List izhaja mesečno dvakrat in stane celoletno K 6'— polletno „ 3'20 četrtletno „ V60 posamezne številke po —-30 Cene inseratom: V48 strani pri en- kratni objavi K V50, pri večkratnih — - — - objavah popust. —----- = Strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva. Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Gradišče 7. Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne Obvezno glasilo za člane gostilničarske zadruge na Bledu in gostilničarske zadruge v Zagorju ob Savi, Leto II. V Ljubljani, dne 5. aprila 1912. Št. 7. Gosti'ničarska zadruga na Bledu. Gostilničarska zadruga na Bledu je imela dne 27. marca t. 1. popoldne ob 3. svoj prvi redni občni zbor. Ker se je že ob napovedani uri zbralo preko 30 članov, je načelnik gosp. Peternel takoj otvoril zborovanje, pozdravil navzoče, konštatiral sklepčnost, predstavil navzočim delegata zveze, prečital brzojavko obrtno-pospeševalnega urada, ki se po svojem zastopniku ne more udeležiti zborovanja radi poslov drugod, ter končno izrekel svoje obžalovanje nad tem, da mu ni mogoče pozdraviti tudi oblastvenega zastopnika. Na načelnikov poziv prečita g. Kamenšek zapisnik ustanovnega občnega zbora, ki se odobri brez debate. Iz načelnikovega poročila o delovanju zadruge od njene ustanovitve do konca 1. 1911 nam je navesti: Zadruga šteje 102 člana. Odbor je imel 6 sej, v katerih je rešil skupno 185 točk stanovskega značaja. Pred vsem so to oddaja mnenja glede koncesij, posvetovanja o postopanju napram konkurenci itd. Zadruga pa je mlada, kakor je sploh gostilničarska organizacija pri nas šele v povojih. Zato njeno delovanje tudi ni moglo biti tako obsežno kot bi bilo želeti. Glavne točke pa so itak pridržane današnjemu občnemu zboru. Poročilo o računskem zaključku in premoženju zadruge poda g. Mencinger. Dohodkov je imela zadruga do 31. decembra 1911 skupaj 795 K, troškov, 454'21, tako da znaša glavnica, ki je naložena v poštni hranilnici, dne 31. decembra 1912 K 34079. Zadružno premoženje pa znaša s terjatvam vred K 1378 79. O zaključku se razvije daljša debata. Izkaže se namreč, da mnogo članov še ni vplačalo inkorporacijske pristojbine, ki znaša za one, ki so bili že ob ustanovitvi obrtne zadruge na Bledu v letej včlanjeni, 16 K, ki so pozneje pristopili k obrtni zadrugi, 10 K, in za one, ki so dobili gostilniško koncesijo po ustanovitvi gostiničarske zadruge, 20 K. G. Dolničar predlaga zato, da naj se zaostale vpisnine z obrestmi vred nemudoma upravnim potom izterjajo, kateri predlog se sprejme. G. Peternel pojasni nato še, zakaj je načelstvo čakalo z izterjavanjem in tudi pove, kako misli sedaj postopati, na kar se obračun odobri. Glede spremembe pravil poroča na to g. Peternel. Kakor kaže proračun, so dohodki zadruge majhni in ko bodo vplačane vse zaostale inkorporacijske pristojbine, bo skoraj gotovo treba vpeljati letno doklado. Zvišajo se pa dohodki lahko tudi s tem, da se zviša in-korporacijska pristojbina za nove člane od 20 na 50 K. V tem smislu naj se torej pravila spremene. G- Mencinger doda k temu, da bo deželna vlada z ozirom na okoliš zadruge to zvišanje dovolila, dočim se jih mnogo zavzema za to, naj bi se zvišala vpisnina na 100 K in to radi tega, ker je večina gostiln namenjenih tujskemu prometu. Gg. Peternel in Kamenšek govorita proti zvišanju na 100 K in končno obvelja prvotni predlog g. Peternela. O pristopu k zvezi poroča naš urednik, ki pristop priporoča in to tudi obširno utemeljuje v smislu, kakor smo v našem listu že pri drugih zadrugah poročali. Pristop priporočajo tudi drugi člani zadruge, na kar se soglasno sklene, da pristopi zadruga z vsemi svojimi člani k „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem". O proračunu za 1. 1912 poroča nato g. Mencinger. Dohodki so proračunjeni na 1460 K 79 h, troški na K 841 •—, preostanek naj bi torej znašal K 61979. Tudi o proračunu se razvije daljša debata, katere se udeleže gg. Peternel, Kamenšek in Mencinger. Vsi priporočajo namreč, da se proglasi „Gostilničarski Vestnik" za obligatorično glasilo zadruge in da ga zadruga naroči iz svojih sredstev za one svoje člane, ki še niso naročeni na list. Po mnenju g. Peternela so ravno ti najbolj potrebni strokovnega lista. Končno se proračun soglasno odobri in tudi soglasno sklene, proglasiti „Gostil. Vestnik" za obvezno glasilo zadruge, katerega vsled tega dobivajo člani zadruge brezplačno. K raznoterostim se oglasi najprej g. Mencinger in izvaja: Zastarelaodredba je še v veljavi, vsled katere mora imeti vsak gostilničar vsake dve leti nanovo od vodomernega urada punci-rane cinaste mere v svojem lokalu, drugače je kaznovan. Teh posod se nihče ne poslužuje in ta odredba pomenja zastarelost. Zato predlaga: Današnji zborovalci sklenejo pozvati „Deželno zvezo gostilničarskih zadrug na Kranjskem“, da v soglasju z avstrijsko državno gostilničarsko zvezo na Dunaju doseže čim prej, da se ta zastarela odredba skoraj odpravi. (Soglasno sprejeto.) Ako gostilničar pozabi plačati do 30. junija, odnosno 31. decembra vsakega leta odmerjeno mu boleto za točenje žganja, se mu predpiše radi tega visoka kazen in se tukaj ne postopa enako, kakor pri drugih davkih. To je gotovo kruta določba. Vsled tega naj današnji zborovalci sklenejo enako kakor glede prejšne zadeve pozvati deželno zvezo, da sku- paj z državno zvezo skuša čim prej odpraviti to določbo. (Soglasno sprejeto.) Od več strani so se čule pritožba, da vinotoči čez ulico ne prodajajo vina po zakonitih predpisih. Da, posamezni imajo celo v svojih prostorih pravcate gostilne brez vsakega oblastvenega dovoljenja in se tam popiva cele noči. Znan je slučaj, da se je v enem takem lokalu stočilo pretečeno leto 175 hi vina. Gostilničarji se upravičeno pritožujejo nad tem. Toda kjer ni tožnika, ni sodnika. Zato naj člani vse take slučaje z navedbo vsaj dveh zanesljivih prič naznanijo načelstvu zadruge, ki bo ukrenila vse potrebno, da obrtna oblast takim ptičkom pristriže peroti. Pri tej priliki so se čule z različnih strani britke pritožbe o prejšnem obrtnem referentu g. Ketteju. Nekateri nimajo še danes rešenih zadev iz 1. 1910. Kadar so prišli v Radovljico, so ga ali zastonj čakali, ali pa za nje ni imel nobenega časa. Pač pa je bil v gotovih slučajih jako hiter v poslovanju. Tako je bil na pr. klican član zadruge do njega radi prekoračenja policijske ure. V eni minuti sta bila gotova. „Aha, Vi ste prišli radi prekoračenja policijske ure. Prav! 20 K boste plačali. Ste že opravili“ in res sta opravila. (Velik smeh.) Pojasni se, da je sedanji referent jako delaven, da pa radi velikanskih zastankov prejšnega referenta še ne more hitro uradovati. Nato poroča g. Peternel o postopanju pri odmeri obrtnega in hišnonajemninskega davka. Venem samem letu je zvišala davčna oblast v okolišu zadruge dir. davke za 10.000 K. Njegova temeljita izvajanja se zrcalijo v sledeči soglasno sprejeti resoluciji : Blejska gostilničarska zadruga ima med svojimi člani pretežno večino gostilničarjev, ki so v svoja podjetja radi naravne lege in radi povzdige tujskega prometa investirali nad 5 miljonov kron v nadi, da se res dobe svoj čas obljubljene podpore s strani države in drugih korporacij v ta namen in da se tujski promet po otvoritvi bohinjske železnice v okolišu zadruge izdatno povzdigne. Razumljivo je, da ti gostilničarji niso razpolagali s potrebno glavnico in zato je danes dokazano dejstvo, da so samo posestva in podjetja teh gostilničarjev samo zemljeknjižno obremenjena z nad 2,300.000 K, ne oziraje se na nevknjižen kredit, ki tudi dosega pol miljona kron. Obljubljene podpore so izostale, pričakovano zvišanje tujskega prometa ni nastopilo, pač pa so mesto tega navili davčni vijak, četudi je sledila slabi sezoni — še slabša — in to že skozi štiri leta in četudi traja obratovanje v teh pod- jetjih pretežno največ šest tednov. Ako se uva-žuje, da vse doklade na direktne davke znašajo v okolišu zadruge povprečno 170°/o in da so s temi dokladami največ prizadeti prej navedeni gostilničarji kot največji davkoplačevalci v našem okolišu in ako se na drugi strani uvažuje slabe dohodke skozi zadnja štiri leta, potem je umljivo, da so bili 1. 1911. eksekutivno prodani v našem okolišu 3 hoteli in ena boljša gostilna, dočim letošnje leto čaka enaka usoda najmanj še enkrat toliko teh podjetij, ako ne bo izdatne pomoči. Današnji zborovalci uvidevajo in soglašajo v tem, da je med drugimi okoliščinami vzrok temu neznosnemu finančnemu položaju tudi dejstvo, da se pri odmeri hišnonajemninskega in obrtnega davka premalo vpošteva velikanska režija, ki z ozirom na kratke sezije ni v nobenem razmerju z donosom podjetij. Uvidevajo pa, da bi bilo finančno zboljšanje podjetij mogoče s tem, da se davščine kolikor mogoče nizko, dohodkom in bremenom primerno odmerijo. Zato današnji zborovalci soglasno naročajo načelsvu zadruge, naj nemudoma predloži pričujočo resolucijo visokemu c. kr. finančnemu ministrstvu in visokemu c. kr. ministrstvu za javna dela s prošnjo, da naj dajo, odnosno izpolnijo za podrejena oblastva navodila, glasom katerih naj se pri podjetjih, namenjenih tujskemu prometu, do popolnega fundiranja teh podjetij pri odmeri davščin določa kolikor mogoče nizka davčna mera. G- Peternel je nato še obširno in temeljito poročal o gospodarskem položaju članov zadruge sploh. Njegova temeljita izvajanja priobčimo v eni prihodnjih naših številk, ker nam danes primanjkuje prostora in ker se itak misli sklicati še izredni občni zbor in pa sestanek vseh članov s soprogami vred, na katerem se bo ravno to vprašanje še enkrat temeljito raz-motrivalo. S tem je bil dnevni red izčrpan. Zato je načelnik ob 6. zvečer z običajno zahvalo zaključil občni zbor. Ako končno še pripomnimo, da ima blejska gostilničarska zadruga skupno z obrtno zadrugo svojo bolniško blagajno, ki že izkazuje nad 2400 K rezervnega sklada, s tem samo zadostimo časnikarski dolžnosti. Gostilničarska zadruga v Zagorju. Kakor smo že poročali, je bil sklican redni občni zbor gostilničarske zadruge v Zagorju ob Savi na petek 29. marca popoldne na 2. uro v prostore g. Korbarja v Zagorju. Ker se pa ob napovedani uri ni zbralo dosti članov, je načelnik otvoril občni zbor še-le ob 3. uri z običajnim pozdravom, konstatiral sklepčnost in izrazil končno tudi grajo nad tem, da člani ne pridejo točno in številneje na zborovanje. Iz poročila o delovanju zadruge v pretečenem letu je navesti: Zadruga šteje 70 članov. Odbor je imel skupno 9 sej, v katerih se je razpravljalo o raznih stanovskih vprašanjih. Predloženih je bilo 8 prošenj za podelitev gostilniških koncesij. Načelstvo je priporočalo samo tri, ker se je šlo za prenos starih koncesij, dočim se je v petih slučajih izreklo proti podelitvi. Obrtna oblast je v vseh slučajih vpoštevala mnenje zadruge. Glede konkurence gostilničarjem s strani vinotočev čez ulico je zadruga vložila skupaj 8 ovadb. Vse so bile jako uspešne. Okrajno glavarstvo je kršitelje obrtnih predpisov občutno kaznovalo. Zato sta se dva vinotoča že opustila. Poročilo načelstva se odobri brez vsake debate. Računski zaključek za 1. 1911. izkazuje 131 32 K dohodkov in 97'80 K troškov, torej 33'52 K prebitka, tako da se zviša plodonosno naloženi ostanek iz prejšnih let v znesku 461 43 K na 494-95 K. Gosp. A š i č kot pregledovalec računov pojasni k tej točki posamezne postavke, poroča, da je našel račune v najlepšem redu, predlaga, da se podeli načelniku g. Korbarju absolutorij in se mu izreče popolno zaupanje vsled njegovega vestnega delovanja v prid zadrugi in članom. Predlog je soglasno sprejet. Za delegate k občnim zborom „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ se izvolijo soglasno z vzklikom gg. Dragotin Korbar iz Zagorja, Alojzij A š i č iz Lok, Peter Robavs iz Lok in Valentin U č a -k a r iz Kotredeža, za namestnika pa gg. Albin Grčar iz Zagorja in Matej Uranič iz Potoške vasi. Na predlog načelnika se sklene soglasno vpeljati za 1. 1912. doklada po 3 K na vsakega člana. Ob enem se soglasno sklene proglasiti „Gostilničarski Vestnik“ za obvezno glasilo zadruge, katerega dobe vsi člani zadruge brezplačno. Pri raznoterostih se razvije daljša debata o raznih konkurencah, ki jih imajo gostilničarji pretrpeti. Naglaša se pred vsem prodajanje piva v steklenicah po trgovinah, dostavljanje piva s strani založništev privatnikom in prodajanje sodavičnih izdelkov zasebnikom. Tudi se grajajo neenotne cene pijač. V tozadevno debato posežejo zlasti gg. Wake, Ašič, Korbar, Weinberger in naš urednik, ki pri tej priliki daje razna pojasnila glede korakov, ki jih je glede teh vprašanj že storila gostilničarska zveza. Gosp. Weinberger izjavi pri tej priliki kot sodavičar, da svoje izdelke oddaja samo gostilničarjem in ne trgovcem, da pa te menda zaklada ljubljanski sodavičar Fischer. To naj blagovolijo ljubljanski tovariši uvaževati. Sploh se glede teh vprašanj razvije obsežna debata, tekom katere se sklene pozvati pivovarne, da naj opuste oddajo piva zasebnikom, ker bi bili drugače gostilničarji primorani poseči po drugih sredstvih, s katerimi bi odpravili to konkurenco. Končno se sklene sklicati poseben sestanek gostilničarjev v okolišu zadruge. Na tem sestanku naj se potem podrobno določijo sredstva in koraki, kateri naj se uvedejo, da se ta konkurenca odpravi in da se doseže enotno postopanje. S tem je bil tudi dnevni red izčrpan. Zato zaključi načelnik kmalu po pol 6. uri zborovanje z običajno zahvalo. Gostilničarska zadruga v Ljubljani. Načelstvo ljubljanske gostilničarske zadruge je sklicalo letošnji redni občni zbor na petek 29. marca popoldne na 3. uro v areno „Narodnega doma“ v Ljubljani. Udeležba je bila za ljubljanske razmere naravnost velika, kajti vdeležilo se je zborovanja 76 članov, med temi 22 gostilničark. Vzrok temu je bila pač volitev načelnika in podnačelnika. Po izvršeni volitvi je namreč — vsaj tako smo poučeni — hotela takoj večina zapustiti zboro-vališče. O tem občnem zboru bi sicer radi prinesli podrobno poročilo, toda ker so gospodje zborovalci menda sklenili, od zborovanja izključiti vse poročevalce listov in to iz razlogov, o katerih ne maramo razpravljati, ker bi s tem zašli v osebnosti, nam pri najboljši volji ni mogoče podati točnega in podrobnega poročila. Zborovanja so se udeležili: Kot zastopnik obrtne oblasti magistratih svetnik g. Sešek, kot zastopnik zveze obrtnih zadrug nje načelnik g. F r a n c h e 11 i, kot zastopnika trgovske in obrtniške zbornice gg. zbornična svetnika Bučar in Rohrmann. Ob napovedani uri otvori načelnika namestnik g. Stritar občni zbor, pozdravi navzoče in pozove tajnika, da prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se brez debate odobri. Vsled nujnega predloga g. Kavčiča se spremeni dnevni red v toliko, da se volitve uvrste kot druga točka, to pa z ozirom na okolnost, da ima trgovska in obrtniška zbornica sejo ob 5. Seveda je bil to povod daljše debate, katere se je udeležilo mnogo članov. Pričel se je boj za načelnika in ta boj je otvoril g. Maček, ki je zavzemal stališče, da mora biti načelnik zadruge gostilničar, ne pa kavarnar. Zato priporoča kandidaturo- g. Zajca. G. Bončar je naziranja, da imajo vsi člani zadruge enake dolžnosti, torej tudi enake pravice. Priporoča kandidaturo g. Stritarja. Nato govori še g. Zajec, ki razvija pri tem nekak program svojega delovanja za slučaj, da je izvoljen. Nato se prično volitve- Skrutinatorjem sta imenovana gg. Bole in Pogačnik. Voli se z listki. Skrutinij traja dalj časa. Zato čita med tem časom tajnik g. Pintar letno poročilo, iz katerega nam je navesti sledeče: Poročilo se omejuje pred vsem na notranje delovanje zadruge in se peča z vsem vprašanji, ki so bila pereča v zadnjem letu, tako glede postopanja pri podelitvi koncesij, glede konkurence s strani trgovcev in branjevcev, glede prodaje piva v steklenicah in brezalkoholnih pijač zasebnikom, glede odstotkov pri prodaji tobačnih izdelkov, sploh glede vseh vprašanj, s katerimi smo se v našem listu lansko leto in tudi že letos podrobneje pečali. Zadruga je štela koncem 1. 1911. skupaj 244 članov. Umrlo je v pretečenem letu 8 članov. Občni zbor se je vršil eden, odbo-rovih sej je bilo 19 in so se v njih razpravljale same stanovskovažne zadeve. Letošnje leto prehaja zadruga v 21. leto> praznuje torej dvajsetletnico svojega delovanja. Zato se je tajniško poročilo spominja pri tej priliki tudi postanka, razvoja in delovanja zadruge skozi vso to dobo, seveda le na kratko. Skrutinij je bil med tem končan. Izid volitev je bil sledeči: Za načelnika je bilo oddanih 76 veljavnih glasov. Od teh je dobil g. Ivan S t r i t a r 57 glasov, g. Avguštin Zajec 17 glasov, dve glasovnici ste bili prazni. Za podnačelnika je bilo oddanih skupaj 69 veljavnih glasov. 63 glasov se je združilo na g. Frana Kavčiča, 6 glasov pa na g. Josipa Mačka. Izvoljena sta bila torej z ogromno večino g. Ivan Stritar za načelnika, g. Fran Kavčič za podnačelnika. Nadomestne volitve v odbor pa so končale s sledečim rezultatom: Za odbornike so bili izvoljeni gg. Anton Bončar, Emil K r ž i š n i k in Leon Pogačnik, za namestnika gg. Jakob Bole in Valentin Mrak. Za preglednike računov so bili izvoljeni gg. Peter Krisch, Jos. Maček in Viktor R o h r-m a n n. V odbor pomočniške bolniške blagajne sta bila izvoljena gg. Jos. Maček in Leon Pogačnik ter g. Rudolf Stritar za namestnika. Za preglednika pomočniške bolniške blagajne sta bila izvoljena gg. Jos. Bole in Mat. Soklič in končno v odbor posredovalnice gg. Jan F i a 1 a in Anton Gorše. S tem so bile tudi volitve končane, ki so se končale v zadovoljstvo večine. Računski zaključek za 1. 1911 izkazuje skupno 8858 K 19 h dohodkov in 6984 K 07 h Izdatkov, torej prebitka 1874 K 12 h. Vse zadružno premoženje pa izkazuje skupno (všteti razni fondi in rezervni fondi) z dnem 31. decembrom 1911. 32.623 K 83 h čiste imovine. Na dnevnem redu je nato predlog glede ustanovitve podpornega sklada za onemogle člane zadruge. O tem predlogu, kakor sploh glede vseh na-daljnih predlogov se je razvila precej živahna debata. Končno se naroči odboru, da izposluje glede tega sklada potrebno oblastveno dovoljenje. Odposlanci pomočniškega zbora predlože resolucije, sprejete na zadnjem občnem zboru, in sicer tako glede nadomestnega nedeljskega počitka in glede strokovne nadaljevalne šole za gostilničarsko obrt. S tema dvema točkama se pečamo itak na drugem mestu, zato na-daljno razpravljanje opustimo. G. Avguštin Zajec poroča nato o ukrepih državne gostilničarske zveze, katere zadnje seje se je udeležil kot delegat. Načelnik deželne zveze obrtnih zadrug na Kranjskem in član obrtnega sveta v trgovskem ministerstvu g. F r a n c h e 11 i poroča nato o sklepih obrtnega sveta glede koncesijoniranja prodaje piva v steklenicah in glede dokaza vsposobljenosti za gostilničarsko obrt. Tudi glede teh zadev smo že podali v našem listu kratko poročilo. Zato se v podrobnosti danes ne spuščamo. Gosp. Franchettiju izreče občni zbor pri tej priliki javno zahvalo za njegov možat nastop v prilog gostilničarskega obrta v obrtnem svetu. Nadaljna točka dnevnega reda je bila razprava glede korakov, ki naj se ukrenejo, da pivovarne opuste prodajo piva v steklenicah zasebnikom. Sprejeta je bila primerna resolucija, ki naj doseže to, da se odpravi ta konkurenca v škodo gostilničarskega obrta. Opozarjalo se je na krivico, ki se godi možkim ulužbencem gostilničarskega obrta Pri teh se zahteva učna doba, pomočniško poslovanje itd. Pri natakaricah tega ne poznamo. Enaka pravica za vse. Zato naj se vpelje tudi za natakarice dveletna učna doba. Ta sklep je seveda za sedaj še samo akademične vrednosti, ker nimamo lastne strokovne nadaljevalne šole, stopi pa lahko takoj v veljavo, ko se ta vpelje. Gosp. Zajec je dal duška dejstvu, da se je kranjska trgovska in obrtna zbornica izrekla proti koncesijoniranju prodaje piva v steklenicah. Končno so se spominjali zborovalci navzočega soustanovitelja zadruge g. L e n č e t a ter tovariša g. A n z 1 i n a, ki že nad 40 let izvršuje gostilniško obrt v Ljubljani. Zadnjemu se sklene podeliti častno diplomo. S tem je bil dnevni red izčrpan in zato načelnik kmalu po pol 6. uri zaključi z običajno zahvalo to zanimivo zborovanje. Pomočniški zbor ljubljanske gostilničarske zadruge. Občni zbor pomočniškega zbora ljubljanske gostilničarske zadruge je bil sklican na 26. marca popoldne za 3. uro v prostore gostilne „Pri Leonu“ v Florjanski ulici. Kar se je pričakovalo, to se je tudi zgodilo. Občni zbor ob napovedani uri ni bil sklepčen, četudi je bila letošnja udeležba že dokaj boljša od •anske. Zato je načelnik pomočniškega zbora 8- Carl otvorM 11. občni zbor ob 4. uri, pozdravil zborovalce, jim predstavil zastopnika obrtne oblasti g. dr. Bukovnika, dalje delegate gostilničarske zadruge gg. Kržiš-n i k a in P o g a č n i ka, zadružnega zdravnika g. dr. Rusa in zastopnike časopisov. Na njegov poziv prečita nato tajnik g. Pintar zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se odobri brez debate. Letno poročilo navaja: Delovanje v pretečenem letu je bilo bolj ponižno. Pobiralne pole za podpore potujočim natakarjem so se obnesle samo deloma. Zato so se pozneje opustile. Zborovanja odbora so se vsled nasveta sicer res vršila ponoči po dokončanem delu, toda niso imela uspeha. Delovanje je pred vsem otežkočeno radi velike menjave odbornikov. Koncem leta navadno ostane samo načelnik z dvema ali tremi odborniki; ostali namreč odidejo drugam za zaslužkom. Vsled te okolnosti ste bili dve seji nesklepčni. Energičen nastop odbora je dosegel, da je zadruga obdržala posredovalnico, ki posluje za uslužbence brezplačno. Razven rednega se je vršil v pretečenem letu tudi izredni občni zbor. Od-borovih sej je bilo 5. Želja načelstva je, da vlada med člani večje zanimanje za organizacijo. Le tako se bodo dosegli uspehi. Treba je dela. Danes pa naj se izrečejo neovirano vse želje, da ima odbor direktive za nadaljno delovanje-! Na željo nekaterih članov se ponovi letno poročilo tudi v nemščini, na kar se odobri brez nadaljne debate. Volitve se vrše nato z vzklikom in so soglasno izvoljeni: V pomočniški odbor: Josip Händler, Karol Sobotkovitz, Aleksander Roth in Ivan Mikec. V odbor pomočniške blagajne: Ivan Škrbec za odbornika in Alojzij Florjane za namestnika. V nadzorovalni odbor: Ernest Turjak in Franc Stopal kot odbornika, Viktor V rečni k in Ferdinand A u e r kot namestnika. V razsodišč:: Josip Händler, Lovro V e r č-n i k, Franc Ritter, Franc Stopal, Ernest Turjak in Ivan Mikec. Za odposlance v zadružni občni zbor: Josip Carl, Karol D o v e č a r in Alojzij Kuzma. Prihodnja točka dnevnega reda obsega razpravo glede nadomestnega nedeljskega počitka, ki je po zakonu ugotovljen. Glede obr-tov, v katerih se obratuje tudi ob nedeljah več kot 3 ure, veleva zakon, da mora biti uslužbenec vsako drugo nedeljo 24 ur prost. Ako pa radi obratovanja to ni mogoče, se nadomestni počitek lahko porazdeli po 6 in 6 ur. Nekateri uslužbenci so deležni tega nadomestnega počitka, drugi, zlasti v kavarniški obrti pa ne. Tu je treba napraviti red in v to je zadruga poklicana. Gosp. Kržišnik zato predlaga, da naj se danes izvoljeni odposlanci v zadružni zbor udeleže občnega zbora zadruge in tam sami to zadevo sporoče zborovalcem. Vsled delovnega reda, ki ga je pred leti odobrila obrtna oblast in ki določa, da se smejo redovne kazni porabiti samo v namene vajencev in pomočnikov, nekatera večja obra-tovališča (navedla so se imenoma) kaznujejo radi gotovih prestopkov uslužbence z redovnimi globami od 1—5 K. Kljub temu pa se skozi zadnja leta te globe niso oddale zadružni blagajni. To pa nikakor ne gre. Ako je gospodar na podlagi podpisanega delovnega reda upravičen kaznovati ulužbence z redovno kaznijo, uslužbenci nimajo nič proti temu, vendar pa zahtevajo, da se stekajo te kazni v namen, za katerega so določene. Naj se torej zadeva preišče, naznani obrtni oblasti in napravi tudi v tem oziru red. Najbolje pa je, da se tudi to vprašanje sproži na občnem zboru zadruge, temeljito razjasni in člane pouči, kako smejo postopati. Glede podpor brezposelnim tovarišem se na predlog g. Kuzme sklene zopet vpeljati v večjih obratovališčih nabiralne pole, ob enem pa naj se doseže, da se smejo v ta namen uporabljati tudi svote, ki se dobe iz redovnih kazni. K raznoterostim se oglasi kot prvi delegat zadruge g. Zajec, ki poroča o štadiju, v katerem se nahaja stara zahteva gostilničarjev, namreč dokaz vsposobljenosti. Ljubljana še ni sprejeta med ona mesta, za katere se ta dokaz zahteva, to pa radi tega ne, ker nima svoje strokovne nadaljevalne šole za gostilničarsko obrt. Treba je torej delovati na to, da tako šolo čim prej dobimo. Ta zahteva je tako zahteva gostilničarjev kakor tudi zahteva pomočnikov. Naj se morda sklene danes primerna resolucija. In res se nato stavi resolucija, s katero se poživlja ljubljanska gostilničarska zadruga, da naj čim prej stori vse primerne korake, ki omogočijo ustanovitev strokovne nadaljevalne šole za gostilniško obrt v Ljubljani. Ob enem pa protestirajo zborovalci, da ni glede natakaric vpeljana enako kakor za natakarje vajeniška in pomočniška doba ter zahtevajo, da se tudi ta krivica čim prej odpravi. S tem je dnevni red izčrpan. Zato načelnik Carl kmalu po 5- uri zaključi občni zbor Pomočniška bolniška blagajna ljubljanske gostilničarske zadruge. Občni zbor pomočniške bolniške blagajne ljubljanske gostilničarske zadruge se je vršil v istih prostorih in ob isti udeležbi kakor občni zbor pomočniškega zbora takoj nato, ko je bil ta zaključen. Po nagovoru načelnika g. Carla prečita tajnik g. Pintar zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se brez debate odobri. Nato poda sledeče letno poročilo: Finance blagajne so se v pretečenem letu dokaj zboljšale. Rezervni zaklad se je zvišal od 15.164'03 na 18.053‘82 K, dasi so se troški v deželni bolnici znatno podražili in je bilo izredno mnogo bolnikov oddanih v bolnico. Da se je rezervni zaklad kljub temu tako izdatno pomnožil, je pripisovati temu, da izven bolnice ni bilo mnogo dolgotrajnih bolezni in pa da je uprava vsestransko varčevala in šte-dila. Članov ima blagajna 642 in sicer 160 možkih, 455 ženskih in 27 vajencev. Vseh bolnikov je bilo 683, s podporami 227, vseh bolnih dni 2386. Umrli so 4 člani. Zadružnemu zdravniku g. dru. Rusu je za njegovo vestno delovanje izrekel odbor vsled sklepa z dne 18. decembra 1911 pismeno zahvalo. Sklenilo se je nadalje, izreči mu i danes priznanje i zahvalo. Lekarne, v katerih dobivajo člani zdravila na račun blagajne, so: Bohinčeva, Čižmaževa, Levstikova in pl. Trnkoczyja. Razsodišče v pretečenem letu ni stopilo v akcijo. Občni zbor se je vršil eden, odborovih sej pa je bilo pet. Uradnih spisov je došlo in bilo rešenih 106, za 22 več kot prejšnje leto. Med temi je več rekurzov na c. kr. deželno vlado in ministrstvo glede slučajev, v katerih je bilo načelstvo naziranja, da ni dolžno prispevati k troškom in podporam bolnikov. Prošnjam za povračilo zdravniških troškov je načelstvo večinoma vstreglo. Pritožb proti odboru, zdravniku in upravi-teljstvu ni bilo nobenih. To poročilo se odobri brez debate. Računski zaključnk je sledeči: Dohodki: Gotovine v blagajni iz I. 1910 • • K 110 42 Doneski članov.....................„ 7659 17 Doneski delodajalcev...............„ 3829 63 Kazni, dospele po mest. magistratu „ 241'— Povrnjeni troški za oskrbovanje nepriglašenih članov............„ 12480 V banki dvignjeno................ „ 111 '69 Skupaj • K 1207671 Izdatki: Izplačane bolniške podpore- • • • K 1668'40 Zdravniki in kontrola..............„ 1673"— Zdravila...........................„ 71154 Bolnišnica in prevozni troški • • „ 2594'00 Pogrebni troški....................„ 80— Upravni troški.....................„ 2485"— Razni izdatki, t. j. najemnina, tiskovine, kurjava, pisarniške potrebščine i. t. d............... „ 568 86 Skupaj • K 987V40 Prebitek znaša torej • K 2295-31 Premoženje blagajne pa je sledeče: Aktiva: V hranilnici naloženega........K 18053'82 Gotovina v blagajni............„ 283"62 Vrednost inventarja po odpisu- • „ 185"33 Terjatve blagajne................ „ -72616 Skupaj • K 19248-93 Pasiva: Članom prispevki...............K 90 80 Zdravnikom honorarji...........„ 227"— Lekarnam za zdravila...........„ 166"80 Bolnišnicam pristojbine........„ 386 89 Razni troški..................... „ 40 — Skupaj • K 911-49 Čisto imetje dne 31. decembra 1911 znaša torej............K 18337'44 Po poročilu pregledovalca računov g. Zajca se računi odobre in podeli odboru absolutorij. K slučajnostim se oglasi kot prvi gosp. Tomc, ki predlaga naj bodo vse lekarne v Ljubljani proste. G. dr. Rus podpira ta predlog, ki se na to soglasno sprejme. G. dr. Rus se nato zahvali za izrečeno mu zahvalo, prosi pa, da ga člani pri njegovem delovanju podpirajo. Nadalje se soglasno sprejme predlog, da morajo imeti oni bolniki, ki iščejo ordinacije zdravnikov- špecijalistov, za to posebno dovoljenje od blagajniškega zdravnika. Končno se sprejme resolucija, s katero se izreka blagajna glede zavarovanja za onemoglost proti skupnosti z drugimi blagajnami. S tem je dnevni red izčrpan in načelnik zaključi zato občni zbor ter se zahvali navzočim za udeležbo. Gostilničarska zadruga v Litiji. Gostilničarska zadruga v Litiji je ustanovljena. Dne 2. t. m. se je namreč vršil ustanovni občni zbor v prostorih g. Lajovica. Ustanovni občni zbor je otvoril ob pol 3. uri popoldne kot zastopnik obrtne oblasti gosp. dr. Schiffer ob udeležbi okroglo 30 članov, prisostvovala sta pa tudi zadružni instruktor gosp. dr. Blodig iz Trsta in naš urednik. K prvi točki dnevnega reda je govoril najprej naš urednik, ki je priporočal enotno postopanje pri volitvah. Nato so se vršile volitve z glasovnicami in so bili izvoljeni skoraj soglasno sledeči gg. Josip M e š e k iz Litije za načelnika, Ivan R o b a v s iz Šmartna za podnačelnika, Anton T r š k a n iz Litije, Fran Lajovic in Radoslav Š r i b a r iz Gradca, Ignacij Zore iz Črnega potoka, Anton Zarnik iz Vač, Leopold B r d a j s iz Save, Fran Drnovšek iz Sp. Hotiča in Anton P 1 a- n i n š e k iz Zavrstnika za odbornike ter končno Mihael Rozina iz Leskovca, Josip B o r š t n a r iz Gabrovke, Anton Lavrič iz Gradišča in Fran Železnik iz Šmartna za namestnike. K drugi točki dnevnega reda, namreč k pristopu k deželni zvezi je govoril najprej naš urednik. V svojem govoru se je najprvo obširneje pečal s pomenom gostilničarskih zadrug in njih delovanjem, nato je razpravljal o stanovski organizaciji sploh in se končno pečal z delovanjem deželne zveze. Priporočal je pristop k zvezi in povdarjal pomen složnega postopanja. Za njim je govoril tudi g. dr. B 1 o-d i g, ki je ravnotako najtopleje priporočal pristop k zvezi. Nato da g. dr. Schiffer tozadevni predlog na glasovanje, ki je bil z veliko večino sprejet. Pri volitvi delegatov v občni zbor zveze so bili z vzklikom voljeni za odposlance gg. Josip M e š e k iz Litije, Ivan Robavs iz Šmartna, Franc Pavli iz Moravč, Franc Prašnikar iz Kresniškega vrha, Anton Lavrič iz Gradiša in Josip B a 1 a n t iz Kleviša, za njih namestnike pa Andrej Z tipa n č i č iz Kolovrata, Radoslav Š r i b a r iz Gradca in Anton B e r 1 i č iz Vač- K slučajnostim se ni priglasil nihče. Zato zaključi g. dr. Schiffer še pred pol 5. uro zbor. Pri tej priliki nam je samo pripomniti: Gostilničarska organizacija na Kranjskem se vedno bolj širi in tekom zadnjih štirinajst dni se je število v zvezi včlanjenih gostilničarjev pomnožilo zopet za preko 200, tako da ima zveza danes že jako lepo število članov. Le po tej poti naprej in organizacija bo gotovo rodila uspehe. Najmlajši izmed naših stanovskih organizacij, to je gostilničarski zadrugi v Litiji pa želimo pri tej priliki: Delaj in razcvitaj se v v korist svojih članov in gostilničarskega stanu sploh, saj imaš na čelu može, katerim je pri srcu napredek gostilniškega obrta. Vprašalnica. Vprašanje št. 23. Kaka vina je smatrati v smislu zakona za polvina in kaka za umetna vina? Odgovor? V smislu § 8 vinskega zakona se smatrajo za polvina deloma z vodo, s sadnim moštom ali z enakimi šibkimi pijačami zmešana vina, odnosno taka, ki ne vsebujejo glasom „Codex alimentarius“ za posamezne vrste vin predpisane množine ekstrakta v primeri z alkoholom in drugimi sestavinami. Umetna vina so pa le s pomočjo vode, sladkorja, vinske kisline, barve in enakih dodatkov napravljene pijače, in ki navadno le na izprešanih tropinah (grozdnih pecljih) pokipe. Vprašanje št. 25. Kako vino naj zlasti vporabljam za buteljke? Kako moramo postopati pri napolnjevanju butelk, ako hočemo ohraniti vino tudi skozi več let zdravo in čisto? Odgovor: Za buteljke so le močnejša vina sposobna, t. j. taka, ki imajo vsaj 11 volumnih odstotkov alkohola in ki so tudi drugače polna (harmonična). Bela vina so za buteljke sposobnejša od črnih, ker poslednja izločajo s časoma tudi barvilo. Da ostane vino v steklenicah več let zdravo in čisto, mora biti, preden se v steklenice natoči, popolnoma dozorelo, t. j. da ne vsebuje nič več nepokipelega sladkorja in da je iz sebe izločilo že vse one snovi, ki se sploh do popolne dozorelosti sesedajo. To se doseže z večkratnim pretakanjem in umetnim čišče- njem v U/a—2 letih, pri navadni manipulaciji, t. j. le s pretakanjem, pa komaj v 21/2—3 I. V buteljke, namenjene za staranje, mora priti le popolnoma čisto vino; če je le nekoliko megleno ali pršno, ni za steklenice še sposobno. Polni naj se ob lepem, suhem vremenu ter s pomočjo nategače (kavčukove cevi), katero se porine globoko v steklenico, da pride vino kolikor mogoče z malo zraka v dotiko. Buteljke morajo biti istotako jako čiste ter se jih lahko pred rabo še s konjakom ali z dotičnim vinom izplakne. Zamašiti se morajo takoj ter le s finimi, v gorki vodi ali vinu skuhanimi zamaški in s pomočjo stroja. Tako zamašene steklenice se postavijo leže v bolj temni podzemeljski prostor na pesek ali na stelaže. Če ostanejo bolj v suhem kraju in če se jih mora po koncu postaviti, potem naj se še s pečatom zalijejo, kar se jednostavno doseže s tem, da se skuha v malem lončku pečat ali pa kolofonija, špirit in par žlic olja ter v to zmes že pravilno zamašeno stekleničino glavo pomoči. Vprašanje št. 25. Ali je mogoče ohraniti srednje dober cviček tudi skozi več let neizpremenjen? Kako? Odgovor: Kolikor skušnje uče, srednje dober cviček ni za staranje. Ne da bi se ravno pokvaril, a ker zgubi prav veliko ogljikove kisline, postane nekako praznega, bolj zoprnega okusa in sicer tem bolj, čim manj je tak cviček na tropinah ali drozgi kipel. Za staranje se mora vzeti le prav dobre, močne, bolj temnobarvane, nekoliko trpkejše cvičke. Stara se jih na isti način kot druga vina. Posebno je pri cvičku na to skrbno paziti, da ne pričenja na vrhu kan, da je namreč sod vedno poln, ker drugače kaj rad povodenj in dobi duh po zraku. Vprašanje št. 26. Ali ima letošnja izredno mila zima kak vpliv na vino? Ali se je pri pretakanju vina treba na to ozirati in v koliko? Odgovor: Če je bilo vino v jeseni pravilno spravljeno in čez zimo dobro shranjeno, nima mila zima nikakega vpliva nanj. Pri pretakanju se na to ni treba nič ozirati, pač pa svetujemo, da se bela vina pri pretakanju nekoliko za žveplajo, t. j. da se prazni sodi, v katere se namerava vino pretočiti, neposredno pred polnitvijo z žveplenim dimom napolnijo. En as-bestni žvepleni trakec zadošča za 2—3 hi. Za-žveplano vino ne porjavi, se hitrejše včisti ter ostane potem stalno čisto. Vprašanje št. 27. Ali imamo v slovenskem jeziku kaj knjig glede umnega kletarstva? Katere mi priporočate v nabavo? Odgovor: Večje najnovejše slovenske knjige o umnem kletarstvu nimamo. Okrog 1. 1872 je izdala družba sv. Mohorja dr. Vošnjakovo „Umno kletarstvo“, ki je pa že zastarelo. Pozneje je izdala ta družba še drugo knjigo, ki jo je spisal ljudskošolski učitelj Rosi. Leta 1900 je deželni odbor kranjski založil poljudno knjižico o najnovejšem umnem kletarstvu, katere avtor je bil takratni deželni vinarski komisar za Kranjsko in sedanji kletarski nadzornik Gombač. Primerno brošuro, katere avtor je A. Štrekelj, ravnatelj deželne kmetijske šole v Gorici, je najbrže dobiti od spisatelja samega, odnosno od goriškega kmet. društva. Razno. Vesele velikonočne praznike želi uredništvo in upravnlštvo lista vsem cenjenim naročnikom In prijateljem lista. Poslužite se priloženih položnic! Z današnjo številko prestopamo v drugo četrtletje. Zato prilagamo vsem onim, ki so nam nakazali naročnino samo za eno četrtletje, odnosno ki so prezrli naročnino nam sploh nakazati, poštne položnice z vljudno prošnjo, da nam v najkrajšem času obnove, oziroma poravnajo naročnino. Naročnina naj bi bila v tem slučaju velikonočni dar stanovskemu glasilu. Zato se poslužite položnic v najkrajšem času. Ali sem že pridobil „Gostilničarskemu Vestniku“ novega naročnika? Tako bi se moral vprašati vsak zaveden in po napredku stremeč gostilničar ter delovati na to, da svojemu stanovskemu glasilu pridobi vsaj enega novega naročnika. Ali je kdo naročen ali ne, to lahko sam kontrolira v listu, ker se imena sproti objavljajo. Čim več ima list naročnikov, na tem boljše uspehe lahko računa gostilničarska stanovska organizacija. Stanovsko glasilo je namreč ona vez, ki posamenne člane gotovega stanu nekako med seboj seznanja in ki najbolj pospešuje organizacijo. Zato tovariši. na delo za ..Gostilničarski Vestnik“, pridobivajte mu novih naročnikov. S tem tudi samemu sebi koristite. Čim več ie namreč naročnikov, tem boljši je lahko list. V znamenju občnih zborov. V današnji številki prinašamo kar 6 poročil o raznih občnih zborih. Zato nam tudi ni mogoče glede vseh vse podrobnosti objaviti, ker nam zato primanjkuje prostora. Primorani smo bili vsled tega omejiti se pri vseh poročilih le na najvažnejše točke. Večina občnih zborov se je dosedaj že vršilo. Zato nam bo v prihodnjih številkah mogoče, pečati se obširneje s splošno važnimi stanovskimi zadevami. Seja „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ se vrši v sredo 10. aprila popoldne ob 3. uri v prostorih restavracije „Zlata kaplja“ v Ljubljani. Dnevni red obsega več važnih točk, ki so v zvezi s sklepi zadnjega občnega zbora zveze. Poleg tega je treba tudi določiti dan in vspored majniškega gostilničarskega izleta v Postojno. Gospodje odborniki se radi tega naprošajo, da se zborovanja zanesljivo in polnoštevilno udeleže. Občni zbor ljubljanske okoličanske gostilničarske zadruge. Kakor smo že poročali, se vrši 11. redni občni zbor v sredo dne 10. aprila 1912 ob 10. uri dopoldne v restavracijskih prostorih g. Tratnika pri „Zlati kaplji" v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 27 s sledečim dnevnim redom: 1 Nagovor. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Letno poročilo o delovanji zadruge v 1. 1911. 4. Poročilo o računskem zaključku od 1. jan. do 31. decembra 1911. 5. Poročilo pregledovalcev računov. 6. Volitev enega odbornika in enega namestnika v zadružni odbor. 7. Sklepanje o korakih, ki se imajo storiti proti odklanjanju nadaljnih podtlitev že obstoječih koncesij. 8. Raznoterosti. — Člani ljubljanske okoličanske gostilničarske zadruge se naprošajo, da se občnega zbora številno udeleže. Tečaj za člane preizkuševalnih komisij. Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani priredi enodnevni tečaj za predsednike in podpredsednike izpraševalnih komisij za pomagalske preizkušnje. Ta tečaj se bode Vršil v torek, dne 8. aprila 1912 od 9. ure dalje v poslopju c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani. Predavala bodeta ravnatelj c. kr. državne obrtne šole gospod Ivan Šubic in Zadružni instruktor c. kr. trgovinskega mini-strstva gospod dr. Herman B 1 o d i g iz Trsta. Pridobivajte nove naročnike! Z mnogih strani se nam je sporočila želja, da naj bi se ^aše glasilo zvečalo. Prav radi bi tej želji stregli, toda predpogoj temu je, da ima list te°vo|j naročnikov. Komur je torej ležeče na q1*1’ da se glasilo gostilničarskega stanu spoji0!11* in zveča, naj ni le sam naročnik, marveč al skrbi tudi za to, da mu pridobi tudi no- vih naročnikov. Potem je lahko mogoče, da se ta želja v kratkem uresniči. Zato, tovariši na delo za „Gostilničarski Vestnik" 1 Pridobivajte mu novih naročnikov 1 Samo tista kava je dobra, kateri smo pridejali „Kolinske kavne primesi". O tem se je že davno lahko vsak prepričal. Kdor pa tega še ni storil in še ne pozva te izvrstne pristno domače kavne primesi, naj v lastnem interesu napravi čim preje poizkus z njo. In izprevidel bo v prvem trenotku, da je ni boljše kavne primesi, nego je „Kolinska kavna primes“. „Gostilničarski Vestnik" obvezno glasilo. Kakor poročamo na drugem mestu, ste gostilničarski zadrugi na Bledu in v Zagorju ob Savi na zadnjih svojih občnih zborih proglasili soglasno „Gostilničarski Vestnik" za svoje obvezno glasilo, to se pravi z drugimi besedami, da zadruga naroči na vse svoje člane list, ki ga torej dobivajo brezplačno. Zanimivo je zlasti utemeljevanje g. Peternela na Bledu. On je namreč med drugim izjavil, da je uspešna organizacija mbgoča le s pomočjo skupnega glasila. Tudi je naziranja, da ravno oni, ki ne marajo prostovoljno naročiti strokovnih glasil, potrebujejo mnogo bolj tako čtivo kakor pa oni, ki so že naročeni. Kdor ne mara prostovoljno spopolnitve strokovne naobrazbe, tega se mora k temu prisiliti in ravno tako se ga mora prisiliti, da deluje v prilog organizacije. Gotovo zdravo naziranje, ki naj bi našlo mnogo posnemalcev. Želimo samo, da bi vzgledu gostilničarskih zadrug na Bledu in v Zagorju ob Savi sledile kmalu tudi druge gostilničarske zadruge. Le na ta način namreč more postati naša organizacija ugledna in vplivna in le na ta način more tudi izvršiti ono svojo nalogo, ki si jo je zadela že iz vsega početka, namreč privesti gostilničarski stan in gostilničarsko obrt do boljšega gospodarskega položaja. Modne potrebščine kupujeta praktičen gostilničar in narodna gostilničarka v ljubljanski modni trgovini P, Magdič, ki je naša največja narodna tvrdka te stroke in ki vsled tega ne nudi kupovalcu le velike izbere, marveč tudi najmodernejše in solidno blago. Blejski grad baje ni prodan, marveč je le sedanji njegov lastnik g. Jul. Muhr ustanovil poseben konzorcij, pri katerem ostane tudi on in ki ima namen napraviti s tem posestvom svoje kupčije. Naj si je stvar tako ali tako, zadevi hočemo posvečati največjo pozornost, ker je od nje odvisen razvoj tujskega prometa na Gorenjskem. Društvo hotelirjev za radovljiški politični okraj se snuje. Sestavil se je že pripravljalni odbor, čigar naloga je predložili deželni vladi pravila, doseči njih odobritev in na to sklicati ustanovni občni zbor. Ob njegovi ustanovitvi se bomo tudi podrobneje pečali s to novo organizacijo. Tekme in ljubljanska občina. Koncem majnika se vrši v Ljubljani veliko tekmovalno streljanje vojaštva in sredi junija se vrši letošnja alpska avtomobilna tekma, pri kateri ostanejo tekmovalci eno noč v Ljubljani. V zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta je bila dovoljena za darila skupna svota 1700 K. Gotovo je to umestno, ker na ta način bodo prišli tujci do prepričanja, da pri nas vlada zanimanje za tujski promet. Nekaj razvad. Pri nas je še zelo vkore-ninjena razvada, da se daje po različnih gostilnah gostom n. pr. o božiču potvice, o veliki noči pa kolač, piruhe in sploh „žegen“. Ponekod gre to celo tako daleč, da te dni obredejo „fantje" vse gostilne in povsod to zahtevajo. Gostilničar ima s tem precejšne izdatke. V interesu gostilničarskega obrta bi bilo, da se ta razvada čim preje odpravi Svoj čas so tudi trgovci dajali novoletna darila, toda kmalu so se temu uprli in to razvado odpra- vili. Kazalo bi, da tudi gostilničarske organizacije odpravijo prej navedene razvade, kajti več kot gotovo je, da gostilničar pri svojem obrtu mnogo manj zasluži kakor pa trgovec v trgovini. Le začeti je treba in nekaj dobre volje je tudi potrebne, pa bo šlo in tudi te razvade bodo zginile iz površja. Nobenega piva na „kredo“. V Budimpešti je mestni magistrat izdal ukaz, glasom katerega noben gostilničar in kavßrnar ne sme kreditirati gostu na pijači več kakor 4 K. Kdor bi ravnal proti tej odredbi, bo kaznovan z globo do 100 K. Podobna postava bi tudi pri nas ne bila odveč. Ko bi takih dolgov ne bilo, bi tudi ne bilo toliko odvisnosti od pivo-varen. Gostje ne plačajo gostilničarjem, ti ne morejo pivarnam in s tem je podkopana neodvisnost gostilničarjev. ttobena slovenska gostilna brez Gosfilnie. Vestnika. Iz upravništva. V času od 19. marca do 3. aprila smo sprejeli vplačilo celoletne naročnine za leto 1912 od sledečih gg.: 272. ) Ivan Jurca ml., gostilničar, Gorenje pri Po- stojni. 273. ) Josip Jurca, gostilničar, Bukovje pri Postojni. 274. ) Josip ridelj, „ , Kal pri St. Petru na Krasu. 275. ) Andrej Burger, gostilničar, Postojna. 276. ) Angela Ivančič, gostilničarka, Ravberko- mando pri Postojni. 277. ) Matevž Milavec, gostilničar, Postojna. 278. ) Milan Žnidaršič, gostilničar, Matenja vas pri Prestranku. 279. ) Andrej Lipušček, gostilničar, Idrija. 280. ) Fran Kavčič, kavarnar, Idrija. 281. ) Mihael Korošec, gosiilničar, Blejska Dobrava p. Jesenice. 282. ) Anton Bučar, trgovec, Vrhnika. 283. ) Fran Weinberger, restavrater, Zagorje ob Savi. 284. ) Savinska podružnica S. P. D. v Gornjem Gradu. 285. ) Andrej Podboj, restavrater, Ribnica. 286. ) J. Potokar, gostilničar, Breg pri Litiji. 287. ) Jakob Jerala, gostilničar, Polje, p. Vodice. 288. ) Anton Videnšek, Dob 71, pri Ljubljani. 289. ) Jakob Geržina, restavrater, Ilirska Bistrica. 290. ) Gašper Sterle, gostilničar, Trnje, p. Št. Pe- ter na Krasu. 291. ) Rudolf Tenente, gostilničar, Ljubljana, Gra- daška ul. 292. ) Gostilničarska zadruga na Jesenicah. 293) Blaž Hodnik, gostilničar, Srednja vas v Bohinju. 294. ) Ivana Potočnik, gostilničarka, Krnica, p. Gorje pri Bledu. 295. ) Dr. Mauricij Rus, zdravnik, Ljubljana. 296. ) Fran Nemec, restavrater, Nabrežina. 297. ) Karel Kovač, restavrater, Stari trg pri Ložu, via Rakek. 298—379) Gostilničarska zadruga na Bledu z vsemi svojimi, dosedaj še neobjavljenimi člani. 380—439.) Gostilničarska zadruga v Zagorju ob Savi z vsemi svojimi, dosedaj še nenaročenimi člani. 440. ) Franjo Prelovec, gostilničar, Idrija 69. 441. ) Fran Skubic, gostilničar, Zavrstnik, pošta Šmartno pri Litiji. 442. Ignac Mandelj, gostilničar, Poljane p. Šmartno pri Litiji. 443.) Mariin Pregelj, gostilničar, Gradec pri Litiji. 414.) Anton Trškan, gostilničar, Litija. 445. ) Josip Borišek, gostilničar, Litija. 446. ) Avg. Kregar, gostilničar, Ilirska Bistrica. Potrošno obrtno gospodarsko društvo —...... v Buzetu (Istra), - r. z. z o. z. išče gostilničarja za „Narodni dom" v Buzetu. Nastop 15. aprila. , gostilničar in mesar 6e na Vrhniki Priporoča cenjenim gostilničarjem za naročilo pristnih kranjskih klobas °ši|ja se jih najmanj 30 kom ^ ä 36 h proti povzetju. rnil*arn se proda poreni dobro hranjeni godbeni avtomat. Brivnica ENG. FRANCHETT1, Ljubljana, Sodna ulica št. 1 se priporoča p. n. gostilničarjem. Steklarska trgovina M. Tušek, Ljubljana, Stari trg 28. priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe Prevzema vsa steklarska dela pri cerkvah in stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba. = Iv. Buggenig = sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo žel. 5. priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih sodov. Prevzema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. Solidno delo. Točna postrežba. |Un kos Tovariši gostilničarji! I Pri naročilih se ozirajte v prvi vrsti na tvrdke, ki inserirajo v našem listu! V vzajemnosti je moč! [(j 1 Kdor podpira nas, tega podpirajmo tudi mi! č\ Pri naročilih se vedno in povsod sklicujte na inseriranje v našem, gostilničarskem glasilu! \ Priporočajte naše inserente tudi svojim p n. gostom! y ----------- stopnjice,balkoni,ograje,stav- Kranjska betonska tovarna Cementne cevi na stroj ali na tribuč & Ljubljana^— krivaine plošče, kanalizacije'* t Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297, cementna opeka za dimnike itd. r Priporočamo domače podjetje! Manufakturna in modna trgovina ■I SÜÜ2Ü PRRPROTMIK Pivovarna Mengeš ■ stavbeni in pohištveni mizar v Liubliani. ustanovljena leta 1818 •V "V ]RMKO CESMIK Lingarjeva ul. LJUBLJflMfl Stritarjeva ul. Velika zaloga vseh spadajočih potrebščin za hotele in gostilne, kakor raznovrstne mizne prte, obrisače, obrisalke bele in barvaste v bombažu in platnu i. t. d. (Za hotelsko perilo pustim vtkati ime in monogram.) SL in pohištveni mizar v Ljubljani, Jenkova ulica štev. 7. priporoča p. n. gostilnič. svojo veliko zalogo vsakovrstnih == omar za led :------------- Postrežba strogo solidna. E: Cene najnižje. Priznani krojaški salon za gospode IVANA MaGD1u-A, LJUBLJANA, Aliklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek. Zaloga angleškega blaga. v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. Velika zaloga gostilniških okroglih miz. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Cene najnižje. Postrežba točna. ustanovljena leta 1818. JULIJ STARE Zaloga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19. Telefon št. 248. ; priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah. M — = Valentin Mrak-ova restavracija „Pri starem Rimljanu“ v Ljubljani, Rimska cesta štev 4. se priporoča slavil, občinstvu, zlasti cenjenim tovarišem z dežele za obisk. Izborna, zajamčeno pristna vina. — Vedno sveže pivo. — Meščanska kuhinja. — Dobra postrežba. — Zmerne cene. Ivan Černe tapetniški mojster Ljubljana, Dunajska cesta št. 28. Zaloga plhištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v zalogi vsakovrstno tapetniško pohištvo In kompletne oprave za hotele, restaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov, Franc Golob, - mesarija, prekajevalnica in tovarna vsakovrstnih klobas Šiška pri Ljubljani, se priporoča p. n. gostilničarjem za naročila. Priporočajte in širite „Gostilničarski Vestnik" Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte le, Tolstovrško slatino ki je najboljša namizna in zdravilna kisla voda in se naroča v Tolstem vrhu, pošta Ouštanj, železniška postaja Spodnji Dravo- grad, postajališče Guštani, Koroško. Brzoiavna nnstaia Strplhphpn Tam se nahaja tudi dobra gostilna in prenočišče. Prazne steklenice drugih voda se sprejmejo v pol-® ^ J J a pudUtjd oirciuuueil. nltev. Cene nizke. Plakati, prospekti in ceniki na razpolago zastonj in franko. I Pivovarna ,Škofjaloka' 1 m priporoča p. n. gg. gostilničarjem in občinstvu svoje ■ m izborno marčno pivo. ■ ■ ■ I. gorenjska rastlinska destilacija likerjev in -• žganjarna „FLORUS * == IVAN JEREB Se"Vas priporoča razne likerje ter domača žganja, sadjevec, češpljevec, brinjevec itd. Cene sortiranemu zaboju franko kron 47-—. Uzorci so na razpolago. Žganje — Likerji. Domača tvrdka Cene brez konkurence. Pozor gg. gostilničarji! Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste i in fine likerje dobite pri Ä8T ; Gabrijelu Eržen o v Zapužah, pošta Begunje (Gorenj) Pozor gg. ostilničarji Domača tvrdka. Cene brez konkurence. Žganje — Likerji. === m ***** NK Ustanovljeno 1870. NajizbornejŠi inozemski šampanjec tvrdke Emil Kieslinger Gösting pri Gradcu. Edino zastopstvo za Kranjsko: Stefan Hitzl, Ljubljana l__________________ '■J (^LEINOSCHEG* Derby sec m s Vinska trgovina Anton Miiller-ja l—IBRv nič 'l ni boljšega ■■ v Domžalah, priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, isterskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. za hitro pripravo najfinejše goveje juhe kot +MAGGI I govejo juho vinarjev. MftGGi-)EVE kocke za govejo juho so najboljša goveja juha v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol In dišave. Samo prave z imenom MRGGI varstveno znamko zvezdo s križcem. Base ""JjjŠ w saaaaaea* m m Priporočamo svojim tovarišem izborno marčno, dvojnomarčno, ter-n malno in granatno pivo s: največje slovenske narodne tvrdke; Delniška družba združenih pivovaren ~ Žalec in Laški trg v Ljubljani ™ idididiEi mmm) ;MarOdni hotel'Postojna renoviran in poveian se priporoča cenjenim poset-nikom notranjske metropole za obisk Fran Paternost, lastnik Fr. P. Zajec, Ljubljana Izprašani optik In urar priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlatnino in rebr-nino, kakor tudi optičnih predmetov. Zaloga gramofonov n raznih plošč. Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Štampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd. ANTON ČERNE graver in izdeloval] kavčukovih stampilij. = LJUBLJANA---------- Stari trg št. 20. Ceniki franko. Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem i številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom: Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana. Hotel „(J M ION” v zdravilišču Dobrni (Neuhaus) pri Celju se pod ugodnimi pogoji proda. Promet je izboren, ker leži hotel oddaljen samo 7 minut od toplic. 5 hotelom v zvezi je tudi mesarija. Prikupi se pa lahko tudi poljubno površino posestva k hotelu. Plačilni pogoji in druge podrobnosti pri hranilnici in posojilnici v Dobrni pri Celju. $ >: $ :! > ==■ OKREPUUJUCl lEUJDAČN^LISiR Bwll •EEE-OKREPUUJUĆI ŽELUDAČNI EUSIR li 6 6 li Prva kranjska izvozna pivovarna Vrhnika priporoča svoje izborne izdelke. Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa zaloga v Ljubljani Telefon štev. 282. IV3H Bajželj KoNzej. m m m j »V*v ■VM«- A3STT- O-OüSE-toTra. Restavracija „NOVI SVET“ Ljubljana — Marije Terezije cesta 14. se priporoča cenjenim p. n. gg. gostilničarjem z dežele Priznano dobra vina — Meščanska kuhinja. Točna postrežba. Priznano najboljše rdeče in belo vino iz krških goric grajščaka Ivana Globočnika se toči v gostilni FRANA KAVČIČA, Ljubija : — Privoz štev. 4. kjer je na razpolago p. n. gostom tudi najmodernejše kegljišče. Restavracija „ZLATA RIBA“ Stritarjeva niica i.jubljana. Ribja ulica. se priporoča p. n. občinstvu Zajamčeno pristna vina, sveže pivo, meščanska kuhinja, točna postrežba. Zmerne cene. Restavrater: Emil Kržišnik. mmmgmmmmm, Vinska trgovina = Peter Stepič = Spodnja Šiška štev. 256. priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Specialitč en montres de Precision. H. Suttner, Ljubljana. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniš. znamka „IKO“ Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Solidna in dobra postrežba. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Umetna knjigoveznica pf. Breskvar Ljubljana, Francovo nabrežje priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic. Cene zmerne. Točna postrežba. Za gostilničarje in kavarnarje, električne klavire, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok že od 600 K naprej prodaja iz prve roke 8. Kmetetz v Ljubljani Kolodvorska ul. 26 Avg. Agnola, Ljubljana Dunajska cesta 13. Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne. Posredovalnica za službe gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posreduje brezplačno za vse posle v gostilničarskem obrtu in za gospodarje proti pristojbini 60 h. Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike! Keglje, kroglje LnÄsÄreKÄ JOS. OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana, Šelenburgova ul. 1. Istotam se popravlja razne fine cigarnike iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd. Lzistalsuter Er_ SBazsc, konces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišče 7, se pri poroča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih naprav. Sprejema tudi naročila na deželo. I, Kranjska tov. mineral, voda in brezalkoholnih pijač r.z.zo.p. Slomšekova ulica štev. 27 priporoča običajne pokalice in sodavico. Nadalje specijalne izdelke prve vrste: U g OJ (Z) g CTJ O- „Nektar“ „Citrolimeta“ „Jabolčni biser' „Malinovka“ „Citronada“ Te vrste pijače se polnijo v patent steklenicah, ter se vsled praktičnega zapiranja tudi v higijeničnem oziru toplo priporočajo p. n. gostilničarjem in občinstvu. Vse tukaj navedene pijače obstoje izključno iz naravnih sadnih snovi, ter so prave le, ako nosijo naslov zadružne tvrdke. Cene zmerne! Stenski plakati na razpolago. Fotografični atelier ,VIKTOR' ljubljana. - Bethovnova ulica štev. 7, poleg „Kranjske hranilnice“, se priporoča slavnemu občinstvu na deželi za izvršitev modernih portretov. Sprejema tudi naročila na deželo. Kavarna „Leon“ v Ljubljanice vso noč odprta. Priporočamo tudi gostilno PRI „LEONU" Florijanska ulica 6, kjer se dobi dobra jed in pijača. Fr. Stupica v Ljubljani Marije Terezija cesta št. 1 priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje. Dalje pumpe In cevi za vodo, vino In gnojnico, peči, štedilnike In poljedelska orodj , kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za plvotoč na zrako-tlak, trpežne ročke za prevažanje mleka, traverze, želežniške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. V ,Narodni kavarni' v Ljubljani, igra vsak večer elitna dunajska damska godba- Za obilen obisk se priporoča FRAN KRAPEŠ. SJUOLKiL ^UUUBÄÄBI ir ■s £ •fih se ar % $ Modna in športna trgovina P. MRGDK, Ljubljana Masproti glavne pošte Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, po-zamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje. Šerpe iz svile in čipk, Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d. Perilne volnene in svilnate bluze spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, sol i-čniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno v skladišču i. t. d. Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine. ■r 't i t i h % % a------------------------------------ —11; Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik* Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. - Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.