Celjski tednik CELJE. PETEK, 18. MAJA 1956 fjgrO VII — St. 20 — CENA 15 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgoyorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarua — Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg 5 — Peštrii predal — Telefon: uredniätro rač. б20--ч)5-Т-1-266 pri Mostni hranilnici т Celju ~ Letna na- ročnina 5U0, polletna 250, öetrtletna 125 din — Izhaja vsak petek — Poátnina plačana j v Rotoriai — HokopisoT ne vracsmoJ SKUPNA SEJA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS IN OKRAJNEGA ODBORA SZDL V CELJU Stabilizacija trzišea In izboljšanje standarda sla osnoini značilnosti letošnjega okrajnega družbenega plana in proračuna • LETOS BO TREBA NA VSEH PODROČJIH BOLJ ŠTEDITI • ZMANJŠANI PRORAČUNI TER POVEČANI SKLADI • NALOGA ORGANIZACIJ SZDL — PRAVILNO TOLMAČENJE Pretekli torek je bila v Celju skupna seja okrajnega komiteja ZKS in okrajnega odbora SZDL, na kateri so obravnavali okrajni in občinski družbeni plan v celjskem okraju. Na seji je bil navzoč tudi član Zveznega izvršnega sveta tov. FRANC LESKOSEK. Sekretar okrajnega komiteja ZKS v Celju tov. FRANC SIMONlG, ki je vodil sejo, je uvodoma pojasnil glavne značilnosti letošnjega druž- benega plana, ki teži za tem, da bi dosegli stabilizacijo v našem gospo- darstvu in s tem v zvezi izboljšali življenjski standard delovnih ljudi. Predsednik OLO Celje tov. RIKO JERMAN je nato podrobno razčlenil vse postavke letošnjega okrajnega družbenega plana ter se je dotaknil tudi proračunov okraja in občiu, ki bodo v letošnjem letu manjši kot lani. Podpredsednik OLO Celje tov. MIRAN CVENK je nato pojasnil nekatera vprašanja v zvezi s cenximi in davki. V razpravi je med ostalimi sodeloval tudi sekretar okrajnega od- bora SZDL v Celju tov. JAKOB ŽEN in predsednik žalske občine tov. IVAN RANCIGAJ. BOLJŠE BOMO ŽIVELI SAMO OD BOLJŠEGA DELA NASPROTJA V GOSPODARSTVU Maš hlia-i gospodarski razvoj v zad- шдШ letih je ustvaril nasprotja (dispro- porce) v gospodarstvu, ki so se vedno bolj zaostrovale. Tako stanje je nastalo earadi tega, ker smo vse sile in sred- efcva vlagali v izgradnjo bazične indu- •trjje. Tako so se ustvarjali večji plač- mi skladi in s tem v zvezi tudi večji kupni skladi. Struktura prebivalstva se m menjala. Iz vasi so prihajali v mesta ter v industrijo novi ljudje, kmetijska proizvodnja pa je ostala na predvojni ravni. Vsa ta nasprotja so se začela od- ražati v nestabilnosti tržišča ter v zni- žanju življenjske ravni predvsem de- lavcev in mestnega prebivalstva. Na- 4)*"otja se kažejo tudi v počasnem po- rastu produktivnosti v primerjavi s sredstvi in napori, ki smo jih vložili v to. Relativno počasno naraščanje bla- ga za široko potrošnjo, obrtniških uslug, zastoj kmetijstva za razvojem industrije, vse to je imelo za posledico porast uvoza predvsem prehranbenih artiklov, izvoz pa je padal. Tudi letos se predvideva, da bo kmetijstvo v sta- nju pridelati le za potrebe kmečkega prebivalstva, za vse ostale ljudi pa bo treba hrano tudi letos še uvažati. Vse to so vzroki za nestabilnost našega tr- žišča. To stanje se pa bo izboljšalo le z večjo proizvodnjo v industriji, prav po- sebno pa še v kmetijstvu. Zaradi tega se letošnji družbeni plan ne razlikujç bistveno od lanskoletnega in šele drugo leto je pričakovati, da bodo družbeni plani bolj upoštevali smernice s posve- tovanja pri tov. Titu. PRORAČUNI BODO MANJŠI KOT LANI Vendar je že težišče letošnjih druž- benih planov, zveznega in ostalih, na teboljšanju življenjskega standarda. Saj T zveznem družbenem planu znašajo èavesticije le 23% od skupnega družbe- aega proizvoda, medtem ko v vseh, celo industrijsko močno razvitih državah maáajo investicije okoli 50% od druž- benega produkta. Da bi pa dosegli čimprej stabiliza- cijo tržišča in izboljšali standard, bo potrebno boljše gospodariti, povečati proiîrvodnjo ter zmanjšati proračunsko potrošnjo. Zato bodo letos proračuni okraja in občin na splošno manjši kot lani. Prejšnja leta se je v tem pogledu preveč trosilo in je proračunsko vzdr- ževanje iz leta v leto naglo naraščalo, premalo se je štedilo, skratka, malo- lije so gospodarsko gledali, da bi pro- računska sredstva najbolj koristila in utrjevala socialistične odnose. Tako na- raščanje proračunskih izdatkov ni bilo v skladu z naraščanjem narodnega do- hodka, ki je letno rastel za 12%, pro- računska potrošnja pa za 25%. Popol- noma jasno je, da si takih proračunov ne moremo privoščiti, dokler ne dvig- nemo temu primerno tudi proizvodnje. In prav zaradi tega je bil letos sprejet sklep, da bodo letošnji proračunski iz- datki le tako visoki, k:akršna je bila lani realna potrošnja proračuna. Izboljšanje prilik prav gotovo ne smemo pričakovati v višjih proračunih, temveč le v prizadevanju za večjo pro- izvodnjo, boljšo organizacijo dela, bolj- šo kvaliteto in asortiman v naši in- dustriji. Tudi kmečkega pridelovalca bo treba prepričati, da bo dvigal svoj standard na račun večje proizvodnje, ne pa na račun večjega povpraševanja na trgu in dviganja cen. VSAK DINAR BOMO TRIKRAT OBRNILI, PREDEN GA BOMO DALI IZ ROK Okrajna proračunska sredstva bodo letos zaradi posledic imobilizacije še prav pKJsebej stisnjena, l-'o nas bo sililo, da bomo vsak dinar nekajkrat obrnili, preden ga bomo dali i: rok. Ponekod ne bomo mogli do kraji podpreti vseh teženj hitrejšega socialističnega razvoja. Vsekakor pa je štednja mogoča, saj se da mnogokje pri pametnem gospodarje- nju nekaj uštediti. V tem pogledu do- slej marsikje ni bilo pravega odnosa in so proračuni v nekaterih primerih povzročili celo škodo. V Mladinskem domu v Vojniloi stane oskrba 7 do 8 tisoč din, vzgoja te mladine pa ni za- dovoljiva ter bi bilo bolje in ceneje, da bi jih dali v oskrbo družinam. Po- doben primei je z Go^yodinjoko šolo v Šentjurju pri Celju, kjer je dajal okraj za vzdrževanje levji delež (po 5000 din mesečno za gojenko), vzgojni uspehi pa so tudi nezadovoljivi. Pre- velike stroške za vzdrževanje mladine v raznih domovih, kjer pride mesečno na gojenca okoli 10.000 din, bo treba (Nadaljevanje na dirugi strani) GeljB bo dobilo še eno novo stavbo Sljub znižanim investicijam v gradbeništvu, kot predvideva letošnji osnutek 'Okrajnega družbenega plana, v Celju počasi le rastejo nove zgradbe. Na sliki »tdimo stanovanjski blok trgovskega konzorcija v gradnji na Slandrovem trgu OdI27. maja do 3. junija Mladinski teden bo pričel v nedeljo, 27. тлја. Pokroviteljstvo nad njim je prevzel Okrajni komite Zveze komunistov v Celju. V okviru tedna bo nđ programu več posvetovanj in zborovanj. Tako so se že se- stali v žalskem hmeljarskem inštitutu mladi hmeljarji, ki so razpravljali o delu aktiva mladih zadružnikov in o vlogi Ljudske mladine. Največja prireditev tedna bo parada obveznikov predvojaške vzgoje 30. maja in revija mladih pevskih zborov dan kasneje v Celju. Kot gostje se bodo prireditev udeležili tudi mladinci Krv^evca s samostojnim sporedom. Vsa mladina celjskega okraja se za ta svoj teden marljivo pripravlja, saj bodo vsa posvetovanja in zborovanja zelo koristna. Mladi proizva- jalci bodo lahko tako izmenjali svoje delovne izkušnje ter se pogovorili o oblikah dela aktivov v posameznih podjetjih. Pri vseh pripravah in naporih mladine je važno, da ji pomagajo pri delu z nasveti vse množične organizacije, posebno pa organizacija SZDL. Le tako bo mladinski teden, ki je brez dvoma velika prireditev in manifestacija mladine, popolnoma tispel. ___ KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA SZDL CELJE Naši ljudje so dorasli nalogam deiavsicega in družbenega samoupravljanja v nedeljo dopoldne je bila v dvorani Narodnega doma v Celju letna konferenca Občinskega odbora SZDL za Celje. K letnemu obra- čunu o delu organizacij SZDL v Celju se je zbralo okoli 150 delegatov in gostov, ki so predstavljali članstvo Socialistične zveze iz 41 organi- zacij na področju mesta. Poleg ostalih vidnih gostov, se je konference udeležil tudi sekretar OO SZDL v Celju, tov. Jakob Žen. Po izvolitvi delovnega predsedstva in vseh potrebnih komisij je podal poročilo predsednik Občinskega odbora SZDL, tov. Cveto Pelko. Predsednikov izčrpen referat so prisotni odobravali z živahnim ploskanjem. Med odmorom, ki je sledil predsednikovemu referatu, so konfe- renco pozdravili pionirji II. osnovne šole. Predsedniku delovnega pred- sedstva so izročili šopek rdečih nageljnov. Po odmoru se je razvila živahna razprava, katere so se udeležili Številni delegati in gostje. izvleček iz poročila tov. Cveta Pelka v svojem poročilu je tov. Pelko po- drobno analiziral vse družbeno doga- janje v celjski občini, nanizal uspehe pa tudi pomanjkljivosti na gospodar- skem področju, v delavskem in druž- benem upravljanju, v delu organizacij SZDL in drugih množičnih organizacij ter društvih. V začetku svojega poročila je tov. Cveto Pelko prikazal gospodarski na- predek celjske občine v zadnjih letih. V celjsko industrijo je bilo investirano od 1952 do 1955 leta okrog 2 milijardi dinarjev, zaradi česar se je proizvod- nja povečala za 33 odstotkov. Samo lani se je industrijska proizvodnja povečala za 14 odstotkov v primerjavi z letom 1954. Delovna sila pa se je v istem razdobju povečala le za 7 odstotkov, kar pomeni, da se je dvignila tudi sto- rilnost. Vrednost industrijske proizvo'dnje je lani že presegla 18 milijard dinarjev. Možnost za nadaljnje povečanje indu- strijske proizvodnje so še velike, saj je lani industrija, ki proizvaja za ši- roko potrošnjo, izkoriščala svoje zmog- ljivosti le 70 odstotno, ostala industri- ja pa je izkoristila zmogljivost 84 od- stotno. Razen tega je možno povečati proizvodnjo tudi z večjo storilnostjo. Z boljšo organizacijo dela ter z uredit- vijo nagrajevanja bi bilo moč še mar- sikai storiti. Izboljšanje tehnološkega procesa ter ureditev obratov bi brez dvoma pripomogli k še večjemu dvi- gu proizvodnje. Ko je govoril o šolstvu, je dejal, da dosedanji šolski sistem ni več sposo- ben, da bi se razvijal vzporedno s so- cialističnimi odnosi. Zato mora šolska reforma nujno rešiti vprašanje obvez- nega in neobveznega šolanja. Obvezno šolanje bi moralo zajeti v osemletkah mladino od 7 do 15 let, kjer bi dobila mladina splošno izobrazbo. Problem glede obveznega šolanja je najaktual- nejši zaradi tega, ker konča šolanje v 4. rzredu gimnazije ali 8. razredu osem- letke komaj četrtina učencev. Da bi zaostali mladini ne delali krivice, bi moral učni načrt višjih razredov re- formirane osemletke nuditi tak pro- gram, ki bi večini učencev omogočil redno uspevanje. Kakor na vseh šolah, je opaziti tudi na področju celjskih srednjih šol pre- natrpanost učnih programov, kar ima za p>osledico zanemarjanje družbeno- politične vzgoje. Naše šole so razen tega preveč abstraktne, teoretične in premalo konkretno usmerjajo mladino v prafctične poklice. Spričo tega so uspehi šolanja nič kaj zadovoljivi. V celjskih šolah je tudi socialna struk- tura, posebno v višjih razredih gim- nazije, dokaj neugodna. Šolski uspehi so v veliki meri odvisni tudi od sa- mega kriterija ocenjevanja. Na Sveti- ni n. pr. je uspeh skoraj enak uspe- hom na celjskih šolah, na šoli na Te- harjih, kjer so pogoji mnogo bolj ugod- ni kot na Svetini, pa je najslabši uspeh. Pri vsej zelo pestri in važni šolski problematiki je razveseljivo, da je tudi šolstvo krenilo na p>ot družbenega upravljanja. Na ta način je vključen k učno-vzgojni problematiki širši krog državljanov, ki se udejstvujejo v šol- skih odborih. Vsi šolski odbori še ne delajo tako kot bi morali, vendar so v kratkem razdobju pokazali že zado- voljiv napredek, saj so zelo uspešno obravnavali razna gosix)darska, soci- alno-skrbstvena in zdravstvena vpraša- nja šolske mladine'. Potrebno bi pa bi- lo, da bi šolski odbori v bodoče po- svečali več pozornosti ideološko-vzgojni problematiki mladine. Ko je tov. Pelko govoril o športnih društvih v Celju, je poudaril, da je postalo Celje po osvoboditvi močno športno središče tako po številu šport- nih organizacij kot po uspešnem delu. V celjski občini je 5 društev Partizan, (Nadaljevanje na tretji strani) Stev. 20 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 18. maja 1( Pogled po svetu Med najvažnejše dogodke preteklega tedna štejemo manifestacijo francosko- jugoslovanskega prijateljstva, ki se je pokazala na nedvoumen način ob obi- sk« predsednika Tita v Parizu. Poka- zalo se je, da to prijateljstvo ni ove- nela, brezkrvna cvetka v herbariju zgo- dovine, marveč da je živa, sodobna po- treba, ki narekuje v celi vrsti politič- nih vprašanj široko istovetnost med obema državama. Sprejemi, zdravice, govori, odlikovanja, izredna pozornost, ki jo je »glavno mesto sveta« izkazalo Titu in po njem Jugoslaviji, vse to dvi- ga ta dogodek na raven svetovne po- membnosti. Oživela je vrednota pozi- tivnih izročil, ki so družila obe državi, predstavnika obeh pa sta se zedinila v celi vrsti aktualnih problemov: Temelj politike obeh držav je Ustanovna listi- na OZN, obe državi sta za razorožitev, za pomoč nerazvitim državam, za ob- stoj suverenosti, zoper vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, za er>- ropsko enotiiost, za sodelovanje, spora- zumevanje, za čim ožje in češče stike, skratka za politično, kulturno in gospo- darsko sodelovanje, ne izvzemši sode- lovanje v miroljubnem izkoriščanju atomske energije. Dve državi, ki sta se pred 11 leti re- šili nemške okupacije in tevtonskega besa, sta si pred vsem svetom stisnili roki in si pogledali v oči. Res je do- volj objektivnih in subjektivnih raz- logov za iskreno koeksistenco. Lenin je nekoč rekel, da je resnič- nost vedno mnogo bolj zvita kot naj- boljši preudarek najboljše stranke. Re- kel pa je tudi, da moremo vladati le tedaj, kadar pravilno izražamo to, če- sar se ljudstvo zaveda. Nedvomno je, da sestanek v Parizu predstavlja zavest ljudstva. Istočasno se je pri nas mudila češko- slovaška parlamentarna delegacija, ki je s svojimi izjavami popravljala kri- vice, storjene po 1. 1948, hkrati pa oživ- ljala misel na nekdanje jugoslovansko- češke kulturne, politične in gospodar- ske stike. V zapadnem svetu se mnogo piše ,o preorientaciji Severno-atlantskega pak- ta. Pineau je predlagal ustanovitev »Agencije za svetovni gospodarski raz- voj«, medtem ko je Dulles take po- ganjke moril s slano svojega pesimiz- ma, češ da ne obstoji jasna koncepcija o pristnejši enotnosti dežel NATO. Tu je Srednji vzhod. Severna Afrika, Ci- per, tri stvari, ki jih zapad ni mogel soglasno rešiti. Bivši poveljnik NATO je odletel v Bonn na posvetovanje z nemškim, generalom Heussom, v pri- stanišču Portsmouth pa je pri špijo- naži ne daleč od trebuha ruske kri- žarke »Ordžonikidže« poginil kapetan Lionel Crabb. Novi poveljnik NATO general Noustad pa je dejal, da je si- cer za razorožitev, ki bi zmanjšala ne- varnost vojne, ne smela pa bi oslabiti moč NATO pakta. Brihtna izjava, vred- na, da se vpiše v učbenik logike kot zgled protislovja! Tudi Eisenhower je obtožil SZ, da je kriva, ker pogajanja v razorožitvi nikamor ne stečejo. Dru- gi spet pravijo: Najprej rešimo nemško vprašanje! Glede tega pa je menda že vsemu svetu jasno, da kdor tako pravi, ne želi rešiti niti nemškega niti raz- orožitvenega vprašanja. Na Srednjem vzhodu je tajnik OZN Hammarskjöld uspel s premirjem, ven- dar vojni požar še tli in vedno znova oblizuje meje vseh držav okoli Izraela. Mosa Saret je izjavil, da so določbe premirja neprecizne, Egipt, Sirija in Jordan pa so sklenili vojaško zvezo. Tudi Jordan, ki je močno odvisen od angleške pomoči. Verjetno pa bo avto- riteta OZN tu še zrasla, kajti nihče na svetu zdaj ne pričakuje koristi od sve- tovne vojne, ki bi vzplamtela v območ- ju petroleja. Manj je belec razumen, bolj bedast se mu zdi zamorec, pravi André Gide. To bi utegnilo veljati za angleško po- litiko na Cipru, kjer se je general Har- ding odločil za trdo roko, ne glede na oster grški odpor. Konservativna vla- da naleteva pri tem na dokajšen labu- ristični protest. Povrh vsega je v Lon- donu še David Marshall, predsednik Singapura, ki bi rad odtrgal ta važni košček planeta od angleškega kralje- stva. Angležem to seveda ne gre v ra- čun, kajti tudi Ceylon se maje, odkar vlada tam Bandaranaike. Za slovesno imperialno dekoracijo Commonwealtha se skriva nekaj, kar je ena bistvenih perspektiv današnje zgodovine. Velja seveda to, kar je napisal eden najbistrejših marksistov Georg Lukacs: Vsako poenostavljenje, vsako podcenje- vanje težav, ki nas čakajo, vsako pre- cenjevanje rezultatov, ki smo jih v do- ločenih trenutkih lahko dosegli, je pro- blematično; perspektivistično resnično in perspektivistično realno je nekaj le tedaj, če se narri predstavi v resnič- nosti, kakršna je in kakršno živimo. T. O. PROMENADNI KONCERT V MESTNE! PARKU Pevska zbora, in sicer moški zbor DPD Svobode in mešani zbor Mladin- ske sekcije Svobode iz učiteljišča v Celju, bosla v nedeljo, dne 20. maja ob pol 11. uri dopoldne priredila koncert slovenskih narodnih in umelnih pesmi. Ljubitelje narave in lepega petja opo- zarjamo na io prireditev. Stabilizacija tržišča in izlioljšanje standarda sta osnovni značilnosti letošnjega okrajnega družbenega plana in proračuna (Nadaljevanje s prve strani) vsekakor mižati, saj so pretirani, če upoštevamo, da se študentje lahko vzdržujejo tudi s 5000 din, odnosno če upoštevamo, da so začetniške plače fa- kultetno izobraženih ljudi, ki dokon- čajo študij, okoli 8000 din. Primerov nesmotrnega gospodarjenja bi našteli še več na vseh področjih naše dejav- nosti, predvsem pa na področju so- cialne in zdravstvene zaščite. Letos bo treba na vseh področjih mnogo bolj štediti, saj ni rešitev bolj- šega življenja v večjih ali manjših pro- računih, temveč le od boljšega dela bomo lahko tudi boljše živeli. Znano je, da takrat, ko so bili proračuni naj- bolj visoki, je standard padal. In pro- računi so zmanjšani ravno zato, da bo delavec, ki največ doprinaša, postopo- ma začel boJjše živeti. DRU2BENI PROIZVOD JE LANI V OKRAJU NARASTEL ZA 21% Ko je tov. Jerman pojasnjeval letoš- nji predlog družbenega okrajnega pla- na, je najprej podal splošen pregled gospodarskega razvoja celjskega okraja v lanskem letu. Lani se je povečala proizvodnja na vseh gospodarskih pod- ročjih ter je skupni družbeni proizvod narastel v primerjavi s 1954 za 21%. Industrijska proizvodnja se je v pri- merjavi s 1954. letom povečala za 13%. Povečanje so pokazale vse industrijske panoge, razen industrije gradbenega materiala in živilske industrije. Tudi vrednost kmetijske proizvodnje se je povečala v primerjavi s 1954. letom za 8%. Na to povečanje so vplivali zlasti agrotehnični ukrepi, ugodna letina za sadje ter investicije, naložene v kme- tijstvu v preteklih letih. Lani je bilo uporabljenih 6413 ton umetnih gnojil. V gozdarstvu so bili izvršeni vsi ukre- pi, ki jih je predvideval lanskoletni družbeni plan. Cestni promet se je v primerjavi s 1954. letom znižeil za 5%, obseg gradbenih storitev pa je bil manjši za 16% zaradi zmanjšanja ob- sega investicijske graditve v lanskem letu. Trgovina na veliko je izkazala po- večanje blagovnega prometa za 11%, trgovina na drobno pa za 23,4%. Pro- met v gostinstvu se je i>ovečal za 19% nasproti 1954. letu. Na to povečanje so predvsem vplivale zvišane cene ži- vil, žganih pijač ter nočnin. Obrt iz- kazuje višji družbeni proizvod za 10%. K temu je pripomogel le državni sektor obrti, kajti družbeni proizvod zasebnih obrtnikov je bil nižji za 2%. LETOS DRUŽBENI PROIZVOD ZA 13% VECJI Vrednost družbenega proizvoda bo letos v celjskem okraju za 13% večja kot lani. Ker se delovna sila ne bo po- večala in bo obseg proizvodnje narastel za 7%, se bo povečala tudi produktiv- nost za 7%. Večjo prodiiktivnost bodo podjetja dosegla z boljšo sistematizacijo delovnih mest, z boljšo organizacijo proizvodnje, z večjo disciplino, s smo- trno rekonstrukcijo podjetij iz lastnih sredstev in kooperacijo ter s pravilnim nagrajevanjem. Družbeni plan predvideva isti obseg kmetijske proizvodnje kot lani, kljub večji mehanizaciji in agrotehničnim ukrepom, in sicer zaradi tega, ker se letos predvideva v sadjarstvu in vi- nogradništvu nižji donos od lanskega. Ker so dohodki kmečkih gospodarstev od 1952. leta stalno naraščali zaradi vedno višjih cen kmetijskih pridelkov, medtem ko so cene industrijskih iz- delkov, ki jih troši vas, celo padle, dav- ki pa so ostali v tem obdobju skoraj nespremenjeni, predvideva družbeni plan i>ovečanje davkov od 361,5 milijo- nov din v lanskem letu na 478 mili- jonov din, to je za 32,2%. Občinski ljudski odbori bodo predpisali tudi ob- činske doklade v mejah 3—7% kata- strskega dohodka, kar bo znašalo 86 milijonov din, ter razne takse na ne- katera sredstva za kmetijsko proizvod- njo. Družbeni plan v gozdarstvu predvi- deva posek 96% prirastka v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, 105% pa v zasebnih gozdovih. V primerjavi z lanskoletnim posekom bo letošnji več- ji za 4,6%. Iz gozdnega sklada bo upo- rabljenih 56,5% sredstev za gradnjo gozdnih poti, 33,4% za gradnjo gozdnih stavb ter 11,1% za strokovno izpopol- njevanje kadrov in nakup osnovnih sredstev. Zaradi zmanjšanega obsega investi- cijske graditve predvideva družbeni plan znižanje investicij v gradbeništvu za 35% od vrednosti izvršenih del v lanskem letu. Zaradi tega bo sledilo v gradbeništvu zmanjšanje delovne sile, ki jo bo treba preusmeriti drugam. DRUŽBENI PLAN PREDVIDEVA 26,3 MILIJARDE DRUŽBENEGA PROIZVODA Po odbitku amortizacije in sklada za plače pa bo znašala vrednost presežka dela nekaj nad 20 milijard dinarjev. Po odbitku vseh dajatev v razne sklade ter raznih prispevkov in obvez pred- videva pdan dobiček 8,9 milijard dinar- jev. Od sredstev, s katerimi bo razpo- lagal celjski okraj, predvideva družbeni plan 1,13 milijarde sredstev okrajnega ljudskega odbora, 1,66 milijarde sred- stev občin, 453 milijonov zadružnih sredstev ter 343 milijonov din sredstev podjetij. Od skupnih sredstev okraja in občinskih odborov v znesku 2,8 mi- lijardi din predvideva plan 464 milijone za okrajni proračun ter 930 milijonov din za občinske proračune, vsa ostala sredstva se bodo stekala v razne okraj- ne in občinske sklade. Okrajni skladi bodo znašali 672 milijonov din, ob- činski pa 737 milijonov din, skupaj 1409 milijonov din. Kot vidimo, proračuni niso visoki, zato pa je predvideno mnogo sredstev v sklade, in sicer v investicijski, kme- tijski, cestni, gozdni, gasilski in sta- novanjski sklad. Okrajni proračun je za 80 milijonov din manjši kot lani. Zato pa so skladi v primeri z lanskim letom znatno višji, saj so lanskoletni občinski skladi znašali komaj 12% le- tošnjih, okrajni pa komaj 19,3% od letošnjih skladov. Proračunska sred- stva pa so za 3,7% manjša kot lani. Občine bodo ustvarile 813 milijonov din dohodkov za proračun, sprejele pa bo- do 117 milijonov din dotacije od okraja. Dotacije bodo sprejele vse občine ra- zen občine Celje, Žalec, Šoštanj in Vransko. Okrajni družbeni plan in proračun bosta oba zbora OLO Celje sprejela verjetno še ta mesec, med tem časom pa bodo po občinah zbori volivcev, kjer bodo volivci o teh stvareh razpravljali in dali svoje pripombe ter predloge. Naloga vseh političnih organizacij, še posebej pa njenih vodstev bo, da bodo ljudem vse probleme v zvezi družbenih planov in proračunov okraja in občin pravilno tolmačile. Tudi vajenski mladini je treba omogočiti letovanje v CELJU so USTANOVILI ODBOR ZA LETOVANJE VAJENCEV . V ponedeljek je okrajni iniciativni odbor Prijateljev mladine sklical se- stanek, na katerem so se zastopniki številnih množičnih organizacij, obrtne zbornice in društev pogovoriH o raznih problemih vajenske mladine, predvsem pa o potrebi, da se omogoči tudi vajen- ski mladini koristno letovanje v času šolskih počitnic. Sestanka sta se ude- ležila tudi zastopnika republiškega od- bora sindikatov, tov. Jurač in Bratina. Mnenja so bili, da bi bilo treba v okviru okrajnega odlbora Prijateljev mJadine čimprej sestaviti komisijo za vajensko mladino, ki bi naj proučeva- la vso problematiko iz življenja in dela vajenske mladine. Ta naloga je zaradi nezadovoljivega stanja, v katerem se vajenska mladina nahaja, izredno važ- na in odgovorna. Izkpriščanje vajencev pri privatnih obrtnikih, nič manj pa po- nekod tudi v obrtnih delavnicah so«»- cialističnega sektorja, je še vedno т navadi. Ta mladina živi pod težkimi pogoji. Nekateri vajenci prihajajo v šo- lo tudi po 7 kilometrov daleč, mnogi žive v slabih socialnih razmerah, več- krat prežive ves dan le ob skromni malici, so največkrat telesno šibki, v delavnicah jih ponekod izkoriščajo, saj so primeri, da delajo celo po normi kot ostali delavci, namesto da bi se učiU, Zaradi teh okolnosti in ker so razen tega še v razvojni dobi, se jih rade lo- tijo najrazličnejše bolezni. Zato je ta mladina še prav posebno x)otrebna le- tovanja in oddiha, saj po statistiki je le 11,4 odstotka te mladine popolnoma telesno razvite. Poleg telesne krepitve so taka letovanja važen vzgojni čini- telj. Prav iz teh razlogov bi morali va- jenski mladini posvetiti posebno skrb in ji omogočiti letovanje. V ta namen so na sestanku imenovali odbor za letovanje vajenske mladine, ki bo preskrbel vse potrebno in organi- ziral letovanja še v letošnjih počitni- cah. V tem odboru so predstavniki SZDL, LMS, obrtne zbornice, OSS, trgo- vinske in gostinske zbornice, počitni- ške zveze, taborniške organizacije. Par- tizana, gasilske zveze in zavoda za so- cialno zavarovanje. Večje tovarne in podjetja naj bi po- slala svoje vajence sama na letovanje, ostaU vajenci pa bi letovaU v okviru Zveze prijateljev mladine. Naloga tega odbora bo predvsem, da bo zajel čim več vajenske mladine za letovanje, kar bo seveda odvisno od čim širše moral- ne in materialne pomoči vseh organi- zacij in kolektivov. Predvsem predvide- vajo težave glede zbiranja finančnih sredstev, saj mnogi predstavniki pod- jetij niso pokazali pravega zanimanja, da bi pK)dprli to splošno koristno akci- jo. Razen te težave pa se bo treba bo- riti tudi proti stari miselnosti. Mnogi obrtniki gledajo na vajensko mladino še s starimi očali ter jim ne gre v gla- vo, da imajo vajenci v naši napredni družbeni ureditvi pravico do letovanja. 2e doslej so ugotovili osem primerov, ko obrtniki nasprotujejo, da bi odšli nji- hovi vajenci na letovanje. Odbor za letovanje vajencev bo moral krepko in hitro poprijeti za delo. Nalo- ge ne bodo lahke, kajti čas za orga- nizacijo letovanja vajenske mladine je razmeroma kratek, saj bodo prve sku- pine odšle na letovanje že junija. Izvedbo letovanj vajenske mladine bo prevzela Počitniška zveza, mladino pa bodo vodili vodiči, ki bodo še ta mesec končali petdnevni seminar o praktičnem in teoretičnem delu vajen- sko mladino na letovanju. Na kraju naj omenimo še to, da je Društvo prija- teljev mladine v Celju dalo kot pomoč za letovanje vajencev 70.000 din. Zavod za socialno zavarovanje pa 100.000 din. Naj bi temu vzpodbudnemu vzgledu sle- dili tudi ostali delovni kolektivi in mno- žične organizacije. Iskreno jim čestitamo k zasluženemu priznanju Kot druga leta, je tudi letos za praz- nik dela maršal Tito po vseh naših republikah odlikoval najzaslužnejše javne delavce. V našem okraju je vi- soko odlikovanje prejelo 16 zdravstve- nih, prosvetnih in drugih javnih de- lavcev. Odlilcovanci so bili pretekli pe- tek povabljeni v poročno dvorano celj- ske občine. Slovesnosti so prisostvovali še srekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. Franc Simonič, sekretar Okrajnega odbora SZDL Jakob Žen, podpredsed- nik občine dr. Janez Lovšin in tajnik Okrajnega LO tov. Ludvik Gorenjak. Po kratkem nagovoru je predsednik okraja tov. Riko Jerman 16. udeležen- cem razdelil odlikovanja, vsakemu po- samezniku iskreno čestital in v krat- kih besedah opisal njegove zasluge. Red dela I. stopnje je kot edini v re- publiki prejel Diaci Alojz iz rudnika Laško, ki je kot neumoren borec dolga leta uspešno nastopal v organih ljud- ske oblasti, v zadnjih letih pa si je stekel mnogo zaslug pri uveljavljanju delavskega samoupravljanja. Red dela II. stopnje so prejeli: na- predni kmet in zadružnik tov. Jezernik Baltazar, zdravnik dr. Podpečan Ivan, ki je kot vodja sanitarne inšpekcije v našem okraju dosegel mnoge uspehe zlasti na polju preventive, dr. Svetina Franc, najstarejši zdravnik v okraju, ki je poleg težke zdravniške službe uspešno sodeloval tudi v organih ljud- ske oblasti, Macarol Rudi, priznani pro- svetni delavec, ki se mnogo zavzema za vajensko mladino, Sadar Angela, dolgoletna vzgojiteljica in javna kul- turna delavka. Red dela III. stopnje pa so prejeli: dr. Lavtner Pavel, znani požrtvovalni partizanski zdravnik, ki tudi danes uspešno deluje pod težkimi pogoji na podeželju, dr. Pehani Pavel, priznani gi- nekolog v našem mestu in dober orga- nizator dela, ugledne medicinske sestre Marija Božič, Angela Kačič, Ana Skra- bec, laboranta Franjo Skrjanc in Karo- lina Cenci, mestna babica Ana Cek, vzorna učiteljica Marija Pečnik, ki je sodelovala tudi pri sestavi nekaj šol- skih knjig ter rečni nadzornik Franc Jager, ki je samoiniciativno v letošnji pomladi organiziral zavarovalna dela na zmrznjeni Savinji in preprečil ve- liko škodo. V imenu vseh odlikovancev se je za izkazana priznanja zahvalil dr. Svetina kot najstarejši zdravnik in odlikovanec (letos mu poteka 40. službeno leto). Odlikovancem je v imenu okrajnih političnih organizacij iskreno in toplo čestital sekretar Okr. komiteja ZKS tov. FYanc Simonič, dr. Lovšin Janez pa jim je čestital v imenu Občinskega ljudske- ga odbora Celje. NAJBOLJ ZASLUŽNI VELENJSKI RUDARJI SO PREJELI ODLIKOVANJA Prvi maj so praznovali v Velenju še prav posebno slavnostno. V velenj- ski kinodvorani je bila slavnostna aka- demija, ki je v pesmi, recitaciji, glas- bi in živi besedi ponazorila zgodovino našega naroda od kmečkih puntov do danes. Akademiji sta prisostvovala tudi predsednik celjskega okraja, tov. Riko Jerman, in okrajni sekretar SZDL, tov. Jakob Žen. Med programom so podelili najbolj zaslužnim rudarjem odlikovanja. Tako je bil odlikovan z Redom dela II. stop- nje glavni inženir Dušan Pipuš. Z Re- dom dela III. stopnje sta bila odliko- vana dva rudarja, šest rudarjev pa je prejelo Medaljo dela. To je lepo priznanje kolektivu rud- nika za delo in boj ea Tse rečjo sto- rilnost. Delavski sveti bi msrili bolj odločno poseči v bsrbo proti l(riiiiinalu v gospodarstvu Organi upravljanja v gospodar- skih organizacijah so napravili v zadnjih letih krepak korak na- prej. Proučujejo proizvodni pro- oes, da bi povečali proizvodnjo in dvignili storilnost. Pri tem de- lu mnogi delavski sveti iščejo bo- ljše organizacijske oblike dela, odkrivajo notranje rezerve in pomanjkljivosti ter skrbe za čim A'&čjo štednjo materiala. Vsa ta prizadevanja delavskih svetov bodo imela prej ko slej tudi svoj poziteven odraz v postopnem iz- boljšanju življenjske ravni naših delovnih ljudi. Kljub doseženim uspehom na oesitalih področjih pa se delavski sveti ne borijo dovolj odločno proti kriminalu v gospodarstvu, iker smatrajo največkrat, da to ne spada v njihov delokrog. Kriminal v gospodarstvu ne predstavlja le škode v material- nem pogledu, temveč veliko bolj v moralno političnem, saj škodu- je ugledu delavskega upravljanja. In prav zaradi te moralno poli- tične škode bi morali delavski sveti temu vprašanju posvetiti veliko večjo i>ozomost kot doslej. Da so delavski sveti to vpraša- nje doslej zanemarjali, misleč, da je to stvar le organov tajništva za notranje zadeve in sodišča, se vidi že po tem, da je lani samo 21 podjetij vložilo odškodninski zahtevek v znesku 1 mUiona din za povzročeno škodo v podjetjih, kljub temu, da je lani sodišče obravnavalo 768 kaznivih dejanj kriminala v gospodarstvu, po- vzročena škoda pa je znašala 63,3 milijonov din. Delavski sveti bi se vsekakor morali bolj zanimati za ta pojav ter analizirati vzroke, zakaj je do takih škodljivih pojavov sploh prišlo. Ti pojavi so najbolj pogo- sti tam, kjer je delavsko uprav- ljanje razmeroma šibko, kjer je slaba organizacija dela, slaba evi- denca, neažuiTio loijigovodstvo in kjer blaga ne spremljajo skozi vse faze proizvodnje od surovine de gotovega izdelka. Razen tatvin pa večkrat v pod- jetjih ne ocenjujejo pravilno osta- lega škodljivstva, ki ga ravno ta- ko uvrščamo v vrsto kaznivih de- janj. Sem spada brezbrižen od- nos do dela, razmetavanje z ma- terialom in denarjem itd. Tudi glede potovanj v inozemstvo bi morali delavski sveti bolj paziti, koga in zakaj pošljejo tja, saj so bili primeri, da so nekateri poto- vali brez potrebe, iskali tam oseb- ne koristi ter večkrat celo s svo- jim ponašanjem škodovali ugleda naše države. Razen kriminala v gospodarstva je bilo lani v podjetjih celjskega okraja 93 gospodarskih prekr- škov iz malomarnosti, 316 pa stor- jenih namenoma. Poleg teh pojavov je v mnogih naših podjetjih pomanjkljiva po- žarno-varnostna služba. Zaradi te- ga je bilo lani 10 večjih požarov, ki so povzročili 17 milijonov din škode. To kaže, da v mnogih na- ših podjetjih požamo-vamostne mere podcenjujejo in ne skrb« dovolj za zavarovanje družbene lastnine. Vse to kaže, da mnogi ljudje v naših podjetjih nimajo pravega kriterija do škode, ki jo razni škodljivci povzročajo na družbe- nem imetju. Zaradi tega največ- krat odgovorni ljudje po podjet- jih ne zahtevajo za povzročene škode odškodninskega zahtevka. Delavski sveti se bodo morali bolj odločno boriti proti takim pojavom. Predvsem bo treba za- ostriti družbeno odgovornost pro- ti vsem škodljivim pojavom v go- spodarstvu. Zavedati se moramo tega, da bomo te pojave zatrli ali pa vsaj zmanjšali na najmanjšo mero le tedaj, če bomo zaostrili družbeno odgovornost do takih pojavov in če se bomo zato prav vsi zanimali, ne pa da prepustimo borbo proti škodljivcem le inšpek- cijskim in varnostnim organom. Zaradi tega sta svet za notra- nje zadeve in svet za gospodar- stvo OLO Celje na skupni se^ pred nedavnim priporočila delav- skim svetom, da tudi temu pro- blemu posvetijo več pozornosti ter odstranijo iz svojih kolektivov vse škodljivce in izkoriščevalce. V ta namen sta priporočila orga- nom delavskega upravljanja, da bi v podjetjih ustanovili posebne komisije, ki bi naj proučevale vzroke vseh škodljivih pojavov in jih že v kali preprečile. SPREJEM TITOVE ŠTAFETE V CEL}U Svečan sprejem Tilove šfafefe bo ^ soboto, 19. maja ob 8.15 na Trgu V. koH" grasa pred bivšim poslopjem MLO Ce^ Ije. Celjani, udeležile se le »večanoeti * največjem šlevilui CEUSKI tednik, is. maja 1956 Stev. 20 — stran 3 Sprehod po celjskih trgovinah v Tednu RH Razumljivo je, da so za ureditev po- glovnih lokalov ix)trebna večja ali jiianjša finančna sredstva in da ne mo- remo tam, kjer teh sredstev ni, pri- fakovati čudežev. Toda za odpravo pre- jiinogih higienskih nedostatkov po na- ših živilskih trgovinah pa. ni vselej po- treben samo denar, temveč predvsem dobra volja uslužbencev, ki bi si lahko iudi v tesnih prostorih ustvarili bolj estetsko porazdelitev razstavljenih predmetov, predvsem pa več reda in snage. Letošnji Teden Rdečega križa smo praznovali pod geslom »Borimo se vsi za higiensko kakovost živil«. To vpra- šanje je bUo in je dovolj problematično, éa mu je organizacija rk i)osvetila vso pozornost. O tem so se prepričale tudi posebne higienske ekii>e, ki so v Tednu rK pregledovale živilske trgovine po. našem mestu. Ekipa je našla nekaj tako vpadljivih primerov, da ne moremo mimo njih. Trgovina »Pod gradom«, ki ima res skrajno tesen in neprimeren poslovni lokal, bi po malomarni porazdelitvi raz- stavljenih živilskih predmetov najbrž prednjačila pred vsemi živilskimi trgo- vinami v Celju. V trgovini prodajajo konfekcijo, špecerijo, galanterijo, kruh, cigarete, mesne izdelke itd. Skoro če- trtino razstavne police zavzemajo ste- klenice z alkoholnimi pijačami (to je sploh slabost vseh celjskih ši>ecerijskih trgovin). Prav v tej trgovini smo opa- zili, da bi se z dobro voljo uslužbencev dali mnogi nedostatki odpraviti. Toda prodajalka je na vsako dobronamerno priFKjmbo i>onavljala: »Dajte nam de- nar, pa bomo vse lepo in smotrno ure- dili v naši trgovini.« Vendar za odpravo teh pomanjkljivosti prodajalka gotovo ne bi rabila denarja. V trgovini opazimo steklen iwkrov ali pvoveznik, ki bi naj sir in mesne iz- delke zavaroval pred prahom in more- bitnim mrčesom. Toda načeta salama je prosto položena na steklen poveznik, medtem ko je zavarovani prostor pod njim prazen. Tako je salama pač bolj pri roki, kdo bi še odkrival in pokrival pokrov! Prav tako je v trgovini opa- ziti zaščitno, zamreženo omarico, toda v njej vidimo same že zaščitene pred- mete (konserve, pasta za čevlje in razne stekleničke itd.), v skladišču pa visijo mesni izdelki po stenah. V neposredni bližini nezavarovanega predala s kru- hom opazi potrošnik navadno in toalet- no mUo, pralne praške, razne krtače in drugo. Se večji nered pa je opaziti v pre- dalih prodajne mize, ki so zavarovani kritičnemu očesu potrošnika. Potrošnik z one strani pač ne vidi, da so keksi nasuti kar v predal, takoj pod tem pre- dalom pa je vsemogoča navlaka uma- zanih prašnih cunj. V Celju imamo dobre peke in dober kruh in potrošniki tu nimamo kaj opo- rekati. Toda nehigienična prodaja kru- ha še vedno obstaja. Pritožujejo se na vseh koncih in krajih, predlagajo na množičnih sestankih, odgovor- ne kličejo na posvetovanje, sanitarna inšpekcija daje odločbe, narekuje in grozi z zaporom obrata — vendar vse skupaj nič ne zaleže. Ekipa, ki je te dni pregledovala celjske živilske trgovine, nas je povabila, da si v mo- dernizirani celjski pekarni ogledamo, kako praktično izgleda prodaja kruha, ločena z blagajno. »Za poizkus so vsaj v Tednu RK pristali na tovrstno po- slovanje v centralni pekarni,« je pri vratih še pripomnil organ sanitarne in- špekcije. Toda vsi skupaj smo bili ne- koliko v zadregi, ko smo videli isto poslovanje in prodajIka ni vedela ni- česar o ločeni blagajni. Bivša VošnJakova pekama v Stane- tovi ulici je edina pekarna v Celju, ki ima še staro štajersko peč za peko kruha. Peč že leta in leta ni bila pre- novljena. Odkrhana opeka na osnovni ploskvi povzroča najrazličnejše defor- macije kruha in žemelj. Zaradi ркз- manjkanja pekarn v Celju ima tudi ta pekarna iprecejšnjo zjnogljivost. Pod takimi pogoji i>a pekarna ne more dalje iX)slovati in bi bilo nujno, da jo obnovimo. V celjskih slaščičarnah so higienske razmere v zadnjem času zadovoljive. »Zvezda« je pod novo upravo dosegla prav lepe uspehe in pri pregledu pri- prave in prodaje slaščic upravi nismo- mogli očitati drugega, kot da proda- jalkam in strežnemu osebju preskrbi naglavne rute (ne samo olepševalne trake). Večji nered pa smo našli pri slaščičarju Kosti Mihajloviču (nasproti kina Dom), ki je sicer lokal odnosno kuhinjo za Teden RK lepo očedil, po- soda in pekači pa so bili vse prej kot snažni. Pravkar pečeni biskvit je to pot ležal na odgovarjajočem papirju, med- tem ko je Mihajlović do nedavna bi- skvit pekel na navadnem časopisnem papirju. V celjski mlekarni in predelovalnici mleka smo sicer našli snago in red, vendar so nam zaupali, da že dobro leto naši dojenčki pijejo isto mleko kot odrasli. Naprave za pasterizacijo so doslužene in pokvarjene in če bomo z nabavo nove čakali, da^ bo zgrajena nova mlekarna, bodo naši dojenčki še dolgo uživali nepasterizirano mleko. Park in druge manjše nasade v Celju so pone- kod lepo očistili in ure- dili. — Naša slika kaže prijeten kotiček v za- vetju hiš — mali nasad na Kocenovem trgu. Sievito ohrinih de- látenle ne zadosluje potrebam Celjamov Važen činitelj v gospodarskem življenju mesta Celja je obrt. Šte- vilo zasebnih obrtnih delavnic je v razdobju od leta 1954 do konca preteklega leta padlo od 368 de- lavnic s 637 zaposlenimi na 339 Obratov s 57d zaposlenimi. Hkrati pa raste socialistični sektor obrti, kar se ne kaže toliko v ustanav- ljanju novih obrtnih delavnic, temveč v povečanem številu za- poslenih. V Celju je 80 obrtni- ških obratov in delavnic, v kate- rih je zaposlenih preko 1000 de- lavcev. Socialistična obrt je za- stopana v 52 raznih obrtnih de- lavnicah. Vendar te delavnice še Exialeka ne zadostujejo za kritje potreb Celjanov. Predvsem se ka- že ix>treba po novih uslužnostnih obrtnih delavnicah. Možnosti za ustanovitev takih delavnic so, saj mnoga celjska industrijska ipodjetja razpolagajo z močnimi stranskimi obrati, ki v sestavu podjetij niso dovolj' izkoriščeni. *Ге obrate bi bilo treba čimprej osa- mosvojiti, da bi opravljali usluge za potrebe prebivalcev Celja, ra- een tega pa bi kazalo ustanoviti še nekaj povsem novih uslužnost- nih obrtnih obratov in delavnic. Da bi lahko zadovoljili številne potrebe Celjanov, bi kazalo, da bi obrtne delavnice socialistične- ga sektorja obratovale tudi popol- dan, kar bi brez dvoma zmanj- šalo šušmarjenje. Poseben problem predstavljajo cene obrtnih storitev. Zato bo tre- iba čimprej uvesti pavšahzacijo obrtnih obratov. Predvsem bo tre- ba zaostriti nadzor nad privatno obrtjo, saj se ravno pri teh naj- bolj kaže težnja za dviganje cen ter izkoriščanje konjukture. Da je to točno, nam priča dejstvo, da nekateri obrtniki naglo bogatijo, in sicer ne zaradi svojega truda, temveč zaradi špekulativnega iz- koriščanja potrošnikov, katerim taiki obrtniki skušajo opravičevati navijanje cen s previsokimi drtiž- ibenimi dajatvami. Pri nekaterih obrtnikih pa kažejo milijonske zatajitve davka tudi slab in ne- pravilen odnos do skupnosti. (Iz referata sekretarja Občin- ^ega komiteja ZKS Celje na ob- činski konferenci ZKS v Celju.) Konferenca Občinskega odbora SZDL Celje (Nadaljevanje s 1. strani) 9 športnih dmištev in 8 samostojnih klubov. Vseh organizacij, ki se ukvar- jajo s telesno vzgojo in športom, je 24. V Partizanu so včlanjeni 804 člani, v Planinskem društvu 1440, v Tabor- niški organizaciji 340, v športnih dru- štvih in klubih pa 3844 članov. V celj- ski občini je v razna športna dništva in organizacije včlanjenih ¡5428 prebi- valcev, kar je procentualno največ v primerjavi z drugimi mesti in občina- mi v državi. Kljub množičnosti in uspehom, ki jih športna društva v Ce- lju dosegajo, je v športnem življenju tudi nekaj pomanjkljivosti, ki se izra- žajo zlasti v tem, da uspehe vse preveč gledamo skozi prizmo uspešnih tekmo- vanj. Zaradi tega posamezna športna vodstva nehote zaidejo v ozkost, na- mesto da bi bila dosledna osnovnemu principu — množičnosti. Borbo za naj- boljša mesta bi morali v naših šix)rt- nih društvih pomakniti v ozadje pred osnovno vlogo našega športa, ki se CNiraža v vzgoji najširšega kroga mla- dih ljudi v zdrave in moralno zavedne državljane. Oboževanje športnikov, ki dosegajo vrhunske rezultate in ki dru- štvu prinašajo rekorde, hkrati pa pri- zanašanje njihovih naE>ak, ustvarja v društvih negodovanje, kar ima za po- sledico tudi neštete druge slabosti. V vodstvih teh društev je veliko šte- vilo članov SZDL, ki pravilno ipojmu- jejo svoje poslanstvo. Vendar pa je krog agilnih članov SZDL v teh dru- štvih še vedno premajhen, da bi se vključili bolj uspešno v konkretno de- lo pri vzgoji mladine. Organizacije SZDL na terenu posvečajo delu posa- meznih športnih društev premalo x)o- zornosti. Le organizacija SZDL v Ga- ber j u in na Dolgem polju je v staini in najtesnejši povezavi z društvi, ki delujejo na njihovem področju. Na zaMjučku je tov. Pelko poudaril, da je večina organizacij SZDL lani na- predovala, na sestankih je bilo čutiti močnejšo politično vsebino, zlasti o problemih družbenega upravljanja. V razpravah so člani predlagali vrsto konkretnih predlogov s področja go- spodarstva, zdravstva, prosvete, social- nega skrbstva itd. Se močnejši stik kot doslej pa bodo morale organizacije SZDL imeti z raznimi društvi, šolami, podjetji in sindikalnimi organizacija- mi, katerim bodo morale dajati izdat- nejšo pomoč v pogledu dajanja poli- tične orientacije ter v utrjevanju orga- nov družbenega upravljanja. V celjski občini se organizacija SZDL iz leta v leto bolj krepi in šteje 17.226 članov. Lani se je število članov povečalo za 612. Se vedno pa so, zlasti v obrobnih predelih Celja, mnogi vo- livci izven organizacije, katere bodo morali člani SZDL čim prej vključiti v svoje vrste. Med organizacijami SZDL so bile najboljše organizacije na Dolgem Polju, v I, in IV. četrti ter na Aljaževem hribu. Slabše so delale or- ganizacije v Lokrovcu, Košnici, v Pro- žinski vasi nad Storami in v Smartnem v Rožni dolini. Naši ljudje so dorasli na- logam delavskega in druž- benega samoupravljanja Prvi se je oglasil k besedi tov. Rudi Peperko, predsednik občinskega sindi- kalnega sveta. Dejal je, da nad 1200 de- lavcev in uslužbencev v Celju upravlja z gospodarskimi organizacijami. Mnogi delavski sveti so uspeli v zadnjih letih doseči smoter samoupravljanja, pone- kod pa se še kažejo slabosti, pomanj- kanje političnega in strokovnega zna- nja. Ti sveti pa, kakor koli so še po- manjkljivi v svojem prizadevanju, so vendar na najboljši poti, da s pomočjo političnih organizacij izboljšajo svoje delo in poslanstvo. Tov. Peperko je nadalje govoril, da je naloga delavcev, predvsem pa članov sindikata, da se borijo proti malome- ščanstvu, proti' pojavom samopaštva, ki je izvor nedemokratičnosti, slabega dela in v končni točki tudi izvor go- spodarskega kriminala. Predsednik občinskega sindikalnega sveta je tudi dejal, da delavci vedno bolj razumejo svoje pravice in dolž- nosti, da pa je treba stremeti še bolj za tem, da bi govorili sproščeno, od- krivali napake, jih popravljali itd. Ker I>a je razumljivo, da je to mogoče do- seči le takrat, kadar bo razgledanost na potrebni višini, je občinski sindikal- ni svet sklenil v kratkem organizirati seminarje, ki jih bodo obiskovali naši delavski aktivisti, predvsem pa člani delavskih svetov. Kmečico vpraSanje tudi v Celju no sme biti zapostavljeno Ing. Ogner je v razpravi poudaril važnost izboljšanja kmetijstva na pod- ročju celjske občine, ki predstavlja si- cer majhno, toda nič manj važno go- spodarsko panogo na mestnem področ- ju. Dejal je, da je porast cen kmetij- skim pridelkom za okoli 26% (v indu- striji samo 7%) pripisati nerazvitosti kmetijstva. Kot drugod, sta tudi v Celju storilnost in proizvodnost zelo nizki, precej i>od evropskim povprečjem. Drž. posestva in zadruge v tem pogledu niso nič boljše od privatnih posestni- kov. Prvi korak k izboljšanju storilnosti in proizvodnosti bo brez dvoma uved- ba akordnega sistema nagrajevanja na- mesto sedanjega urnega sistema. V zadružništvu še ni razvita prava zadružna zavest. Ponekod so celo v upravnih odborih ljudje, ki jim gre predvsem za osebne koristi. Med štiri- mi zadrugami na celjskem področju bi se težko odločili za vzorno. Zadruga v Ljubečni je edina še dokaj dobra za- druga, medtem ko so zadruge v Skofji vasi, Smartnem v Rož. dolini in Celju mnogo slabše. Okrajna zadružna zveza bo proučila, kako tem zadrugam poma- gati in kaj ukreniti za njihov napre- dek. Zelo pereče je vprašanje strokovnja- kov v kmetijstvu. Sedaj po svojih mo- čeh pomaga Društvo inženirjev in teh- nikov, toda v nedogled to ne bo šlo. Zadruge same premalo skrbijo za vzgo- jo srednjih in visoko kvalificiranih kadrov. Temu pa bo brez dvoma vsaj deloma odpomogla kmetijska šola, ki jo v Celju ustanavljamo. Socialistična zveza naj nudi pomoč ljudskemu odboru Predsednik celjske občine, tov. Andrej Svetek, je v svojem govoru najprej po- udaril, da je ljudski odbor kot celota dolžan poročati na takem forumu, kot je konferenca politične organizacije, ki ga je izvolila. Dejal je, da pa ima tudi članstvo SZDL svojo dolžnost do od- bora, ki je kot voljeno telo bil izbran iz vrst te najmočnejše organizacije. Tov. Svetek je govoril o proračunu, ki bo letos v skladu z novimi gosi>o- darskimi predpisi, zaradi štednje za čim hitrejši dvig življenjske ravni de- lovnega ljudstva, precej manjši kot prejšnja leta. Zakaj je to varčevanje potrebno, je večini jasno, toda biti mora jasno vsakomur. Naloga članstva SZDL je, da ljudem to tolmači in da sproži večjo aktivnost množičnih orga- nizacij za izvenproračunsko aktivnost občanov. Naloga organizacij SZDL je, da povedejo delovne ljudi v borbo za večjo storilnost in boljšo organizacijo dela, kajti to je edina pot k večji go- spodarski moči in k boljšemu stan- dardu. Proračun ima letos veliko manj sred- stev za subvencioniranje družbenega življenja. Množične organizacije bodo deležne manj podpor, kot so jih bile doslej. Te organizacije pa bodo morale s pomočjo SZDL vztrajati pri svoji družbeni vlogi in dokazati, da ni glav- na sila njihovega obstoja in delovanja zgolj ugodna materialna plat, temveč tudi zavest, hotenje in požrtvovalnost članstva. Nadalje je dejal tov. Svetek, da pri- čakuje od članstva SZDL na zborih vo- livcev, ki bodo sklicani prihodnji te- den zaradi razprave o novem občin- skem proračunu, vso pomoč in pK>di)oro pri tolmačenju in razlagi. Naposled je predsednik občine govo- ril še o potrebi izobraževanja delovnih ljudi tako v politični kot v splošno izobraževalni smeri. Čas, ko so zavedni delovni ljudje sprejemali napotke od zgoraj navzdol, je v novih okoliščinah mimo. Danes ljudje o vsem tem sami odločajo. Ce pa jim je dana ta pravica, potem mo- rajo za tako nalogo biti pripravljeni in sposobni. Da pa bodo čim širše mno- žice za to sposobne, je naloga SZDL, da jih nauči, je zaključil tov. Svetek. Znati moramo vrednotiti naše uspehe K besedi se je prijavil tudi sekretar Okrajnega odbora SZDL, Jakob Zen. Tov. Zen je dejal, da je izredno važ- no vzbuditi pri članstvu zavest, da smo pri nas v letih po vojni napravili velik korak naprej. Včasih le preveč govo- rimo o raznih pomanjkljivostih in ne- gativnih pojavih. Le-tem dajemo često preveliko važnost, pri tem pa pozablja- mo, da so spričo naših uspehov te senč- ne strani v našem delu zelo majhne. Mi smo v desetih letih napravili ve- liko več, kot bi si kdaj prej sploh lahko predstavljali. Seveda smo sproti poprav- ljali naše napake, da bi delali še bolje. Tako je bilo razmeroma več samokri- tičnega opazovanja neuspehov kot pa ugotavljanj uspehov. Tudi pohvale so potrebne, predvsem pa zavest, da smo storili veliko, da smo uspeli obvladati naš notranji položaj, da smo uspeli dvigniti ugled naše države v svetov- nem merilu na izredno visoko stopnjo. Naša glavna naloga je, da razvijemo aktivnost množic za akcije, ki ne bodo dirigirane in nasvetovane od zgoraj. Ča- kanje na direktive in njih dosledno izvajanje je stvar, ki ni več v skladu z razvojem našega družbenega življe- nja. Vsak, ki pošteno misli, ki dela v korist skupnosti, je upravičen mar- sikaj predlagali za izboljšanje na- šega življenja in dela, je upravičen za to mobilizirati somišljenike. Pri tem je tudi vsak, ki je pošten, upravičen zahtevati od družbe pravično obravna- vanje njegovih osebnih zadev, če se sam disciplinirano podreja hotenju celotne družbe. Iskanje zaščitnikov v najraz- ličnejših vprašanjih v vrstah ljudi na vodilnih položajih mora prej ali slej prenehati. Vsak ima zagarantirano pot za reševanje svojih problemov in če je na pravi poti, bo to^tudi dosegel. Socialistična zveza mora skrbeti, da bo pri vseh delovnih ljudeh odpravila občutek nekdanjega mezdnega delavca. Naši ljudje se morajo zavedati, da so soupr*vljalci in da so za razne oblike družbenega življenja enako odgovorni pred družbo in pred samimi seboj. Pomanjkanje te zavesti povzročajo raz- lična gledanja na zasebno in družbeno^ lastnino itd. Zavedati se moramo, da socializem ni nekaj abstraktnega, kar bomo na- enkrat brez vnetega sodelovanja do- segli. Mi ne moremo obesiti nad našo domovino reklamni napis: »tu je soci- alizem«. Ta socializem moramo zgra- diti. Da pa bi to dosegli, mora SZDL skrbeti za prevzgojo naših ljudi, od- stranjevati staro miselnost, zainteresi- rati ljudi za splošne probleme tako, kot bi bili njihovi osebni. Terenske organizacije včasih niso do- volj prožne, da bi ljudi zainteresirale za splošne probleme. Dnevni redi se- stankov so pusti, včasih se na sestanku začno celo pogovarjati o čem naj bi razpravljali. To je zapravljanje časa. Sestanki morajo biti pripravljeni In imeti morajo vsebino. Bilo bi dobro, da bi v organizacijah razne komisije dodobra pripravile probleme, o katerih bi ixîtem na sestankih razpravljali. Prehrana prebivalstva je družbeni problem Prehrana prebivalsiva je družbeni problem, ki zadeva slehernega držav- ijana. To vprašanje ni važno samo za žene, ampak za vso družbo. Zato va- bimo na posvelovanje in uslanovni obč- ni zbor Zveze ženskih društev, ki bo. 29. in 30. maja ob 8. uri v dvorani OLO Celje, vse družbene in strokovne de- lavce. Prvi dan bo občni zbor obrav- naval problem prehrane, drugi dan pa bo posvečen organizacijskim vpraša- njem in volitvam v okrajni odbor Z2D Celje. Drugemu delu občnega zbora bo- do prisostvovale predvsem žene, ude- leženke posvetovanja. Prvi dan bodo imeli referate ing. Bo- gomir Slapar o prehrani našega prebi- valstva. Riko Rižnar o družbeni prehra- ni v menzah in gostinskih obratih, dr. Janez Lovšin pa ho imel koreferat o prehrani šolskega otroka. O proizvod- nji in predelavi živil bo spregovoril Franc Lubej, o preskrbi tržišča s pre- hranbenimi proizvodi Risto Oajšek ter o vzgoji prebivalsiva k zdravi prehrani Milica Zabovnik. Razpis ■a novi tečaj Politične šole pri CK ZKS, ki bo trejaJ od 1. sep- tembra 1956 do 31. januarja 1957. Tečaj je namenjen predivsem delavcem in delavkam v indu- striji in kmetijstvu, ki so se že aktivno uveljavili v organih de- lavskega in družbenega uprav- ljanja, v organih oblasti, sindi- katih, društvih itd., in jim je zato nujno potrebno širše znanje iz po- litične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in te- čajih, o stažu in funkcijah v po- litičnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in višini me- sečnih prejemkov pošljite do 25. junija 1956 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Par- mova 37-11. trakt, telefon 23-981 interno 206 — hkrati pa tudi na ■voj občinski komite ZKS. Sola ima internat. Podrobnejše infor- macije dobite na upravi šole ozi- roma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega področja. CINKARNA METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CEUE SPBEJME NA DELO VECJE STEVILO DELAVCEV ZA DELO V TOPILNICI Stev. 20 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, H. шолја IMt Sindikati ustanavljajo društva prijateljev prirode 2e 111. kongres KPJ je priporočal usianavljanje drušlev prijaieljev prho- de. Ta sklep je sprejelo ludi predsed- stvo Republiškega svela ZSS. Pri izvršnih odborih sindikalnh po- družnic že usianavljajo inicialivric od- bore, ki bodo izvedli nadaljnjo organi- zacijo. Namen drušlev prijaieiiev priro- de je: skrbeli za čim boljše -/.korišča- nje proslega časa, da ga delovni ljudje preživijo v naravi in si ob uživanju na- ravnih lepot krepijo svoje zdravje; po- speševali razvoj delavskega turizma in z izleti v prirodo ulrjcvaii ljubezen do domovine; razvijal« kulturno, lelesno- vzgojno in zabavno življenje pri članih; izvajali turistično slednjo pri svojih čla- nih, da omogočijo večjemu šlevilu vklju- čevanje v aktivni turizem in prirejati množične izlete na vabljive turistične postojanke. Celjski in trboveljski sindikalni svel bosta že letos priredila tak množični izlet na Mrzlico v nedeljo, dne 27. ma- ja in to v počastitev rojstnega dne mar- šala Tila. Priprave so v teku. Obvezniki predvojaške vzgoje so odšli na logorovanje v Slovenskih Konjicah so pred ted- nom vistanovüi odred mladincev-obvez- nikov predvojaške vzgoje. Program de- la obsega razen obvezne predvojaške vzgoje in taborjenje še vrsto drugih na- log. Tako bodo imeli vsak mesec osem ur političnih, gospodarskih in strokov- nih predavanj. Spoznali se bodo z de- lom in pomenom ljudske tehnike, ga- silstva, raznih športnih in drugih dru- ¿tev. Predavanja bodo vodili voditelji političnih in drugih organizacj, pri tem pa ibo pomagala organizacija 2Ш. Ko- misisja za izvenarmadno vzgojo je po- magala pri sestavljanju celotnega na- črta in programa dela odreda. Te edi- nice bodo sodelovale pri vseh. večjih proslavah in državnih praznikih. Takoj po vistanovitvi odreda so odšli na prvo izmeno letošnjega taborjenja. V času taborjenja bodo imeli vsak dan sedem ur predvojaške vzgoje, v popol- danskem času pa politična predavanja, ogled kino predstav itd. L. V. 10 LET LJUDSKE TEHNIKE V celjskem okraju je Ljudska tehnika pravilno usmerjala svoje delo Jutri se bo v Celju začela proslava lO-letnice Ljudske tehnike 10 let ni dolga doba, vendar je Ljud- ska tehnika v tem času opravila veliko delo pri tehiničnem izobraževanju na- ših delovnih ljudi. Ustanovitev te or- ganizacije so xx)TC'dile potrebe našega splošnega in gospodarskega i^azvoja, ki je zahteval tehnično sposoben kader pri hitri socialistični graditvi, že pose- bej pa za na¿o armado. V tem je dala organizacija Ljudske tehnike celjskega okraja svoj pomemben prispevek, da bi naši delovni ljudje laže obvladali mnoge povojne t¿ave. Prizadevala si je, da so mladina, delavci in kmetje pridobivali osnovne pojme z raznih področij tehnike, da so bolje izkoriščali sodobne pridobitve, da so znali bolje varovati tehnična sredstva in da so se tudi na tehničnem področju dvignili iz siplošne zaostalosti. Pri tem svojem delu se je organizacija Ljudske tehnike organizacijsko krepila, oblike svoje de- javnosti pa je prilagojevala potrebam naše skupnosti. Smoter Ljudske teh- nike v celjskem okraju je bil v vseh desetih letih predvsem v tem, da bi Ljudska tehnika bila za vse delovne ljudi PQJßox vsega, kar je povezaao z industrijo, z naprednim kmetijstvom, z večjo delovno storilnostjo, z varčeva- njem tehničnh sredstev in z dviganjem tehničnega znanja. V tem je ta orga- nizacija tudi uspela. Najboljše prizna- nje za te njene napore je izjrekel pred- sednilc Centralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije, tov. Franc Lesko- šek-Luka, ki je na posvetovanju čla- nov Ljudske tehnike celjskega okraja — letos 5. februarja — med drugim dejal, da je v dejavnosti Ljudske teh- nike celjskega okraja spoznal nekaj idej, ki bodo koristile vsej organizaciji Ljudske tehnike Jugoslavije. Ljudska tehnika v celjskem okraju tudi vse bolj tesno sodeluj« s politi*- nimi in ostalimi organizacijami ter x raznimi oblikami vzgaja zavedne gHb- ditelje socializma, tako, da je ta ljud- ska organizacija dobila tudi ,polit>ô»i značaj. Z delom Ljudske tehnike v celjskem okraju iio od vsega začetka povezana tudi imena požrtvovalnih in neseibiè- nih delavcev te organizacije: Rudi P»- iperko, Jože Piki, Fiendo Zigomba ift drugi. Prav v teil dneh je tov. Hwaí Peperko, Befcretar Okrajnega odbora Ljudske tehnike, dobil sjretïmo odlili»- vanje »Boris Kidrič« za posebne zael«- ge pri širjenju Ljudske tehnike. Nad 5600 članov Število društev in članov Ljudske tehnike se menja iz leta v leto. Na splošno je število društev in članov naraščalo do leta 1952, ko je bilo 48 društev z okoli 470O člani. Nato je to število i>adalo vse do preteklega leta, zdaj pa spet vstrajno narašča. Pri tem je treba dodati, da so zadnja leta za- puščali organizacijo predvsem takšni člani, ki so v organizaciji iskali le last- nih koristi. Zato padanje števila dru- štev in članov v tem obdobju dejan- sko ne pomeni slabitev, temveč krepi- tev organizacije Ljudske tehnike tako na zunaj kot na znotraj. V teh letih se je organizacija otresla vsega odvečne- ga bremena, ostalo pa je zdravo jedro, ki bo kos nalogam našega/ družbenega razvoja in porok za še boljše delo. Zdaj je v celjskem okraju 28 organizacij Ljudske tehnike z okoli 2800 člani. So- deč po zanimanju za to Ijiudeko одцв- nizacijo, pa se bo to število prav #i» 10-letnici še precej povečalo. Kolik« tisoč delovnih Ijowii in mladine je šl* v preteklih letih skozi to organizacijo, je težko reči, po nepopolnih zbraniài podatkih pa je vzgojila nad 5600 radio- amaterjev, radiotelegrafistov, fotoMna- terjev, šoferjev, pilotov, padalcev, bro- da rjev in drugih. To so približne š*e- vüke, ki pa še zdaleč ne povedo de- janskega usî)eha, ki ga je organizacija dosegla s tehničnim izobraževanjema^ lovnih ljudi izven organizacije. Ciami Ljudske tehnike so prenašali svoje zna- nje in seznanjali s tehničnimi in m- dobnimi pridobitvami delavce v tovar- nah, kmete na podeželju, mladino т šolah in drugod, v čemer se tudi vi* značaj te organizacije pri našem y»»- stran^em družbenem raevoju. Pod pokroviteljstvom Okrajnega komiteja ZKZ Člani Ljudske tehnike celjskega okraja bodo 10-letnico dostojno pro- slavili v zavesti, da je bilo njihovo dosedanje delo, kljub raznim težavam, zadovoljivo in da trud pri tem priza- devanju ni bil zaman. Proslava 10 let Ljudske tehnike se bo v Celju začela jutri pod pokrovi- teljstvom O'krajnega komiteja ZKS. Na razstavi, ki bo odprta od jutri do 27. maja, bo prikazana dejavnost dru- štev in članov Ljudske tehnike, teh- nična šolska učUa, sodobne tehnične pridobitve ter tehnični napredek in povojne novosti v industriji celjskega okraja. Hkrati s to rasostavo bo tuai razstava fotoamaterjev in zanimive M- nematografske predstave s tehničnega področja. Obiskovalec bo lahko spo- znal del 10-letnega prizadevanja in sa- dov tega prizadevanja, prav tako pa tuidi nujno potrebo, da se sodobni člo- vek tehnično izobražuje. Ob tej priložnosti bo tudi slavnoesèa* seja Okrajnega odbora LT. Podoha» seje bodo imeli prav tako občinski oda- beri in osnovne organizacije Lju^h* tehnike. Razen tega bo izšla poeesbea številka revije »Življenje in tehnjiaa«, ki bo posvečena Ljudski tehniki tehničnemu napredku celjskega okr&ia. Iz življenja na naši vasi V kmetijski šoli Šentjur rastejo mladi kmetovalci Ob cesti med Šentjurjem in Grobel- nim leži skupina hiš, ki od daleč iz- gledajo kot nekakšno naselje. Ce pa ga obiščete, se kaj hitro prepričate, da te ertavbe, ki se od daleč zdijo nezani- mive, služijo enoletni kmetijski šoli, ki vzgaja mlade kmetovalce več kakor 40 let. Leta 1910 so namreč tu ustano- vili pr-zo slovensko kmetijsko šolo na Štajerskem, ki je imela pouk izključno v slovenskem jeziku. Od tedaj zapušča- jo te učilnice mnogi napredni Imieto- valci, ki prinašajo s seboj na svoje do- move bogate izkušnje in znanje. Solo smo obiskali v lei>em sp>omla- danskem dopoldnevu. Sam prostor šole je lepo zaokrožen: na gornji strani ce- ste dve večji stavbi, ki služita za te- oretični pouk in internat, na spodnjem delu pa vrsta večjih in manjših stavb, hlevov, shramb in drugih prostorov za praktični pouk gojencev. Teh na žalost nismo našli doma — bili so pri praktič- nem pouku na posestvu. Pač i>a smo imeli srečo, da smo našli vsaj direktor- ja šole, inž. Cizeja. Zapletli smo se v pogovor in izvedeli vse, kar nas je za- nimalo. Ob koncu vojne je okupator odpeljal s seboj vse, kar se je dalo odvleči. Hle- vi so bili prazni, njive opuščene. Ven- dar so šolo v letu 1946 že toliko ure- dili, da je pričela služiti svojemu na- menu. Najprej so se tu šolali srednji kmetijski kadri, pozneje pa so prešli na sistem enoletnega šolanja za kme- tijce, katerim se je pozneje priključila še enoletna gospodinjska šola. V le- tošnjem šolskem letu je po 30 fantov in deklet. Ti niso mlajši kot 17 let in imajo vsaj 6 razredov osemletke ali dva razreda gimnazije. Po enoletnem šolanju zapuste šolo kot polkvalifici- rani delavci, ki si po dveh letih prak- tičnega dela in izpita laliko pridobe polno kvalifikacijo in tudi možnost na- daljnjega šolanja. Največ gojencev je iz celjskega okraja, precej pa tudi iz mariborskega. Vsi prihajajo v pretežni večini iz sadjarskih in vinogradniških okolišev. Kako veliko zanimanje vlada za šolo dokazuje dejstvo, da vseh pri- javljencev niti sprejeti ne morejo, ker primanjkuje prostora. Večina jih pre- jema tudi štipendije kmetijskih zadrug in okrajnih zadružnih zvez. S sredstvi pa šoli sami tudi pomagajo kmetijske zadruge, okrajne zadružne zveze in okrajni ljudski odbor. Po končanem šolanju odhajajo* go- jenci v zadruge in na kmetijska posestva, precej pa jih tudi odide na svoje do- move, kjer skušajo uveljavljati vse, kar so se v šoli naučili. V svojih do- mačih ki-ajih tako postajajo močna opora naprednemu kmetijstvu, posebno tam, kjer domačini niso preveč do- jemljivi za način modernega dela v raznih kmetijskih panogah. Zato po- sredujejo predavatelji gojencem tudi kar največ praktičnega znanja. Na šol- skem posestvu, velikem 115 ha, gojijo vse kulture ter uporabljajo najnovejša agrotehnična sredstva, da je pouk lažje razumljiv in čimbolj nazoren. Vzorno so urejeni hlevi, kjer se nahaja le ple- menska živina. Gospodinjska šola ima na razpolago tudi lepo kuhinjo in dru- ge prostore, kjer se gojenke učijo go- spodinjskih del. Sola služi tudi za rej- sko središče za bližnjo okolico, tudi za perutnino in svinjerejo. Notranje življenje šole je precej raz- gibano. Gojenci imajo svojo mladinsko organizacijo, ki prav dobro deluje. Pri- rejajo razne prireditve in razstave ter se tako počasi uveljavljajo v družab- nem življenju. Predavatelji so zajKJsle- ni tudi z izvenšolskim delom kot vo- ditelji raznih kmetijskih tečajev v ob- čini, pomagajo zadrugam in kmetijstvu sploh, precej pa tudi delajo na občin- skem- ljudskem odboru in v raznih or- ganizacijah. V zadnjem času pa tudi v bližnjih aktivih mladih zadružnikov, ki jim tudi pomagajo pri njihovem delu. Pri svojem delu pa imajo na šoli tu- di nekaj težav. Želijo si predvsem so- dobno urejeno kuhinjo s hladilnikom in drugimi novejšimi gospodinjsldrai pripomočki, katere naj bi znala upo- rabljati vsaka gojenka. Potrebovali bi tudi nove prostore za šivalnico in li- kalnico. Tudi na soli je čutiti pomanj- kanje stanovanj. V učni program bi radi vnesli več gradiva iz zadružništva, da bi gojenci laže po opravljeni šoli delovali v zadrugah na odgovornejših mestih, posebno sedaj, ko dobrih kadrov v kmetijskih zadrugah primanj- kuje, (t) KAM S TRAKTORJEM, CE GA NE RABIMO? V Novi Štifti je bil preteklo nedeljo občni zbor kmetijske zadruge. Poro- čilo je pokazalo, da je zadruga dobro gospodarila. Od oddelkov je bil najbolj delaven živinorejsiki, pa tudi sadjarski in poljedelski nista zaostajala. Ugoto- vili so, da je strojni park slabo izko- riščen. Tako je nemogoče uporabljati v teh hribovitih predelih traktor, ki je zato tu neuporaben. Nameravajo ga prodati in naibaviti druge potrebne stroje. Kmetijsko gospodai-sko šolo je obi- skovalo 80 fantov in deklet. Zadruga ima svojo hranUnico in posojilnico, kar je edini primer v mozirki občini. R. Z. NOV NAČIN ZASAJANJA VINOGRADOV Do lanskega leta je Kmelijska zadru-? ga v Senljanžu poslovala samoslojr.o, nato pa je bila proli volji zadružnikov priključena velenjski zadrugi. Letos se je spei osamosvojila. Vanjo je vključe- no 05 zadružnikov. Ima močno razvit lesni in strojni odsek in drugć pospe- ševalne odseke. Strojni park z motor- nimi škropilnicami je zelo močan. Lani so dogradili zadružni objekt, v katerem je poslovalnica, priročno in glavno skla- dišče, hmcljska sušilnica itd. Zadruž- niki so se doslej vsako leto odpovedali delitvi dobička. Vsi pospeševalni od- seki delajo zelo uspešno po najnovej- ših navodilih. Živinorejci so izvršili se- lekciki živine, nabavili tri plemenske bi- ke in nekaj plemenskih telic. Sadjarji so zasadili nasade malin in ribezla ter poizkusih z zasajanjem vinogradov po novem načinu s prepleteno žico. Polje- delci so pričeli s poizkusi gnojenja, kmetovalci pa so zasadili prve gozdne sadike. Izgleda, da so zadružniki pra- vilno spoznali in dojeli nove ukrepe v kmetijstvu, saj bo delo zadruge le ta- ko v prihodnje še bolj uspešno. &. D. V KZ gMIHEL SODELUJE TUDI MLADINA Pred dnevi je bil v Smihelu nad Mo- zirjem občni zbor kmetijske zadruge. I^redsednik je spregovoril o delu za- druge in njenih odsekov v preteklem letu. V okviru'2iadruge so sadjarski, ži- vinorejski, čebelarski in poljedelski od- sek. Vsi so imeli že svoje občne zbore, na katerih so izvolili nove odbore in sprejeli načrte za bodoče delo. Zadruga je lani nabavila dve ple- menski svinji, merjasca, bencinski mo- tor in motorno škropilnico. Letos na- meravajo ustanoviti hranilno-kreditni odsek in nabaviti bika montafonske pasme. Občni zbor je pokazal, da de- luje zadruga zelo uspešno. Lani je imela preko pol milijona dobička, pro- meta pa za 28 milijonov dinarjev. Pri upravljanju KZ sodeluje zadnje čase tudi mladina, kar je vsekakor raz- veseljivo. PRVI USPEH MLADIH ZADRUŽNIKOV NA KOZJANSKEM Letos so tudi v Pilštanju, kljub težkim pogojem, pričeli s kmetijsko-gospodar- sko šolo, ki jo je obiskovalo 38 fantov in deklet. Z zanimanjem so poslušali predavanja o vinogradništvu, sadjar- stvu, živinoreji in vrtnarstvu. Po uspeš- nem letu šolanja so ustanovili aktiv mladih zadružnikov, ki je že pričel z delom. Med letom so imeli več poučnih ekskurzij na razna državna kmetijska posestva. Ob koncu leta so priredili predstavo z veseloigro in deklamaci- jami. Za uspehe, ki so jih dosegli v šo- li, sc morajo zahvaliti predvsem svojim predavateljem. Upajo, da bo njihovo de- lo pritegnilo se druge mladince, ki so do sedaj stali ob strani. OBČINSKA KONFERENCA ZK v Šentjurju pri Celju Pretekli četrtek je bila v dvorani za- družnega doma letna konferenca Zveze komunistov, katere se je udeležil tudi član OK ZKS v Celju, tov. Franc Lubej. Sekretar občinskega komiteja ZKS, tov. Jože Mrevlje, je ix)dal zelo bogato poročilo. Poudaru je, da mora občina pospeševati razvoj industrije, obrti, kmetijstva, komunalne dejavnosti, lo- kalnega prometa in stanovanjskih zgradb. Pri doseženih uspehih imajo največ zaslug komunisti. zakaj so samo trije kmetje Člani zk? Na področju občine je 5 osnovnih organizacij s 74 člani ZK. Od teh je 20 delavcev, 3 kmetje, 45 uslužbencev in 6 ostalih. Med njimi je 20 žena. Pod- ročje občine je izrazito kmetijsko, v organizaciji pa so samo 3 kmetje. Vse kaže, da bo treba posvetiti več pozor- nosti našim delovnim kmetom, kajti le tako bomo lahko izvrševali naloge na vasi. gospodarstvo bo treba marsikje izboljšati Tov. sekretar je pojasnil, da sta v okviru občine le dve gospodarski pod- jetji: Tovarna poljedelskih strojev in Lesno industrijsko podjetje ter nekaj manjših obrtnih delavnic različnih strok. V Tovarni poljedelskih strojev nameravajo, zaradi prenasičenosti trga z manjšimi tipi strojev, preusmeriti proizvodnjo, LIP pa bo moralo preure- diti skladišče lesa in rešiti vprašanje transi>orta. Precej kritično je stanje raznih obrtnih obratov, kot n. pr. kro- jaške delavnice. Potreben bi bil mešani obrat kleparsko-instalaterske stroke in klavnica, ki bi lahko oskrbovala tudi celjski trg. Tov. Mrevlje je pKJzval ko- muniste, da bi naj nudili čimveč po- moči podjetjem, predvsem v borbi za višjo storilnost in pri utrjevanju or- ganov delavskega upravljanja. Se vedno prevëc gospogarskega kriminala Največji gospodarski ¡criminal so in- špekcijski organi odkrili v Kmetijski zadrugi Šentjur, kjer so ugotovili tri in pol mUijone din primanjkljaja in sedem milijonov dinarjev poslovne iz- gube. Zato je bila zadruga prisüno li- kvidirana. Prav tako je bilo tudi pri- silno likvidirano gostinsko podjeti«. Drugod, kot n. pr. v Blagovni, Loki pri Zusmu, v Slivnici in KZ Kalobje, m bili mEahjši primanjkljaji. kmetuska proizvodnja je nekoliko zaostala V gospodarstvu so vlagali največ sredstev za industrializacijo in elektri- fikacijo, zato je kmetijska proizvodnja zaostajala. Zaradi tega bo pyotrebeé omejiti investicije. V občini je 8 kme- tijskih zadrug, v katere je vključen« 2477 zadružnikov. Najbolj so pospeše- vale kmetijstvo zadruge v Dramijah, Ponikvi in Slivnici. Največji uspeh je dosegla osemenjevalna služba v Ponik- vi, Dramljah in v Šentjurju. družbeno ufravl.tanje in družbene organizacije Nekateri komunisti so še premale usposobljeni za člane organov družbe- nega upravljanja, zato težko vzgajaj« in usmerjajo ostale. Organizacije ZK bodo morale pvoskrbeti za sistematične ideološko, p>olitično in gospodarsk« vzgojo članstva ter delovnih ljudi sploh. V organe družbenega upravlja- nja je v občini vključenih 497 ljudi. Y občinskem sindilcalnem svetu je 12 sin- dikalnih podružnic. V občini so 4 pro- svetna društva, od katerih je najde- lavnejše v Šentjurju, ter 6 prostovolj- nih gasilskih društev. Poleg tega je 33 osnovnih organizacij SZDL, ki so mar- sikje številčno šibke. V odbore je bil« izvoljenih samo 21 komunistov. Po ustanovitvi nove občine je po- stalo tudi delo z mladino živahnejše. Izvolili so mladinski komite in usta- novili aktiv mladih zadružnikov, v ka- terega je vključenih 200 kmečkih si- nov. Take aktive so ustanovili že v Po- nikvi, v Dramljah, Kalobju, Slivnici, Zusmu in Prevorju. Mladino bo treb« bolj vključevati tudi v razne organisa- cije in društva, zlasti v organe druž- benega upravljanja. Po poročilu so posameni člani raz- pravljali o šolski reformi, o poživitvi dela v sindikatu, o vzgoji komunistom in kmečke mladine, o vzgoji žena itd- Konferenco je pozdravil tov. Lubej. Go- voril je o sedanji vlogi organizacije ZK in o uspehih novih občin. ^ ^^Deklici« in otožnem »Primožu«), zato da se včasih izkriči v krepko položenih m'očnih barvah, ki ne iščejo prijetne tonske uravnovešenosti, ami)ak vibrira- jo od notranje, iz duševnosti napajane napetosti. V tej neposi-edni dedukciji leži kvaliteta njenih del, ki niso merje- na po pojavnem motivu, ampak po umetniški vsebini, katero jim daje Lo- renčakova s svojo kreativno silo. 2iiževa razstavlja le dve mali deü, ki pa spadajo med boljša na razstavi. Sliki sta plod intenzivnega, nekoliko žensko zajetega, študija^ ki mestoma doseza izjemno fine rešitve. Njena »Ko- šarica s cvetjem« je delo par excellen- ce kar se tiče barvne interperetacije te- ga sicer precej izrabljenega slikarskega metier j a. Zuževa ljubi intimne finoeti in delikateso. Kaj lahko doseže okus, nam kažejo cvetna tihožitja Okoniove. Njeno »Cvet- je« in »Teloh« sta delci, ki bi jih goto- vo želel imeti vsak ljubitelj v svojem stanovanju. Brez posebne vsebine, než- no občuteni in veristično zajeti, a po- dani z veliko kulturo in preciznostjo, katero zgledno posrečeno dopolnjujeta okvirja. Milan Lorenčak je razstavil tri portrete in dokazal, da je najboljši por- tretist Celja. Vsi trije so realistično za- jeti in slikai->sko dobro podani. Umetnik je k vsem trem modelom pristopil z vo- ljo, da jih zadene v njihovi pojavnosti kar najix>lj točno. Ustvaril je induktiv- ne imietnine, pri katerih se mogoče ne- koliko premočno čuti snovnc»t modelov in premalo umetnikovo razmerje do njih. Podjedovi olji sta razveseljiv vade- mecum za njihovega stvaritelja. Podjed se je otresel vseh mogočnih vzorov in vplivov ter začel iskati sebe. Ce bo do- volj dosleden, se bo kmalu našel in si tako odprl vrata za nadaljnji razvoj, ki mu obeta lepe uspehe, posebno v kraji- narstvu. Pristovškova se je predstavila s šti- rimi deli, ki jo kažejo v stari formi. Njena slaba točka so ozadja, ki figuram ne dajejo prave prostorne resonance. Posebno je to opazno pri »Gloriji«, ka- teri ozadje jemlje lep del efektnosti. Dru^a slabost je »pastelasto« tretiranje oljne tehnike, ki jemlje potrebno konsi- stentnost barvni izgradnji slike ter jo nekako »zabrisuje«. To dejstvo precej moti »Celje«. Dober je retel »Najstarej- ši Celjan«, ki Pristovškovo kaže kot re- nomiranega portretista. Mačkiova se je slabše odrezala, kot bi človek pričakoval. Njeni sicer poginnni akvareli tipe ali na pomanjkanju ton- sko fundirane barvne razpoloženosti ali pa mnogo širše barvne skale. Med te- ma možnostima niha Mačkova in se ne more odločiti, kar njenim delom jem- lje mir zrelih del. Akvarel »Morje« od Steinfelzea-Jeive je povprečno delo; Zdolškov akvarel »Po- krajina« pa kaže, da se je njegov avtor vendarle začel trgati iz stadija nekoliko vijoličasto nadahnjenega »razgledničar- stva«. Celjski dei razstave kaže, da se je v Celju začelo nekoliko vedriti tudi ná likovnem ijodročju. Poleg akademskih slikarjev: oba Lorenčaka, Zužove, Okor- nove in Lavrenčiča so se začeli uveljav- ljati tudi trije amaterji: Deržek, Skok in Podjed. Nastaja vrsta slikarjev, ki skupaj s kiparjem Cesarjem, marsikaj obetajo in ki pomenijo v perspectiv! jedro bodoče ceijs'ke likovne kulture. Jože Curk Z albuma naših umetnikov Akademski slikar Avgust Lavrenčič: Pot v Forino O Fonvyizinovyem Briaadiru v Mestnem gledališču (9. maja 1956) Povem po pravici, ko sem videl, s čim nas kani presenetiti celjska dra- maturgija 1956, sem se zares xazveseliL Kar je res, je res. Kljub vsem uspe- hom, ki jih je celjsko gledališče poželo z repertoarji zadnjih let, se nisem mo- gel znebiti misli, da nam vendarle ne- kaj manjka, ker starejša literatiira ni prišla na vrsto, literatura s tako prist- nim smislom za realizem, kakršnega ne kaže nobena druga literatura na svetu. Fonvizin ne spada med »zveneče« umetnike evropske literature, nedvom- no pa med tiste ruske pisce, ki so na- redili iz literature javno tribuno, čisto posebno rusko ogledalo razmer, zna- čajev in nravi. Medlo se spominjam iz svojih dijaških let neke düetantske uprizoritve njegovega »Miljenčka« in veselja, ki ga je imela z njim publika in »nedorasla« igralska družbica. Dav- no zbledela podoba je ob celjskem Bri- gadirju spet dobila razločne poteze. Ob Fonvizinu sem doživljal nekak povra- tek v tisto mikavno občutje občudo- vanja starejše ruske literatxire, ki je zrasla pod geslom: »Kritika je dihanje literature«. Nikita Alekseievič Polevoj, ki je to zapisal, je mislil sicer bolj na literarno kritiko, literatura sama pa je od Kantemira, Hemnicerja, Fonvizina in Griboj edova šla po ravni poti do Puškina, Lermontova in Gogolja, po poti družbene kritike, ki jo je bral ru- ski bralec v družbeni satiri. Kakor da bi ti ljudje z dekabristom Ryljejevom hoteli biti prej državljani kakor pesni- ki, kakor da knjiga tu ni literarno, am- pak realno socialno dejanje! Poleg tega je v ruski literaturi za nas še druga privlačnost, ki jo je težje dopovedati, ker je bolj čustveno zaple- tena, nekaj tistega, kar lebdi v »Onje- ginu« med verzi: »Peščen hrib ljubim, v sonce vprt, in bajtico ob jerebikah, polomljen plot in leso v vrt, na nebu sivkaste oblake, pred skednjem slamo* vrh navlake in ribnik v senci gostih i v ter mladih rac razgovor živ...« To je dalje ogenj, ki plamti iz Lermontove obtožbe »Na smrt Puškina«, in dalje cela vrsta osebnosti in del, mimo ka- terih ne more nobeden, kdor se hoče opajati obenem z lepoto m resnico. To je dalje vse tisto, kar se je rodilo in izrodilo kot specifično ruska kultirrna, politična in socialna osebnost, vse tisto, kar je pred ostalim svetom predstav- ljalo veličino in moč, kar pa seveda ni nastajalo in ne nastalo z uradnim car- skim dekretom, marveč s trdim in su- rovim bojem med reakcijo in napred- kom. Ta trdi in surovi boj je v obeh svo- jih delih ui)odobil na satirično-kome- dijski način tudi Fonvizin. V tem je njegova vrednost, to mu je porok za odrsko uspešnost še dandanes. Celjska predstava je to potrdua. Ko so odigrali Gogoljevega Revizor- ja, je rusificirani Poljak Tadej Vene- diktovič Bulgarin zapisal v uradni kri- tiki: »Jako žal nam bo, ako bo kdo iz- med gledalcev, ki ne pozna naše pro- vince, mislil, da eksistirajo na Ruskem res taki značaji, kakor da je res mož- no mesto, ki ni v njem ne ene častne duše in poštene glave... Prehodite vso Rusijo navzdol in počez in ne boste čuli besede podkupovanje. Jemlje se, ampak pametno; tudi daje se, pa še pametneje . .. Prijatelji Gogoljevi naj mlademu in talentiranemu pisatelju povedo, naj smešnih črt in napak v značajih ne kaže v tako povečani obli- ki. Tudi naj ga pregovore, da se odvadi cinizma.« Nekaj podobnega bi se uteg- nilo zgoditi tudi Fonvizinu in se mu tudi je, na podobne obsodbe so naleteli vsi satiriki, ki so držali ogledalo oblast- nikom in njihovim podrepnikom. Smeh je resda zdravilo, ki ga le redkokdo prenese, če gre na njegov rovaš, potre- buje ga pa vsak. In drugo: človeka naj- bolje spoznaš po tem, čemu in komu se smeje. Tudi če je Fonvizin pisal Brigadirja iz golega veselja, iz gole po- trebe рк) smehu, je s tem smehom opravljal podobno družbeno vlogo ka- kor ta čas na zapadu Beaumarchais in drugi, ki so iz gledaliških desk naredili politični, govorniški pult, rc^tnmi, na katerega so nasa j ali osramočene ¿ave sodobnih prvakov in veljakov. Tako je razumel Brigadirja tudi mladi režiser Jure Kislinger, celjski domačin. Njegovi odrski upodobitvi bi utegnU kdo prigovarjati, da je šel ▼ katerih potezah predaleč, da je r ie^i po učinkoviti karikaturi preveč враш in povečal smeha vredne štrline, ki jik kažejo Fonvizinove osebe. Ta očitek je zlahka izpodbiti, kajti kako naj sa- tira prebije brez pretiravanja, kak» naj brez njega prebije komedija te vrste, ko je vendar v tem pretira- vanju glavni izvirek komične modi. Osebno pa imam več pomislekov glede sloga in izraznih sredstev, s katerinoi je režiser to potrebno in duhovito pre- tiravanje ponazarjal. Bolj bi mi bilb všeč, če bi ne posegel po groteski tako v igri kakor v mimiki, pantomimi ìa maski, to se pravi, če bi v pretiravanju ostajal bliže prirodnih meja, ne pa da jih je na celi fronti podrL Tako nam je tisto, kar je bilo Fonvizinu na srcu, povedal na šolsko drastičen način, po- enostavljeno, kljub vsej izumetničeno- sti in neprirodnosti, ki jih sredstra groteske terjajo in ki jih je režiser ▼ glavnem smotrno in spretno uporabu. Sicer pa je bilo v grotesko ubrano vse: kostimii (Bartl-Serša), lasxúje (Gradišnikova, Tajnšek), scena (Jotxi- novič) in slikarska dela (Dečmon). To stilno-izrazno enotnost režije, igre ia odrskega •okvira štejemo predstavi т nedvoumen plus. Ni mi pa jasno, zakaj je režiser v grotesko deloma potisnil tudi Dobroljubova in Zofijo, ki sta sre- di te čutne družbe vendarle zdrav, ne- načet mlad ljubavni ipar, pozitivna, vsaj na oči in ušesa. Na ta dva men*i ni naperjen posmeh, ki ga Fonviaia proži na psevdoklasično ropotarnico in na vse, kar zraven spada in kar je tako trdno postavljeno na sramotni oder njegove satire. Ce pa tudi ta dva pod- legata svoji okolici, potem je tret» tudi iz teh dveh narediti grotesko in te doseldno, ne samo v enem prizoru. Igralci so pokazali marsikakšen lep dosežek v risu, ki jim ga je začrtal re- žiser. Tako sta brigadir (Sedei) in svet- nik (NovaJi) imenitno odigrala svoj be- sedni dvoboj v drugem delu predstave. Višek groteskne afektacije, po domaČe spakljivosti in našemljenosti, je do- segla Klio Maverjeva s svojim partner- jem Ivanuško (Belak). Ta po rusko pre- ñare j ena precioza je našla v igralki do- miselno interpretko, dobro naštudiran pa je bil tudi Belakov lik Zora Cer- vinkova je s svojo brigadirko spet po- kazala močno karakterno igro, ki ji je znala dati nekak poseben nadih, s ka- terim naj bi oživela pristnost te rueke figure. Krošlova in Škof sta imela od igre najmanj, razpeta med i>ozitivni i» negativni pol, otok zdravja in nor- malnosti, odigrala sta pa svoji vlogi oba po svojih najboljših močeh. Ime- niten v maski in svoji preprosti pan- tomimi je bil sluga (Franjo Cesar). Skratka: Fonvizinov »Brigadir« po- meni za celjski repertoar prijetno osvežilo, pravočasno transfuzijo z ne- uničljivo plazmo tiste dramatike, o ka- teri se je Napoleon nekoč izrazil, da je pomenila nastop meščanske revolu- cije, čim je oblastniki niso mogli ж- treti. To je tisti živi sok, ki je drama- tiko ohranjal skozi tisočletja in edino trdno jamstvo za njeno prihodnjo vred- nost in veljavnost. T. O. Pomemben uspeti eeljskega grledailišea v nedeljo so bili v gosteh ljubljan- skega Mestnega gledališča stanovski kolegi iz Celja s Hermana Wouka igro v dveh dejanjih: Zadevo Caine, ki je dramatizacija znamenitega romana. Za izhodišče si je avtor izbral zaključni del epskega dela, ki obravnava proces ameriškega vojašlcega sodišča v Saint Franzisku. Predstava je bUa pravo umetniško doživetje. Zadeva Caine je postala si- jajna realistična drama in ne repor- taža, kar bi se lahko zgodüo, če ne bi dobili značaji življenjske polnosti. Za lep uspeh in sijajen sprejem pri občinstvu ima največ zaslug režiser Branko Gombač. Njegov režijski kon- cept ni bil iskan. Izhajal je iz besedila, iz katerega je pravilno izluščil dram- ske konflikte. Tenkočutno je izobli- koval psihološko dokaj zapletene like, ki jim je dal pravo barvo in razsežnost s tem, da jih je učinkovito postavU v odrski prostor. Njegova režija je bila vestna in dognana. Detajli, ki so bili povezani v nekakem kontrastnem ob- čutju, so tvorili zaključeno celoto, iz katere je dihalo pravo vzdušje sodni j- ske obravnave. Tudi kot igralec poroč- nika Maryka se je Gombač izkazal, zlasti v drugem dejanju, kjer je bil sproščen in prisrčen. Presenetljivo sta upodobila svoji vlo- gi Jeršin in Skof. Prvi je podal zago- vornika Greenwa Ida bistroumno in jkj- mem.bno. Njegov igralski izraz je bil inteligenten, psihološko poglobljen in prodoren. S svojim zagovornikom je zaslužil veliko pozornost, ko je znal vzbuditi v gledalcih napetost in zani- manje. Prav gotovo je, da je imel v tej igri najbolj zahtevno vlogo Skof s pro- blematičnim Queegom. Ljubljanska pu- blika ga že precej dobro pozna, toda ob vsakem gostovanju jo prijetno pre- seneti. Lika paranoičnega kapitana ni samo nazorno prikazal, ko je izstopo- ma odkrival in gradirai njegovo raz- dvojeno duševnost vse do zloma, ko se na zunaj vnese, a na znotraj gori še z večjim plamenom — ampak mu je dal tudi vse svoje intuitivne sile. V tem smislu bi lahko imenovali njegovo kre- acijo pravo psihološko arijo, ki je zanjo dobil iskreno priznanje z aplavzom na odprti sceni. Dasi je bil Sandi Krošl v vlogi Cha- keeja včasih premalo sugestiven, se je v marsikaterem pogledu približal ti- pičnemu tožilcu ameriškega vojnega sodišča. Njegovi nastopi so bili lahkot- ni in okretni, posebno pa se je odli- koval po jasni dikciji. Predsednika vojnega sodišča je so- lidno interpretiral Fedor Gradišnik tako v govoru, kakor tudi v mimičnem izrazu. S tem likom, ki ga je poživil z duhovitimi poantami, je Fedor Gra- dišnik res dostojno proslavil svojo 50- letnico plodnega gledališkega dela. Tudi vsi ostali so se po svoje dobro odrezali: tako Slavko Belak s poroč- nikom Keeferjem, Peter Božič kot mlaj- ši poročnik Keith, Avgust Sedej kot mornariški izvedenec, Peter Kušar in Volodja Peer kot psihiatra in Vlado Novak kot komični signalnik Junius Urban. Realistično stilizirana scena, ki jo je ustvaril Sveta Jovanović, je bila sicer preprosta, a popolnoma v skladu s celoto. Na Zadevo Caine je Celjsko mestno gledališče lahko ponosno. Čeprav je bua predstava že 27., je kazala kvali- tete, ki jih srečujemo le redkokdaj v takih okoliščinah: smotrno ansambel- sko igro in močan kontakt s publiko. Prav iz teh razlogov je bilo gostovanje uspešno. Nudilo je prijeten in lep gle- dališki večer, za katerega so bili gostje nagrajeni z dolgotrajnim in prisrčnim aplavzom. Tako so Celjani ponovno potrdili slo- ves, da so med najboljšimi gledališkimi ustanovami v Sloveniji. D. J. Koncert japonske pianistke Куоко Shishido Tanaka v sredo, 9. maja 1966 smo imeli sre- čo slišati japonsko pianistko Куоко Shishido Tanako. Utrinki te vrste so na koncertnem nebu manjših mest kaj redek pojav. Tembolj jih znamo ceniti. Mlada, 24-letna pianistka, ki trenut- no živi v Parizu, kjer je dovršila štu- dije, si zapored prisvaja prve nagrade mednarodnih tekmovanj. Naglo se vzpenja po strmi poti blesteče karije- re, ki jo je doslej privedla že v Svico, Italijo, Belgijo, Nemčijo, na Poljsko, Madžarsko. Trenutno se nahaja na tur- neji po Jugoslaviji, koncertirala bo v vseh večjih mestih države. Večer, ki nam ga je dala Куоко Ta- naka, je pomenil globoko izpoved, v njej nam je Куоко razkrila vse bo- gastvo, nežnost in občutljivost njene hiti. Drobna, graciozna postavica krije v sebi umetnico, ki jo evropski tisk smatra eno največjih nad mlade gene- racije. Umetnica združuje v sebi vse, iîar karakterizira velikega poustvarjal- ca: dtar pripovedovanja in slikanja, plemenitost občutja in frapantno teh- niko, s čimer tmietciica dosega popolno sproščenost igre. Človek ne ve, kaj naj bi občudoval bolj: veliko muzikalnost ali do izredne jasnosti izostreno teh- nično znanje. Iz njene muzike veje sveži dih, ele- ganca in gibkost. Neskončno skrbno in varno oblikuje in gradi, je drobna in nežna v krhkih detajlih, globoka in močna v dramatskih momentih. Po- ustvarja vseskozi stvarno, brez preti- ravanj. Roke te čudovite žene prele- tavajo preko tipk tako lahkotno in si- gurno, da poslušalcu nikdar ne dajo slutiti tehmičnih težkoč zahtevnega pro- grama. Spored, ki je bU dostopen tudi glasbeno manj razgledani publiki, je vseboval malo spremembo: namesto Beethovnove Sonate op. 31/3 smo sli- šali S<3nato op. 53 (Waldstein), ki jo je umetnica mojstrsko podoživljala. Ob nenehnem aplavzu je dodala še tri Chopinove skladbe. Ob navdušenem sixxminu na prelep večer se nam seveda poraja želja, da bi umetnico še kdaj slišali v Celju in ji želimo še mnogo velikih uspehov na velikih koncertnih odrih. M. Sancinova öimnaziiska mladina bo pela Zaključek šolskega leta na I. gimna- ziji nam vsako leto prinese poleg ve- selih in neveselih šolskih uspehov tudi težko pričakovani kulturni dogodek — pevski koncert dijaške mladine. Vse leto so se dijaki pridno pripravljali nanj. Kako naša mladina rada poje, nam dokazuje dejstvo, da prosti čas, ki je pičlo odmerjen zlasti višješolcem, radi in navdušeni žrtvujejo rednim teden- skim vajam (dvakrat tedensko po dve uri) in da izostankov skoro ni zaslediti. Vodja zbora prof. Egon Kun ej, skrbi, da vaje nadoknadijo celo ob nedeljah, če iz kakršnih koli vzrokov med ted- nom odpadejo. Disciplina, ki si jo zna ustvariti pevovodja, njegovo strokovno znanje in prizadevnost dijakov samih, so ta pevski zbor uvrstile med najbolj- še mladinske pevske zbore v republiki. Zbor bo letos nastopil 24. maja v Na- rodnem domu. Prvikrat bo na tem kon- certu nastopil tudi pionirski pevski zbor pod vodstvom tov. Koresa. Pionir- ji bodo uvodoma zapeli 6 pesmi, mia- dinski pevski zbor pa bo v I. delu aa- pel 6 umetnih in borbenih pesmi, v П. delu pa bomo poslušali narodne pesmi. Stev. 20 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 18. maja 190«. Iz Celja Akademija za starše Dijaška mladina II. gimnazije v Celju nas je vnovič presenetila. Po kratkem presledku, odkar je z lepo uspelima koncertoma svojih dveh pevskih zbo- rov — pionirskega in mešanega — na- stopila v Celju in Šoštanju v proslavo tridesetletnega pevovodskega delova- nja svojega priljubljenega pevovodje lurčeta Vrežeta, je h'úa minulo soboto že zopet na odru. Tokrat nekaj poseb- nega. Gimnazije s tremi pevskimi zbori so redke. Zato so starši z napetostjo po- slušali najmlajšega, to je II. pionirski zbor pHDd vodstvom tovariša Borisa Sinigoja. Za pet nežno in ubrano za- petih pesmi zahvala in priznanje. Ne za oddih, za užitek sledijo recitacije. Zopet zadoni pesem. Rebek Tanja spremlja na klavirju solista osmošolca Janka Hrvatica, ki nam z dvema Vilhar- jevima pesmima še bolj omehča srce. Da lepega petja ne bo prehitro konec, nadaljuje Vrežetov mešani zbor. Zopet navdušenje. Za Cankarja navdušena mladina ne more prezreli letošnjega jubileja — 80-letnice pisateljevega roj- stva. V recitaciji, ki jo je podal osmo- šolec Vlado Podgoršek, nam oživi Dela krizantema. Spominček od skladatelja Drdle, ki ga je na violini zaigrala sedmošolka Anica Veršnak ob spremljavi klavirja, nas povede zopet k prijetni glasbi. In že stoji na odru I. pionirski zbor. Tov. Vreze izvablja iz njega prelepo harmo- nijo slovenskih pesmi. Živahnost v dvo- rani je znak prijetnega doživetja, ki se ponovi po recitaciji Kajuhove pesmi Kralj Matjaž. Zdajci priplese še gimna- zijska folklorna skupina, ki so jo z ve- seljem spremljale pozorne oči gledal- cev. Se eno darilce hvaležnosti do star- šev je poklonil osmošolec Goršič, ko je umetno zaigral na harmoniki Lincke- jevo skladbo V deželi Indre. -nik V ZADNЛ VASI JE ZAGORELA LUC Pred kratkim so končali z napelja- vo elektrike v Zgornji Košnici. Z elek- trifikacijo so pričeli že pred leti, ven- dar je delo zaviralo pomanjkanje fi- nančnih sredstev, katera je dal na- posled na razpolago občinski odbor v Celju, deloma pa so jih zbrali prebi- valci sami. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pri delu ijomagali. s KORISTNO PREDAVANJE ZA REZERVNE OFICIRJE Pododbor Združenja rezervnih oficir- jev Jugoslavije za I. četrt je imel 11. ma- ja zvečer v svojih prostorih predavanje o častnih ' sodiščih za rez. oficirje in rez. vojaške uslužbence. Predavatelj tov. dr. Ervin Mejak je na poljuden na- čin obrazložil posamezna določila te- ga pravilnika, ki ima namen skrbeti za ugled rez. oficirjev in rez. voj. usluž- bencev ter krepiti njihovo zavest. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor) Krompir 18 (17—25); čebula stara 60 (200); česen star — (100); fižol vis. 75 (60-80); fižol niz. 50 (40-65); solata 150-160 (100-200); špinača 50-70 (100 do 200); radič - (100); beluši 300 (-); peieršilj — (100—150); zelena — (100 do 150); češnje 160 (—); zelje rib. 35 (30^0); korenček — (20—80); bela mo- ka - (75); hren - (100); por 60 (80); redkvica — (80—100); jabolka 28 (20 do 40); limone 230-240 (-); rozine 350 do 400 (—); pomaranče 220—240 (—); fige .suhe 150-166 (-); mleko - (32-35); sadje suho — (60); jajca — (13—15); skuta — (140); smetana — (200); maslo - (520); med - (400); vino - (130); žganje — (350); kokoši — (500); race — (600); koruza — (50-55); grah stročji 160—166 (—); arašidi 460 (—); česen no- vi — (200); koruzni zdrob — (60); ječ- men, kaša 80 (-); čebulček - (700); čebula nova 90 (60—120). OKRASITE OKNA S CVETJEM Olepševalno in turistično društvo Ce- lje poziva podjetja, urade in ustanove ter prebivalce Celja, da okrase svoja okna s cvetlicami. Za najlepše cvetje na oknih je tudi letos razpisanih deset lepih denarnih nagrad, ki bodo razde- ljene v jeseni najmarljivejšim gojite- Ijem cvetlic. NE HODITE PO NASADIH Letošnjo pomlad se je spet razpasla navada — hoja po javnih nasadih. Po- zivamo prebivalce, da opuste to grdo navado ter da v bodoče bolj čuvajo na- sade, ki so mestu v okras in iX)nos. preveč pametna sta za delavsko upravljanje V gradbenem podjetju »Graditelj« v Celju ni bilo pri volitvah novega delav- skega sveta nf)bene neveljavne glasov- nice. 2e to kaže, da je sindikalna or- ganizacija temeljito pripravila delovni kolektiv na letošnje volitve. Pred vo- litvami je bilo okrog 10 množičnih se- stankov na vseh gradbiščih. 2e do 10. ure so v glavnem zaključili volitve, vo- lili pa so vsi razen zidarjev Ivana brač- ka in Viktorja Vrečka, ki sta javno iz- javila, da sta dovolj pametna. Sicer pa delovni kolektiv meni, da je bolje, če takšni »pametnjakoviči«, ki nočejo biti niti člani sindikata, ne volijo organov delavskega upravljanja. Seveda pa je vprašanje, kaj še Bračko pričakuje od družbe, ki ne samo, da mu daje dober zaslužek, temveč ga podpira z окоЧ 15.000 din mesečnih otroških doklad, Vrečku pa poleg dobrega zaslužka omogoča lepo življenje na kmetiji. Da sta ta dva primera le izjemi v tem kolektivu priča dejstvo, da so volili tudi tisti delavci, ki so bili na dopustu. V delavski svet pa so izvolili izmed 24 kandidatov 17 najboljših članov kolek- tiva. Od skupno izvoljenih članov je 88 % delavcev in 12 % nameščencev. Gašper pohitimo v naravo Celjani poznajo še vse premalo svo- jo bližnjo okolico in njene lepote. Poj- dimo ob levem bregu Savinje mimo Apnenika in naprej do čuvajnice, tu prestopimo progo, nadaljujemo pot v smeri proti tremerskemu železniškemu mostu, tik pred njim zavijmo na levo po kolovozu navzgor in pridemo do na- selja Pečovnik. Nato gremo navkreber do naselja Rifengozd mimo Zorka in mlina v jarku, nakar pridemo skozi na- selje 5rstnik na markirano pot, ki vodi iz Celjske koče v Laško. Tu nadalju- jemo pot na Hum (583 m). Hum ima iz le smeri 8 vrhov, komaj preidemo ene- ga, se moramo spustili navzdol in zo- pet kreniti na drugi vrh, dokler ne pri- demo na glavni vrh, odkoder je lep razgled daleč naokrog. Iz Huma pelje strma pot v Laško. Vso to pot iz Celja prehodimo ob zmerni hoji v treh in pol urah in imamo še čas, da se okopamo v bazenu zdravilišča, ali pa v bistri Savinji. Popoldne imamo ugodno zvezo z vlakom ob 16. uri in ob pol 18. uri z avtobusom v Celje. Pohitimo sedaj, ko so tudi že jabla- ne polne cvetja, v prosto naravo, da si okrepimo zdravje in se razvedrimo ter uživajmo vso lepoto naših krajev. v časa od 9. do 12. maja 1956 je bilo rojenih 41 dečkov in 23 deklic. Poročili so se: Albin Medved, nameščenec in Marija Počkaj, i^ivilja, oba iz Celja. Anton Romih, strojni de- lovodja in Rozalija Krušič, knjigovodja, oba iz Velenja. Frančišek Avberšek, priučen kovač in Katarina Spiljak, likarica iz Lise pri Celjn. Umrli so: Mihael Gajšek, vzdrževana oseba iz Javorja, star 70 let. Vincenc Mirnik, posestnik iz Celja, star 80 let. Martin Skorjanc, npokoj. rudar iz Bukovce pri Laškem, star 71 let. Ivan Ocvirk, posestnik iz Dobja, star 51 let. Ana Prime, go- spodinja iz Celja, stara 62 let Anton Korez, otrok iz Donačke gore, star 1 dan. Zora Coklin, ;;ospodinja iz Celja, stara 62 let. Alojz Centrih, posestnik iz Topolovega, star 55 let. Mijo Ze- iingar, otrok iz Celja, star 15 dni. Mihael Zidar, upokojenec iz Grlatnica — Hum na Sutli, star 70 let. Urban Koželj, upokojenec iz Celja, star ЖЛ9к_____. ........_________. ^ . ........ i . .. ZDRAVILIŠČE DOBRNA razpisuje JAVNO RAZPRODAJO HOTELSKEGA IN GOSTINSKEGA INVENTARJA dne 3. junija 1956 oh 8. uri v Dobrni. Zdravilišče Dobrna Gaberje dobiva novo lice Delavsko središče Gaberje v komunaW nem pogledu čedalje bolj izpreminja svcj videz. Na sliki vidimo lepo asfal- tirano Delavsko ulico — pridobitev zadnjih let. Razen tega so na novo asfaltirali in uredili pločnike v Kovin- ski ulici. V gradnji je tudi cestišče s pločniki in javno razsvetljavo v Le- skoškovi ulici — od Mariborske ceste do mostu čez Hudinjo Obsojanja vreden primer se je do- godil v Libojah. Eno leto staremu otro- ku Stanislavu Uran jeku je njegov oče, po poklicu rudar, v vinjenem stanju zagnal lončeno skledo v levo stran gla- ve. Otrok je utrpel težje poškodbe po obrazu, prebito pa ima tudi uho. Tak oče naj bi poleg kazni, ki jo bo gotovo za svoje dejanje prejel, plačal tudi vse stroške, ki bodo nastali pri zdravljenju otroka v bolnišnici. Levo nogo si je pri delu zlomil Anton Kugler iz Otemnega v Smartnem v Rožni dolini. Voz se je zvrnil na Marijo Novak iz Šmarja pri Jelšah. Utrpela je težke po- škodbe na hrbtenici in zlom desne ključnice. V samomorilnem namenu je spil pol litra rumesana Ivan Ocvirk iz Dobja pri Dramljah. Pri padcu je dobil težje poškodbe na glavi Robert Vodopivec iz Petrovč. Pri padcu je utrp>el težje notranje po- škodbe upokojenec Mijo Zidar iz Orla- tine pri Humu ob Sotli. Nogo v gležnju si je pri padcu zlomil Ivan Cakš iz Galicije. Rudar Peter Jevševar iz Pongraca si je zlomil nogo pri delu. V Grobelnem so se stepli. V pretepu je nekdo večkrat s kolom udaril po glavi žel. delavca Andreja Kristana. Težko poškodovanega so v nezavesti prepeljali v celjsko bolnišnico. Težka nesreča se je pripetila v Loki pri Taboru. Pri nekem kmetu so kopali gnojnično jamo. Pri tem delu je poma- gala kmečka hči Fanika Goropyevsek. Ker stene niso bile z oporo zavarovane, se je večja plast zemlje udrla in Goro- pvevškovo podsula. Težko poškodovano so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ji z operacijo rešili življenje. Težko poškodovano so prepeljali v celjsko bolnišnico upokojenko Ano De- gen iz Radeč. Pri Bistrici ob Sotli jo je na cesti jxjvozil neki avtomobilist, ki je po nesreči brezobzirno odpeljal dalje in jo pustil ležati. Delavec Jože Zapušek, zaposlen v Železarni Štore, se je s kolesom peljal iz Kalobja proti Šentjurju. Na klancu so se zlomile vilice na kolesu. Pri pad- cu je Zapušek utrpel poškodbe na glavi in rokah. V Vodnikovi ulici je neki tovorni avtomobil povozil trgovskega uslužben- ca Rudija Pučka. Pučko je prišel pod kolesa, k sreči pa je utrpel le lažje po- škodbe. ŠMARTNO OB PAKI krajevni praznik smo lepo proslavili Zadnjo nedeljo so Šmarčani lepo pro- slavili svoj krajevni praznik. Vas je bila prikupno okrašena, prostor pred spomenikom padlih pa je bil v zelenju in zastavah. Ze ob petih zjutraj so god- beniki delavske godbe »Zarja« iz Šo- štanja priredili budnico. Ob devetih pa se je pričela slavnostna seja krajevne- ga odbora, katere so se udeležili za- stopniki vseh množičnih organizacij in povabljeni gostje, nato pa je bila pred spomenikom siwminska svečanost. Slav- nostni govor je imela tukajšnja prvo- borka, domačinka Atena Ulrihova. Po govoru so nastopali recita tor j i in de- klamatorji, partizanske sirote, nato pa so zapeli šolarji tri partizanske pesmi, godba pa je zaigrala več partizanskih koračnic. Popoldne so godbeniki iz Šoštanja iz- vajali svoj koncert, katerega so prejšnji večer imeli v Šoštanju ob priliki tri- desetletnice obstoja godbe in ob deset- letnici kapelnikovanja tov. Marina. ... in zaledja Živahen zbor voliicev na PiišUnju Udeležila sta se ga tovariša Slavko Verdel iz Celja in predsednik kozjan- ske občine tov. Joško Lojen. Govorni- ka sta obrazložila bistvo novih kmeč- kih taks in povedala to in ono o dav- kih. Največ časa so razpravljali o obnovi in odpi^ kreditov iz prvih sed- mih let po osvoboditvi. Čeprav je komisija večjidel pravilno zajela stanje obnove, bo še vendar tre- ba preveriti nekatere primere. Vojni pogorel ci so nanareč obnavljali pod raz- ličnimi okohiostmi. Podjetnejšim je uspelo, da so dobili prvo leto razno pohištvo in posteljnino iz narodne imo- vine, ni jih malo, ki so dobili tudi iz- redno pomoč OF, drugi zopet so pre- težni del obnove opravili z lastnimi silami. So spet primeri, da so dobili velike vsote posojua, napravili pa ma- lo. Drugi si zaradi starosti ali osame- losti niso mogli dogotoviti svoje do- mačije. Mnogi so si zgradili poleg hiše in hleva še po eno ali dvoje stranskih poslopij, ki jih poprej niso imeU. Goto- vo pa je, da so lesene s slamo krite bajte lïreèle v zgodovino in da so jih nadomestile lične, svetle, zidane hišice. Prva leta obnove ni bilo izključeno, da so smuknili mimo kontrole tudi nepo- šteni primeri, da so pogorelci v zadre- gi za denar, prodali dodeljeni les ali opeko naprej in nato moledovali za novo ixxsöjilo. Razprava je bila zelo živahna. Cas je bil prekratek, da bi se obširneje pogovorili še o drugih problemih, pač pa so predlogi za popravilo krajevnih in vaških cest dali dosti pobude in ko- ristnih napotkov. IZ SLOVENSKIH KONnC Vsa mladina se meurljivo pripravlja na mladinski teden, ki bo od 27. maja do 3. junija v Celju. Mladinski komite je sklical jxxsvetovanje predstavnikov društev, organizacij in podjetij, na ka- terem so sklenili, da se bo zaključnih slavnosti udeležilo ртеко 300 mladin- cev. Nastopili bodo mladinci TKO Zre- če, člani ljudske tehnike, športnih In drugih društev. Organizacija Zveze komunistov v usnjarskem kombinatu KONUS je ime- la pretekli teden letno konferenco. Ugotovili so, da je mladinska organi- zacija v podjetju močno napredovala, pa tudi člani kolektiva so se začeli bolj zanimati za delo izven svojega pod- jetja. * Letošnji Teden Rdečega križa so v konjiški občini uspešno izvedli. V Ko- njicah in raznih krajih je odbor RK organiziral predavanja o higieni živil. Predvajali so tudi film »Napolni čašo«, ki iM-ikazuje ^posledice alkoholizma. Na dan podmladka RK so imeli po šolah predavanja o vlogi RK in o higi^ii učencev. Posebna komisija pa je pre- gledala vsa skladišča, v katerih so spravljena živila. V oOcviru krožka mladih zadružnikov nameravajo ustanoviti mladinski 'p>ev- ski zbor, ki bo z nekaj pesmimi nasto- pil že na okrajni mladinski proslavi v Celju. * Tepanjski zadružniki bodo v krat- kem začeli z gradnjo zadružnega do- ma, v katerem bo imela njihova za- druga boljše in lepše prostore. Za gradnjo ibodo porabili večji del dobička lanskega leta. * Pred nedavnim je v nevihti udarila strela v kozolec kmeta Crešnarja iz Malahome pri Oplotnici. Kozolec je bil lesen, k sreči pa v njem ni bilo krme. Gasilci iz Konjic in Oplotnice so 'pre- prečili razširitev požara. IZ VITANJA Na občnem zboru organizacije SZDL, katerega se je udeležila tudi ljudski poslanec Nina Pokom, so razpravljali o gospodarskih in političnih nalogah. Najbolj pereče vprašanje tega dela Pohorja je elektrifikacija. Precej te- žav je tudi z avtobusnimi zvezami s Slovenskimi Konjicami. L. V. iz gornjega grada Pred nedavnim so se tu sestali ne pobudo organizacije SZDL predstavniki nmožičnih organizacij, društev, usta- nov in podjetij. Razpravljali so o delu posameznih organizacij. Nekatera dru- štva, kot n. pr. planinsko in turistično, so bila agilna, dočim je bila organiza- cija SZDL manj aktivna. Ugotovili so, da je bil odbor, izvoljen na občnem zboru 1ад1, nedelaven. Pogovorili so se o bližnjem občnem zboru organizacije SZDL. Na koncu so sklenili, da bodo še večkrat sklicali po- svetovanja predstavnikov vseh organi- zacij in društev, na katerih bodo skup- no reševali vse naloge. R. Z. IZ ŠENTJURJA PRI CELJU Preteklo soboto je moški pevski zibor priredil koncert narodnih in umetnih pesmi. Spored je bil pester in zanimiv, nastop pa enoten in učinkovit. Najbolje je bila izvedena spevoigra »Vasovalci«. Zbor je letos nastopil že v Ponikvi, Šentjurju in v Slivnici. Natopiti pa na- meravajo še v Prevorju, v Kozjem in v Dramljah. ustanovili bodo kmetijski krožek Društvo Ljudske tehnike v Rog. Sla- tini se kljub raznim težavam v zad- njem času uspešno razvija. Zdaj ima 76 članov v avto-moto in v radioama- terskem krožku, osnovali so pionirski avto-krožek, pomagajo pa tudi krož- kom mladih tehnikov v šolah. V t^ dneh bodo ustanovili še kmetijski kro- žek. IZ DOBRNE UMRLA JE MARIJA GUZEJ Pred dnevi je umrla najstarejša vaß- čanka Marija Guzej, znana nabiralka zdravilnih zelišč in upokojenka. Ta ti- ha, v samoti živeča starka je marsiko- mu svetovala in ga ozdravila z zdra- vilnimi zelišči. Velik delež pa ima tudi pri kroniki tega kraja, ki jo je pomaga- la sestavljati. Spomin na Marijo Guzej bo pri vaačanih vedno živ, saj je mno- go ljudi naučila uporat¿jati domaČa zdravila. A. E. iz mozirja titova Štafeta v mozirski občini v mozirski občini se pripravljajo na Titovo štafeto. Republiško štafetno pa- lico bodo sprejeli dne 19. maja. Te- kači mozirske občine jo bodo ponesli proti Gornjemu gradu in Črnivcu in jo predali tekačem ljubljanskega okraja. Iz Logarske doline bodo ponesli lokal- no štafetno i>alico proti Solčavi tam- kajšnji graničarji. V vseh večjih okra- jih bodo štafete slovesno sprejeli. R. Z. Občinski komite LMS je pred nedav- nim razpravljal o sodelovanju mladine pri organizaciji okrajnega mladinskega tedna, ki bo od 27. maja do 3. junija. V okviru tedna nameravajo organizi- rati kulturno-prosvetne prireditve in športna tekmovanja. Posamezne osnov- ne organizacije bodo gostovale z igral- skimi skupinami v raznih krajih ob- čine. V Nazarju bo gostovala mladina Velenja. Zaključka tedna se bodo ude- ležile vse mladinske organizacije. * Svet za zdravstvo pri občinskem od- boru je na seji pred dnevi razpravljal o cenah v zdravstvenem domu v Na- zarju. Obravnavali so tudi osnutek od- loka o oprostitvah in olajšavah zdrav- stvenih storitev v javnih zdravstvenih zavodih. Pogovorili so se tudi o delu mrliško-ogledne službe. R. Z. Preteklo nedeljo so se tu sestali obrt- niki. Razpravljali so o socialnem za- varovanju zasebnih obrtnikov in o raz- nih problemih obrtništva. Na koncu so izvolili delegate za okrajno skupščino obrtne zbornice. Pred tednom je bil letni občni zbor organizacije SZDL. Ugotovili so, da de- lo te organizacije ni bilo povsem za- dovoljivo zaradi slabe povezave z dru- gimi društvi in organizacijami. Po po- ročilu so razpravljali o gospodarskih in prosvetnih vprašanjih. Izvolili so nov upravni odbor in delegate za ob- činsko konferenco. R. Z. ŽREBANJE DR2AVNE LOTERIJE V VELENJU Žrebanje 94. kola Jugoslovanske lo- terije 10. maja na stadionu ob Velenj- skem jezeru je privabilo veliko število gledalcev, ki so zvesto sledüi vrtenju loterijskih bobnov. Žrebanje je ob kon- cu nelcoliko motil hud veter, ki je ka- kor izgleda odnesel tudi vse večje do- bitke v druge kraje. NOVO PODJETJE »GALANTERIJA« V ŠOŠTANJU Občinski ljudski odbor Šoštanj je sklenil ustanoviti novo podjetje za iz- delovanje gumbov in galanterije, ki bo prevzelo potrebna osnovna sredstva od Šoštanjske indaistrije konfekcije, ki je v likvidaciji. Novo podjetje že ima na razpolago potrebne ix)slovne pro- store in delovno silo ter precej surovin. NOVI ODLOKI IN PREDPISI Občinski Ijudlski odbor Šoštanj je pred kratkim sprejel več pomembnih odlokov in predpisov. Med drugim od- lok o višini najemnine za p>oslovne pro- store, odlok o ustvaritvi stanovanjskih skupnsti in volitvah hišnih svetov, od- lok o najemnini in sklepanju stano- vanjskih pogodb in kategorizaciji sta- novanj. Poleg tega je še dolocü naj- višje cene za dimnikarske storitve. Na- dalje je sklenil, da se uvede postopek za prisilno likvidacijo gostilne »Pod gradom« v Šoštanju in kino podjetja v Smartnem ob Paki, ki zaradi finančnih težav nimata pogojev za nadaljnji ob- stoj. TLAKOVANJE CEST V SoSTANJU Dela na tklovanju cest v Šoštanju uspešno napredujejo. Dosedaj so ure- dili obvozne ceste, prestavili vodovod in kanalizacijo ter pričeli z utrjeva- njem cestišča. ^^ELJSKI TEDNIK, 18. maja 195« Štev. 20 — шХгшл T V Liboie po denar io sardiDC... (Nadaljevanje in konec) Blagajnika smo staknili budnega in ga vsega prestrašenega vzeli s seboj, popeljati nas je moral v upravno pi- sarno. Rad ali nerad nam je odprl bla- gajno in nam izplačal nekaj nad 125.0€ORM, obenem pa izročil cel šop živilskih kart. Kolena in roke so mu nekaj podrhtevale, a po izpraznitvi blagajne si je kmalu opomogel. Jovo, njegovi minerji in ostelli to- variši so imeli med tem obilo dela. Skladiščnik jim je že bil odprl vrata v skladišče in zaboji s sardinami so se ob soju luči kar sami ponujali. Brž so romali iz roke v roke. Celo uro smo jih odnašali precej globoko v gozd, kjer smo jih skrbno zadeponirali. Dež je bil še vedno naš dober tovariš in zaščitnik. Radovedni, ko otroci, smo že sp>otoma odprli dva ali menda tri za- boje. Srebrn obele škatlice s slastno vsebino so brž napolnile naše žepe, pri najbolj neučakanih pa tudi želodce. Ce bi bilo še kaj vina, bi ribicam tako postregli, da bi mogle celo udobno pla- vati. Zal jim tega v tistem trenutku res nismo mogli privoščiti. Akcija je torej odlično uspela. Bla- gajna je bila prazna, skladišče pa tudi. Zaiivalili smo se libojskim rudarjem za izdatno pomoč in jim podarili ne- kaj konzerv za priboljšek. Tovariš Str- gar jim je v kratkem nagovoru pri- kazal pomen narodnoosvobodilne bor- be, nakar smo jim želeli lahko noč. Pred odhodom pa smo še razbili stroj- ne naprave, da se delavcem ne bi bilo treba že naslednje jutro ob rani uri mučiti z delom. Rudnik je zagrnila tema in molk je vladal vse naokrog. Vzela nas je spet temna noč in mahnili smo jo nazaj v objem našega stožčastega Gozdnika. Zaboje z dragoceno vsebino smo pre- nesli na varnejši kraj, kjer smo jih dobro zamaskirali, v kolikor jih nismo preložili v naše nahrbtnike. Dasi smo büi premočeni do kože, je vendarle bilo dobre volje na pretek in tudi na utrujenost ni nihče mislil. Proti jutru, ko je prenehalo rositi, smo se vrnili v svoje taborišče. Naslednji večer so nam obveščevalci pripwvedovali zanimive reči o ix)sledi- cah naše akcije. Kot bomba je udarila vest med Nemce, istočasno pa se je neverjetno hitro razširila med naše ljudstvo. Rudarji so biU spočetka razo- čarani, kajti njihov mesečni zaslužek z živilskimi kartami vred so si prila- stili gozdni ljudje, vendar so se kmalu pomirili. Nihče nas ni izdal in tudi za- sledovalcev ni bilo za nami. Prepričani smo bili, da so nam -priboljšek iz dna srca privoščili, saj škode tako in tako sami niso utrpeli, zakaj podjetje jim je nekaj dni za tem izplačalo mezde in izročilo nove živilske karte. In kai smo mi storili s plenom? De- nar smo poslali na merodajno mesto, karte razdelili med naše dobre mami- ce, sardine pa poslali našim ranjencem in rekonvalescentom v partizanske bol- nišnice. * Proti večeru sva z Bliskom oprtala I svoja nahrbtnika, se poslovila od dru- ^ gih tovarišev ter jo mahnila v dolino. Po nebu so se še vedno, kot velike ■' umazane cunje, vlačili temni oblaki, iz katerih je zdaj pa zdaj narahlo porosi- lo, zaradi česar je bila najina pot dol- gočasna in pusta. Bila pa sva vseeno vedre volje in sva se ob celonočni hoji ob prvem svitu pozdravila z dobrovelj- skim »kraljem« Miho. Dobro uro po- tem pa sva se že javila v štabu pri to- varišu Stanetu, mu izročila pošto in kmalu legla k počitku, kajti še isti ve- čer naju je čakala dolga pot nazaj na Bohor. ESKIM NA POVRATKU IZ EVROPE — No, vidite, to sem prinesel iz Evro- pe za vas, dragi psički. Celjske bodice BíOLOGíJAj Nekoč tako učili so, o bogu govorili so, da je njegova roka iz ila človeka prvega zvarila. To bil je Adam, prvi mož, ki prvo vseh človeških kož razkazoval je golo svetu ob takrat majhnem še prometu. In še soprogo Evico, to nežno, ljubo revico, iz rebra mu je bog ustvaril, da bi z igračko ga obdaril. Potem postavil jima v raj je jablano, a sam skrivaj je prežal, kdo njen sad bo jedel, čeprav je to naprej že vedel. Bilà je to razvojna pot, ki šel jo je človeški rod. A komur nauk ta zadostuje, naprej nikar naj ne modruje! Kdor hoče vedeti pa več, kot bogu ljubemu je všeč, še biologa naj povpraša, ki ni mu mar nedeljska maša! PRVI MAJ 1956 Kaj na Stari grad se vojska zgrinja, vojska silna, ki ji ni primere, ki bi skoraj sonce zatemnila, vojska množic, ki jim ni števila? Ali Turki spet so, ki že včasih stegovali so roke po Celju? Ali vojska starih Habsburgovcev Pegamu in Katarini žuga? Ne, to niso niti kruti Turki niti niso habsburška krdela in na gradu ni več grofov Celjskih — pet sto let že mrtev je njih zadnji! To Celjani — delovni ljudje so, ki prelepi Prvi maj slavijo, praznik dela, praznik socializma! Množice na Stari grad hitijo, ki iskri se na večer ko v bajki v čudovitem blišču in sijaju, da od dneva več noči ne ločiš. Gost obroč je stisnil grad grofovski, da oblegan v preveliki stiski se ganiti več iz klešč ne more, vse pa mora dati zdaj od sebe: šunkarice, hrenovke, klobase, vino, pivo, kokto in šabeso. Kdor imel je srečo, jé in pije, kdor zamudil je, pa lačen, žejen v mesto vrača se nizdol po bregu. Spet vale se množice od grada, ko se kraju bliža dan pomladni, ki Celjani dvajsetega veka v njem slave svoj prvomajski praznik. PLES PO ŽELJI Naj stara bi mamica se zavrtela, to plošča po željah od nje je želela, ko šestdesetletnico svojo slavi in vrsta jo vnukov hvaležnih časti. Prisluhnilo polki srce ji je burno in morala se je zasukati urno. Po sobi vihrala je gibčna tako, da dvajset let bi ji prisodil samó. Je v lica žarela, tako se je vnela, oči pa kot včasih okrog je vtrela, pri tem pa je delala takšen prepih, da žlahti celotni zastajal je dih. Začudeni vnuki so vanjo strmeli in babice čile bili so veseli, ki krilo visoko ji švigalo je, vse drugo na njej pa kar migalo je. Nesreča je vendar drugače hotela. S poskočnim telesom je v mizo zadela in že je na tleh zaječala na glas, da v stoku vso žlahto sprelêtel je mraz. In avto rešilni je babico ubogo odpeljal v bolnišnico z zlomljeno nogo. Le plošča po željah je kriva bilà, _ da se pripetila nesreča je ta! -DOLINñ MIRU- FILMSKA KAMERA JE POSNELA PRVE KADRE NOVEGA SLOVENSKEGA UMETNIŠKEGA FILMA »Dolina Miru« — scenarij Ivan Ribič, adaptacija scenarija France Stiglic, Ivan Ribič, prof. Koch in France Jamnik. Režija: France Stiglic, snemalec: Vau- potič Rudi, scenograf: arh. Spinčič Ivo, ton: Meglic Marjan. V glavnih vlogah: Tugo Stiglic, Wohlfeiler Evelina, Kitz- miller John, Kralj Boris, Furjan Maks, Homar Anton, Valič Aleksander, Ku- mer Franjo, Drofenik Franjo, Potokar Lojze, Milčinski Fran, Kosmač Rudi, Stane Sever, Kovic Pavle itd. Film izdelan v ateljejih »Triglav fil- ma« v Ljubljani. Približno tak tekst, če ne bo nobenih sprememb, boste lahko brali na kine- matografskih platnih, ko bo gotov nov slovenski film, katerega je posnela filmslca kamera pred dnevi v ateljejih y Ljubljani. Kot vsak film, bo imel tudi ta ne- kaj posebnosti, o katerih se bo še marsikdo razpisal. Ker ima filmska zgodba le tri glavne junake, od teh sta dva otroka, bi pričakovali mladinski füm. Pa ni. Zgodba je presneto resno namenjena odraslim. Torej otroci igrajo za odrasle. Druga posebnost je, da tokrat zopet nastopa igralec iz tujine, toda prvič kot gost pri nekoprodukcijskem filmu na naših tleh. Triglav film je uspel za glavno vlogo pridobiti znanega črnske- ga igralca Johna Kitzmillerja, ki ga verjetno vsi poznamo po odlični igri iz »Brez milosti«. Tretja posebnost je ta, da poleg male deklice v glavni vlogi in razen nekaj epizodnih vlog, ne bo pokazal nobene ženske. ' Snemanje pri Triglav fUmu se je pri- čelo brez velikega pompa. Nekaj prahu je sicer dvignilo iskanje glavnih vlog, to je dečka in deklice. Baje je odlo- čitev med mnogimi malimi kandidati za »filmske zvezde« začetek snemanja celo nekoliko preložila. Med dečki je zmagal v tem tekmovanju režiserjev sin Tugo, ki se je po mnenju izborne komisije pri poskusnem snemanju še najbolje odrezal. Igral bo Marka. Med deklicami je največ pogojev in talenta pokazala srčkana Evelina iz Ljubljane, ki po zahtevi scenarijskega teksta ena- ko ljubko čeblja slovenščino kot nem- ščino. Četrta posebnost novega slovenskega filma pa bo brez dvoma tudi ta, da bo- mo slišali filmske junake govoriti v različnih jezikih. Mala Evelina, v filmu bo njeno ime Lotti, bo govorila sloven- sko in nemško, medtem ko bo Kitzmil- ler, kot zavezniški pilot, govoril angle- ško in nemško. Tako bo treba ponekod film podnasloviti, čeprav tu ni niti du- ha po koprodukciji. Stopimo nekoliko v atelje. Sprva se oko slučajnega obiskovalca težko navadi na ateljejski milje. Le s težavo in polagoma se mi je posrečilo izluščiti med neštetimi kulisami, kabli, reflektorji in podobnimi rekviziti prave scene, k jih je kamera zajela v svoj objektiv. V razmeroma majhnem atelje- ju so stlačili kar celo vr.sto interjerjev: Stanovanje Markovih staršev, požgan* domačijo, veliko kmečko pristavo, v za- točišče spremenjen šolski prostor i» porušeni del mesta. Ko sem po dveh dneh spet prišel med zmešnjavo film- skih kulis, je bilo Markovo stanovanje že spet spremenjeno v nov ambient. Ko sem prišel med »zidove« požgane kmečke hiše, sem bil presenečen. Ne samo, da je izgledalo kot pogorišče. Tu- di zaudarjalo je po zažganem lesu. Poizkusno snemanje je končano. Se nekaj trenutkov in kamera bo zabrnela. V »hodniku« Markovega stanovanja se gnete ljudi, da se človeku čudno zdi, kako morejo sploh delati. Toda vsak bi potreboval celo več kot dve roki. Vsak ima svoje delo ... Režiser daje zadnja navodila malemu Marku... Alarmni brnilec se oglasi, potem pa popolna tišina ... ... Marko je bil zdoma, ko je bilo mesto bombardirano. Priteče po stop- nicah v drugo nadstropje, plane skozi vrata in prestrašeno pokliče mater. Po- tem plane v kuhinjo, kjer se še kadi iz* lonca na peči, po tleh pa ležijo čre- pinje razbite posode. Marko skoči v dnevno sobo. Tam je nered še večji. Posoda po tleh, lestenec je tudi odtrgaa ter leži v prahu in odpadlem ometu. Marko še z večjo grozo pokliče očeta in mater, potem pa plane k vratom, ki vodijo v spalnico. Vrata odletijo s te- čajev in padejo nekam v globino pred prestrašenim fantom. Tam, kjer je upal v spalnici najti starše, zija v globino strašen lijak eksplodirane bombe. Ru- ševine so v dimu in ognju. Med njimi pa so pokopani Markovi starši... Na režiserjevo povelje kamera pre- neha brneti. Nekaj je narobe. Prizor je treba ponoviti. Tokrat vrata padejo prej kot je treba. Spet znova. Sicer tako ponavljanje ni nič posebnega, to- da bolje bi bilo, če bi šlo vse gladko. Ko bodo posnetki v interjerjih kon- čani, bo šla ekipa v naravo. Tam bode težave še večje, ker sonce ni vedne naklonjeno »filmarjem«. Kot smo videli. Marko pri bombar- diranju izgubi starše. V zavetišču brez- domcev se sreča z malo Lotti, Nemko, ki je tudi izgubila rednike. Obema je vojna odvratna, zato skleneta pobegniti v dolino miru, kot imenuje Marko do- movanje svojega strica na deželi. Otro- ka pri svojem begu doživita obilo na- petih pripetljajev. Ko prideta do reke, ki ju loči do partizanskega ozemlja, kjer je dolina miru, ju zaustavi voda in nemške straže. Takrat v zračni bor- bi pade zavezniško letalo, njegov pilot, črni Jim pa prileti s padalom k reki. Otroka se mu pridružita. Skupaj preko- račijo reko, bežijo pred esesovci, ki jih zasledujejo in iščejo partizane. Vse- skozi napete borbe, dobrosrčnost črne- ga pilota, povezana s trpljenjem dveh otrok v krutem vojnem času. Zgodba se konča srečno. In kdaj bo film končan? Pravijo, da bi ga radi pokazali na letošnjem pulj- skem filmskem festivalu. Mi jim želi- mo, da bi se jim želja uresničila. Tugo SügUc Evelina Wohlfeiler RJIZSTAVLJALCI POZOR! Prodamo razstavne panoje, razstavne mize in stojala, skrat- ka ves aranžman, ki je bil uporabljen ob priliki >Tedna tiska in radia«. Vjprfišati v uredništvu >C€ljskega tednika«. PRODAMO PO ZELO UGODNI CENI 6 ELEKTRO-MOTORJEV OD 1,1 DO 4,06 KW. Ogled v TOVARNI ORGANSKIH BARVIL CELJE, CRET 117. Telefon 23-06. Zgodba z divjega severa 21 Po divjem pokolju nad severnimi je- leni se je Blisk ločil od tolpe. Spet ga je zgrabil njegov daljni nagon, spet je za nekaj časa prenehal biti volk. Nena- doma je začutil v sebi spremembo, ki je ni mogel razumeti, a ga je vendar raz- burjala. Zopet se je rodil v njem pes. Tekel je kot pes in med dirom je za- sledil duh človeka. Ta duh ga je vzne- miril in kakor začaran mu je sledU. Pripeljal ga je pred igloo, eskimsko kočo, аагејешо iz snega. 22 Kmaiu je našel ozek vhod v kočo. Previdno je pomolil glavo v odprtino, zagledal je dolg, temen leden hodnik in na koncu ozko svetlo odprtino. V koči je gorela lučka v olju morskega psa in ogrevala notranjost. Zaslišal je jok otro- ka, glas človeškega mladiča, ki ga sicer ni še nikoli slišal, toda ta tožba ga je gnala v notranjost, k bitju, ki je bilo samo in si je želelo družbe. Tudi Blisk si je želel te družbe, toda volčja kri je bila v njem premočna, da bi upal stopi- ti k ognju. 23 Ko se je tako boril sam s seboj, je za- slišal za sabo zamolklo godrnjanje. Obr- nil se je in zagledal senco, ki se je po- mikala proti njemu. Spoznal je »gospoda v beli srajci« — severnega medveda Wa- puska. Blisk se je postavil pred vhod v rov, da bi se boril za človeškega mladiča. Wapusk se je počasi približal, godrnja- nje v njegovih prsih se je spremenilo v renčanje. S svojo mogočno taco je blisko- vito udaril po Blisku. Toda ta je tak na- pad že pričakoval in se je umaknil v rov. 24 Tu je imel mnogo ugodnejši položaj. Ko je medved pomolil svojo veliko gla- vo in mogočna ramena v rov, je z njima popolnoma zaprl ozki prehod in tako mu je bil onemogočen vsak gib. Blisk ga je zgrabil za smrček in začel trgati medvedov gobec. Nato pa se je nenado- ma Wapuskovo velikansko telo silno streslo in rov se je razletel. Pot v no- tranjost koče je bila odprta. Blisk se je umaknil v kočo in se pripravil za zad- nji boj, kajti spoznal je, da mu je smrt blizu, kakor še nikoli poprej. ètev. 20 — etran • CELJSKI TEDNIK, 18. maja la^g Še nekaj drobnih iz naših Icrajev... a sLOTBNSKm коклс linetijđka Mdruga je pred nedav- Bim prevzela prostore, ki jih je do se- daj uporabljalo gradbeno podjetje za svoja skladišča. Z manjšimi adaptaci- jami si bo zadruga tu uredila več .pri- mernih skladišč, strojno lopo, v gor- njih prostorih pa pisarne. V stavbi, kjer je sedaj zadruga, nameravajo od- preti trgovino z reprodukcijskim ma- terialom, umetnimi gnojili in drugimi predmeti. * Pved dnevi je vodstvo zadruge sikli- calo sestanek članstva v Spitaliču In Konjiški vasi, to je v krajih, kjer toča vsako leto uniči del pridelkov. Na teh sestankih so kmetje razpravlja- li o pristopu h kolektivnemu zava- rovanju pridelkov. Tak način zava- rovanja so radi sprejeli, saj so ga ponekod uvedU že lansko leto. Skup- na zavarovalna premija je bua 125.000 dinarjev. Na račun škode, ki jo je ,po- ▼жгосИа toča, so kmetje prejeli od DOZ-a oikoli 190.000 dinarjev. Premijo plača zadruga, jeseni pa jo obračuna Б kmeti pri prodaji njihovih pridelkov. V tistih krajih, kjer je večkrat toča, je tako zavarovanje zelo koristno. V. L. PEVSKO DRUŠTVO »aiiAVKO OSTERC« JE GOSTOVALO V ROGAŠKI SLATINI Prosvetni delavci mariborskega okra- ja eo preteklo soboto gostovali v Ro- glaški Slatini. Na sporedu so bile pe- smi Adamiča, Deva, Marolta in drugih glovenskih skladateljev. Prvi del spo- reda so obsegale makedonske pesmi it Ohrida, v drugem delu pa so bile ■aed umetnimi tudi slovenske narodne pesmi. Ebor je pod aikrbnim vodstvom di- rigenta Jožeta Ritoncp dosegel svoj prvi pomemiben uspeh. NOVI NACRTI ČAKAJO URESNIČENJA Pri podjetju »Trgovski dom« v Slo- venskih Konjicah so pred kratkim iz- volUi 15 člansiki delavski svet, ki bo vodu letos podjetje. Lani so v lïodjet- ju dokaj uspešno gosix>darili. Stroški prometa eo znašali le 7 odstotkov. S sredstvi, ki so ostala podjetju, so na- bavili nekatere potrebne stvari za po- slovanje, kot novo bencinsko črpalko, ki je bila Konjicam že res potrebna. V okviru »Trgovskega doma« je sedaj osem trgovinskih poslovalnic, od ka- terih sta bili lani na novo ustanovljeni dve in sicer »Papirnica« v Konjicah ter »Kladivar« v Zrečah. Podjetje bo vse trgovske lokale postopoma obno- vilo in moderniziralo. Razen tega bo- do si)ecializirali posamezne trgovine. To bo pričel uresničevati že letošnji delavski svet, dokončno pa nameravajo to izvesti v ipetih letih. L. V. KMETIJSKA SOLA V SLOV. KONJICAH JE VELIKO PRIPOMOGLA K NAPREDKU KMEČKE MLADINE Pred kratkim so tu končali kmetij- sko nadaljevalno šolo, ki jo je letošnjo zimo obiskovalo preko 70 kmečkih fan- tov in deklet. Zaključek leta je poka- zal, da lahko take šole mnogo pripo- morejo k splošnemu in strokovnemu znanju kmečke mladine. Poročilo rav- natelja šole tovariša Novaka je prika- zalo marsikaj pohvalnega. Učenci obeh letnikov so med prvimi vstopili v ak- tiv mladih zadružnikov pri konjiški zadrugi. Poleg rednega pouka, ki je bil dvakrat na teden, so naštudirali tudi Finžgarjevo »Verigo« ter jo dokaj do- bro odigraU. Najboljšim učencem je zadruga pri- Ijravila 20 praktičnih daril kot n. pr.: trsne škarje, eepilne nože, moderno ce- dilo itd., kar bodo lahko koristno upo- rabili pri svojem delu. IZ PIUSTANJA Iz poročila organizacije RK za bivši Krajevni odbor Lesično povzemamo, da so 42 ljudem podarili nekaj priboljška k hrani, 49 pa oblačila. Za kopalnico v Lesičnem bodo pobirali prispevke, ker je gradnja komaj do polovice gotova. Da bi se oskrbeli s pitno vodo, so opravili precej prostovoljnega dela zla- sti v Topolo vem, nekaj tudi v Zagorju, prav tako tudi na Polani. V teh krajih so uredili studence. Čeprav so na Pen- kovem selu mnogo prostovoljno delali in nabrali nekaj denarja, vendar grad- nja vodovoda počasi napreduje. — Sli- šali smo nove predloge, da bi gradili vodovod tudi na Vindolu in v Lesičnem. Članarino najbolje plačujejo v naselju Log, najslabše pa na Gubnem. Stari odbor bo še naprej skrbel za pomoč in higieno v tem kraju. DRAGA RUTH NA ODRU T KOZJEM Z njo je nastopilo parosvetno družtvo. Oprema in vse, kar je spadalo k za- htevni igri, je dobro igranje še po- vzdignilo in pri občinstvu dobüo tudi zasluženo priznanje. Nastopilo je po večini učitelj s tvo, ki bi naj prišlo še večkrat na oder. LASKO KINO PODJETJE IN SLOVENSKI PRAVOPIS V laškem kinu in v njegovih reklam- nih napisih je nekaj narobe. Tako so pri eni izmed zadnjih predstav napo- vedali razkošen film z naslovom »Na glatki ploskvi«. Pod reklamo je bilo napisano: »Ne p^repusiiie ga!« Pred tednom je bilo med oglasi kina tole opozorilo: »Užili bomo mnogo zabave pri femu krasnemu filmu«. Svojevrstna slovenščina je tudi v naslovih filmov, kot n. pr.: »Tri potepuha«. Cas bi žc bil, da se odgovorni usluž- benci l>oljc seznanijo z našim jezikom in ga nc pačijo. Sramota jc, da še ved- no srečujemo takšne stvari. ŠPORT Po Savinji___ T Hcdeljo đopolđme ae je množica CeljanoT ibrala na Savinjskem nabrežjn na obeh brego- ▼ik Savinje. V Savinji so se namreč med ceboj Îiomerjali izbrani kajakaši iz Jngoslavije v ka- •k slalomn. Nastopilo je preko 30 tekmovalcev, med njimi Ilija, Zadel, Hlavaček — vsi nek- danji državni prvaki. Na dokaj težavni progi dolžine 25в ra z 11 vratci je bil v skupini čolnov F-1 najboljši v obeh vožnjah Zadel iz Ljnblja- ■en, ki je zbral 192 točk, za njim se je nvrstil Zižmund (Ljubljana) z 200 in Stoviček (Ljublja- na) z 202 točkama. V dvosedežnem kanujo sta bila zmagovalca brata Bernot iz Ljubljane z M4, na naslednjem mestu pa dvojica Zavadlav- Btoviček, prav tako iz Ljnbljane » 271 točkamL T skupini šolskih lesenih čolnov so vsa prva mesta pobrali Celjani: Oblak s 3M, Salej s 304 in Ulbing ■ 439 točkami. Edina ženska tekmo- valka Cviklova iz Ljnbljane je v skupini F-1 dosegla 407 točk in je dokazala, da je ta šport primeren tudi za ženske. Poleg kajak slaloma je bilo tudi tekmovanje patrol s čolni iz Polzele do Zidanega mosta. Nastopilo je skupno 8 patrol, na poletapi v Celjn pa so bili na 1. in 2. mestu Zagrebčani, na 5. mesta Ljubljančani, četrti pa Celjani. Celjski kajakaši so dobro pripravili prv« tovrstno tekmovanje v našem mestu in upajmo, da se bo ob poletnih mesecih, ko bo Savinja nekoliko toplejša, navdušilo za ta lepi šport večje število celjske mladine. RAZGIBANO ŠPORTNO ŽIVLJENJE NA SREDNJIH ŠOLAH Mesec maj je na šolah prizorišče zanimivih okrajnih prvenstev srednjih in strokovnih šol т atletiki in športnih igrah. Ta tekmovanja so postala že tradicionalna, SPK OLO Celje pa daje zmagovalnim ekipam prehodne pokale. Na okrajnem atletskem prvenstvu mladincev in mladink so tudi letos bili najboljši tekmo- valci iz I. gimnazije, tesno za petami pa so jim večni konkurenti iz II. gimnazije. Pri mladin- cih so bili najboljši: na 100 m Jan (I. gimn.) z 11.5, v višino Tratnik (I. gimn.) 169 cm, na iOOO metrov Ban (MIŠ) z 2:44,6, v skoku v daljino Hndolin (Učit.) 8 5.66, v metu krogle Sadar (1. gimn.) z 12.9? m in v štafeti 4 x 100 m II. gimnazija z 49.5. Po številu doseženih točk pa je vrstni red: I. gimnazija 6785, 2. И. gim- nazija 6627, 3. učiteljišče 6405, 4. MIŠ Store 5134 in 5. ES9 4333. Pri mladinkah so bile zma- govalke: na 60 m Bitenc (II. gimn.) 8.6, v skoku v višino Batičeva (I. gimn.) 138 cm, v daljino Rečnikova (I. gimn.) 4.63 m, v metu krogle Ocvirkova (I. gimn.). 9.59 m, na 500 m Reharjeva (I. gimn.) 1:28.8 in v štafeti 4 x 100 m II. gimna- zija s 56.2. Vrstni red ekip: 1. I. gimnazija 6132, 22. II. gimnazija 6083. 3. ESŠ 5472 in 4. učite- ljišče 5127 točk. Mladinci in mladinke I. in П. gimnazije so se uvrstili med najboljših šest zavodov v Sloveniji in bodo preizkušali svoje znanje ponovno na finalu republiškega prven- stva, v katerem bo nastopilo po 6 moških in ženskih ekip iz Slovenije. V odbojki je na okrajnem prvenstvu na sploš- no presenečenje zmagala ekipa I. gimnazije, ki je premagala lanskega prvaka II. gimnazijo z 2:1, na 3. mestu je ESS, na četrtem pa učite- ljišče. V malem rokometu so letos poskrbeli za pre- senečenje dijaki učiteljišča, ki so pokazali naj- bolj zrelo igro in premagali vse svoje nasprot- nike. Rezultati: I. gimnazija : II. gimnazija 11:6 (4:2), učiteljišče : П. gimnazija 12:7 (6:4) in učiteljišče : I. gimnazija 9:6 (4:4). Vrstni red ekip: 1. učiteljišče, 2. II. gimnazija in 3. I. gim- nazija. ŠPORTNI SPORED bobota, 19. maja ob 16. na stadionu Borisa Ikiarita: II. kolo zvezne mladinske lige AK MARIBOR : AD KLADIVAR Nedelja. 20. maja ob 9 na stadiona Borisa Kidriče: ATLETSKO PRVENSTVO SKEDNJIH IN STROKOVNIH SOL SLOVENIJE Nedelja, 20. maja ob 16,30 na Glaziji: NAFTA : KLADIVAR Nogomet BORBA ТЛ TOČKE JE VSE OSTREJŠA . .. Nogometna tekmovanja za točke so sedaj n« višku. Povsod so prešli že v zaključna kola in vsakdo bi si želel še v zadnjih srečanjih ne- koliko opomoči. Vendar ne gre vedno tako kot tí moštva želijo .. . Kar poglejmo pri Kladivarju. Proti Soboti v nedeljo ni šlo tako, kot so si želeli ljubitelji celjskega nogometa. S skromnim rezultatom 2:2 ia le s polovičnim izkupičkom so se vrnili r Celje. Igra je bila izredno ostra. V vodstvo je najprej prišla Sobota, Stojanovič pa je tik pred zaključkom polčasa ize.načil. V drugem polčasu dolgo ni prišlo do spremembe rezultata. Sele dobrih 8 minut pred zaključkom tekme je Sobota zopet prišla v vodstvo in Belcerju je nekaj minut za tem uspelo rešiti dragoceno točko. Celjani so dosegli še povsem regularen g«l, katerega pa sodnik ni priznal. Kladivar je v Murski Soboti dal slabo igro. Obe moštvi sta imeli precej zrelih priložnosti, ki jih pa nista ■nali izkoristti. Domačini so igrali izredno gro- bo in so kar kosili po nogah Belcerja in Pikla. Sodnik je zaradi ugovarjanja izključil Kvartiča, pa tudi Pavlic je moral z igrišča skupno z Mavčecom, od katerega je bil fizično napaden. Kakor smo obveščeni, bo Kladivar vložil tožbo na neobjektivno pisanje lokalnega pisca Hakla v Poletu, ki je s svojim člankom močno oškodo- val ugled društva. Več sreče so v Celju imele druge ekipe Kla- divarja. Mladina je v zadnjih sekundah po izredno slabi igri premagala Olimpa z 2:1 (0:1), B moštvo mladine pa Olimpa B s 5:1 (4:1), pio- nirji 2SD Celje s 7:2 (5:0) in Kladivar B : Usnjar 4:2 (0:2). Nogometaši ŽSD Celja so imeli v gosteh Pro- leiarca iz Zagorja. V prvem polčasu so se nepeino postavljali nasprotniku po robu, v dru- gem polčasu pa so gostje le dvakrat zadeli mrežo in s tem pospravili dragocen izkupiček, ki jih po nepričakovanem porazu velenjskega Rudarja postavlja na čelo tabele v vzhodni slovenski ligi. Tudi mladina 2SD Celja ni imela dobrega dne v Rogatcu, od koder so prišli poraženi z 1:6. Velenjski nogometaši so s ponovnim porazom na domačih tleh povsem zapravili izglede za vstop v kvalitetnejšo ligo. Tokrat jim je skuhal kašo Aluminij iz Kidričevega, ki je zmagal s 4:3 in s tem napravil veliko nslugo Proletarcn iz Zagorja, ki se je čvrsto vsedel na čelo tabele. Mladinci Kovinarja so doma odpravili Usnjar- ja z 2:1 (1:1), vajenska šola IKS s 3:0 (3:0), kovinsko podjetje pa Metko s 3:0 (2:0). ATLETIKO MED DELAVSKO MLADINO Stremljenje OSS Celje, OK LMS pa tudi AD Kladivar, da bi pridobili za atletiko širši krog mladih ljudi, je v zadnjih dneh pokazalo že nekaj pozitivnih uspehov. Tako je na krosu celjskih delovnih kolektivov, ki je bilo vzorno organizirano, nastopilo 36 mladincev. Pri članih so imeli največ uspeha delavci iz Cinkarne (Muškatevc, Kolšek in Zupančič), pri mladin- kah Metka (Artviga in Senica na 1. in 3. me- stu, Tolimir iz Auree na 2. mestu), pri člani- cah pa delavke iz Topra (Kristavčnik in Kle- menčič na 2. in 3. mestu), zmagovalka pa je bila RamSakova iz PTT. Y počastitev okrajnega mladinskega festivala je bilo v sredo atletsko tekmovanje mladinskih aktivov, na katerem smo poleg že znanih atle- tov zasledili vrsto novih imen. Ekipno zmago pri mladincih in mladinkah je pobral mladin- ski aktiv II. gimnazije. Pri mladincih je vrstni red ekip naslednji: 1. II. gimnazija 27 točk, 2. Ljubečna 57, 3. IKS 65 točk, 4. Cinkarna 65 točk, 5. Tehtnice 78 točk in 6. Savinja 112 točk. Pri mladinkah: 1. II. gimnazija, 2. Aurea, 5. uči- teljišče in 4. Metka. Zmagovalci pri mladincih: 10« m Dimec 12.4, na 1000 m Muškatevc 2:42.7, v daljino Dimec s 5.61 m v metu krogle 6 kg Dimec z 12.30 m. Pri mladinkah: na 50 m Cvikl e.5, v daljino Leban 4.36 m, na 600 m Belaj 2:50.6 in v metu krogle Belaj 9.48. NAJBOLJŠA REKLAMA JE OGLAS v Celjskem tedniku Atletika Na atletskem stadionu Borisa Kidriča je bilo v soboto okrog 200 atletov in atletinj, ki .so se pomerili med seboj v I. kolu moštvenega prven- stva Slovenije. Zaradi vetrovnega vremena niso bili doseženi rekordni rezultati, nekateri od njih pa so se močno približali svojim osebnim rekordom. Stane Lorger je zmagal na 100 m z 10.9, pa tudi v skoku v višino je presenetil z rezultatom 170 cm. Zmagovalci v ostalih disci- plinah so bili: Brodnik v.skoku v višino s 180 cm, Edi Gole v metu krogle z 12.69, Vipot- nik v teku na 400 m s 51.4, Važič na 3.000 ш z 8:40.4, Lešek v skokn ob palici s 3.70, v metu kopja Jože Kopitar z 61.80 m, na 1000 m Muška- tevc z 2:43.3, v metu kladiva Peterka s 46.86 m in v troskokn Gogič s 13.36. Atleti Kladivarja so na tem tekmovanju zbrali 45.960 točk in vse kaže, da jih ni nihče prekosil v Sloveniji. Atletinj je nastopilo znatno manj, zato so se morale zadovoljiti s precej skromnim številom (27.003) točk. Na prvih mestih srečamo znana imena: na 60 m in 200 m Olgo Sikovec s 7.8 ozi- roma 26.4, na 800 m Belajevo z 2:51.4, v metu diska Pristovškovo a 33.22, v metu kopja Hor- vatovo 8 27.10, v skoku v daljino Jagrovo s 4.68 m, v metu krogle Pristovškovo z 10.70 in v skoku v višino Batičevo s 136 cm. V I. kolu ekipnega prvenstva Slovenije eo nastopili doma tudi mlajši mladinci. Nabrali so skupno 8.745 točk, pa čeprav so nastopili v okrnjeni postavi, ker je bilo več kvalitetnih tekmovalcev odsotnih. Tako je na 100 m zma- gal Koželj z 12.7, na 300 m pa s 40.3, na 1000 m Ban z 2:44.3, т skokn v višino Sketa s 155 cm, v daljino Zupane s 5.47 m, v metu krogle Kač z 12.68 m in v metu diska Bzirski z 41.91 m. Štafeta 4 x 100 m je dosegla čas 50.3. Okrajni zavod za aocialno zava- rovanje v Celju razpisuje delomo mesto KNJIGOVODJI Pogoji: popolna erednja šola. Plača po uredbi. Opozorilo UŽIVALCEM POKOJNIN IN INVALIDNIN Ш. SKUPIN« Pe odloku o dodelitvi enkratne podpore uživalcem pokojnin in invalidnin (Ur. Ust FLRJ, št. 19 z dne 3. maja 1956) se dodeli enkratna podpora uživalcem osebne in družinske pokojnine in invalidnine 111. skupine, če znaša osebna pokojnina ozi- roma invalidnina do 5.500 din na mesec in uživalcem družinske pokojnine, če (a zna- ša do 4.500 din na mesec in če družini ni predpisana temeljna dohodnina od kmetij- stva in ne dohodnina od samo.slojnega poklicnega dela, drugi dohodki družinskih čla- nov, vštevši tudi dohodek od osebnega dela, socialnega zavarovanja in socialne pod- pore, štipendij ali drugih socialnih prejemkov, pa ne presegajo 4.000 din mesečno na družinskega člana (invalidi 111. skupine so tisti delovni invalidi, katerih zmožnost za delo je zmanjšana nad 50 do 57 odstotkov). Enkratna podpora se dodeli v zneska 3.000, 2.500 ali 2.000 din glede na višine pokojnine oziroma invalidnine in glede na gmotno stanje družine. Enkratno podporo upravičenci uveljavljajo po posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri pristojnih Društvih upokojencev in pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Celju ter njegovih podružnicah v Šoštanju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Žalcu in v Laškem. Tistim uživalcem pokojnin, ki so že predložili potrdilo o gmotnem stanju, ko 80 uveljavljali pravico do otroškega dodatka, varstvenega ali začasnega dodatka, ni treba vnovič predlagati potrdilo o premoženjskem stanja, temveč zadostuje samo njegov zahtevek. Gosfinslii follali v Žalcu ne uutrezajo sanitarnim predpisom z ZADNJE SEJE SVETA ZA GOSPODARSTVO ОВС. LO 2ALEC Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora 2alec je na svoji zad- nji seji pod predsedstvom tov. Bobov- nika sprejel navodila za delo potroš- niških svetov. V Preboldu in Žalcu so že bile prve seje potrošniških svetov, na katerih so z velikim zanimanjem obravnavali trgovsko problematiko. Na področju občine pyoslovanje go- stišč ni bilo enotno urejeno. Zato je Svet za gospodarstvo predpisal tem go- stiščem pravila, po katerih bodo v bo- doče poslovala. Svet za gospodarstvo bo predlagal, da se likvidira KZ Sent- andraž zaradi slabega gospodarjenja kot somostojna zadruga in se priključi KZ Polzela. Svet za gospodarstvo je razen tega posvetil na tej seji pozornost obrtni- škim problemom. Občinski odbor Žalec je adaptiral prostore za mlekarno > Žalcu, člani sveta pa so sklenili, d^ vodi mlekarno zadruga. Gostinski lo- kali v Žalcu pretežno ne ustrezajo sanitarnim predpisom. Tako bodo mo- rali kolektivi gostišč temu vprašanju posvetiti vso skrb in najti skupno г občino finančna sredstva za primerno ureditev lokalov. Poostriti bo treba kontrolo nad tistimi zasebnimi obrtniki, ki prijavljajo obrti, nato pa nadalju- jejo obrt kot šušmarji. Družbeni plan občine bo moral urediti tudi pravilno pavšalno obremenitev obrti socialistič- nega sektorja napram privatnemu sek- torju. V Kmetijskem poseötvu Ar j a vas je bila uvedena pred letom prisilna upra- va. Ker pa se je poslovanje izboljšalo, je predlagal Svet za gospodarstvo, da se prisilna uprava ukine. CELJSKI TEDNIK uradne ure za stranke vsak dan od 8.—12, ure, razen ob četrtkih in sobotah. IZPITI NA 1. GIMNAZIJI V CELJU Na I. gimnaziji bodo izpiti po naslednjem razporedu: popravni izpiti za 4. in 8. razred 10. junija; popravni izpiti od 1. do 3. razreda 22. in 23. junija; popravni izpiti za 5., 6. in 7. razred 1. septembra; sprejemni izpiti za višjo gimnazijo 11., 12., 13. in 14. junija s pri- četkom 11. junija ob 8. uri zjutraj; matura po pravilniku od 12. junija do 20. junija. Vpiso- vanje 25. junija od 8. do 12. ure. Učenci 4. raz- rea I. osnovne šole se uradno prepišejo na I. gimnazijo, zato jim k vpisovanju ni treba hoditi. Ravnateljstvo VPISOVANJE otrok za I. razred osnovne šole Frana Kranjca v CelJB-Polnle bo dne 21. in 22. maja od 10,30 do 13. Starši, prinesite s seboj izvlečke iz ma- tične knjige. »AVTOBUSNI PROMET« CELJE obvešča potnike, da vozi avtobus proge Celje- Kamuik-Ljubljana zaradi popravila mosta med Ločico in Motnikom do preklica samo na rela- ciji MOTNIK-LJUBLJANA-MOTNIK. Istočasno pa smo uvedli od 13. maja dalje redno vožnjo na progi Celje-Trojane-Ljubljana tudi ob nedeljah in praznikih po veljavnem voznem redn. Uprava »PUTNIK-SLOVENIJA«, CELJE Tam nudi posebne ugodnosti za Vaše letošnje počitnice: 7-dnevno letovanje BLED-BOHINJ, cena leto- vanja 4.000 din; 4 in 6-dnevno letovanje v PORTOROŽU, In sicer: 4-dnevno letovanje 3.740 din; 6-dnevno letovanje 5.130 din; 5-dnevno letovanje т SAVUDRIJl, cena 4.400 din. Nadalje prirejamo izlete v inozemstvo: 4-dnevno potovanje z avtobusom v BERLIN ▼ avgusta 1956, cena 19.100 din, prijave spreje- mamo do 15. julija 1956. Od 20. do 22. junija 1956 prirejamo avtobusni izlet na DUNAJ, cena 10.900 din, prijave spre- jemamo do vključno 25. maja 1950. Dvodnevno potovanje v TRST v juniju 1956, cena 4.900 din, V TRST in BENETKE doplačilo 1.900 din, prijave do vključno 5. junija 1956. Potne liste in vize za vse države ter vsa potrebna potrdila za nabavo potnega lista Vam preskrbi naša poslovalnica, poslužujte se naših uslug. Pohitite s prijavami za izlete in udeležite ве naših kvalitetnih potovanj. ZAHVALA Za uspešno zdravljenje se zahvaljujem vsem zdravnikom kiiurgičnega oddelka in strežnemu osebju, posebno zahvalo pa specialistu za zobne in ustne bolezni dr. Vrhovcu, njegovima dvema sestrama in dr. Rojcu. Imenšek Antonija in Matevž ZAHVALA I Ob izgubi Hašega nepozabnega moža. očeta, starega očeta, strica in brata FRANCA CESARJA upokojenega cestnega nadzornika iz Trnovelj izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so ga spre- mili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahva- ljujemo gasilskim društvom Trnovlje, Škofja vos in Ljubečna, ter predsedniku gasilskega društva Trnovlje za poslovilni govor ob odpr- tem groba. Društva upokojencev in vsem daro- valcem vencev. Žalujoča žena, družine Cerar, Šoper in Gorjup Trnovlje, dne 10. maja 1956. TABORJENJ.^ OB MORJU »Partizan«, okrajna zveza v Colju sporečn vsem pripadnikom organizacije, da nnuiciava organizirati taborjenje ob morju po naslednjem vrstnem redu: od 1. do 14. 7. za pionirske oddelke od 15. 7. do 29. 7. za mladinske oddelke od 30. 7. do 13. 8. za članske oddelke od 14. 8. do 28. 8. za starše pripadnikov orga- nizacije. Interesenti se naj takoj javijo pri svojih drn- štvih Partizana, kjer bodo prejeli podrobna na- vodila. Rok za prijave je do 1. junija 1956. PISARNIŠKO MOC za vodenje blagovnega knjigovodstva sprejme gostinsko podjetje v Celju. — Pogoji: popolna srednja šola, obvladanje strojepisja in steno- grafije. — Plača po tarifnem pravilniku oziro- ma dogovoru. Nastop službe je možen takoj. — Ponudbe je poslati z navedbo dosedanjega slaž- bovanja in z življenjepisom na Upravo Celjske- ga tednika pod šifro »Dobra moči. PRODAM malo rabljen otroški voziček (к1о!)ок, novi avto-oval model, barvan, cena 12.000 dia, uporaben lahko tudi kot športni). Naslov т upravi lista. PRODAM mizarsko orodje. Naslov v upravi lista. PRODAM po ugodni ceni skoraj nov' radio aparat »Kosmaj 49«. Informacije dobite pri vratarju Mestne občine Celje. PRODAM posestvo, 3 ha, lepa sončna lega, pet minut od glavne ceste, 10 minut od avtobusne postaje Ivenca. Cena ugodna. Skorjanc Franc, Ilovca 7, Vojnik pri Celju. -PRODAM elonsko železo 500 kg in 500 kg ce- mentne strešne opeke. Lorger, Celje, Jen- kova ul. 1. PRODAM njivo 4500 m*, à 80-—• din Pojasnila Ravnak Franc, Arclin — Vojnik. PRODAM 8 tednov staro kozo čistokrvne saaeke pasme. Kok Henrik, Celje, Selce 1. !'HODAM pianino. Naslov v upravi lista. PRODAM po nizki ceni barako (5 x 5 m) in strešno opeko (bobrovec) 1.200 komadoT. tfa- slov v upravi lista. PRODAM leseno ograjo (dolž. ca. 28 m). Naslov v upravi lista. PRODAM vzidljiv štedilnik (desni) s plo.ščami. Celje, Breg 17. PRODAM po ugodni ceni dobro ohranjen otro- ški športni voziček (kromiran) in rabljeno žensko kolo. Naslov v upravi lista. ODDAM košnjo sena in otave. Naslov upravi lista. KUPIM v Celju ali bližnji okolici hiSico ali stanovanje. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stanovanje s kabinetom in kopalnico ter ostalimi pritiklinami za enako v mestu ali v bližnji okolici. SOBO, vsaj deloma opremljeno išče za dobro plačilo takoj ali pozneje soliden upokojenec, samski intelektualec: Vinko Gaberski, Ro- gaška Slatina. STAREJŠI POSESTNIK, samski upokojenec, sprejme pridno gospodinjo. (V Savinjski doli- ni.) Naslov v upravi lista. POSESTNIK-samec sprejme vestno gospodinj^. Ponudbe na upravo lista pod »Miren dom;. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA Dne 20. maja 1956: dr. Cerin Jože, Celje. Cankarjeva ulica 9. Nedeljska zdravniška dežurna .služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. ..-i KONCERT Mladinski pevski zbor in mešani pevski zbor I. gimnazije bosta na večer pred rojstnim dnem maršala Tita, 24. maja 1956 ob 20. uri priredil* koncert umetne in narodne pesmi v Narodnem domu. Vljudno vabljenil CELJSKO GLEDALIŠČE Sobota, 19. maja ob 20: Puškin-Treves: NESMRTNI DON JUAN - Izven Nedelja, 20. maja ob 15,30: Denis Fonvizinî BRIGADIR — nedeljski abonma in izven Sreda, 23. maja ob 20: T. S. Eliot: OSEBNI TAJNIK ~ Premiere — premierski abonma in izven Četrtek, 24. maja ob 15: T. S. Eliot: OSEBI« TAJNIK - III. srednješolski abonma ob 20: T. S. Eliot: OSEBNI TAJNIK - četrtk*T abonma in izven Petek, 25. maja ob 15: T. S. Eliot: OSEBNI TAJNIK — I. srednješolski abonma KINO UNION, CELJE Od 18. do 21. 5. 1956: .SELINA<. mehiški fib» Od 22. do 25. 5. 1956: »V VRTINCU GREHA«, italijanski film KINO DOM. CELJE Od 19. do 21. 5. 1956: »BURMA, KAKOR JO Tl- DIJO PRIJATELJIC, jugoslovanski film Od 22. do 25. 5. 1956: »DVA ORALA ZEMLJE«' indijski film Prenos sporeda Radia Ljubljana vsak dan od 5,00—8,00 in od 11,00—23,00, ob nedeljah od 6,00-23,00 Nedelja, 20. maja 15,15 Izbrali ste — prisluhnite! 15,30 Poje pevski zbor učiteljišča p. v. Borisa Ferlinca 15,45 Domače novice, objave in reklame 16,00 Glasbeni vrtiljak Ponedeljek, 21. maja 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 O celjskem športa in športnikih 17,30 Na harmoniko igra Edvard Goršič 17,45 Igra veliki zabavni orkester Peter Yorke Torek, 22. maja 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Igra godba na pihala »Fr, Preše- ren« p. v. Ivana Karlovčeca 17,55 Glasbena medigra Sreda, 23. maja 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Nekaj melodij za vaše želje 17,30 Kulturni obzornik 17,35 Po svetu operne glasb* Četrtek, 24. maja 17,00 Pred tednom Ljudske mladine okraja Celje 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,25 Objave in reklam« 17,30 Operetna glasba Petek, 25. maja 17,00 Beseda o Titu 17,10 Glasbeno-literarna oddaja: »Vstani mladina« (izvajajo dijaki Ekonomske srednje šole v Celju) 17,30 E. Grieg: Helberg suita, op. 40 Sobota, 26. maja 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prislnhnitel 17,30 Za vsakogar nekaj