Kraniske vesti. Anton Arko Dne 9. t. m. je umri po dolgem trpIjenju na učiteljski bolezni — jetiki — tovariš Anton Arko, ucitelj na II. mestni deški 8razredni Ijudski soli na Grabnu v Ljubljani, v najlepši moški dobi, v 45. letu. Pokojni tovariš Arko je bil zlata duša, plemenit človek, zvest tovariš, izboren učitelj, značajen mož. Imel je vse lastnosti, ki so ga napravljale povsod simpatičnega in priIjubljenega. Dolgotrajna bolezen je bila vzrok, da se je zadnje čase držal le doma, kjer je v krogu svoje rodovine čakal — regulacije plač! Rojen je bil v Sodražici in je povsod, koder je služboval, vestno in zgledno služil svojemu poklicu. Usposobljen je bil tudi za ucitelja meščanskih šol. Ostavlja ljubljeno soprogo in 4 nedoletne otroke. — Bodi mu vrlemu tovarišu ohraijen Ijub spomin! —r— Iz Slomškarije izstopivši učitelj Kopac Leopold iz Postojne se je v četrfek, 4. junija, ves skesan zopet povrnil V Njeno naročje, ker je sedaj edini korape*ent za razpisano Cesnikovo naduciteljsko toesto v Knežaku, ko Česnikov rekurz niti *ešen ni! To je značaj — kaj!? Na slav^osramotni pridobitvi pa klicemo značajni "»omškariji: »Bog žegnaj!" in »Vivant se^uentes!" : # —r— Genljiva skrb za trpeče uči|eUske sirote. Že sredi februarja je umrl tpvariš na Kranjskem, zapustivši bolno ^no in dva bolna nežna otročiča. A ven- dar do danes še niso prejele te sirote ne pokojnine ne odpravnine. — Tako doznajemo iz gotovega vira. Komentarja ni treba! —r— Veliavo Slomškarjev najbolj označuje pismo, ki ga je pisala učiteljica, bivša Slomškarica, svojemu tovarišu. Glasi se: »Vprašate me, s čim so se mi zatnerili Slomškarji. Le zaradi tega, ker sem na sestanku videla, da ni prave odkritosrčnosti med njimi. Marsikdo je prišel s prošnjo v žepu, torej le zaradi boljše službe. Sram me je bilo in me je še, da sem enkrat storila pot k tem ljudem. A vsi niso enaki, je tudi nekaj plemenitih dušic zraven, a y splošnem meni Slomškarji ne ugajajo in mene ne bodo več videli poleg!«