih točkah, kot je ugotovitev navzočnosti in pregled realizacije sklepov, bo sledilo poročilo o izvajanju sklepov s področja kmetijstva iz vseh tistih sredin, katere le — tega miso posredovale na zadnji seji zborov. Gre za informacijo o izvajanju sprejetih nalog v okviru TOK in poročilo o dosedanjem delu skupnosti za pospeševanje kmetijstva oziroma sklada. S preverjanjem izvajanja sprejetih sklepov želimo doseči, da bd razmere v okviru možnosti tu- di spreminjali, ne pa, kot se to pogosto dogaja sedaj, da leta in leta ugotavljamo podobno stanje in napake, katere se prepočasi odpravljajo. Skupščina bo obravnavala tudi osnutek resolucije o gospodarskem razvoju občine v letu 1982. Resolucija je obvezujoč dokument v katerem si bomo postavili konkretne naloge glede obsega proizvodnje, obsega menjave s tujino, obsega sredstev, ki jih bomo namenili za splošno in skupno poraibo, politiko zaposlovanja ter vsa ostala vprašanja v zvezi z ustvarjanjem in delitvijo dohodka Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor bosta obravnavala — informacijo o letošnjih devetmesečnih gospodarskih gibanjih. V okviru te točke bo go- vora tudi o delna valorizaciji programa interesnih skupnosti, o izvajanju izvoznih nalog in podobno. Na tej seji bomo sprejeli sklep o ustanovitvi družbenega sveta za področje davčne politike. Davčna politika oziroma njeno izvajanje ima velik pomen za razvoj kmetijstva oziroma obrti, zato je prav, da se v njeno izvajanje in oblikovanje vključi širši krog zainteresiranih organizacij in skupnosti. Osnova za ustanovitev tega sveta je že podana v sprejetem odloku. Naslednje vprašanje, o katerem bodo sklepali delegati, se nanaša na dopolnitev odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Šentjur pri Celju. Podan bo predlog, da se ob sedanjih upravnih organih ustanovi še — Zavod za urejanje naselij, kot posebna upravna organizacija. Prvotno je bilo predvideno, da bi se takšna dejavnost organizirala kot posebna enota pri Skupnem servisu SIS, vendar smo pri postopkih za vpis v sodni register ugotovili, da takšno dejavnost ni možno opravljati v okviru te organiza- med obema Stanovjsko gospodarstvo je pridobilo nova stanovanja na Planini, Prevorju in v Šentjurju. — Na področju družbenih dejavnosti smo skoraj v vseh skupnostih pridobili tudi nove prostore za dejavnosti. Tako je bil dograjen zdravstveni dom v Šentjurju, šola v Dramljah, otroški vrtec na Planini, zgrajeni so bili družbeni objekti v Šentvidu pri Planini, v Slivnici in Dobju, ki je še v gradnji. V lanskem letu smo dobili v Šentjurju tudi enoto sodišča z zemljiško knjigo in geodetsko u-pravo. Občinska uprava se je preselila v novo stavbo, s čimer so se izboljšali pogoji dela in s tem kvaliteta uslug občanom. Nove prostore so pridobili tudi: Služba družbenega knjigovodstva, Ljubljanska banka, PTT, Zavarovalna skupnost »Triglav«, občinske družbenopolitične organizacije in strokovne službe SIS. V tem kratkem prikazu smo želeli razgrniti vsaj glavne rezultate na področju gospodarstva in negospodarstva, ki pa jih je v naši občini še več. Vsi so rezultat prizadevanj vseh delovnih ljudi in občanov. Precej nalog in potreb je še ostalo nerealiziranih, tako da se bomo še morali v času, ki prihaja, z enako vnemo in zagonom lotevati odprtih vprašanj. Nedvomno je, da bo obdobje, ki prihaja, zahtevalo še več odgovorne presoje, kaj zmoremo in kaj ne, predvsem na strani potrošnje, če bomo hkrati z načrtovanimi dosežki hoteli obvladati tudi inflacijo in druge težave, ki zmanjšujejo naše uspehe. Te odgovorne naloge zahtevajo od komunistov, da stališča, ki smo jih sprejeli za naša, z močjo argumentov zastopamo tudi v vseh samoupravnih organih, delegatski skupščini in v vsakdanjem življenju. cije, ampak jo je v skladu z zakonom možno organizirati v okviru upravne organizacije. Z ustanovitvijo upravne organizacije ne bomo širili družbene režije, ampak bomo omogočili občanom, da bodo lahko v okviru te organizacije pridobili lokacijsko dokumentacijo, si zagotovili gradbeni nadzor pri gradnji objektov, tu bodo opravljali nekatera dela s področja izvajanja urbanizma ipd. Skratka gre za približanje nekaterih uslug, ki so jih dosedaj opravljale sorodne institucije izven občine. Slednje pa bodo tudi v bodoče opravljale za nas vse tiste naloge, ki zahtevajo timsko delo, moderno opremo ipd. Zbor krajevnih skupnosti bo na tej seji tudi sprejel predlog odloka o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo graditev na območju PLANINE pri Sevnici. S tem odlokom bomo omogočili v skladu z zakonom, komunalno opremljanje in gradnjo na gradbenih zemljiščih, ki so bila za ta namen določena v zazidalnem načrtu PLANINE (del naselja). Sekretariat SO Od tu in tam — Na postaji milice je bilo ugotovljeno, da za semafor odgovarja KCS, ki ga je dala v upravljanje in vzdrževanje Elektrosignalu iz Celja. Postaja milice sproti obvešča vzdrževalca, vendar ima ta težave z rezervnimi deli, ki so iz uvoza. Postaja milice si prizadeva, da v okviru svojih možnosti miličniki fizično usmerjajo promet. Težave imajo v jutranjem času, ko je zelo slaba vidljivost, saj takrat fizično usmerjanje ni mogoče, ker je križišče nepregledno in slabo osvetljeno dn bi s tem povzročili večjo zmedo v križišču ter ogrožali varnost miličnikov. Zaradi omenjene prometne problematike je KCS sklicala sestanek s predstavniki Elektro-signala, SPV in PM Šentjur, na katerem so se odgovorili za trajnejšo rešitev delovanja semaforja. — Z odlokom Skupščine občine Šentjur je določeno, da morajo biti psi privezani in da morajo biti na vrvici, če so na sprehodu. Imeti morajo tudi nagobčnik. Tega določila lastniki psov ne upoštevajo. KAJ BO RES PRIMER MORAL DOKAZATI, KAKO GROZNE SO POSLEDICE OKUŽBE S STEKLINO? Na PM Šentjur imajo že več prijav napada psov na občane. — Kljub temu, da je bilo v sredstvih javnega obveščanja podano obvestilo, da bo dne 14. novembra poostren nadzor cestnega prometa, kršiteljev ni bilo nič manj kot kakšen drugi dan. V soboto, 14. novembra je bila v Dramljah otvoritev telovadnice, s katero so izboljšani pogoji za športno rekreacijo. — 18. 11. je Turistično društvo Šentjur organiziralo predavanje s prikazovanjem barvnih diapozitivov o urejenem okolju. Podelilo je tudi priznanja za lepo urejen dom. — 20. novembra je bila na Ponikvi proslava v počastitev ustanovitve prve partijske celice v naši občini. — 6. in 7. novembra je 96 prosvetnih delavcev iz naše občine odšlo na ekskurzijo v Beograd. Potovali so z dvema avtobusoma. Prva postaja je bila v Jasenovcu, kjer so ob ogledu muzeja in filma podoživljali našo težko, a slavno preteklost. Ko so prišli v Beograd, so najprej odšli na Dedinje, kjer so se poklonili predsedniku Titu. Naslednji dan jih je pot vodila še na Oplenac, kjer je grobnica Karadžor-dževičev, ki je eden izmed najlepših tovrstnih kulturnih spomenikov v Evropi. Povzpeli so se tudi na Avalo. V Beogradu pa so si poleg znamenitih stavb ogledali še Sava center in Kalemegdan. Vrnili so se z letalom, kar je bilo tudi posebne doživetje za tiste, ki so prvič zares »leteli«. Krajevna skupnost Šentjur-center obvešča vse delovne ljudi in občane, da so od 1. 8. 1981 dalje uradne ure na Krajevni skupnosti Šentjur-center ob naslednjih urah: PONEDELJEK: OD 8. — 12. URE SREDA: OD 8. — 12. URE PETEK: OD 8. — 12. URE Vse krajane obveščamo, da se držijo navedenega časa, saj zaradi številnih drugih nalog strank ne bomo sprejemali ob neuradnih dnevih. V kolikor imate možnost, lahko dobite informacije tudi po telefonu 741-394 vsak dan od 6. — 14. ure in ob sredah od 6. — 16. ure. Prosimo, da obvestilo sprejmete z razumevanjem. Tajništvo KS Šentjurski portret Dvojni veteran Predstavil vam bom najstarejšega voznika motornih vozil v občini Šentjur, tovariša Rudija Ferleža. Njegova življenjska pot je bogata. O svojem življenju nam je takole pripovedoval: »Rodil sem se 1907. leta. Leta 1925 sem naredil izpit za motorno kolo, eno leto kasneje pa za osebni avto. Takrat sem bil voznik brez vozila. Cez nekaj časa sem kolo zamenjal za osebni avto »Fiat — 509 cabriolet« in sem ga redno vozil. V začetku 1930. leta sva bila v Šentjurju samo dva prevoznika. Drugi pre- pot. Leta 1937 pa je ugledal na zadnjem sedežu »luč sveta« nadebudni »frišni Šentjurčan«. Doma v garaži pa se med tem dolgočasi tovornjak iz leta 1929, ki ga je kupil med vojno. Šele petstotisoč kilometrov je napravil z njim. Vprašal sem ga, kako je svojo »škatlo« ohranil med vojno. Rekel mi je, da ga je onesposobil tako, da je demontiral uplinjač in spustil gume. S svojim fordom je Rudi prevozil preko milijon kilometrov. Avto je bil do leta 1975 redno registriran. Z njim je Rudi učil voznik je bil Jože Jazbec s Planine. Leta 1933 sem kupil osebni avto FORD, izdelan 1930. leta; kupil sem ga v Ljubljani. Prvi lastnik avtomobila je bil Moser, takratni kočijaž. Ko sem kupil avto, sem takoj napravil generalno obnovo.« Vprašal sem ga, če lahko najin razgovor nadaljujeva pri avtomobilu. Z veseljem ter s ponosom se je strinjal z mojim predlogom. »Še nikoli me ni pustil na cesti«, je povedal tovariš Rudi, »če seveda odštejemo tu pa tam kak žebelj v gumi. »Še vedno se kdaj pa kdaj rad popeljem z njim naokoli. Skupaj s »škatlo« obujava spomine, to so zgodbe iz časov, ko sem z njim» »taksiral«, prevažal mleko, svate, mrliče, ki so se vozili z njim na poslednjo in usposabljal bodoče šoferje. Njegovo »šolo« so napravili tudi mnogi Šentjurčani, med njimi Albin Rožanc in Franc Oset. Rudi Ferlež je ustanovitelj prvega avto-moto društva v Šentjurju leta 1947. S svojim fordom se redno udeležuje vseh domačih in mednarodnih rallijev. Z njim je snemal tudi razne filme, sedaj pa vozi priložnostno ob kaki prireditvi v naši občini. Udeležil se je tudi otvoritve bencinske črpalke v Šentjurju. Sam pravi, da mu ford še zmeraj dobro služi, bolj kot njegova sodobna »katrca«. Rudija Ferleža poznamo kot dolgoletnega predsednika Čebelarske družine v Šentjurju. Čebelarstvo je namreč njegov dragi »konjiček«. Lastniki motornih vozil Želimo vas seznaniti, da lahko v zvezi s podaljšanjem registracije ali nove registracije opravite vse pri AMD »Šlander« ali pri AVTO CELJE Celje, ko imate tehnični pregled. Kaj to pomeni? To pomeni, da lahko ob priliki tehničnega pregleda plačate na enem mestu: zavarovanje, prispevek za cestni sklad, upravno takso in obenem vam tudi potrdijo podaljšanje registracije motornega vozila. Tako si boste prihranili pot in čas, ki bi ga v nasprotnem primeru porabili za ureditev le-tega na občini. Prav tako lahko lastniki novih motornih vozil to uredite v Celju, le s to razliko, da na občini Šent- jur pri Celju uredite plačilo prometnega davka pri upravi za družbene prihodke (soba št. 20j in na oddelku za notranje zadeve (soba št. 14), kjer dvignete registrske tablice in prometno dovoljenje. Pri AMD »Šlander« Celje lahko to uredite vsak dan od 7. do 19. ure, razen sobote, od 7. do 12. ure. Prav tako lahko to uredite pri »Avto Celje« vsak dan od 7. do 19. ure, razen sobote od 7. do 12. ure. Uradne ure na občini so ob ponedeljkih in ob sredah od 7. do 16. ure in ob petkih od 7. do 12. ure. Oddelek za notr. zadeve Nestrpno pričakovanje «g» jj. s • v •:•>'• Tudi mladi čakajo na svoje prijatelje iz Slovenije Dobrodošli Veselje ob prihodu vlaka Prijateljski objem Pesem za dobrodošlico V oktobru 1981 smo skovali še en jeklen člen, štirideseti po vrsti, v naši nerazdružljivi verigi bratstva in enotnosti, revolucije in svobode. Vlaku bratstva in enotnosti od Jesenic do Kraljeva, od Maribora do Požege, ponazarja spomine na krvave oktobrske dneve 1941, na dneve izgnanstva, na bratsko podane roke in široko odprta srca. Lahko smo srečni, ker živimo v miru, v bratstvu in svobodi, srečni, ker skupno gradimo svojo domovino in hodimo po Titovi poti. Letos je bilo 20 let, odkar je prvič odpeljal vlak bratstva in enotnosti, to je vlak, ki je zrasel v enkratno manifestacijo, to je vlak, ki povezuje naša srca, vlak neizmerne bratske ljubezni. S seboj nosi izročilo vsem narodom in narodnostim naše domovine ter celemu svetu: Jugoslavija je socialistična, federativna, samoupravna, neuvrščena, bratska skupnost enakopravnih narodov in narodnosti; njena svoboda je skovana v krvi. Zaradi vsega, kar nas povezuje, zaradi tistih, ki so darovali svoja življenja za nas, varujmo bratstvo in enotnost. Odnos mladega rodu do revolucije in njegovo udejstvovanje v samoupravni družbi sta odvisna od poznavanja pogojev in oblik, v katerih se je revolucija razvijala. Mladi morajo spoznavati pot, katero je naša družba prehodila v preteklosti, poznati mora temelje in prvine revolucije. Vedeti morajo, kolikšen je bil delež mladine v revolucionarni preteklosti. Zato je naša naloga, da jih s tem seznanimo. Spoštovati moramo pridobitve NOB. Uresničevati moramo ideale revolucije, vgrajevati narodne in etične vrednote v današnje družbene odnose. Da bi trajno in uspešno gojila in razvijala revolucionarne tradicije, si je 6. mala slikarska kolonija »Bohor žari.. .* zastavila ob 40-letnici vstaje in 20-letnici vlaka bratstva in enotnosti temo »Izseljevanje Slovencev v Srbijo in Hrvatsko-«. Med težkimi preizkušnjami, ki so čakale narode Jugoslavije v drugi svetovni vojni, je imela svoje mesto tudi usoda Slovencev. Nacistični okupator je pripravil načrte za preselitev Slovencev na jug, kjer bi se zlili s tamkajšnjim prebivalstvom, ter na sever, kjer bi bili izpostavljeni naglemu postopku germanizacije. Osebna pričevanja so pionirjem — mladim slikarjem — osvetlila otroštvo slovenskih pregnanih otrok, slovo od doma, neznan kraj, prijazno dobroto ljudi, ki so z dejanjem in s toplino v srcu ublažili izgubo domačega ognjišča, hrepenenje po domu in svobodi... Na podlagi teh pripovedi so mladi slikarji podoživljeno slikali. Zaznali so grozote vojnih dni, zaslutili so tudi vrednote, ki so v težkem času navdihovale nekdanje izgnance. Razstava 6. male slikarske kolonije »Bohor žari...-« je razgrnila bogastvo otrokovega dojemanja, njihovo čustveno izraznost. Pretresljive podobe imajo globok izpovedni značaj. Predstavljajo lirične in dramatične izpovedi v barvi, prežeto s humanistično idejo plemenitih nagnjenj in hotenj. Goce Kaiajdžiski Motivi so bili različni Resno so začeli... Del razstavljenih izdelkov V Šentjurju pridobili 48 novih Lep nov stanovanjski-poslovni objekt je sprejel 41 srečnih družin — eno stanovanje je namenjeno za otroški vrtec, oddelek vzgojno-varstvenega zavoda. Stanovanj sko-poSlovna zgradba, ki se je s svojo podobo odlično vključila v okolje, ima 48 stanovanj s skupno površino 2952 m2 in poslovne prostore s 702 m2. Objekt se je pričel graditi februarja 1980, stanovalci pa so prejeli ključe 23. oktobra letos. V njej je 8 trosobnih stanovanj po 77,73 m2, 16 dvoinpolsobnih po cca 62,55 m2, 16 dvosobnih po cca 60,90 m2 in 8 enoinpolsobnih po 44,55 m2 Delovne organizacije so odkupile 34 stanovanj, 13 stanovanjska skupnost za solidarnostne upravičence, eno stanovanje pa je odkupljeno individualno. Vrednost stanovanjskega dela zgradbe znaša 62,627.409,88 din ali 21.215,25 din/m2. Skupna vrednost objekta s poslovnim delom bo znašala preko 9 starih mili- Novi poslovno-stanovanjski blok Obiskali smo nekaj stanovalcev in jih povprašali po prvih vtisih. nančnih sredstev za sprotno ba vijanje kuriva, je izračun din na m2. so filtrirne naprave nezaščitene, otrokom pa je omogočen vstop in igranje s stikali, ki so pod električno napetostjo, ni dokončana druga peč za centralno ogrevanje itd. Vsega tega pa tudi zaradi zelo visoke cene m2 stanovanjske površine ne bi smelo biti. Res je, da so v tem bloku najlepša stanovanja v Šentjurju. Stanovalci, ki se tega zavedajo, hočejo takšnega tudi obdržati in je to tudi prvi blok, ki ima lastno stanovanjsko upravo, pripravljajo pa tudi pionirski hišni svet, ki naj bi organiziral razne prireditve, akcije (čiščenje okolja) in slično. Dogovor stanovalcev je, da bodo vsa dela opravljali s skupnimi močmi, s čimer hočejo slediti tudi stabilizacijskim ukrepam. Formirana je tudi samoupravna delavska kontrola in nadzorni odbor. Kurijo na premog in izračun je pokazal, da bi m2 površine lahko pokrivali s 25 din, ker pa je potrebno, da se ustvari rezerva fi- CVETO ERJAVEC je predsednik hišnega sveta Valentina Ora-žna 8. Kot referent za civilno zaščito je v službi na Skupščini občine Šentjur. Je prvi predsednik HS, ki se je moral spoprijeti z začetnimi težavami v novozgrajeni stanovanjsko-poslovni zgradbi in je sprejel res nezavidljivo funkcijo. Zaveda se, da se bo kvaliteta gradnje pokazala sčasoma in da jo je v tem kratkem času težko oceniti. Pove pa da so manjše napake, ki se običajno pojavljajo pri vsaki novogradnji, kot je npr.: v kletnih prostorih — sušilnici ni vodovodne pipe, pri montaži luči v kopalnicah so prevrtah odtočne cevi, kar so popravljali, ko so bili stanovalci že vseljeni, drsna vrata med kuhinjo in sobo so neestetska in malomarno pritrjena, nenehno so v okvari interfani in avtomati stopniščnih luči, problem pa se pojavlja tudi v zakloniščih, kjer V spomladanskem času bo potrebno pristopiti k urejanju okolja in tudi urediti prometni režim, predvsem potem, ko prično obratovati poslovni prostori. Otroci nimajo primernega prostora za igro, saj je objekt s svojo lego stisnjen v prostoru, kjer ni možno zadovoljiti potrebam po sproščanju energije otrok. Po urbanističnem načrtu je predvidena gradnja obvozne ceste med zgradbo in gozdom, upajo pa, da se bo razmšiljalo tudi o tem, da bi cesta potekala na drugi strani in bi se v tem našla možnost za izgradnjo otroškega igrišča v neposredni bližini stanovanjskega objekta. Stanovalci tudi upajo, da bodo v poslovnem delu zgradbe našle prostor tudi dejavnosti, ki se ukvarjajo z malimi uslužnostni-mi dejavnostmi. stanovanj MARTA DROBNE že 34 let hodi na delo v EMO Celje, vselila pa se je v dvosobno solidarnostno stanovanje. Je mati dveh nepreskrbljenih otrok, sladkorni Zanimiva je primerjava z višino stanarine. V Celju, kjer je imel manjše stanovanje je bila stanarina veliko višja kot pa tu v Šentjurju. Ima pa pripombe na uvozno cesto, saj je Vključitev na regionalno cesto zaradi zelo slabe preglednosti (manjkajoče ogledalo) Stanovalci prvič skupaj bolnik z mesečnimi dohodki od 8 do 9.000 dinarjev. Pravi, da laže in raje da tudi približno 3.000 din za stanarino, kot pa da bi se še vedno morala voziti v Celje iz Gorice pri Slivnici. Je zelo vesela stanovanja, saj je lepo, vedno toplo in zahvalna socialni delavki ter Samoupravni stanovanjski skupnosti Šentjur. FRANC BEVC je komandir Postaje milice v Šentjurju in je to njegovo prvo stanovanje v Šentjurju. Priselel se je iz Celja, kjer je tudi stanoval v bloku. V Šentjur se je priselil zaradi delovnega mesta in tudi zato, ker se je želela priseliti njegova žena, čeprav je doma z Gorenjskega. Kraj je spoznal in ga tudi osvojil, predvsem so pa odnosi med stanovalci boljši, kot pa v večjem kraju. Tudi zaradi preskrbe nima nobene bojazni, saj v Šentjurju res lahko skoraj vse dobiš, stanuje v dvoinpolsobnem stanovanju in je s svojo 3-član-sko družino zelo zadovoljen, ima pa pripombe na manjše pomanjkljivosti kot npr. na drsna vrata, barvanje radiatorjev, vtičnice v bližini zračnika, WC kotliček, vrata, ki se ne zapirajo, saj so zvita, okna, ki ne tesnijo itd. zelo nevarno. Smatra, da takšne improvizacije ulic niso umesne in se moramo zavedati, da je pri taki vključitvi na glavno cesto življenje voznika ogroženo. Pri takih gradnjah ne bi smeli iskati cenejše variante. Prepričali smo se lahko, da je objekt lep, da so stanovanja lepa, da pa so malenkosti, ki se bodo — vsaj upamo tako — v najkrajšem času odpravile. J. K. Kuverti, ki so nam odprli nova stanovanja Podpis stanovanjske pogodbe ob sprejemu ključev Slovensko ljudsko gledališče Celje ŽLAHTNI MEŠČAN V CELJSKEM GLEDALIŠČU Slovensko ljudsko gledališče Celje je za svojo drugo premiero v letošnji sezoni izbralo komedijo velikega francoskega komediografa Jeana Baptista Molièra» Žlahtni meščan«, gotovo nelahko delo za uprizoritelje, ki pa bo razveseljevalo obiskovalce gledališča v teh dolgih predzimskih večerih. Delo je prevedel Josip Vidmar, zrežiral pa Franci Križaj. Vsebina na kratko: bogati gospod Jourdain si v malce poznih letih umisli učitelje plesa, glasbe, borjenja, da bi bil čimbolj podoben pravemu plemenitašu. Tako bo lahko drugoval s pravimi grofi in hodil na sprejem k pravi pravcati imenitni markizi. Kako si le potemtakem drzne preprosti meščan Kleont snubiti njegovo hčer, 'ki jo vendarle hoče spraviti v gosposke kroge! V kakšne bridke težave zabrede Jourdain zavoljo svoje častiželjnosti, kako neusmiljeno brije iz njega norce Molière in ga izpostavlja posmehu, nam komedija pripoveduje ne samo na šaljiv način, v njej prepoznamo tudi svoje šibke razvade in v tem se nam avtor kaže kot pronicljiv opazovalec človeške narave, ki se skozi stoletja pač ni kaj prida spremenila. Prevajalec Josip Vidmar pravi o Žlahtnem meščanu takole: Molière je bil po rodu meščan. Kot komediograf, ki je s smehom govoril o človeških slabostih, pa 9.TDF končan teden domačega filma celje DRUGOD PRAZNIK, V ŠENTJURJU PRAZNO Zastor za prireditvami 9. tedna domačega filma je padel. Sklenjena je kultumo-politična manifestacija, katere cilj je s pamoč- je mogel v času absolutizma (Ludvik XIV., sedemnajsto stoletje) biti samo kritik splošnih slabosti, ki so se izživljale v življenju meščanstva in nižjega plemstva, pred katerim ga je varovala kraljeva avtoriteta. (Znano je, da je bil Molière s svbjo gledališko skupino po desetletnem napornem igranju v provinci predstavljen kralju Ludviku, »sončnemu kralju«, kateremu se je na mah priljubil, tako da ga je vzel v svojo osebno zaščito, kar je bilo vsekakor potrebno v času, ko komedijantom ni bilo z rožcami postlano, mnogokje so jih preganjali kot zlodejeve odposlance.) Višjih slojev Molière ni uvajal v svoje igre, ni jih izpostavljal porogu, bilo bi pač preveč tvegano. V izjemnih primerih jih je uvedel le kot predstavnike višje modrosti in razsodnosti, v počastitev kralja kot najvišjega sodnika in razsodnika. V celjski uprizoritvi nastopa domala ves celjski ansambel z gostjo Zvezdano Mlakarjevo. Jo-urdaina igra Miro Podjed, njegovo ženo Mija Mencejeva, markizo Marjana Krošlova, služkinjo Milada Kalezičeva, hčerko Anica Kumrova in drugi. Po uspeli uprizoritvi »Polke« Milana Kleča je to že druga komedija, ki ji bosta v višku sezone sledili še drami »Gospa z morja« Henrika Ibsena in »Sestri« ameriške avtorice Kessal-manove, za konec pa spet komedija »Jakob in njegov gospodar« češkega avtorja Milana Rundere. Uprava SLG Celje jo spremnih prireditev vzbuditi večjo pozornost do domačega filma in s tem seveda posredno do filmske kulture sploh. Tako je osnovna naloga srečanja podruž-bljanje filmske kulture, ki zavzema pomembno mesto v našem vsakdanjem delu in življenju. Žal smo na letošnjem Tednu domačega filma videli le en slovenski film, in sicer Krizno obdobje, ki v svojem naslovu metaforično simbolizira trenutno stanje v slovenski kinematografiji. Ostali filmi tega sporeda pa so dali ustvarjalno sliko jugoslovanskega igranega filma. Posebne pozornosti je bil vreden spored posvečen 40-letnici vstaje ju- goslovanskih narodov in narodnosti. Navduševali so nas tudi mladinski filmi, od nacionalnih kinematografij pa smo letos predstavili Črno goro. V dvorani ki-nogledališča v Celju so vrteli kratke filme slovenskih proizvajalcev, učnovzgojne filme, filme akademije in ŠKUC-a, filme dveh amaterskih kinoklubov, na začetku pa filme najmlajših slovenskih proizvajalcev iz vse Slovenije. Osrednje pozornosti so bila tudi letos deležna posvetovanja, in sicer srečanja urednikov kulturnih redakcij jugoslovanskih dnevnikov pa razprava o filmski vzgoji v usmerjenem izobraževanju itd. V okviru Tedna domačega filma sta bili odprti dve razstavi. Prvo so pripravili srednješolci, ki so risali na temo filma Krizno obdobje, drugo pa na temo o domačem filmu in njegovem deležu ob 40-letnici vstaje. Predvsem smo zadovoljni z lani začetimi filmskimi pogovori, ki so se z ekipami ustvarjalcev po njihovi predstavi na odru odvijali v dvorani doma JLA. S približevanjem gledalcev z ustvarjalci se rušijo barikade, ki nastanejo ob gledanju filma iz kinodvorane na platno. Zunanji premierni spored je letos potekal v žalski, mozirski in šmarski občini. Padec Italije pa je zašel tudi v kinodvorano v Šentjurju. Pravim »zašel«, ker si drugače ni mogoče predstavljati, da so ga Šentjurčani dobesedno prezrli in da razen peščice obiskovalcev nihče ni izrabil izjemne priložnosti za ogled tega odličnega filma v režiji Lordana Zafranoviča. Zaradi pičlega obiska tudi nismo pripeljali v Šentjur ekipe, kar je bil prvotni namen. Med gosti pa sta bila poleg režiserja še igralca Antun Nalls in Zorko Rajčič. Pravzaprav pa na tem mestu ne gre grditi gledalce, temveč kulturno skupnost Šentjur, ki naj bi bila poskrbela, da bi navdušila gledalce za ogled domačega filma. Za vse tiste oziroma za večino tistih, ki si filma niso ogledali, sledi zapis kratke vsebine, da ne bodo slike med tem tekstom samo za okras. Dogaja se leta 1943 na otokih, kjer se NOB razvija kljub italijanski okupaciji. Davorin, preprost kmečki sin, je komandant partizanskega odreda. Padec Italije povzroči navdušenje med prebivalci. Davorin pa podleže izkušnji ljubezni z bogato domačinko. Pade njegova pozor- nost, pogospodi se in posledice so po prihodu najrazličnejših vojsk tako hude, da mora Davorin plačati za svojo nebudnost... Deveti večer 9. tedna domačega filam je bilo v Celju še posebej slovesno tudi zato, ker je edini slovenski film Krizno obdobje prejel srebrno plaketo (zlate letos žirija sploh ni podelila) METOD BADJURA z diplomo iniia-grado 10.000 din Franciju Slaku. Film je nastal v proizvodnji TV 'Ljubljana, Viba filma in Art filma. Posebno priznanje METOD BADJURA z diplomo za najbolj celovitega filmskega avtorja — študenta in tokrat izjemoma z nagrado 7.500 din je pripadlo Žaretu Lužniku za film Bljuz na AGRFTV. Priznanje METD BADJURA z diplomo in tokrat izjemoma z nagrado 7.500 din je prejel Jože Bevc za film Marija iz 6. razreda v proizvodnji Viba filma. - 9. filmski praznik celjske, žalske, mozirske, šmarske in malo je manjkalo, da bi letos lahko zanesljivo zapisali, tudi šentjurske občine, je sklenjen do novembra v letu 1982, ko bomo slavili majhen in velik jubilej hkrati — 10. obletnico tedna domačega filma. Mateja Podjed * V JAVNO VPRAŠANJE: ZAKAJ TAKO? Zvedeli smo, da je ŠENTJUR-ČANE oziroma ŠENTJURSKO KULTURNO SKUPNOST zunanja premiera filma »PADEC ITALIJE« stala 30.000 dinarjev. Tako smo ŠENTJURČANI imeli priložnost neposredno sodelovati in s filmom »PADEC ITALIJE« poživiti kulturno dogajanje v občini. Kljub dogovoru med KULTURNO SKUPNOSTJO ŠENTJUR in organizatorjem TEDNA DOMAČEGA FILMA NT in RC Celje prireditev ni bila ustrezno organizirana. Filmsko podoživljanje ob res kvalitetnem filmu, pa so organizatorji TDF kljub temu nudili le maloštevilnim obiskovalcem, ki so, čeprav ob slabi obveščenosti zašli v kinodvorano. V vitrini kina Šentjur je še pred začetkom projekcije filma »PADEC ITALIJE« vabil velik plakat k obisku tujega filma »LOVEC NA JELENE«, ki pa niti slučajno ni delal družbo plakatu TDF. UREDNIŠTVO filozofije, najame tudi učitelja Eno leto v novih prostorih Meseca decembra bo minilo že eno leto, odkar smo Občinsko knjižnico preselili v nove prostore. S to selitvijo knjižnice na boljšo lokacijo in v boljše prostore pa je tudi naš bralec zelo veliko pridobil, kar se zelo dobro vidi iz naslednjih podatkov: (podatki so podani za 10 mesecev. Leto_____________1980 1981 OBISK 4.837 7.093 IZP. KNJIG 7.624 11.391 Leta 1981 je bilo izposojenih 49,40 % več knjig kakor v istem obdobju lani. Obisk je narasel za 46 %. V te podatke pa ni zajeto izposojevališče v MODI ter izpo-sojevališče v TOLO ter knjige, ki smo jih posodili v MDA »Kozjansko«. Kitjige smo izposodili tudi v otroško kolonijo na morju. Vsekakor pa s temi podatki še ne smemo biti zadovoljni, zato v prihodnje nameravamo v knjižnici razviti še druge dejavnosti. Pogosteje bomo prirejali ure pravljic ter razstave knjig ipd. Predvsem pa nameravamo V Šentvidu pri Planini smo lansko jesen odprli nov kulturni dom. V začetku se je pojavila bojazen, da so se ljudje v času gradnje, ki je trajala štiri leta, odvadili prireditev in da bo dom sameval. Sedaj pa lahko trdimo ravno nasprotno. Želje po prireditvah so v tem času tako narasle, da je skoraj ob vsaki predstavi dvorana polna. Domače društvo je letos imelo že dve premieri, in sicer mladinsko igro Jakoba Špicarja »Pogumni Tonček« in dramo »Ka-stelka«, ki jo je po romanu Vladimira Levstika Gadje gnezdo priredil za oder Herbert Grün. Pri obeh predstavah je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička, kar je v posebno veselje vsem nastopajočim, saj je to najboljše priznanje za njihov vloženi trud. Nič manj pa ni bilo obiska ob javni radijski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino«, kjer sta tekmovali ekipi iz Zagorja in Šentjurja. Gledalci so oddaji ves čas z zanimanjem sledili in nastopajoče vzpodbujali z aplavzi. Tudi ženski pevski zbor iz Šentjurja, pod vodstvom Jelke Iskra, je žel veliko priznanje Šentvidčanov, saj vsi izredno ra- razviti knjižnično mrežo v krajevnih skupnostih. Na žalost nam to kljub triletnemu prizadevanju še ni uspelo. V tem članku želimo obvestiti vse bralce, člane knjižnice, da nameravamo z novim letom uvesti članarino, tako si bo lahko vsak član izposojal knjige vse leto ne da bi mu bilo potrebno za posamezno izposojeno knjigo kaj plačati. Letna članarina bo vsekakor dobrodošla za vsakogar, kdor veliko bere. V tem letu smo v knjižnici imenovali tudi komisijo za izbor knjig. S tem smo želeli, da bi bil knjižnični fond kvalitetnejši. Vsekakor pa bomo z veseljem sprejeli vsak vaš predlog o novih knjigah. Vabimo vas, da se oglasite v knjižnici in postanete naš redni član, seveda če to že niste. Knjižnica je za izposojo odprta v naslednjih dneh: Ponedeljek: od 7. — 19. ure Sreda: od 7. — 17. ure Petek: od 7. — 19. ure T. Cmok razgibano di prisluhnejo ubrani slovenski pesmi. Petje je pri naših ljudeh priljubljeno, kar dokazuje tudi reden obisk na vajah mešanega pevskega zbora, s katerim vadi profesor glasbe Janez Slana. Dobro obiskane prireditve dokazujejo, da so bila družbena sredstva dobro naložena, prebivalci Šentvida in okoliških vasi pa so s prostovoljnim delom in prsipevki pridobili prostor, v katerega redno in radi zahajajo. Tudi na začetku nove sezone dom «e sameva. Naši člani pripravljajo dve zabavni enodejanki »Naša zlata mladina« in »Kje je meja«, s katerima bodo popestrili srečanje vseh aktivnih članov, ki so v društvu delovali po vojni. To srečanje smo pripravili za obletnico otvoritve kulturnega doma in 35. obletnico povojnega delovanja. Ob tej priliki bodo podeljena tudi priznanja jn pohvale za aktivno delo članov v zadnjih desetih letih. V društvu smo prepričani, da je taka oblika srečanj zanimiva in koristna, saj bodo člani obudili spomine na kulturno udejstvovanje v Šentvidu in si med sabo izmenjali izkušnje. Prosvetno društvo »ZARJA« Šentvid PD »ZARJA« - Obletnica pohoda štajerskega bataljona V V Dramljah so na Škerljevi domačiji odkrili ploščo v spomin na 40-letnico pohoda Štajerskega bataljona. Govoril je borec Štajerskega bataljona tovariš Peter ŠPRAJC. Povzetek govora tovariša Petra Šprajca. V poletnih mesecih 1941 je odpor zavzemal vse večji obseg. Na tem področju je operirala Celjska četa, ki je imela izredno težke naloge in je bila zaradi izdaje avgusta 1941 uničena. Druge tri čete na tem območju, to je Revirska, Pohorska in Savinjska, so v teh poletnih mesecih opravile številne akcije. Sredi septembra 1941 je bil od glavnega štaba NOV in PO poslan na to področje Franc Rozman-Stane, bivši španski borec z nalogo, da združi te tri čete v I. štajerski bataljon. To se je zgodilo 6. oktobra 1941 na Grmadi nad Šoštanjem. Po številnih bitkah v tem času je bataljon v večernih urah 29. oktobra krenil iz Griž na znani brežiški pohod. Pohod je vodil komandant Stane. V jutranjih urah 30. oktobra je bataljon prišel do Dobrotinškove domačije v Bovšah med Škofjo vasjo in Dramljami. Pri Dobrotinškovih na Heleno, je bil takrat ranjen borec Angel Besednjak iz Maribora in je pri umiku naslednji dan padel. Bataljon se je nato pomikal v smeri Slivnica — Loka pri Žus-mu, preko Drenskega rebra, Marofa proti Lesičnemu. Prebijal se je čez zasnežene hribe Bohorja preko potoka Gračnice do Rimskih Toplic. Bataljon je 7. novembra prispel v Griže, kjer so so bataljon obiskali naši ilegalci: Peter Stante-Skala, Štefan Žnidarič in Miloš Zidanšek. Zvečer, 30. oktobra, je bataljon krenil dalje in preživel dan na domačiji Franca Škerlja. Proti jutru 1. novembra 1941 se je bataljon ves utrujen od težkega marša vzpenjal v strmine Javorja proti vrhu Helene in prenočil na domačiji Franca Gabra, po domače Gajski. V patrulji, ki je bila poslana si borci našli mesto za počitek. Na tem območju so se v času borbe borile še druge močnejše enote. OF je delovala na celotnem območju. Sem je prišla tudi IX. divizija; delovala je Bračičeva brigada in še mnogo drugih. Bataljon je kljnb težkim pogojem opravil herojsko delo na širšem štajerskem področju. Franc Škoberne Obvestilo o zamenjavi osebnih izkaznic Vse občane iz območja občine Šentjur pri Celju obveščamo, da smo začeli z zamenjavo osebnih izkaznic. Zamenjujemo vse osebne izkaznice, ki nimajo vpisanega sedanjega bivališča oziroma priimka občana (sprememba priimka zaradi poroke in drago). Prav tako zamenjujemo osebne izkaznice, ki so uničene ali poškodovane. Osebne izkaznice, ki so pretečene oziroma jim je potekla veljavnost, imajo pa vse podatke še vedno veljavne, morajo biti zamenjane najpozneje do 1984. leta do meseca oktobra. Do takrat te osebne izkaznice veljajo, ne glede na rok njihove veljavnosti, vendar jib na željo občanov menjamo tudi prej. Za zamenjavo osebne izkaznice mora občan predložiti staro oseb- no izkaznico in dve novi sliki velikosti 3 X 3,5 cm. V primeru, da gre za zamenjavo osebne izkaznice, ko se je občan priselil iz drage občine, je zaželeno, da ob vložitvi vloge za izdajo osebne izkaznice predloži še rojstni list in potrdilo o vpisa v državljansko knjigo ali pa poročni list, ker se s tem postopek za izdajo osebne izkaznice skrajša za čas, ki je sicer potreben za preverjanje podatkov. Vlogo za zamenjavo osebne izkaznice lahko vložite na občini pri referentu za osebna stanja in potne liste ali pa na matičnih uradih v krajih svojega stalnega prebivališča, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure in ob petkih od 7. do 12. ure. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve * * ¥ * ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ k ■k ■k ■k ■k ¥ ■k ■k ¥ ¥ ¥ Ob prazniku republike iskreno čestitamo Obrtno združenje Šentjur * * * * *• * * * * * * * * * * * ¥ * ¥ * ********************************************** Delo mladinske V soboto, 7. novembra 1981, je bila zjutraj gosta megla in nizka oblačnost. Kljub temu pa se je ob 7. uri pričela zbirati mladina med blagovnico in skupščino občine. Ljudje, ki so prihajali v trgovino, so z začudenjem gledali skupino mladih ljudi, ki so bili športno oblečeni. Kmalu zatem je eden od mladincev prinesel še zastavo in druščina je bila videti kar prijetna. Videlo se je, da gre za akcijo mladine. Tega dne je bil pohod po poteh partizanskih enot, ki ga je organizirala komisija za oživljanje tradicij NOB pri OK ZSMS Šentjur. Mladinci so se postavili v vrsto, si razdelili hrano in v koloni, z zastavo na čelu, krenili na pot. Komandant pohoda je bil Peter Padežnik. Pot je pohodnike vodila skozi Šentjur, nad Kmetijsko šolo mimo Grobelnega, Tratne, Slivniškega jezera do Sv. Helene. Spremljala nas je megla, kljub temu pa so bili pohodniki prijetno razpoloženi in tudi pesmi ni manjkalo. Pred Sv. Heleno so se pohodniki ustavili, pojedli malico, popili čaj ter si malo odpočili. Po krajšem počitku je bilo treba dalje. Sli smo proti vrhu Sv. Helene, kjer se je 1. septembra 1941 bojeval Savinjski bataljon, ki je bil na brežiškem pohodu. Ko smo prišli na vrh Helene, je posijalo sonce, čeprav je pihal hladen veter, ki nas je spremljal vso pot, tu še močnejši. Čudovit razgled do Boča, Donačke gore, Poharja, Konjiške gore in Savinjskih Alp je očaral mnoge pohodnike, tako da so pozabili na otrple noge in mraz. Takrat pa je že prihajal Ludvik Zupanc-Ivo, borec, ki se je med vojno bojeval v teh krajih. Živo pripovedovanje tovariša Zupanca nas je zelo pritegnilo. Ogledali smo si fotografije posnete ob otvoritvi spomenika na Heleni. Zatem smo pohodniki zapeli še pesem Druže Tito, mi ti se kunemo in se spustili po hribu proti vasi Turno in dalje proti Jakobu. Vseskozi nas je spremljala pesem. Čeprav premraženi in mokrih nog smo ponosno stopali preko polj in domačini so se ustavljali, za trenutek prekinili z delom, da bi si ogledali mlade ljudi, ki ob zastavi pojejo Titove pesmi. Okrog 15. ure smo prišli v mladinske prostore v Jakobu, kjer so čakali zakurjena kmečka peč in prijazni mladinci. Malo smo se pogreli in okrepčali, zatem pa nas je zabavala kitara mladinca Zdravka. Pričel se je mrak in mladinci pohodniki, predvsem tisti od daleč, so morali domov. Drugi so ostali in se zabavali ob prijetni glasbi, skupaj z domačini. Tako se je zaključila akcija, ki je za mladino velikega pomena. Tisti večer pa so se v Jakobu pričeli zbirati še drugi mladind-brigadirji, ki so odšli v Laško, kjer so imeli naslednji dan delovno akcijo in srečanje brigad Miloš Zidanšek iz Šentjurja in Ilija Badovinac iz Laškega. Naslednjo soboto, 14. novembra, je bil prostor med blagovnico Merx in skupščino občine še bolj poln in živ kot prejšnjo. Zbirali so se mladinci in brigadirji brigad Miloš Zidanšek in organizacije Ilija Badovinac za delovno akcijo: izkop jarka za kablovod od transformatorske postaje pri Kmetijski šoli do novega obrata EMO. Zbralo se je veliko mladih, kljub temu da je v času, ko so odhajali od doma, deževalo. Dobra udeležba na akciji kaže, da se mladi zavedamo svoje vloge in da na ta način opozarjamo nase. Jasno je, da so mladinske delovne akcije sestavni del prizadevanj mlade generacije za ustvarjanje boljšega jutrišnjega dne. Dokazujejo pa tudi pripravljenost mladih ljudi, da s prostovoljnim delom prispevamo k stabilizacijskim prizadevanjem naše družbe. To potrjuje tudi rezultat 410 m izkopanega jarka. Vzdušje na delavni akciji je bilo dobro, kar dokazujejo tudi izjave udeležencev, da se bodo takšnih akcij še udeležili. Po končani delovni akciji je bilo kosilo in zaključek. Zaradi dobrih rezultatov ter pripravljenosti mladine se je center za MDA pri OK ZSMS Šentjur odločil naslednjo soboto organizirati podobno delovno akcijo, da bi dela še pred zimo dokončali, kar bi bil tudi prispevek mladih iz šentjurske občine. Mladim je jasno, da ob oriza-devanjih in naporih družbe ne smemo stati ob strani, še celo več, biti moramo tisti, ki bomo prvi stopili v akcijo, seveda ob pravilnem mentorstvu, ki je pogoj dobremu delu mladih. 14. novembra pa je bilo v Gorici pri Slivnici tudi tekmovanje s kvizom »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. Tekmovanje je obsegalo kviz v znanju o izrednem pomenu Titovega vojaškega dela ter tekmovanje v kulturnih točkah. Najprej so se mladi pomerili v pisnem delu kviza, ki je bil sorazmerno težak. V ustnem delu pa so se pomerile le tri najboljše ekipe iz pisnega dela, katerim pa so se priključili še vojaki garnizije iz Celja. V finale so se uvrstile ekipe OO ZSMS Planina, OO ZSMS OŠ Slivnica in OO ZSMS Kmetijski šolski center iz Šentjurja. Zmagala je ekipa Kmetijskega šolskega centra, pred ekipo osnovne šole in OO ZSMS Planina. V kulturnih točkah, ki so bile med kvizom, pa so nastopili: folklorna skupina iz Ponikve ter OO ZSMS Dramlje in OŠ Šentjur. Potek tekmovanja je ocenjevala regijska žirija. Po tekmovanju je bilo srečanje mladine, kjer nam je igral ansambel »Žarek«. Najboljši ekipi v kvizu in kulturnih točkah nas bosta zastopali na regijskem tekmovanju, ki bo 5. decembra 1981 v Žalcu. Uspešno izpeljane akcije mani-festativnega značaja in udeležba na teh akcijah nam kažejo, da je mladina v občini pripravljena delati. Vzroki, da delo tudi na družbenopolitičnem področju ni vidnejše, pa obstojajo drugje. Še vedno mnogi mislijo, da so mladinske organizacije servisi za proslave itd. Še vedno je premalo prisotna zavest, da je mladini potrebno z mentorskim delom pomagati. Odraz takšnega »nedela« je tudi evidentiranje za skupščinske volitve, predvsem pa v predlogih za vodilne funkcije v skupščinskem sistemu, kjer je še vedno prisotna miselnost, da smo mladi premalo izkušeni in že v samem evidentiranju niso sodelovali mladi predstavniki. Po drugi strani se pa sprašujemo, kdo bo jutri vodil našo domovino in razvijal naš samoupravni socialistični sistem. Kdo V preteklem mesecu so bili v naši občini zaključeni nabori mladincev rojstnega letnika 1983. Kakor po vsej Sloveniji postajajo nabori tudi pri nas vse bolj sestavni del splošne kadrovske politike. Priprave na nabor so bile vsestranske in so praktično trajale skozi vse leto. V oboroženih silah v miru je namreč več 100 vojaških specialnosti, za določitev posameznega mladinca v te specialnosti pa veljajo določeni pogoji in za to je treba izbrati pravega mladinca. Pri izbiranju mladincev za posamezno vojaško specialnost so sodelovale s svojimi mnenji in predlogi družbenopolitične organizacije v okoljih, kjer naborniki živijo in delajo. Nenazadnje pa so aktivno sodelovali v pripravah tudi naborniki sami z anketnimi listi — vprašalniki, kjer so ocenjevali svoje sposobnosti in izražali želje za razporeditev v posamezne vojaške specialnosti in dolžnosti. Vsi naborniki so bili pred samim naborom podrobno zdravniško pregledani. Ugotavljamo, da zdravstveno stanje naših mladincev tega rojstnega letnika ne drug, če ne mladi? Toda zato moramo imeti v osnovnih sredinah pravilno mentorstvo, predvsem pa vzgojo. Le tako izobraženi bi lahko v političnem pluralizmu samoupravnih interesov dosegli svoje cilje. Jože Artnak odstopa od slovenskega povprečja, pohvalimo se lahko celo z nekoliko bolj zdravimi naborniki kot so v posameznih večjih industrijskih centrih. Istočasno pa smo v pripravah za nabore ugotavljali tudi nekatere slabosti tega nabornega letnika kot celote. Zaskrbljujoče je visoko število mladincev z bolnim oziroma zanemarjenim zobovjem, med letošnjimi naborniki pa je bilo tudi kar 18 % z nedovršeno osnovno šolo. Sami nabori so se izvršili v dveh dneh. Na osnovi predhodno zbranih podatkov o nabornikih v okolju, kjer živijo in delajo, po ugotovitvi njihovega zdravstvenega stanja, strokovne usposobljenosti in glede na želje nabornikov je naborna komisija razporedila fante v posamezne specialnosti in dolžnosti. Tako je bilo tudi letos storjeno vse, da se tudi v naši občini uresničijo prizadevanja naše samoupravne socialistične družbe, da bi res pravi nabornik prišel na pravo mesto v naših oboroženih silah. Jordan Gosar DO » BOHOR« TOZD Žaga in furnirnica čestita za DAN REPUBLIKE » »■ S5- «- S- «- $- «- D- * 5 v «- §• §■ * * j* * $ » ? Nabornika na pravo mesto Informacija o postopku za gradnjo Gradnja stanovanjskih in počitniških objektov v Občini Šentjur je dovoljena v območjih, ki so predvidena v skladu s sprejetimi zazidalnimi načrti in v območjih, ki jih ureja odlok o urbanističnem redu občine Šentjur (UL. SRS 2/81). Investitor, ki želi kupiti zazidljivo parcelo za stanovanjski ali počitniški Objekt, lahko dobi informacijo o zazidljivosti na občini na oddelku za občo upravo pri grabenem referentu ali pri Enoti za urbanizem — Skupni servis SIS v stari občinski zgradui. Postopek za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja na parceli, ki je zazidljiva, je sledeč: 1. Občan, ki prodaja zemljišče mora preko občinskega sodišča zemljišče ponuditi občini z navedbo cene. Ce Občina ponudbe ne sprejme ali v 60 dneh ne sporoči svoje odločitve in če tudi Kmetijska zemljiška skupnost ni interesent, lahko lastnik zemljišče prosto proda. Promet s stavbnimi zemljišči se opravi s kupoprodajno pogodbo, ki jo lastnik predloži davčni u-pravd, ki odmeri prometni davek. V primeru, da gre za del parcele, je treba priložiti tudi mapno kopijo z vrisano mejo zemljišča, kar izdela Geodedska uprava v Šentjurju. V kolikor gre za zemljišče v območju zazidalnega načrta, ki je v lasti občine, sklene občan pogodbo pri premoženjskopravni službi občine Šentjur oziroma Cestno-komunalni skupnosti. Tako opremljeno pogodbo v originalu in prepisu se predloži zemljiški knjigi pri občinskem sodišču, ki vknjiži novega lastnika. 2. Sledi pridobitev LOKACIJSKEGA DOVOLJENJA •— občan, ki želi graditi stanovanjsko hišo, gospodarski objekt, zidanico in pomožni objekt večji od 15 m2 tlorisne površine, mora pri pooblaščeni organizaciji pridobiti najprej lokacijsko dokumentacijo; — lokacijsko dokumentacijo lahko naroči občan pri ENOTI ZA URBANIZEM, SKUPNI SERVIS SIS Šentjur v bivši občinski stavbi ali pri RAZVOJNEM CENTRU v Celju; — za izdelavo lokacijske dokumentacije mora občan predložiti mapno kopijo in posnetek terena, ki mu ga izdelajo pri Geodetski upravi v Šentjurju; — lokacijska dokumentacija obsega: mapno kopijo, posnetek obstoječega stanja, arhitektonsko zazidalno situacijo z vrisanim predlaganim objektom in priključki na komunalne naprave; — 3 izvode lokacijske dokumentacije investitor vloži na vložišče pri oddelku za občo upravo občine Šentjur; — priložiti mora: dokazilo o lastništvu — to je zemljiškoknjižni izpisek ter vsa potrebna soglasja, ki so navedena v lokacijski dokumentaciji, npr.: — soglasje sanitarne inšpekcije, — soglasje požarne inšpekcije, — soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti, če gre za gradnjo na kmetijskih zemljiščih, ki niso zajeta v veljavnih urbanističnih in durgih načrtih; — dovoljenje upravnega organa za ceste oziroma upravljalca ceste, če želi občan graditi v varovalnem pasu ceste oziroma za priključek na cesto; — soglasje Železniškega podjetja, če gre za graditev v varovalnem pasu železnice; — soglasje elektrogospodarske organizacije za priključek ali gradnjo v varovalnem pasu daljnovoda; — smernice upravnega organa za vodno gospodarstvo, če gre za gradnjo, ki bi kakorkoli posegala v vodni režim; — soglasje upravljalca plinovoda, če gre za gradnjo v varovalnem pasu plinovoda; — soglasje zavoda za spomeniško varstvo, če je predvidena gradnja v pasu kulturno-zgo-dovinskega objekta oziroma spomenika ali zaščitene pokrajine; — soglasje oddelka za ljudsko obrambo, če je potrebna gradnja zaklonišča; — soglasje upravljalca komunalnih objektov (vodovd, kanalizacija, plin), na katere želi občan priključiti objekt; — soglasja lastnikov sosednjih zemljišč, če leži predlagani objekt blizu meje; — soglasje za gradnjo v gozdu ali varovalnem pasu gozda, ki ga izda za gozdarstvo pristojni upravni organ; — mnenje geologa, če gre za nestabilno zemljišče. Rok za izdajo lokacijskega dovoljenja je en mesec od vložitve vseh potrebnih zahtevkov. Loka-oijsko dovoljenje neha veljati, če v enem letu investitor ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. 3. GRADBENO DOVOLJENJE — po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja vloži občan pisni zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja; — predložiti mora: projekt za pridohitev gradbenega dovoljenja v 3 izvodih, ki jih je izdelala registrirana projektna organizacija; — požarnovarnostno soglasje, ki ga izda pristojna inšpekcijska služba; — sanitarno soglasje, — soglasje k projektu glede zaklonišča, če je potrebno; — elektroenergetsko soglasje; — potrdilo o plačani spremembi namembnosti zemljišča; ta prispevek se plača KZS, ki odvaja sredstva v Ljubljano Zvezi vodnih skupnosti; — soglasje pristojnega komunalnega podjetja za priključek na vodovod, kanalizacijo; — priglasitev nadzornega organa, ki mora biti najmanj gradbeni tehnik z opravljenim strokovnim izpitom; — zakoUčbeni zapisnik, ki ga izdela pooblaščena organizacija Geodetska uprava Šentjur. Rok za izdajo gradbenega dovoljenja je en mesec od vložitve pravilno sestavljenega zahtevka, investitor pa mora pričeti z gradnjo v enem letu od izdaje le-tega, sicer mora vložiti vlogo za podaljšanje. 4. UPORABNO DOVOLJENJE — ko je objekt v celoti zgrajen po pogojih lokacijskega in gradbenega dovoljenja, vloži občan pri občinskem upravnem organu za gradbene zadeve vlogi za tehnični pregled zgrajenega objekta ter izdajo uporabnega dovoljenja; — vložiti mora: — vlogo z osebnimi podatki; — vrsto objekta; — kraj graditve; — številko in datum lokacijskega in gradbenega dovoljenja; — ime nadzornega organa; — investicijsko tehnično dokumentacijo; — ateste glede stabilnosti in varnosti zgrajenega objekta, če se izrecno zahtevajo. Rok za izdajo uporabnega dovoljenja je dva meseca od vložitve pravilno sestavljenega zahtevka. 5. PRIGLASITVE MANJŠIH GRADBENIH DEL, ZA KATERE NI POTREBNO LOKACIJSKO DOVOLJENJE — za postavitev pomožnih objektov (drvarnice, ute, lope, garaže, čebelnjaka) na funkcionalnem zemljišču hiše se postavi samo na točkovnih temeljih ; — za postavitev garaže, sanitarij, vetrolova in kurilnice kot prizidka k hiši v tlorisnih dimenzijah do 5 X 3 m; — za graditev dovozne ceste za individualno uporabo; — za zgraditev ograje, škarpe do višine 1 m, KN električnega voda, kablovoda, za postavitev čebelnjakov in začasnih objektov dim. 1,7 X 1,5 m; — za rekonstrukcije objektov, s katerimi se ne spreminja veli- kost in namembnost objekta; Za priglasitev je potrebno: — vloga s podatki investitorja ter točen naslov; — točen opis del; — dokazilo o lastništvu — to je zemljiško knjižni izpisek; — situacijsko skico z lokacijo tega objekta. Če občinski upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da priglasitev gradbenih del po veljavnih predpisih ne zadostuje in da je potrebno gradbeno dovoljenje, z odločbo prepove graditev. 6. KAZENSKE DOLOČBE Če gradi investitor brez lokacijskega dovoljenja oziroma brez potrdila o priglasitvi gradbenih del, odredi organ občinske urbanistične službe ustavitev gradnje oziroma rušitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja v skladu z zakonom o urbanističnem planiranju (SRS 8/78). Informacija občanu je izdelana na podlagi veljavnih zakonov in odlokov : 1. Zakon o razpolaganju z nezazidljivim stavbnim zemljiščem (UL. SRS 27/72). 2. Zakon o prometu z nepremičninami (SRS 19/76). 3. Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (SRS 7/77), 4. Zakon o urbanističnem planiranju (SRS 16/67, 27/72, 8/78). 5. Zakon o graditvi objektov (SRS 42/73, 23/74, 17/74, 2/75, 8/75). 6. Zakon o kmetijskih zemljiščih (SRS 1/79-. 7. Zakon o splošnem upravnem postopku (SFRJ 32/78). 8. Odlok o urbanističnem redu občine Šentjur (SRS 2/81). Skupni servis SIS Šentjur Enota za urbanizem VPRAŠANJE JE POSTAVLJENO, ČAKAMO NA ODGOVOR! Ce vam manjka kaj slik za Utrip, bi morda slikali avtobus, ki že dve leti »vedri-« za železniško postajo v Šentjurju. Baje je last Pavla Kukoviča, ki ga ne more imeti pred svojo hišo ali za njo, ker je še nova, avtobus pa že razpada. Morda kdo pri Utripu ve, kam bi se lahko ljudje obrnili, da bi tisto ropotijo vendar že enkrat spravili vstran. Ogorčeni občani! Teden požarne varnosti Kot vsako leto je tudi v letošnjem letu potekal TEDEN POŽARNE VARNOSTI v času od 19. oktobra do 25. oktobra 1981. V tem tednu se preizkuša pripravljenost gasilskih društev, pregleduje njihova oprema in ugotavlja stanje požarne varnosti v delovnih organizacijah. Občinska gasilska zveza je skupno s požarnim inšpektorjem opravila alarmni preizkus v vseh krajevnih skupnostih, kjer so gasilska društva, pri dveh gasilskih društvih pa je istočasno bila izvedena tudi gasilska vaja. V I mši - Ob alarmnem preizkusu smo ugotovili, da so gasilska društva ob alarmu sposobna v najkrajšem času odhiteti na pomoč, kar je glede na požarno ogroženost in možnost elementarnih nesreč v občini izrednega pomena. Istočasno je bila pregledana tudi tehnična in druga opremljenost gasilskih društev, kakor tudi urejenost in čistoča gasilskih domov. Opremljenost gasilskih društev, posebno v večjih krajevnih skupnostih, je zadovoljiva, medtem ko je v manjših krajevnih skupnosti oprema gasilskih društev slabša oziroma dotrajana. Res je, OBVESTILO UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Pri poravnavanju družbenih obveznosti iz kmetijstva, namreč davka iz dohodka ter prispevka za starostno in zdravstveno zavarovanje kmetov, prihaja med plačniki do določenih nejasnosti, zaradi katerih zavezanci v večjem številu iščejo informacije pri tej upravi. Da bi prizadetim prihranili nepotrebno izgubo časa in omogočili normalno delo uprave, želimo opozoriti na naslednje: da se koristi tudi oprema civilne treb glede na požarno ogroženost treb gledena požarno ogroženost posamezne krajevne skupnosti. Vsa gasilska društva imajo intervencijska vozila, razen gasilskega društva Prevorje, ki pa bo v letu 1982 dobilo težko pričakovano vozilo. V okviru tedna požarne varnosti je bil opravljen tudi požarni pregled v organizacijah združenega dela. Ob pregledu je bilo ugotovljeno, da se odpravljajo pomanjkljivosti, ki so bile odkrite ob prejšnjih pregledih, da pa je stanje požarne varnosti v nekaterih delovnih organizacijah in TOZD še vedno kritično. Tako so razna gasilna sredstva, predvsem hidranti, nedzpravmi, gasilnim aparatom je potekel rok trajanja, razne vnetljive snovi niso predpisano vskladiščene in še več raznih pomanjkljivosti je. Delavne organizacije bi marale vsem dajati vzgled glede varstva pred požari, saj so podatki zadnjih nekaj let dokazali veliko materialne škode, ki je nastala zaradi požarov v delovnih organizacijah po vsej Sloveniji. V mnogih manjših delovnih organizacijah v naši občini niti nimajo organizirane čuvajske službe, kaj šele montiranih avtomatskih naprav za javljanje požarov. Ob vsem tem se moramo zamisliti, če je to sprejemljivo in pravilno, v današnjih stabilizacijskih naporih pa vsekakor neodgovorno, saj obstaja potencialna nevarnost požara, s tem pa tudi možnost velike materialne škode. Vse to nam dokazuje, da moramo v razširitev in modernizacijo gasilskih društev vložiti še več truda in moči, vsekakor pa prvenstveno opravljati preven-stveno opravljati preventivno dejavnost ter usposabljati delovne ljudi in občane za samozaščitno delovanje in ukrepanje. Rdeči petelin, simbol požarnega tedna, naj v naši občini čim-manjkrat ali celo nikoli ne razširi svojih peruti. Cveto Erjavec 1. Zaradi enotnega predtiska položnic za četrto-obračunsko akontacijo in zaradi združitve vseh treh omenjenih obveznosti v skupni odmeri se glasi pri namenu nakazila na položnici besedilo: »4. ak.- kmet., star. in zdr. za v.«. To pomeni, da so v znesku na drugi polovici položnice upoštevane dolgujoče obveznosti skupaj. Za zavezance, ki niso zdravstveno in pokojninsko zavarovani kot kmetje, pa vpisani znesek vsebuje le davčno, ne pa tudi prispevne obveznosti in jih naj predtiskano besedilo ne navaja k domnevi, da so jim predpisani tudi prispevki za zavarovanje. 2. Na položnicah 4. akontacije so zneski vpisani z rokopisom in pomenijo dolgujoče zneske iz tekoče odmere in morebitne zaostanke na davčnih obveznostih. Zaradi tega se štejejo položnice za prejšnja tromesečja, po katerih plačila niso bila izvršena, za brezpredmetne, ker so takratne obveznosti vključene v znesku 4. akontacije. UPRAVA ZA DRUŽBE7, PRIHODKE MLADIM NA BLAGOVNI LE NAJBOLJŠE! Ob zadnjem zapisu iz krajevne skupnosti Blagovna je prišlo več pripomb, kar je upravičeno izzvalo nekaj razburjanja. Zakaj gre? V članku smo opisali, da je nekaj prometnih znakov v jarkih in da so zato krivi »huligani«. Mladi so pač mislili, da so zato krivi oni. Vendar ni tako. Nihče ne krivi mladih Blagovnčanov, še najmanj pa aktivnih mladincev in mladink, ki so upravičeno takoj reagirali. Prometni znaki so res bili v jarkih. Kdo jih je položil tja, nismo ugotavljali. O tem so nas obvestili mladinci. Vse to naj velja kot opozorilo, da se kaj takega ne bi dogajalo tudi drugje. Mladim na Blagovni pa želi- mo, da zaradi hude jeze ne bi opustili začeto mladinsko aktivnost. Dobro zastavljeni program, ki ga je ta OO ZSMS sprejela, je tudi garancija, da se mladi združujejo, da imajo zdrave medsebojne odnose in da skupaj z vsemi organi v KS poskušajo uresničevati cilje in zastavljeni srednjeročni program. Takšno mladino, kot je na Blagovni, si želimo tudi drugje, pa čeprav nimajo idealnih pogojev za svoje delo. Zato, mladinci in mladinke, ne obupajte. Pred vami bo do uresničitve vseh ailjev še veliko ovir in pravkar ste eno že premagali. Vsi uspehi bodo odvisni od vas in na vas bodo ponosni tudi krajani Blagovne. Pri vašem delu vam želimo vse najboljše. Drago Slafcan ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆■ir**’****’ -tt X -k X VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE Splošno cementninarstvo ALOJZ LAH x x * Sj- X X X x x x * + x x x * «- * ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆sv***-** SOZD »MERX« DO POTROŠNIK ŠENTJUR VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM IN OBČANOM ČESTITA 29. NOVEMBER S}- * X X X- X X X X X X X X X X X X X X X REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE SMETANA, ARRABAL, LEOPARD, ASTARTA, SOLVENT, NIANSA, PRELOG, AJD, TRMA, ATA, NANDE, PREHOD, KELA, NAM, TROBILO, EGIPČANI, OO, ETA, DA, RE, ORIKS, RESA, RY, EL, SAMOTA, KAP, AGATON, LEMAIST, NACE, OS, MET, KU, KSERKSES, RABAR, AST, AIDA, ALAVA, EIFFLOV STOLP, RN, TLAKOVALEC, ETAT, ENA, OTEKLINA, NT, JATA, CAR NAGRAJENCI — VODIŠEK Marija Jakob 15, Šentjur pri Celju — ZDOLŠEK Klemen Malgajeva 9, Šentjur pri Celju — TOVORNIK Milica Botričnica 17, Šentjur pri Celju Rešitve nagradne križanke pošljite najpozneje do 10. decembra na naslov uredništva. Uredniški odbor: Član, problematika — mentor in OZD, Franc Škoberne —’ delo KS in OZD — fotL0—--------------------------- ----------- „ _ , Irena Rauter — tektorstvo. Naslov uredništva: Ul. Dušana Kvedra 2, tel. 741-371, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pn Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo. organizacije Z_________ ije, Branko Vareško —'rubrika za razvedrilo, Drago Mackošek, Bojan Batistič, Mira Pečar, j - - — - * ~--------"M5153 —---------- “ ‘ “ * musa a uws nana. iiRni ODPOS lianec KONEC P D LOT. MON fi. Po&inv POR TUGAl TE.ÌR Etra. N1HHL FRIZ.U- Rn MHRia, miw 5POfiif 3URA >.V&.gSli SRED02 iUEÙSSf INI* IO. rvnr* nor- veško teror. ENRKn iTHLUfi SORO' 3 EVO tfOKniF du Sir UPRtW. KO M IT. LOT LE UOVA c. poKftni. RAUB» StiTPnm. aoLe. nASm* »VOMII SPRI P\hk SNEfiR Veterinom Kl 3E PRDEL Nft RESEVNI vatno llVILO PRVI iadški astate 4DDhV- K«Rat I7.fi.n2 G>R$UA B06IN S\n.