Poštnina v gotovčini plačana.
  Štev. 28.	Cena ednoga drobca 1 krona.	10. juli 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Ustava sprejeta.
Ustava (alkotmány) kraljevine SHS je sprejeta z 27 glasovnov večinov. Mi, ár smo za državo, se podvržemo ustavi, a borili se bomo .z postavnimi sredstvi z cele moči za njeno spremembo. Nikdar ne pozabimo svojega programa, šteri šče siromaka delavca — kmeta podpirati, ne pa velike kapitaliste, verižnike. Nikdar ne odstopimo od svoje zahteve, štera šče vsem vereizpo-vedom, katoličancom i evangeličancom zasigurati versko slobodo i nikdar za pravo ne spoznamo tisto sokolsko šolsko vzgojo, štera trga vero iz srca decé. Autonomije Slovenije, Prekmurske županije, z posebnim! pred pravicami, enakopravnost našega domačega jezika, dokeč ne postane zglajeni kniževni jezik, ne püstimo dol z dnevnoga reda. Naš prekmurski kmet je po Šerügovoj liberalnoj, i samostojnoj i kmetijskoj stranki zgübo samoodločbo. Plésati de mogo, kak de Beograd Igrao. A ne pozabimo, ka goslarje se spre-minjávajo. Igrali do v Belgradi drügi tüdi' kak zdajšnja podküp-Ijena večina. I gda do drügi igrali, se naše. žele spunijo. Vüpajmo, blüzi je té čas. Ustavo Sprimemo, ar ščemo državo, a z pravičnimi sredstvi se bomo borili za njeno spremembo. Zmaga je naša, ár pravica ednok stálno zmaga.
Od kancelparagrafa.
Govor Klekl J. 25. maja l. 1921.
Gospodje, hočete Vi večje kazni? Ako bi Vi mene obsodili, da me ali zatvorite eno leto v temnico ali da se mi vzame duhovniška oblast samo za en mesec, grem rajši za eno leto v ječo, nego da bi se mi odvzela duhovniška oblast; kajti to je najhujša
kazen za nas. (Ugovori: „Vse te kazni so samo na papirju“.) Vsak duhovnik tako misli. Kdor je pozabil na svoj poklic, ni več duhovnik. (Medklici poslanca Drofenika.) Ako bi se Vi, gospod Drofenik, in vsi drugi, ki imate pritožbe proti zlorabi duhovniške oblasti v strankarske namene, bili posluževali določb cerkvenega kancelparagrafa, bi ne bili prišli nikdar do te konsekvence, da bi vsled par slučajov, ki pa še niso dokazani — audiatur et altera pars, kar se pa še ni zgodilo — obsojali vso duhovščino in celo cerkev. (Medklici: „Berite samo pastirsko pismo vašega škofa!“) Za take stvari je cerkvena sodnija. Sklicujte se na kanon in bote vedno dobili pravico.
Naj navedem samo en slučaj! Ko je madžarski škof obsodil župnika  Hlinko in mu vzel župnijo, se je župnik Hlinka pritožil v Rim in Rim mu je vrnil župnijo proti obsodbi škofovi in proti želji vse madžarske politike. Ako imate Vi za svojo pritožbo utemeljene razloge, se pritožite še Vi v Rim in tudi Vi bote dobili pravico. (Poslanec Mihaldžič: „Nočemo, da bi Rim o tem odločal.“ — Medklici: „To znači, da je bil škof orodje madžarske politike.“) Toda Rim je dal župniku pravico tudi proti škofu. (Medklic: „Povejte samo en slučaj, da je škof kaznoval duhovnika!“) Pa povejte Vi en slučaj, da je kdo tožil v Rimu! Kanon se ne more aplicirati, ako nikdo ne toži. (Minister dr. Kukovec: „V Rim se ne bomo pritoževali!“) Vsakemu dobremu katoličanu je papež vrhovni poglavar, tudi Vam, gospod minister.
Mi, ki smo bili pod madžarsko vlado, smo tudi imeli kancelparagraf, ne sicer v ustavi, ampak v zakonu. Ta kancelparagraf je bil bolj strog od našega nameravanega, a vendar se, gospodje, v velikih pokrajinah preko Donave — gospod Mihaldžič mi bo to potrdil — spominjam samo na en slučaj, da so obsodili duhovnika radi agitacije v strankarske namene. Obsodili so namreč kaplana iz Zalaegersega in zaprli v Veliki Kaniži, ker je baje hujskal ženske, da so motile nasprotne stranke, kar pa še sedaj ni natančno dognano. To je torej samo en slučaj, in še ta slučaj kaže, da dotični duhovnik ni bil obsojen zgolj
radi kancelparagrafa, ampak iz drugih vzrokov.	
Duhovščina je stala tako visoko, na taki višini svojega poklica, da je civilni kancelparagraf izgubil vso moč in je sam od sebe prenehal. Tako se je zgodilo na Nemškem, v Mehiki in tako se bo zgodilo tudi pri nas. (Poslanec: Majcen:	„Kadar bodo
duhovniki na svojem mestu!“) Gospod, tega ne morete trditi, da bi duhovniki ne bili na svojem mestu. Pri nas v Prekmurju je imelo 7 strank svoje kandidate, a od teh 7 strank jih 6 ni dobilo niti enega poslanca. Edina naša stranka je volila mene s 5500 glasovi. Odkrito povem, gospodje, lahko preiščete Vi volitve v Prekmurju kakor hočete, pa se boste prepričali, da niti en duhovnik ni niti z besedo agitiral pri izvrševanju svojega duhovniškega pozvanja v strankarske namene. Zakaj so nas torej izvolili? Zato, ker so nam zaupali, ker je to izraz zaupanja, ki ga ima prekmursko ljüdstvo do svoje duhovščine. (Predsednik dr. Ivan Ribar: Molim Vas, gospodine poslaniče, da izvolite završiti.)
(Dale.)
Dopisi.
M. Sobota. Gospod urednik! V članki pred zadnje številke „Novin“ ste odgovarjali g. Šerügi. Mnogo odgovorov ste njemi dali na znanje, ali vendar ste pozabili navesti ednoga glavnih. Tü se ide zavolo zaslüžka. Šerüga pravi, da je gosp. J. Klekl vnogo zaslüžo i si spravo dosta penez. Mi pa znamo, da je g. Klekl takši siromak, kak je prle bio, niti po Šerü-govih boljševiška) odnešeno obleko si ne more nazaj spraviti. Nikdar níšče njemi za njegove jezero — jezerne pisáve filera ne plačao, vse dela z ljübezni do svojega ljüdstva. Ki posvedoči", da je g. Klekl samo ednok proso ali vzeo kakšo plačo za svoj trüd, njemi damo taki jezero dinarov. Kak je pa pri g. Šerügi to ? Sam sebe ne pripozna Šerüga k verižnikom. Od tistimao ka je Šerüga v jüg. državnoj slüžbi, do dnes nej vnogo hasno državi pač pa si je od tiste vnogo penez že Spravo. Kak je bilo pred par dnevi objavleno v »Slovenci",
2
NOVINE
1921. 10. Juli
da nema ni kakšega uradnoga posla, si v prostom Časi s privatimi zade-vami dosta prislüži. Tak hodijo cele črede ljüdi k njemi i Šerüga njim nas-trüže raznovrstne prošnje i njegov trüd ljüdje tüdi mastno plačajo. Keliko računa Šerüga za edno prošnjo, bi znala najbolje povedati njegova gospa, štera je vödavala ljüdem prošnje, ár na vsako, prošnjo, je postavo Šerüga listič, keliko kron sme gospa zahtevati od prošnje.
Naš poslanec vlč. g. Klekl Jožef so v nedelo, dnes . tjeden telegrafično bili nazaj pozvani v Belgrad.
Okrajni šolski svet v M. Soboti naznanja, da se pri njem morajo vložiti prošnje do 31. julija tistih učiteljic, štere ščejo Točno delo včiti na meščanskoj šoli v Soboti. Pbleg ročnoga dela more vučiteljica tüdi na državnoj pétrazrednoj osnovne] šoli včiti deco sküpno 18 vör na tjeden.
Toča je pobila 28. junija Dobrovnik i okolico pa eden del našega Gončkoga. Jul. 1. je pa strašni ' vihér divjao po D. Prekmurji, šteri je vnogo drevja i kukurčnjakov podro.
Keliko poslanikov je glasüvalo za ustavo ? Samo 223. Proti ustavi jih je bilo 196. za
ustavo je glasüvalo samo desét Horvatov, i edenajset Slovencov najmre demokrati ali liberalci (Jugoslovanska demokratska stranka) i samostojna kmetijska stranka. Prvo zastopa v Prekmurji Šerüga, drügo pa agrarna reforma, štera je že podpise pobirala po Kr°gi> Satahovci)! i črncih. Niedna stranka, niti socialdemokratična, štera šče kmeti i delavci pomagati, ne glasüvala za ustavo, niti srbska Kmečka stranka 'nej (zemijorad-niki). Horvatski i slovenski narod, ár pretežna večina poslancov toga naroda nej glasüvala, je ne zastopan v joj ustavi. Ustavo so sprijeli, za peneze i zglasitvale so jo banke i veliki kapitalisti. A gda to povdarjamo, glasno naglašüjemo, ka se proti državi ne borimo, nego samo proti krivici.
Ki šče dobro i močno blago po fal ceni küpiti naj ide k Sršeni v Lotmerk.
Flegar Kati v Bakovci. Flegar Kata v 13. št. Prek. Glasnika izjavlja, da je neistina, ka bi ona uredništvi Novin pisala, ka 4 K. more pismonoši vkraj dati. Mi njoj odgovorimo, ka je to pisala uradniki Novin i zato ali je prle zlagala ali je zdaj zlagala. Mi- razni mo njeno zadrgo. Pismenoga bi jo tožo, če ne bi popravila svoje laži. Popravila jo z lažjov i té Popravek ne vala
niti pred Bogom niti pred poštenim! ljüdmi.. Edno pitanje bi tüdi- ešče postavili na njo: je to hvala za dobrote, štere je ravno od strani Novin dobila? Mi njej odpüstimo to grdostije, i Želemo da bar ne bi ona te laži pisala, nego edna drüga oseba .. -njenom imeni, ka níšče ne ti bio odgovoren.
Zakaj se meša pop v politiko? Sta skričala dva našiva dečka — gospoda, gda sta Šla z tajniškoga tečaja v Soboti, Zaistino značilne so té reči. Globoko posvetio1 v srce i pokažejo na grdo rano. iz cele moči so protestérali naš g. poslanec, da za tajnike ne prido prečni ljüdjé', kak so to v Ljubljani šteli i proT sili, dregaii na vse mogoče načine, naj naši domači prido do tajniške časti. I zdaj gda so njim jo -omogočili, se naideta dvá —j hvali Bogi samo dva —- šteriva tak lepo znata hvalo dati. Jeli kak lepe Cvetke rodi liberalni tábor. Pa od teva kričeča bi znali ešče malo več povedati, nego ta nezahvalnost zadosta pove.
V Dolnjoj Lendavi je 1. t. m. divjao veliki viher z strašnov grmlajcöv. Treáčilo je tüdi v fabriko deznikov. Na dobro srečo velkoga kvara ne napravilo. Samo dimnik (ror) je bio poškodovani t nikaj črepa odneslo do) s strehe.
Podlistek.
Kratke črtice iz naše zgodovine.
Stalne meje med gjurskov in zagrabečkov škofijov so se določile kesnej na gjürskom spravišči l. 1176. Zdaj so Slovenci zalajske županije podvrženi zagrabeškoj škofiji, vendar tak ka so sami meli tak zvano arhidijakanijo, namreč kraj, gde je bio škofov pomočnik, da bi ležej meo na skrbi delešnje fare. Ta arhidijakonija je kesnej bila na dvoje razdeljena. Edna je obsegala Medjimurje (Muraköz), drüga pa Prekmurje. Ta druga je l. 1500 mela 30 far, štere je meo na skrbi eden škofovski namestnik, ki je stanüvao v Turnišči.
Leta 1777, za kralüvanja Marije Treze, so osnovali novo škofijo, i od tistoga časa smo mi Slovenci pod tov.
V našem kraji ne nahajamo bogatih spomenikov na čast tomi ali onomi slavnomi moži, nahajamo pa že od davnih časov mnogo spome-
nikov na čast Krali vseh kralov, na čast njegovoj presv. Materi in Svetnikom. To so cerkve, hiže bože.
Komaj kak so naši slavni predniki spoznali Kristusovo vero, so taki začeli zidati cerkve. Tistim prvim žalibog zdaj več ne najdemo sleda, ar so je sovražniki razrüšili. Gda je pa znova prišeo mir v deželo, so pobožni Slovenci z velikov gorečnostjov postavlali nove hiže bože. Zgodovinski spisi od leta 1100 že nam pišejo, da so bile sledeče cerkve: Sv. Nedela (G. Petrovci), Sobočka, Rogačovska (Sv. Jurij), Martjanska, Gornja Lendavska, Tišinska in Turniška (Törjanska). Dnesden že tüdi pri nešterih malo najdemo od tistoga zida, ar so kesnej bile predelane in povekšane.
Dve najstarejšivi in najbole glasovitnivi cerkvi na Slovenskom sta že v davnom časi bile Türniška in Tišinska. Obe sta tüdi bile kraj velikoga romanja, ar so naši Slovenci od nigda verno častili Mater božo. Lepo pravi pisatel „Starin.“ Slovencom Železne in Zalajske županije je tak draga in lüblena bila Marija, ka so jo
pogosto obiskavali pri njej svoje srce segreli in se najskali.
Türniško cerkev (staro) je dao zidati l. 1383 Banfi Štefan. Od znotra je bila vsa naslikana (namalana.) Te slike so kazale dosta dogodkov iz živlenja sv. Ladislava, štero je napisao Thuróczi. L. 1664 so jo Törki požgali, nego prednji del, glavne stene in polovica stolpa (törma) je ostalo. Pri tom in kesnejšem popravlanji so tiste lepe slike bile zamazene, vendar se pa na več mesti dajo spoznati. Velike vrednosti je tüdi njena kripta to je, votlina pod glavnim oltarom, gde počivle Banfijova družina Do 17 stoleta je Türniška fara obsegala tüdi zdajšnjo belatinsko i čerensovsko. Zavolo maloga prostora te cerkvi, zdaj poleg nje stoji lepa, popolnoma nova in dosta vekša cerkev, vendar tak, ka so skoz južno staro steno vrezane dveri v novo in sta skoro kak edna sama.
(Dale)
Podpirajte Novine.
3
NOVINE
1921. 10. juli
Hotiza. Naši dobri Hotižan-čarje so si spravili lepi novi zvon v svojo kapelo. Peneze za zvon so si vküper nabrali po vesi. Zvon košta 20,320 koron. Vaga 127 kil. Kila stane 160 koron. Zvon je zdelala tovarona zvonov v Zagrebi. Dozdaj je od Črensovec do D. Lendave v niednoj vesi ne bilo zvóna. hiotižančarje so prvi pokazali svojo darovitnost i gorečnost do bože- časti. Imeli do zvon v svojoj kapeli, šteri de je vabo z svojim milim glasom na božjo slüžbo i na večerno Zdravo Marijo.
Drago meso v Prekmurji. Človek se čüdiva kak je to, da cene živini od dneva do dneva kaplejo, dokeč meso po mesnicah nikaj ne gračüje falejše. Mesarje neščejo znižati cene mesa v tistoj meri, kak se nižajb cene živini. Mesarje küpüjejo teleta na živo vago po 6—8 koron kilo, meso pa itak tržijo po 24 koron kg., dokeč v Maribori i v Ljubljani, kama se zvaža naša živina, stane kg. telečiega mesa samo 16—18 kron. Pitamo, kje je komisija za določavanje cen? Zaspala je zčista ? Se zna, da g. Sever sebe ne s m ütra več za župana, ar je odstavljen, drügi se pa níšče zato ne pobriga.
Himen. Lepa veselica je bila pri gosp. Benko Jožefi v Tešanovci prem. mesec26-ga. Imenüvanoga gospodara sin, Lajoš, je te pelao k oltari svojo zaročnico: K°ltai Terezijo z Ratkovec. Zdávanje je v Moravsko j ev. cérkvi bilo, kama se je svádba z " sedmerimi kočüjami vozila. Gostüvanje se je pri hiši Benko Jožefa držalo, šteroga se je okoli 120 lüdi vdeležilo Te mládi pár je K°l°švári Ferenc, njuve stariše pa Flisar Janoš pozdrávlao z lepimi rečmi. Mladeznikov poplate je Maučec-ova banda zdigavala notri do tork gojdno, gda so gostje záčali razhájati na počinek vsakši k svojemi domi. Tomi novomi hišnomi pári vsi tüdi Želemo neprebrojeno, stálno blaženstvo f
Štatistika obč. odbornikov v Sloveniji. Slov. ljüdska stranka ali kmečka zveza je dobila 7654, Samostojni 2619, socialisti 992, ko-
munist! 209, demokrati ali liberalci 302, narodni socialisti 125, neraz-deljeni 559. Ljüdska stranka je teda dobili več, kak polovico odbornikov. Vsej odbornik^ je vse vküper 12450 61% spadne na ljüdsko stranko.
Klanje i izvažanje mlade živine. Ministerstvo za kmetijstvo je dne 18. jun, razveljavi^ odredbo osrednje vlade, z šterov odredbov se prepovedáva klati in izvažati mlade teleta i odločile, da je v bodoče slobodno klati in izvažati mlado živino po predpisa, šteri so prle valali i ki se ešče v bodoče bodo vödavati.
Što ide v Lotmerk, naj ne zamüdi obiskati trgovino Franca Repiča sam naj se prepiča od dobroga blaga. Cene so najnižje.
Cerkvene vesti. Dr. Rogač Franc, ravnatelj püspekove kancelar^ v Sombothelji, so imenüvani od püšpeka za kanonika; Tóth Jánoš ešpereš na Letini pa za častnoga kanonika.
Znano je, ka so cene moškomi i ženskom! blagi jako spadnole. Pa itak se to v niednom štacuni tak ne pozna kak pri Sršeni v Lotmerki. Tam so zdaj za jako znižane cene dobili velike vnožine lepoga Češkoga i angleškoga blaga i je za istino vredno, ka si vsakši prle kak kaj küpi pri Sršeni pogledne Velikansko zalogo.
Beltinci. G. Pintarič so nam izjavili, da oni neso meli nikše zveze z Samostojneži na Bistrici i neso govorili proti dühovnikom niti so ne znali, či tej ščejo tam politični shod držati, samo slučajno so prišli ž njimi vküper i en Izlet napravili na Bistrico. Svojega krščanskoga prepričanje za kakši vagabuntov volo ne prodajo. Prav imajo 1
Čentiba. Več nas sirmakov, ki smo dobili hercegovo zemlo i arendo že za njo plačali, pitamo direkcio agr, reforme, ali smo dužni samo mi, ali reči mo samo nas kakši 6 vértov plačati ešče arendo za tisti 7 plügov zemlje, štera je pri merjenji stališ? Naš agrarni odbor je namreč samo na nas navrgao to svoto. Stvar stoji tak: Na paperi smo dobili občina Čentiba 156 oralov zemlje, da so gorime-rili, te pa bilo samo 149 oralov. Zdaj za tej 7 plügov, šteri so sfali!!, naj mi Siromaki, ki smo
itak najbožnejšo zemljo dobili pri delitvi, plačamo najemnine? Ali bi bila to pravica? Prosimo odgovor ' ali smo samo mi dužni plačati to, ali pa vsi, ki so dobili zemljo?
Vmrla je v M. Soboti v tork, dne 5. julija 1921. 12 let stára Elizabeta, hčerka dr. Brandieuja, zdravnika v špitali v Soboti. Zboleia je na slepom črev! in bila v par dnevih mrtva. Staršom naše sožalje.
Opominamo si. občinstvo na danešnji Oglas g. Dr. Brünnera.
Doni i svet.
Napad na regenta. V Belgradi 29. junija po prisegi na ustavo se Aleksander vračao z ministerskim prcdsednikom Pašičom domo.. Gda pride do novoga poslopja ministerstva za javna dela, je bila z poslopja vržena bomba na njega. Bomba sé Vdarila v električni steber i eksplode-rali prle v zraki. Regent ne bio poškodovani, 10 peršon je bilo ranjeníh, na vekše vojaki. Na srečo ne bio níšče ranjen smrtno. Napadalec je bio nikši boljševiški agitator. Taki so ga prijali. Pri preiskavi se je dognalo, da je napadalec meo zveze z komunis-tičnimi poslanci. Tri komunistične poslance je imuitetni odbor izročo sodišči. Na to je Policija poslance zaprla.
Stromboli vuikan na otoki Sicilija zača znova ogen metati iz sébe i tak močno, da je vse Prebivalstvo v velkom strahi. Te vuikan je že večkrat cele varaše i pokrajine pokopao z žeréčov lavov.
Ljüdskoga glasovanja za priklopitev Austrije k Nemčiji ne bo na Stajarskom. To je skleno deželni zbor v Graci na svojoj seji dne 23. junijo.
Češki i Vogrski zvünešnji minister sta se preminoči tjeden tanačivala v Marienhadi, kak bi se dao pravi, stálni mir med obema državoma obdržati.
Poljska i Rumunska sta sklenili med sebov vojaško pogodbo. Poleg te pogodbe se obe držvi zavežata, da ta en drügoj pomagali v slučaji kakšega napada, či trbej ešče z orožjom. Niedna držáva brez drüge ne sme sklenoti mira. Pogodba vala pet let.
Grki po Türki se v Maloj Ažiji ešče vedno vojsküjejo. Türki se ščejo cilo z ruskimi boljševiki zvezati, naj morejo Grke z Male Ažije stirati.
4
NOVINE
1921. 10. juli
Naznanilo.
Naznanjam slav. občinstvi, da 15. t. meseca odprem v D. Lendavi v prostori pisarne bivšega fiškališa Dr. Wollaka
ZOBNI ATELJE.
Vodja tehnične delavnice bode g. Ludvig Otruba, zobotehnik, ki so v toj stroki delovali že dugo let v Beči, v Graci i naslednje v Varaždini 5 let.
Izdelovali bodemo zlate krone, zobne mostičke, vsakovrstne plombe i drügo v to stroko spadajoča vsa dela. Delavnica odprta celi dén. Zglasi se lehko tüdi v zdravniškoj cancelariji.
D. Lendava, julija 1921.
Dr. Brünner, tit. okrajni fizik.
Értesítés.
Folyó hó 15-én Dr. Wollák ügyvéd ur volt irodája helyiségében
fogorvosi és fogtechnikai műtermet nyitok.
A technikai vezető Otruba Alajos ur fogtechnikus-lesz, a ki sok évig müködött ezen minőségben Bécsben, Grácban s legutóbb Varazsdinban 5 évig. Készítünk aranykoronákat, hidakat, mindenfajta fogtömést (Plombát), szóval minden néven nevezendő e szakba vágó dolgot.
Rendelés egész napon át, jelentkezhetni ugy rendelőmben, mint a műteremben.
D. Lendava, 1921. julius hó.
Dr. Brünner, tb. tiszti járásorvos.
Edna vöra?
štera stalno veselje povzoroči?
Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznete se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike H. SUTTNER, Ljubljana št. 944.
Lepo posestvo
zelo po ceni na prodaj eno uro od Gornje Radgone na krasni legi, gospodska hiša in viničarija, približno 3 orale vinograda, 3 orale njiv, 3 orale gozda, in 3 orale sadonosnika. Vprašati je pri gostilničarji Albert Horvati Gornji Radgoni.
je Marton Kolomana hiša na edneštoke v D. Lendavi,
Glavna vulica, Štev. 57. Natančnejša pojasnila se dobijo pri Emil Pollaki, ravnatelji dolnjel. hranilnice v Dolnjoj Lendavi.
Josip Gerenčér
trgovina z železom i z mešanim blagom v BELTINCIH.
Priporačam mojo železnino vsakevrste škér (szerszám-áru) okovala za hižo i za Pohištvo (épület és butor vasalás) in nadale vse drüge železne robe, železo za kola 1 kg. po 14 K. Posodo plehnatno i spezerijo po niskih cenah.
Eden lepi grünt
10 minut od Apač 4½ plüga zemle se po fal ceni proda, tüdi velki grünt je za odati. Zglasiti se more pri Viktor Jarc Širmdorf 59. pri Apačah.
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsevrste sirovih kož. Vzemem sakovrstne sirove kože včimb, štere se izdelajo v fabriki. I. Sinigoj (poprej Steijer) v Lotmerki (Ljutomer). V zalogi imam vsevrste ledra i poplatov, vse šoštarske potrebščine, kak tüdi garantirani čisti tikveni oli po najnišišoj ceni. Vsaki naj si pogledne zalogo
Albin Sagadin trgovina z ledrom v Beltincih.
Nasled. Bela Weissa
Peter Osterc
trgovina z mešanim blagom v BELTINCIH. Priporočam: Veliko zalogo manufakture, špecerije železnine na debelo i drobno. V zalogi imam vedno vsevrste deske, late i tesani les, kak tüdi Portlandcement, kovačko vogelje i vapno. Dobijo se tüdi pri meni mlinska sita vsehvrst. Vse po najnišiših dnevnih cenah.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.