Štev. 13.
POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani, 30. marca 1922.
Leto LX1I.
Glasilo Udruženja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30'— Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.	
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 75 para za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljaU franko.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I.
Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
Draginja, draginjski raz-redi in dravinjske doklade.
Listi prinašajo novi zakon o draginj-skili dokladah za uradnike, ki je pa stopil v veljavo že z novim letom. Poslednji čas je že, da dobimo — a bolje rečeno je že skoraj prepozno.
Ko se je čulo o povišanju draginj-skili doklad, so, kakor vsi čutimo, trgovci takoj dvignili cene blagu, in analogno lahko sklepamo, da bodo cene pri izplačevanju novih doklad zopet znatno poskočile. V tem oziru se je torej z izplačevanjem prepozno pričelo.
Oglejmo si zakon sam in posebno razdelitev v draginjske razrede.
Kar pet jih je! Morda jih je preveč ali pa še premalo. Kajti — če pogledamo cene v različnih krajih, izprevidimo, da so skoro povsod drugačne.
Pa naj jih bo pet! — Vsakdo ve v katerem razredu je njegovo bivališče — moje je v petem, torej v zadnjem, kjer niso imenovana imena posameznih krajev.
Nočem zasledovati povsod blagovnih cen, oglejmo si samo n. pr. Ljubljano, No-vomesto in kak poljuben kraj na Dolenjskem, recimo J. Ljubljana je v III., Novo-mesto v IV. in J. v V. draginjskem razredu. To se pravi: v kraju J. je draginja, v v Novemmestu je večja in v Ljubljani je še večja.
Zdi se mi, da gospodje, ki so izdelovali draginjske razrede niso poznali posebno dobro življenskih razmer ne v mestu. še manj pa na deželi.
Upam si trditi, da ne bi izdal v Ljubljani prav nič več za življenske potrebščine, kakor pa v kraju .1., ki je v V. dravinjskem razredu.
Sledi nekaj cen, za katere se kupuje blago v kraju J.:
bela moka	kg	K	29.—
krušna moka	kg	K	26.—
koruzna moka	kg	K	17.—
koruzni zdrob	kg	K	18.—
fižol	kg	K	17.—
testenine	kg	K	40.—
krompir	kg	K	5.—
riž	kg	K	40.—
mast	kg	K	96.—
olje	1	K	104.—
goveje meso	kg	K	40,—
teletina	kg	K	48.—
žgana kava	kg	K-	140,—
cikorija	kg	K	56,—
sladkor	kg	K	68.-
mleko	1	K	8.—
jajce komad		K	3—4
petrolej	1	K	24,—
Nekatere cene so večje, manj jih je pa onih. ki so manjše od cen v Ljubljani.
Špecerijsko blago je na deželi mnogo dražje nego v mestu, ker trgovec, ki kupuje blago večinoma v Ljubljani, zaračuna še vožnjo z vlakom in z vozom. Posebno vozarenje z vozom je silno drago, ker je trgovina ponekod po več ur oddaljena od železniške postaje. Vsled tega bo vsak pameten človek uvidel, da mora biti špecerijsko blago na deželi dražje nego v mestu. Veletrgovcev, ki dobivajo blago iz prve roke, je pa na deželi silno malo. Mnogim izmed nas se, vsled višjih cen na deželi, veliko bolj izplača, kljub strašnim voznim cenam na vlakih, voziti se vsake kvatre v Ljubljano in tam nakupiti večjo množino blaga.
To je torej prva »ugodnost« na deželi!
Deželni pridelki morajo pa biti vendar cenejši nego v mestih, si marsikdo misli. — Pa temu ni tako! N. pr. krompir se je dobil letošnjo zimo v Ljubljani ceneje nego po deželi, ker je prišel krompir iz drugih krajev, kjer je dobro obrodil, v Ljubljano, medtem, ko je doma vsled silno slabe letine cena poskočila. In krompir je poleg krulia glavna hrana — ali pa je še pred kruhom, ker je razmeroma cenejši.
Če hočeš jajce, če hočeš mleko, če hočeš kaj drugega kupiti od kmeta, moraš obletati več vasi, odpreti stotino vrat, da sploh najdeš iskano. To je prvič! Drugič moraš imeti dobro namazan jezik, da j kmeta pregovoriš, da ti je pri volji blago prodati in tretjič moraš blago še — pre-plačati. Da, res je tako!
Le vzemimo samo jajca! Pred kratkim so bila po 10 in še več kron. Danes so v Ljubljani po 4 K, na deželi se le slučajno dobe tudi po 3 K, večjidel jih pa kmet za tako nizko ceno sploh ne proda. »Raje jih v oblicah pojem!« tako ti pravi. Če hočeš torej jace, ga moraš pošteno
plačati — ne pošteno, kajti preplačati je vse kaj drugega.
Po mleko mcraš sam do kmeta in sicer ravno takrat, ko molze, sicer gospodinja popravi emulzijo, v kateri se ji zdi premalo vode. Kmetje so tega vajeni še izza časa vojne in odvaditi se nočejo. Raje svinje pitajo z mlekom, kakor da bi ga ponujali ali celo v hišo nosili. In letos še celo, ko nimajo krme in so molzne krave tudi na kmetih redke.
Navedel sem le par slučajev. Lahko pa jih naštejem še več. Razne zelenjadi na deželi ne dobiš, ker jo ima vsak le za svojo potrebo. Pač — dobiš jo enkrat, toda iz pogovora s kmetom ti zveni: »Naj bo za enkrat, drugič pa ne pridi več!« Tako je na deželi!
Če pa najmeš kako njivico sam, kar pa se ti posreči v zelo redkih slučajih, in dobiš delavce, da ti jo obdelajo, si ravno na istem. Ker nimaš lastnega gnoja, ga moraš kupiti, voznika moraš dobro plačati, da ti ga izpelje na njivo, potem plačaš delavca, ki ti orje in dati mu moraš poleg denarja tudi hrano — sledilo bi še več takih »potemov«. Naj zadostuje le to: da, kdor enkrat najme njivo, da bi si kaj »sam« pridelal, ne bo storil tega nikdar več. Podeželje ni ona Indija Koromandija, kjer se živi zastonj, kakor nam hočejo vtepsti v glavo.
Zgoraj našteto velja le za poročenega uradnika. Samski mora iskati hrano v gostilni ali pa v privatni hiši, če jo sploh dobi. Recimo, da jo dobi v gostilni. Kdor ima zdrav želodec, mu ne zadostuje samo ta hrana, kupovati si mora še posebej razne priboljške, ki ga mnogokrat več stanejo, kakor vse drugo. Če si aboniran, te postrani gledajo, če ne obsediš zvečer za mizo in ne piješ to ali ono.
S hrano v privatni hiši je pa tudi velik križ. Prvo je vprašanje, če se ti sploh kaj takega posreči. Morda dobiš tam malenkost hrane več nego v gostilni. Južino si moraš pa tudi sam kupovati, sicer ti pride vse skupaj predrago in potem izplačaš za hrano in stanovanje skoro vso plačo. Za obleko in za narodni davek — katerega se ravno od uradnika največ in po vsej sili zahteva — ne preostane niti pare.
V mestu je vse drugače. Res — stanovanje je dražje, zato pa je z vsem drugim lahko. Če greš na trg, dobiš vsega,
kar ti srce poželi in ni treba od hiše do hiše prosjačiti in se pustiti odganjati z »lačno gospodo«, istotako je v trgovini. Seveda je treba tudi plačati, toda cene ponujanega blaga so vsekakor drugačne, kakor pa cene onega, za kateresra se mora po deželi napol beračiti. Cene v gostilnah so razmeroma manjše v mestih nego na deželi. Saj ni treba obedovati v prvovrstnih restavracijah. V mestu se lahko prebira, na deželi tega ni mogoče in moraš biti tudi z najslabšem zadovoljen. Na deželi mora posebno učitelj živeti »stanu primerno« - kar pa približno rečeno, že davno ni več mogoče, v mestu pa se lahko marsikaj prikrije, kar na deželi vsakdo vidi.
Govoril sem samo o hrani. Če pa pomislimo na obleko, ki jo niti kupiti, niti ponošeno obrniti ne moremo, ker smo to že davno storili; če pomislimo na one r.aše tovariše, ki so na deželi in imajo v mestu deco po šolah — potem nam zmanjka sape. Kako morejo ti naši tovariši študirati svoje otroke? Oni morajo ali stradati ali pa lezti v dolgove, ki jih nikdar ne bodo mogli poplačati.
Vseh teh stroškov skoro ni pri urad-ništvu v mestu. Otroci, ki študirajo, stanujejo in so na hrani pri starših in tako se vsak mesec marsikak tisočak prihrani.
In tedaj pravijo, da je bivanje na deželi ceneje nego v mestu. Nikdar ni to res, nikdar ni bilo in tudi nikdar ne bo!
S tem zakonom, s temi draginjskimi razredi se nam je zgodila največja krivica!
Še nekaj drugega je napačno pri tej krivični razdelitvi. Že od nekdaj je nagon po zabavah in udobnosti silil mnoge proti mestu, danes jih vleče še nekaj drugega - in to so baš draginjske doklade. Med podeželskimi kraji in n. pr. Ljubljano je pri dokladi 16 kron dnevno razlike — in 1o je že nekaj. Merodajni faktorji se že davno pritožujejo nad tem begom z dežele. S temi 16 kronami so ga le še pospešili in vsak bo delal z vsemi močmi, da pride v višji draginjski razred, kajti vsakdo dobro ve, da bo tam, kljub namišljeni »večji« draginji bolje žjvel, poleg tega pa še užival boljše razmere v vseh ozirih.
M. Z. T.
LISTEK.
VILKO MAZI:	. ^
Albert Sič: Narodni okraski na pirhih in kožuhih.
Prof. Sič se je lotil skoro s fanatično vnemo velikega dela, ki ga bodo znali Pravično ceniti šele novi rodovi.
Zakaj pravim: novi rodovi? Zato, ^er je med nami še vse preveč tiste ku-gnusnega kritikastrstva, ki mu je Zlnerom ljubši kisel plevel s tujega gnoja 1ego najžlahtnejši nagelj, ki odžene na domači grudi. Tistega kritikastrstva, ki s,e ie prej potuhnjeno klatilo okoli popoldanskega kofetka, zdaj pa že očitno in brez sramu ponuja slov. kulturo za en Sam počen groš ... Da, res si upa že izza Jjsakega plota bevskati krmežljavo ščene, aa smo narod ciganov in rokomavharjev !n lo bevskanje hoče postati moda, si ho-Ce lastiti »merodajni okus« in razglaša ^akega, ki temu ne verjame, za brez-"šnega idijota in negodnega embrija. Prof. Sič je eden tistih trdnih mož, ki
se
za t~ko abotno bevskanje čisto nič ne
briga, temveč gre nemoteno po svoji poti. ki mu jo je že pred davnimi leti začrtala živa ljubezen do rodne grude in rodnega naroda. Ne išče ne slave, ne odlikovanj, ker mu je kulturno delo srčna potreba in uteha. Lotil se je že davno pred vojno zbiranja narodnih ornamentov in jih s pridom porabljal pri risarskem pouku. To je bilo v tistih časih, ko se je po naših risalnicah šopirila vsakojaka tuja navlaka, kakor da bi ne imeli dovolj hvaležnega narodnega blaga. In tako je bilo tudi ' pri pouku ženskih ročnih del in bi bilo morda še do danes ostalo, da nam ni Sič sestavil čudovite zbirke narodnih vezenin. To je bilo med vojno, kakor balzam < na užaljeno slovensko dušo, ki je morala tiho gledati, kako bije pohotna germanska ' pest, da bi uničila vse, kar je še dihalo j slovansko misel. Baš to cinično barbarstvo je napotilo Siča, da se je s podvojeno ljubeznijo vrgel na svoje delo in se odločil, da ga izda v posameznih zbirkah. Tako smo dobili zdaj njegovo drugo zbirko narodnih ornamentov: okraske na pirhih in kožuhih. Da ni imel Sič križevega pota z založniki, bi nas razveselil s to zbirko že pred osmimi leti. Ali to je po-
glavje, ki je bolje, da o njem ne pišem.
Gotovo je, da tudi v tej najnovejši zbirki, kakor je že pestra in obširna, niso zbrani vsi tipi naše ornamentike, kakor jih je ustvarjal narod v generacijah proš-lih stoletij. Mnogo teh dragocenih zakladov se je tekom časa pogubilo, kar pa je še ohranila ljubezen posameznikov, bi nemara ne preživelo več par decenijev. Res, da je mnogo tega blaga otel muzej pred žalostno pogubo in če bi imel Sič samo to zaslugo, da bi nam narisal le muzejsko zbirko, bi bil opravil s tem že vse hvalevredno delo. Njegova inicijativa pa je šla še mnogo dalje; peljala ga je nešteto potov med narod, kjer je iskal, spraševal in nabiral pri poslednjih starčkih in starkah, ki se še niso izneverili v domačih šegah vtrjenim postavam«. In tu je iskati Sičevo glavno zaslugo, ki je še temvečja, ako pomislimo, da je mož storil ta nešteta pota ob svojih groših in ob svojem prostem času, torej brez subvencije in brez dopusta, česar bi mu v tistih časih tudi nihče ne dal.
Ni torej Sičeva krivda, ako manjka v njegovih zbirkah mnogo tipičnih ornamentov, ki še žive med narodom. Teh
draguljev zdaj ne bo tako težko zbrati. Zbrati pa jih bo vsekakor treba kot verno dopolnilo Sičevim zbirkam.
Ugovarjal bo kdo, da so linije in liki v Sičevi zbirki prestrogi, torej pretirani, ker jih narod nikdar ni risal tako točno. Res je, neuka, okorna roka, ki se je posluževala najprimitivnejših pripomočkov in ki ni poznala ne ravnila, ne šestila, ni mogla vleči tako strogih črt. Morda je bil tupatam kak umetnik samouk, ki je pogodil tudi geometrična pravila in risal natančno tako, kakor nam predočuje Sič. V vseh slučajih pa je gotovo dejstvo, da je hotel narod risati prav tako in da bi brez oklevanja spoznal v Sičevih risbah svojo lastno podobo. Sičevo linijo moramo smatrati le kot rezultanto mnogih vegastih črt, ki ni originalom niti najmanj v škodo, ima pa to veliko prednost, da je lahko-pregledna, ker ne moti očesa ter se da vsled tega prav uspešno porabljati pri risarskem pouku, kakor tudi pri pouku ženskih ročnih del ter povsod, kjer velja posnemati narodno ornamentiko.
Skratka: Sičeva zbirka okraskov na pirhih in kožuhih je docela veren repre-zentant narodne umetnosti, čisto ogledalo
Stran 2.
UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 30 marca 1922.
Stev. 13
Zakon
o drag'njskih dokladah civilnih in vojaških državnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk.*
člen 1.
Državni uslužbenci upokojenci m upokojenke dobivajo razen osnovne plače (pokojnine) še draginjske doklade po določilih tega zakona.
Draginjske doklade so tele: osebne doklade, stanovanjske doklade in rodbinske doklade.
Višina osebnih doklad in stanovanjskih doklad se določa po višini .plače (pokojnine) in po službenem kraju.
člen 2.
Glede na osebne doklade se dele službeni kraji na pet krajevnih draiginjskih razredov, ini sicer:
I.	razred: Beograd, Zeimun in Sušak.
I i. razred: Bakar, Zagreb, Karlovac, Navi Sad, Pančevo. Seruj, Split, Crkvenica in mesta v Srbiji ta Črni gori.
III.	razred: Veliki Bečkerek, Ljubljana, Maribor, Sarajevo, Sombor, Subotica, kraji v Dalmaciji razen Splita, kraji v Prektmirju, ostali kralji v Primorju in trgi in vasi v Srbiji in črni
KOTI.
IV.	razred: Banjaluka, Belovar, Bihač, Va-iraždin, Gospič, Kočevje, Kranj, Logatec, Mo-star, Navo mesto, Ogulin, Oisjjek, Petrovaradin, Ptuj, Sisak, Sremski Karlovci, Travnik in Celje.
V.	razred: vsi ostali kraji.
Člen 3.
Glede na stanovanjske dokLade se uvrščajo nekateri siluižbeni kraji v tri stanarinske razrede, in sicer:
I razred: Beograd in Sušak.
II.	razred: mesta v Srbiji in Črni gori.
III.	ratzred: trgi in vasi v Srbiji in črni gori.
Ostali kraji niso uvrščeni v stanarinske razrede in ne gre jim stanovanjska doklada.
Člen 5.
Aktivni državni uradniki, nastavniki srednjih in strokovnih šol, stalni učitelji in stalne učiteljice, začasni uradniki ministrstva za grad-be, ki so državljani naše kraljevine, uradniški praktikanti izvun Srbije in črne gore, avskul-tanti, suplenti, aspiranti, koincipienti, eJe.vi in njim enaki dobivajo osebne doklade po tej razpredelnici:
Krajevni dragmijki razred Letna plača I. II. III. IV. V.
Dinarjev na dain
djo 2999 ...... 28 26 24 22 20
od 3000 do 4999 ... 30 28 26 24 22 od 5000 do 7499 ... 32 30 28 26 24 od 7500 do 8999 ... 35 33 31 29 27 od 9000 ...... 38 36 34 32 30
Člen 6.
Vse ostale kategorije učiteljev in učiteljic, neukazmi državni uslužbenci (žvaničniki) is stalno mesečno plačo in brez ozira na službena leta in kvalifikacijo, policijski aisenti uprave mesta Beograda in policijski agenti ministrstva za notranje zadeve, službujoči pri komilsariatih železniške policije, kvalificirani stalni delavci uprave . držarvne tiskarne v Beogradu, vse kategorije poduradnikov, pisarniški oficianti in pomočniki in vsi tem enaki dobivajo osebne doklade po tej razpredelnici:
Krajevni draginjski razred I. II. III. IV. V.
Dinarjev na dan IS 17 17 16 16
Člen 15.
Državnim uslužbencem in upokojencem gre, če so v vojaški službi, ista osebna draginjska
* Razglašen v »Službenih Novinah« kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 54. izdanih dne 10. marca 1922. — Tu navajamo samo one člene, ki se tičejo učiteljstva; v celoti je objavljen zakon v »Uradnem Listu« št. 27, z dne 21. marca 1922.
dokiada kakor v civilu. Če jim gre po činu v vojski višja doklada od doklade, ki jo uživajo v civilu, jim gre osebna doklada tega čina.
Hrana v naravi ali denarna, če pripada eni ali drugi teh kategorij, dokler so v vojaški službi. se odbija od osebne draginjske doklade.
Člen 17.
a.
Upokojenci in upokojenke vseh kategorij, naštetih v členih 4., 5. in 13., ki jim je pokojnina določena v kronah, dobivajo osebne doklade brez ozira na krajevni draginjski razred, m sicer:
dio 2999 kron pokojnine po 14.— dinarjev na
dan:
od 3000 kron in več pokojnine pio 18.— dinarjev na dan.
b.
■ Upokojenci in upokojenke vseh kategorij, naštetih v čianih 6. in 7.. ki jim je pokojnima določena v kronah, dobivajo osebne doklade, brez ozira na krajevni draginjski razred, po 10.— dinarjev na dan.
c.
Upokojenci in upokojenke vseh kategorij, naštetih v členih 4., 5. in 13., ki jim je pokojnina določena v dinarjih, dobivajo osebne doklade po tej razpredelnici:
Krajevni draginjski razred
Letna pokojnina- 1. II. III. IV. V.
Dinarjev na dan do 2999 dinarjev ... 13 12 11 11 11 cd 3000 dinarjev ... 14 13 12 12 12 j
č.
Upokojenci in upokojenke, vseh kategorij naštetih v členili 6. in 7., ki jim je pokojnina določena v dinarjih, dobivajo esebne doklade po tej razpredelnici:
Krajevni draginjski razred I. II. III. IV. V.
Dinarjev na dan 11 10 9 9	9
Člen 18.
Civilni in vojaški upokojenci ;in upokojenke, ki uživajo osebno pokojnino ter so bili upokojeni po zvršetku popolnih službenih let, istotako aktivni in rezervni častniki, popolni invalidi, dobivajo draginjske doklade iz člena 1. kakor aktivni uslužbenci onega službenega mesta, s katerega so bili upokojeni, odnosno spoznani za popolne invalide.
Člen 19.
Osebe, ki dobivajo iz državne blagajne rrii-lostiic oskrbnine ali življenske rente, in sicer na podlagi in v okviru pokojninskih zakonov, od-mostno zakonskih predpisov, ki še veljajo, kakor tudi uradniki, ki uživajo miloščino ipo § 76. zakona o civilnih uradnikih, dobivajo iste osebne doklade kakor upokojenci.
Člen 20.
Sirote državnih uradnikov brez očeta in matere dobivajo osebno draginijsko doklado po 5.— dinarjev na dan, in sicer ob pogojih, ki veljajo za upokojence glede pravice do osebnih doklad.
Člen 24.
Državni uslužbenci in upokojenci, ki imaljo pravico do osebnih dragitijskih doklad, imajo tudi pravico do rodbinskih doklad po 5.— dinarjev na dan, podčastniki pa po 3.— dinarje.
Rodbinska doklada jim gre:
1.	za zakonito ženo;
2.	za otroka, rojenega v zakonitem zakoinu;
3.	za pozakonjenega otroka;
4.	za adoptiratnega otroka, če nima državni uslužbenec svojih otrok;
i>. za pastorka;
6 za očeta, mater, deda in babico po očetu, če so siromašnega stanja (če plačujejo na leto manj nego 5.- - dinarjev neposrednega davka), če jih edino uslužbenec vzdržuje ter živi z njimi
v skupnem gospodarstvu in če tudi uslužbenec sam nima lastne imovine ali dohodkov, od katerih se plačuje na leto več nego 5.— dinarjev neposrednega davka, kamor pa se ne všteva plača ali pokojnina, ki jo prejema iz državne biaigajne;
7. za rodnega brata ali rodno sestro, in sicer samo, če sta vojni siroti (t. j. če jima je oče kot vojaški obveznik ali političen interniranec med vojno padel, umrl ali če se izza vojne pogreša), če sta siromašnega stanja (če plačujeta na jeto manj nego 5.— dinarjev neposrednega davka), če ju edino uslužbenec vzdržuje ter živi z njima v skupnem gospodarstvu in če tudi uslužbenec sam nima ilastne imovine ali dohodkov, od katerih se plačuje na leto več nego 5 — dinarjev neposrednega davka.
Rodbinske doklade pripadajo otrokom, bratom in scotram do izpolnjenega 16. leta, kolikor niso r tem zakonu navedene izjeme.
^e je v en rodbini več članov, ki so državni uslužbenci ter vzdržujejo enega izmed teh naštetih sorodnikov, ima pravico do teh doklad samo en rodbinski član, in sicer najstarejši.
Za dokaz o siromašnem stanju zgoraj naštetih sorodnikov služi potrdilo pristojnih finančnih upiav, v Beogradu davčnega oddelka; za dokaz, da. jih ediino dotični uslužbenec vzdržuje, istotako ¿a dokaz o skupnem življenju služi jamstvo treh ukaznih uradnikov, duhovnikov ali učteljev.
Člen 25.
Draginjske doklade so vezane:
pri upokojencih in upokojenkah in osebah, ki uživajo miloščino, na oni kraj, kjer so pridobili pravico do pokojnine ali miloščine, odnosno na otii kraj. kjer stalno žive, če so doklade v tem okraru manjše.
Člen 26.
j*
Izv/ eti od pravice do draginjskih doklad vobče, t. j. osebnih doklad, stanovanjskih doklad in rodbinskih doklad, so upokojenci in upokojenke, ki imajo bodisi od lastne imovine, bodisi oa osebnega dcia na mesec 1000.— ali več dinarjev dohodkov.
Oni ',1 "Zavrni upokojenci, ki se bavijo s samostojnim obratom ali s svobodno profesijo, kakor: odvetniki, odvetniški pripravniki, zdravniki, irženjerji in drugi, nimajo pravice • do draginjske doklade, razen če dokažejo z zdravniškim izori če valom, izdanim po državnih ali občinskih zdrav'1'ii.ih, da so nesposobni za delo vsled starosti in telesne nesposobnosti, ali če so prekc-rač li 70. leto starosti.
Člen 27.
DoločiLo člena 26., odstavka 1., ne velja za upokojence in upokojenke, ki prejemajo oseba -pokojnino, Če sr, bili upokojeni po 25 službe;;.,: letih
člen 28.
Od pravice do rodbinskih doklad so izvzeti:
1.	aktivni ministri;
2.	rezervni častniki v vojaški službi, ki drugače niso državni uslužbenci ali upokojenci, razen če se ugotovi, da je ostala rodbina brez sredstev za življenje, ker je bil njen glavar poklican v vojaško službo;
3.	sirote državnih uslužbencev;
4.	aktivni državni uslužbenci, ki imajo razen plače še kaj imovine ali dohodkov, od katerih plačujejo na leto preko 300,— dinarjev neposrednega davka:
*
za dokaz služi potrdilo pristojnega davčnega oblastva;
5.	aktivni državini uslužbenci, ki niso državljani naše kraljevine, za one rodbinske člane, ki ne žive na ozemlju naše kraljevine;
6.	sluge državnih oblastev, ki imajo imovine, od katerih plačujejo na leto več nego 5.— dinarjev neposrednega davka.
člen 29.
Rodbinska doklada za otroke ne -gre uslU£_ bencem:
1.	če ima žena toliko rednih dohodkov, bodisi Ir, preiriSne a'i nepremične imovine, bodisi iz osebnega uela. da znašajo ti dohodki na me. se; 200.-— dii.ariev in več;
2.	če ie žena upokojenka, mož pa akti\<en uslužbenec ali upokojenec;
3.	če je mož upokojenec, žena pa aktivna uslužbenka;
!. če sta šla zakonca narazen, ne glede na to, ali je pravda o ločitvi zakona uvedena ali ns.
Člen 30.
Rodbinska doklada za oroke ne gre uslužbencem:
1.	za otroka, ki stopi v javno ali privatjo službo z dohodki v denarju ali v naravi, če znašajo ti njegovi dohodki na mesec 200.— dinarjev ali \eč;
2.	za otroka, ki se oskrbuje v javnem civil-nem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem za. vodu na brezplačnem mestu, če znaša ali pre-seza vrednost tega vzdrževanja na mesec 209 dinar, cv,
3.	za otroka, ki ima šolsko ali naučno štipendijo, užitek iz kakršnegakoli fonda, podporo ,iii ustanovo na mesec 200.— dinarjev ali več;
4.	za otroka, ki vstopi v trgovino, v obrt ali podi tt je za učenca ali vajenca, pai ga vzdržuje delodajalec brez nagrade;
5.	za oiroka, ki se omo ž i ali oženi;
f'. .'a otroka, ki ima lastno premično ali nepremično ■miovino, katere dohodki znašajo na mesec -V'IL— dinarjev ali več.
Člen 31.
Roabioska doklada za očeta, mater, deda, ; babico Pu očetu kakor tudi za brate in sest/el (vojne sirote) ne pripada:
1.	upokojenkam, ki dobivajo vdovsko pokoj-j ni;tc:
2.	¿xnam državnim uslužbenkam m upoko-| renkatn, če jim je mož živ ter živi z njimi v za9 !■ onitem zakonu.
Člen 32.
Izjemoma se priznava pravica do rodbinske 1 doklade za otroke tudi po izpolnjenem 16. letu:
1.	za hčer, če gospodinji očetu, ki je vdovec;!
2.	če ie otrok duševno ali telesno trajno nesposoben za kakršnokoli delo ali pridobivanje;
3.	če otrok redno nadaljuje šolanje v državii ali v inozemstvu, in sicer za čas šolanja, toda na.idalje do izpolnjenega 24. življenskeiga leta;
če pa otrok zaradi službovanja v vojski ni mogel do 2-1. leta dovršiti šoilanjav se mu pri- ; znava pravica do rodbinske doklade, dokler ne j dovrši rednega šolanja, toda najdalje do 26. živ-Ijenskega leta.
Tudi za primere pod točkami 1. do 3. veljajo omejitve po členu 30., točkah 1. do 6.
Nesposobnost za delo ali za pridobivanje se dokazuje z izpričevalom državnega zdravnika aii pa občinskega zdravnika v krajih, kjer državnega zdravnika ni; obiskovanje šole se dokazuje z izpričevalom šolskega oblastva.
Člen 33.
Za otroke, ki uživajo pokojnino po predpisih Srbije in črne gore, velja tole:
Če uživajo pokojnino otroci brez očeta in matere, gre pravica do prejemanja osebne po fcojninske draginjske doklade najstarejšemu, ki pretenta za ostale uživalce iste pokojnine še po 5 dinarjev na dan kot rodbinsko doklado.
Čc pa imajo otroci, ki uživajo pokojnino po-očetu ali materi, enega roditelja še živega, ki je državni uslužbenec, nimajo pravice do pokojninske osebne doklade, nego nijih roditelj ima pravico do rodbinske doklade zanje, in sicer ob pogojih, ki so razloženi v členih 29. in 31.
Ce je več otrok nego eden, se razdeli znesek te pokojnine na enake dele in po velikosti vsakega dela se oceni, ali izpolnjuje otrok glede imovinskega stanja pogoje, ki se po tem zakonu zahtevajo z:,, pridobitev praivice do rodbinske doklade.
originalom, ki jih predstavlja. Ker se je rudi tiskarna potrudila in preskrbela brezhibne odtise, zato se delo že samo dovolj priporoča. Zadosti zanikarna bi bila tista narodna šola, ki bi si ne nabavila vsaj po en izvod tega krasnega dela. Tovariši in tovarišice pa naj si ne pozabijo v prihodnjih mesecih odtrgati vsote, ki jo bodo naložili na najboljše obresti, ako si omislijo to najnovejšo Sičevo zbirko, koje vrednost bo rastla od leta do leta.
f Marija Preskar.*
Dne 4. decembra 1921 je na domačem Miklavževem večeru pri svoji sestri v Ptuju nagle smrti umrla tovarišica Marija Preskerjeva, učiteljica v Ormožu. V soboto, dne 3. decembra 1. 1. po šoli se je odpeljala zdrava v Ptuj, da tam obdari svoje nečake in nečakinje; drugi dan v
* To poročilo smo dobili sicer malo pozno, a vendar ga priobčujemo. Uredn. nedeljo, 4. decembra je še celi dan delala in pripravljala darila in še pisala prijateljicam in prijateljem na vse strani mi-klavške pozdrave, katere so naslovljenci sprejeli, ko je počivala sama že na mrtva-
škem odru. Ta dan je še večerjala, se veselila in šalila z otroci; po večerji je nameravala pomagati otroke spraviti spat, in ko je hotela vžgati svečo za drugo sobo, se nenadoma zvrne na tla, dvakrat globoko zasope in izdihne za večno. Drugi dan, v pondeljek, ko bi morala priti v šolo, smo v Ormožu šele zvedeli njeno smrt. Najprej je bilo določeno, da bo v torek pokopana v Ptuju. Ali njene ormoške prijateljice so dosegle, da je bil njen pogreb v sredo v Ormožu.
V torek, 6. decembra se je vršil ob 4. uri popoldne sprevod v Ptuju, katerega so se udeležili tudi nekateri Ormožani in mnogo odličnega ptujskega občinstva, -- do meje ptujskega mesta, kjer so po-kojnico prevzeli na sani Ormožani in jo pripeljali zvečer v Ormož. Tukaj je bila v krsti položena na mrtvaški oder v ve-stibulu mestne šole. ki je bil v ta namen lično draperiran in okrašen s cvetjem in zelenjem; na častni straži so stali Sokoli. Drugi dan ob 10. uri predpoldne je bila prepeljana na saneh v cerkev, po maši pa se je vršil veličasten pogreb na pokopališče. Bilo je zelo mrzlo in dosti snega. Ne dolgo pred smrtjo si je želela daljšo
partijo na saneh; želja si ji je sicer uresničila, ali drugače, kakor si io je reva mislila.
Pogreba se je udeležil vodja okrajnega glavarstva dr. Pirkinajer, okrajni šolski nadzornik Pavel Flere in več drugih odličnih žalovalcev iz Ptuja, potem mnogo tovarišev in drugega občinstva iz okraja. Šolarji so nesli ob straneh krste številne vence in cvetlične šopke, ki so še dolgo venčali grobno gomilo ljubljene učiteljice. Ormoški čitalnični moški pevski zbor, pomnožen s pevci tovariši, je pod vodstvom sodnega svetnika g. Žemljica zapel v šoli in na pokopališču ganljivi žalostinki. Tovariš Rajšp je imel ob odprtem grobu v srce segajoč poslovilni govor; vse se je solzilo. In kako tudi ne! Tovarišica Marija Preskerjeva je prišla kot mali otrok v Ormož s svojim že umrlim očetom, višjim sodnim svetnikom dr. Preskerjem. Micica, tako so jo klicali domači, je začela hoditi tukaj v slovensko šolo in je prišla v 1. razred k tovarišu Rajšpu. Deklica je bila nadarjena in marljiva. Po ljudski šoli je stopila v žensko učiteljišče v Mariboru in naredila zrelostni izpit leta 1910. usposobljenostni pa leta 1913. Njeno prvo mesto je bilo pri
Sv. Marjeti na Pesnici, kjer je služila eno leto: leta 1911. pa je prišla v Ormož. Bila je prej naša pridna učenka, postala je potem naša zvesta tovarišica. 27. februarja t. 1. bi bila izpolnila 30 let.
Rad' njenega živahnega in veselega temperamenta je bila v Ormožu zelo pn* ljubljena. Imela je neprisiljen, prikupijo nastop. V šoli je bila vestna učiteljica, kar sc šolske oblasti s pohvalnimi dekreti pri' poznale. V občevanju s svojimi stanovskimi tovariši in tovarišicami je bila liu* bezniva in postrežljiva. Pred leti je bila tudi naša društvena odbornica. Udeležila se je izven šole narodno-prosvetnega de-la; bila je tajnica ženske Ciril-Metodove podružnice, čitalnična odbornica, knjižn.1' čarka čitalnične ljudske knjižnice, bila Je požrtvovalna igralka na domačem gled3' liščnem odru S petjem in igranjem 1,a klavirju nam je marsikatero veselo urlC° priredila.
Kljub njenemu dobremu zunanje'11' izgledanju, je bolehala že več let na čah, vsled tega je njeno srce slabelo-posledica je bila kap.	0
Vsi, ki smo jo poznali, ji ohrani" blag spomin.	—na'
Stev. 13
UCl l'FLJSKl TOVARIŠ, ane 30. marca 1922.
Stran 3.
Če uživajo otroci pokojnino po očetu skupno 7. mačeho, prejema mačeha pokojninsko osebno doklado kakor tudi rodbinsko doklado po 5 dinarjev za vsakega otroka, itn sicer, če žive skupaj: če pa živi mačeha ločeno od pastorkov, se osebne in rodbinske doklade seštejejo in ves •seštetek i.e 'azdcli na dele kakor pokojnina.
Moški otroci državnih uslužbencev, ki so osta..i brez očeta in matere, pa so po zivrišetku l\. življetiskega leta izgubili pravico do pokojnine po pokojninskem zakonu in ki nimajo nobenih dohodkov, a se šolajo, prejemajo doklado po 10 dinarjev na dan do dovršenega šolanja, toda najdalje do 25. življenskega leta.
Člen 34.
Če sta moiž in žena v državni službi in v istem kraju, ne moreta oba prejemati popolne osebne draginjlske doklade. Ena se zniža ima polovico. Če dokladi nista enaki, s«e zniža manjša. V enem in drugem primeru obdrži mož izjemoma pravico do rodbinske doklade za ženo, če ni ovir, ki po novem zakonu sploh izključujejo pravico do iprejemanja te doklade za ženo, v tem primei a se ne upoštevajo prejemki, ki ijih dobiva žena od države kot državna uslužbenka.
Člen 35.
Če ie mož aktiven državni uslužbenec, žema pa upokojenka in narobe ali če sta oba upokojena, ima vsak izmed njiju zase pravico do osebne doklade in do stanovanjske doklade.
Člen 36.
Če mož ni v državni službi, žena pa je ali v aktivni državni službi ali upokojena, ima žena pravico samo do osebne doklade in do stanovanjske doklade, ne pa tudi do rodbinske, razen če dokaže, da je njen mož siromašnega stanja in nesposoben za delo. V tem primeru ima žena pravico do rodbinske doklade za otroke, in sicer ob splošnih pogojih,, ki veljajo za prejemanje te dcklade. Za dokaz moževe nesposobnosti za delo služi zdravniško izpričevalo državnega ali občinskega zdravnika, za njegovo siromašno stanje pa potrdilo pristojnega finančnega ob-lastva.
Člen 37.
Če se zakon razveže ali če živiti ;r..-.? 5h žena ločeno, veljajo glede rodbinske doklade za otroke ta-le načela:
1.	če sta mož in žena oba državna uslužbenca ali upokojenca ali če je eden izmed njiju v državni službi, drugi pa upokojenec, gre rodbinska doklada za otroke ooiemu zakoncu, pri 1 katerem se otroci vzdržujejo;
2.	če je mož svobodne profesije, mati pa državna uslužbenka ali osebna upokojenka in se otroci vzdržujejo pri njej, gre doklada za otroke materi kot državni uslužbenki:
3.	če jo*mož državni uslužbenec ali upoko- J jenec, /ena pa ni ne eno ne drugo, ima mož i pravico do rodbinske doklade za otroke, toda doklada se izplačuje ženi, če so otroci pri njej.
To velja, bodisi da je zakon definitivno razvezan, bodisi da teče pravda o ločitvi zakona, bodisi da je mož odšel od svaje žene ali ona od njega ter živi ločeno, ne iglede na to, ali toče pravda o ločitvi zakona ali ne.
Člen 38.
Če je upokojenec zaposlen v državni službi in če se ta služba ujema s službo, ki jo je opravljal pred upokojitvijo, dobiva poleg svojih pokojninskih prejemkov še razliko .med pokojninskimi prejemki in onimi prejemki, ki bi jih dobival, ko bi bil reaktiviran ma službeno mesto, s katerega je bil upokojen.
Člen 39.
Vsem državnim ¡uslužbencem, ki so bot'mj, kakor tudi častnikom, ki so zaradi telesne ali duševne nesposobnosti v neaktivnem stanju, pripadajo njih dragiifljske doklade za ileto dni. Oni, ki so si pridobili pravico do pokojnine, dobivajo po pretoku tega roka dragimisko doklado, kakor bi bili upokojeni.
Izvzeti so oni, ki so bili ranjeni ali so zboleli, izvnševaje svojo službo, po zakonu o zaščiti javne varnosti v držaivi. Ti imajo pravico do popolnih dragimjskih daklad za ves čas, do-kier se zdravijo.
člen 40.
Državni uslužbenci, ki so zaraidi zdravljenja na dovoljenem dotpuistu v inozemstvu, dobivajo draginjske doiklade po tem zakonu v dinarjih.
Člen 41.
Državni uslužbenci smejo biti tekom leta na dopustu oo privatnem poslu največ mesec dni s Pravico do dragimljskih doklad, ki nalj jih dobivajo po tem zakonu.
Člen 44.
Če je državni uslužbenec ali upokojenec disciplinarno kaznovan s tem, da se mu je odvzela plača, ali če je v preiskavi -ali obtožen, dobiva osebno doklado in stanovanjsko doklado znižano v istem razmerju, kolikor se mu je znižala tudi plača, saimo da se mu osehna doklada in stanovanjska doklada ne smeta znižati več ne-Ko za polovico. Tudi v tem primeru ostanejo rodbinske doklade popolne.
če sie mu odvzame vsa plača, od nosno pokojnina, mu ne pripadajo osebne rodbinske doklade.
Častniki in vojaško-admhiistrativni uradniki dobivajo, dokler so v sodni preiskavi brez plače, na dan kot vzdrževalnim):
1.	oni do 1301 Din plače po 8.— Din;
2.	oni od 1301 do 2501 Din plače po 9.60
1 Din;
3.	oni od 2501 do 4001 Din plače po 11.20
Din;
4.	oni od 4001 in več Din plaiče po 12.—
Din.
Člen 45.
Osebna draginjsika doklada po tam zakonu se sme vzeti v popis samo za državne terjatve in za sodno priznane vzdrževalnim;.
Rodbinska doklada pa se ne sme jemati v popis za nikakršne terjatve.
Člen 46.
Za prejemanje draginjskih duklad po tem zakonu morajo aktivni državni uslužbenci kan kor tudi upokojenci in upokojenke pri blagajni, kjer dobivajo prejemke, izpolniti posebne prijave, ki jih predpiše minister za finance in s kateremi se ugotovi, da so glede pravice do prejemanja draginjskih doklad izpolnjeni vsi pogoji, ki se zahtevajo.
Aktivni državni uslužbenci izpolnijo prijave samo za, rodbinsko doklado, upokojenci in upokojenke pa za osebno in za rodbinsko.
Vsako izpremembo po že predloženi prijavi mora predložitelj takoj naznaniti dotični blagajni z novo prijavo.
Blaigajne, ki izvršujejo izplačevanje, imajo zaradi preizkušanja že predloženih prijav pravico in dolžnost, periodično od posameznikov zahtevati predložitev novih prijav.
Za dokaz, da so predložiteljeve navedbe resnične, služi jamstvo treh ukaznih uradnikov, učiteljev ali duhovnikov, za upokojence in upokojenke pa jaiinštvo upokojenih uradnikov.
Člen 47.
Aktivni državni uslužbenec, o katerem se ugotovi, da je predložil neresnično prijavo za prejem dragimjske dokiade ter jo prejme po njej, se kaznuje s tem:
1.	da se mu odvzame plača do treh mesecev in
2.	da izgubi za leto dni pravico do vseh i rodbinskih doklad.
Če predložita upokojenec ali upokojenka ne- i resnično prijavo za prejem draginjske doklade in jo prejmeta po njej, se kaznujeta s tem, da se i jima odvzame osebna in rodbinska draginjska ■ doklada za leto dni.
Poleg prej naštetih kazni se vsak tak uslužbenec. odno&no upokojenec ali upokojenka, še kazensko obtoži zaradi goljufije.
Poroki na prijavi, s kateno se zahteva dra- ; giujska doklada, so v kazenskem in v materialnem oziru odgovonni tako kakor predložitelj pri- , jave. Kaznujejo se z isto kaznijo, določeno v tem zakonu, kakor predložitelj.
Izrekati kazim, s katero se aktivnim držav- ; nim uslužbencem odvzame plača, je pristojen re-sortni minister.
Izrekati kazen, s katero izgube draginjsko doklado aktivni državni uslužbenci in upokojenci, je pristojen minister za finance.
Odločba ministra za finance, s katero se izreče kazen o izgubi draginjske doklade, je iz- i vršna.
Vsa finančna oblastva in vse Avtonomne I blagajne morajo• kar najstrožje paziti na pravilno izvrševanje teh predpisov ter vsako nepravilnost priobčiti istočasno resortnemu ministru in ministru za finance (generalni direkciji državnega računovodstva za administrativni oddelek) zaradi izrekainja kazni in nadaljnjega postopanja.
Člen 48.
Zneski neposr-dnjega davka, označeni v tem zakonu, se zvišajo, ako se zviša neposredni i davek, za toliko odstotkov, iza kolikor se zviša davek.
Člen 49.
\ se osebe, ki so dobivale do sedaj draginjske doklade iz državne blagajne, a niso obsežene v tem zakonu, prejemajo dosedanje doklade še nadalje. To velja tudi za občinske poslovodje, odnoMio občinske uradnike.
Ministrski svet se pooblašča, da uredi na predlog ministra za finance in po odobritvi finančnega odbora zakonodajne skupščine njih draginjske doklade, zlasti pa draginljske doklade duhovništvu vseh konfesij zaradi njih izenačitve, toda zvišati jih ne sme.
Člen 50.
Ministrski svet se pooblašča, da uredi na predlog resortnih ministrov pravico posameznih kategorij uslužbencev do prejemkov iv naraivi (stanovanje, kurjava itd.).
Člen 51.
Ko bi nastala potreba, se pooblašča ministrski svet, da na predlog ministra za finance sporazumno s finančnim odborom zakotnodajine skupščine izpremeni ali dopolni ta zakon kakor tudi da uvrsti službeni kraj v drug krajevni dragiinj-ski razred in da prizna službenemu kralju tudi pravico do stanovanjske doklade kateregakoli stanarinskega razreda.
Vsa potrebna pojasnila za pravilno uporabljanje tega zakona daje minister za finance.
Istotako se pooblašča ministrski sivet, da sme na predlog ministra za finance, sporazumno s finančnim odborom zakonodajne skupščine, iz-preminjati in dopolnjevati vse izakone in uredbe, ki se tičejo dnevnic, potnih stroškov in honorar-
jev državnih uslužbencev, toda te izpremembe morajo biti v mejah odobrenih kreditov.
člen 52.
Ta zakon velja izza dne 1. januarja 1922. Izplačevanje draginjskih doklad, v kolikor so ufči-njene izpremembe v uredbah, ki so veljale do sklenitve tega zakona, se prično izvrševati tedaj, ko se v tai namen odobne potrebni krediti; do tega časa pa se izplačujejo dosedanje draginjske doklade.
Pravico do draginjskih doklad po tem zakonu imajo izza dne 1. januarja 1922. samo oni uslužbenci, ki ostanejo v državni službi po izvršeni reviziji in porazdelitvi.
V Beogradu, dne 28. februarja 1922.
Aleksander s. r.
Minister za finance: dr. K. Kumanudi s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Iz Jugoslavije.
- Redukcija državnega uradništva in učiteljstvo. Po poročilih bi se morali reducirati uradniki oo sledečih načelih: Oni uradniki, ki ne znajo službenega jezika in ki doslei še ne poznajo obeh pisav. Odpuste se dalje oni nameščenci, ki so se rjregrešili v svoji uradniški službi s tem. da so delovali proti državi. Od kvalificiranih uradnikov se imajo odpustiti pred vsem oni. ki so izpolnili 40 let dižavne službe, ali pa, ki so stari že 60 let. Dalje se odpuste nekvalificirani uradniki, ako so odveč. — če so ta načela najboljša, je vprašanje. Drugo načelo bn izzvalo mnogo krivic in pristranosti, zlorab*. Da bi se pri učiteljstvu odpustili vsi oni s 40 službenimi" leti, je težko izvedljivo, ker ie veliko pomanjkanje učnih oseb in se nič ne prihrani s tem. Država bo morala plačevati polno penziio in še namestnika z;i ono mesto.
—Učiteljstvo se mora vrniti k šolstvu. Po členu 8. zakona o budžetnih dvanajstinah ie ministrstvo prosvete napotilo vsem drugim ministrstvom pred-stavko. v kateri iih poživlja, da dajo vse učiteljske osebe, ki sedaj poslujejo v delokrogu drugih ministrstev, prosvetnemu ministri na razpolago.
— Učiteljska mesta v pisarnah šolskih obiastev. V zakonu, s katerim so nam nekoliko povišali dnevnice, je določeno, da mora vsak uradnik službovati le na onem mestu, na katerega ie postavljen z ukazom. Potemtakem mora učiteljstvo le poučevati, in se moraio vsi učitelii odstraniti iz naše najvišje oblasti — ministrstva nrosvete. S tem nam ie nrizadeiana velika krivica! V današnjih dneh tvori vsak stan zase enoto, ker hoče sam sebe avtonomno vladati, pa bodi to s pokrajinskega ali državnega, federalističnega ali centralističnega stališča. Več decenji so stremili vsi stanovi po vseh napredujočih državah za tem. da se osamosvoje ter prevzamejo y lastnem stanu sami vajeti v roko. Ni en stan ne pusti več vodstva drugemu stanu! Vse to pa nai bo za nas zrušeno z eno samo potezo: z zakonom o regulaciji dnevnic. Po preobratu nas je Jugoslavija oodržavila ter ie bila celo toliko demokratična, da ie v ministrstvu namestila nek^i učiteljskih moči. ki naj izvršujejo naš referat. S tem nam ie bi'-' priznana enaka vrednost z drugimi stanovi. Na isti način so v voinem ministrstvu oficirji, v pravosodnem iuristi. pri pošti poštni uradniki itd., toda nihče se ne bo upal zapoditi oficirja in druge s teh mest. Nihče se ne bi protivil temu. ako učiteljstvo na teh mestih ne bi bilo potrebno. toda mesto učiteljev morajo priti tja drugi — neučiteLii. Prihranjenega s tem ne bo niti para, ker tam ni odveč niti eno mesto, pač pa bo šolstvo trpelo mnogo. ker šolske razmere more pravilno presojati le učitelj, a vsak drug bo stvari le škodil. Toda. kakor nekdaj, nas tudi sedai hočejo smatrati zopet za nezrele samostojnosti ter nam hočejo postavljati varuhe in tutore. Ta odredba se je zdela krivična celo ministru prosvete in ni mogel verjeti, da se mora vse učiteljstvo odstraniti iz ministrstva. Vsled tega ie stavil vprašanje na ministrski svet. ki pa je zakon Je potrdil. S tem ie zaključeno, da izgubimo v lastnem ministrstvu svoje ljudi, čeprav s tem ne prihrani država niti ene pare. Učiteljstvo ie s tem postavljeno pred činienico, da v tem pogledu zavzame svoie stališče in povzdigne svoi elas oredno je odobren in podpisan novi zakon o osnovnem šolstvu. Naša zahteva ie vedno bila: o šolstvu in učiteljstvu odločai učitelj, zato ne smemo odstopiti niti koraka od te naše načslne zahteve. Ne smemo se zadovoljiti samo z drobtinicami, ampak zahtevajmo vse, kar nam oo pravici gre. Enkrat za vse lej se mora odločiti, da ima referat za osnovno šolstvo v ministrstvu v rokah
ljudsko-šolsko učiteljstvo, kateremu so prideljeni kot pripadajoče moči zopet le učitelj]. Posebno pa govori za našo zah-1 tevo člnjenica, da bomo v bližnji bodoč-! nosti imeli učiteljske moči z višjo pedagoško izobrazbo, ki naj razen nadzorni-|kih mest zasedejo tudi mesta v ministrstvu in pri prosvetnih oblastih. Ko se bodo v kratkem vsa ministrstva reorganizirala, se mora v ministrstvu za prosveto pri oddelku za osnovno šolstvo odrediti, da more mesto načelnika, referenta in sekretara zasesti samo le ljudskošolski učitelj po izbiri in predlogu taiste komisije. ki namešča tudi ostalo učiteljstvo. Ako se izpolni ta naša zahteva, bo imela država od nie le dobiček, kar dandanes merodajni faktorji v svojem birokratskem neoripoznavaniu vseh pravic našemu stanu ne vidijo, ker jih ne poznajo. Mnogo učiteljstva odide v prezgodnji pokoj, ker v poučevanju toliko oslabi, da ne more več izvrševati aktivne učiteljske službe, mogel pa bi marsikateri še delovati v administraciji. S tem nači-[ nom bi se doseglo, da se ne bi razmetalo preveč denarja za pokojnine.
—	Kai je krivo, da so vspehi v srednji šoli slabi? Na želo komoden način ie na zadnji seji višjega šolskem sveta viš. šol. nadzornik Wester z golo konstatacijo navedel med vzroki slabih vspel )v na srednjih šolah tudi to, da ljudska šola slabo pripravlia učence za srednjo šolo. Seveda so vsi dnevniki hlastno popadli to uradno iziavo in so prinesli na prvem mestu to kot eden glavnih vzrokov. Med učitelistvom ie zavladalo ogorčenje, ker se mu ie storila krivif-a. Oglasilo se je več učiteljev-očetov. ki imajo svoje otroke v srednji šoli. Nai navajamo vzroke, ki jih navajajo oni: 1. Pozabljati ne smemo. predno izrečemo tako kritiko, da je šele sekundarna naloga ljudske šole pripravljati mladino za srednjo šolo. 2. Metoda oouka v srednji šoli nosi največjo krivdo. Učenci se morajo učiti ponajveč brez metodične razlage, na katero so bili dosedaj vaieni v ljudski šoli in ki jih je prisilila, do učenja. Pove se jim, in naj se uče kakor vedo in znajo. Znaš — dobro;
j ne znaš — tudi dobro! Prehiter skok k samostojnosti! 3. Gg. profesorji goje premalo stika z Ijudskošolskim učitelistvom, da bi se z njimi sporazumeli glede, priprave učencev za srednjo šolo; kaj zahtevajo in kaj naj bi se zahtevalo od učencev, ki gredo v srednjo šolo?! Stika med srednjo in ljudsko šolo ni. ker si ie učiteljstvo tuje! 4. Tudi v učnih načrtih ie nekaj krivde, ker se v različnih jezikih istega razreda obravnava istočasno različna tvarina. da se učence razprši in preobloži v mišljenju na različna polja, mesto da bi se koncentriralo v vseh lezi-kih istočasno na isto snov, s tem jo močno utrdilo in razbremenilo učenca. 5 Nujna potreba bi bila za to, da bi učil jezikovne predmete v enem razredu isti profesor ali bi se vsaj sporazumeli gg. profesorii v tem oziru medseboj. 6. Manjka tudi stika med učiteljstvom in starši, ki bi dajal staršem navodila za domači pouk njihovih otrok. 7. Slabih vsoehov SP krivi tudi srednješolski ravnatelji, ki sprejemajo otroke brez obiskovalnih spričeval, in še celo proti volji liudsko-šolskega učiteljstva., (Slučaj Kranj.) — To bi bili važnejši vzroki! Ne bomo delali. spričo obilih dopisov, iz izjave viš. šol. nadzornika Westra ori seji viš. šol. sveta — afere, ker smatramo izjavo g. v. š. n. Westra za njegovo osebno mnenje in naziranje.
—	V delokrog oblastne samouprave spada tudi sodelovanje ori napredku prosvete v oblasti in sodelovanje pri strokovnem izobraževanju.
—	Tovariši in tovarišice! Ne pozabite dne 1. aprila se spomniti »Rezervnega sklada« našega poverjeništva UJU in poslati, na naslov tov. Ivana Petriča. Ljubljana, VIL. Gasilska cesta 172 tudi par dinarjev za našo organizacijo, ki jih nujno potrebuje ravno sedaj, ko je akcija za nov[ šolski zakon v teku.
—	Meščanstvo si ie pridobil s skle-v nom zadnje seje občinskega sveta v Ljubljani g. Jakob Furlan, nadučitejj na deški mestni ljudski šoli v Šiški.
—	Mesec-» ianuarja so se vršile volitve zastopnikov učiteljstva v nov*™"-škem okrajnem šolskem svetu. Izvoljena sta naša tovariša: Davorin Matko. nad-učiteli v. Novem mestu ter Fran Hočevar. nadučitelj v Birčni vasi. Nasprotni sdasovi so bili cepljeni.
—	Karagiorgjev konak, zibelko naše dinastije v Topoli ie poklonil Ferijal-nemu Savezu sam kralj. Stari dvor je hotelo društvo popraviti in opremiti za eno svojih kolonii. Popraviti pa bi ga hotelo baš s prispevki Slovencev. Razposlalo ie torej zbiralne pole tudi na vse ljudske šole v Sloveniji — in ne zaman. Naše učiteljstvo se je odlikovalo. Zbralo je

med seboj in šolsko deco 2148 Din. Medtem pa je. naš krali — naš dobrotnik sam obljubil popraviti stari konak za Ferijal-ni Savez. Tako šteje F. S. tudi našega velikega kralia med svoje dobrotvore. Prispevki, zbrani med našim učitel.i-stvom. se bodo uporabili za inventar feriialnega doma v Topoli.
—	Glede izplačila 1. aprila opozarjamo vse tovariše(ice). da obsega to izplačilo prejemke za mesec april (po novem) in pa diferenco za 45 dni nazai. Predno posamezni, ki so glede izplačila v dvomu, reklamirajo na knjigovodstvo sli na strokovno tajništvo, nai dobro preračunijo po tabeli. obiavljen.i v zadnji štev. Učit. Tov.
—	Članicam »Društva učiteljic v Mariboru« kakor vsem drugim tovariši-cam! Na cvetno nedeljo, t. j. 9. aprila priredi Narodni Ženski Savez po vsej Sloveniji »daritveni dan mater« v prid dečiega doma v Ljubljani. Na bivšem Štajerskem se nai priredi ta zbirka v prid otroški bolnici v Mariboru. Oboje, otroška bolnica kot dečji dom je naši Sloveniji nujno potrebno, oboje ima_na tudi veljati ob enem kot poročni dar kralju in kraljici. Tovarišice! Naša dolžnost je, da storimo vse, kar nam je mogoče, da bode imel ta dan v prid osirotele in bolne de-ce naše Slovenije kar najlepši uspeh. Potrebna bode agitacija v šoli, potrebna v krogih znancev in prijateljev, potrebna sploh med luidstvom. Mnogokrat se. zlasti na deželi, takšni oklici in humanitarne zbirke prezro. ker ni človeka, ki bi za nje zainteresiral tudi preprosto ljudstvo, čeprav ie ono za to včasih boli dovzetno nego meščanstvo. Naj bi v kraju, kjer deluiemo. ne bilo nikogar, tudi ne učenca, ki bi ta dan ne daroval za našo deco vsai 1 dinar. Ogromne svote so se nabrale med nami za ubogo rusko deco. Tu pa gre za našo deco. Vzemimo to-raj ta dan tudi me same puščico v roke! če ie .ijspela kdaj kakšna zbirka, ta mora uspeti, to skrb prevzamemo, kai ne tovarišice? Prosimo, da se nabrani znesek pošlie pripravljalnemu odboru za otroško bolnjco v Maribor. Strossmaverjeva ulica. in da se o uspehu zbirke čim preje poroča na naše tajništvo, kajti nujno potrebno ie. da imamo delovanje naših članic in nečlanic v evidenci. Dal'e prosimo vse ge. in edč. zastopnice našega društva, da nam nošljeio seznam do sedaj priglašenih članic, Zborovanje društva se bode vršilo takoi. ko se nam vrnejo pravila Že sedaj Vas nujno prosimo in vabimo, da se ga udeležite v prav obilnem številu. — Odbor.
—	Ali bomo nabirali pirhe za »Jugo-slovensko Matico«? Blaeor vam. ki to lahko storite! Pri nas je nemogoče: zakaj? Nadučiteli ie po pouku preteklo zimo učencem iavno rekel, naj prinese, kateri more. nekaj žime, da iim bo pokazal, kako se delajo ščetke. Pristavil ie da brez dovolienia staršev, «p^i ničesar ne prinesejo. Res, prinesel je samo eden. Novoizvoljeni, a še ne vladajoči klerikalni člani kraineea_šol. sv^ta so to priliko brž pograbili ter naredili ovadbo, da nadučiteli navaja otroke k tatvini. - Kaj bi šele rekli, ko bi učiteljstvo začelo pobirati jajca za navedene pirhe! Torej bodimo previdni, ker oko hudobnega duha ne soi nikoli!
—	25 lenica »Slovenskega čebelarskega društva« in Slovenskega čebelarja. Ob te] priliki je izdalo Čebelarsko društvo slavnostno številko Slovenskega čebelarja, ki obsega štiri številke. Jubilejna izdaja prinaša zanimivo zgodovinsko sliko razvoja čebelarstva pri nas. Iz nje je razvidno tudi sodelovanje učiteljstva pri tem delu. Mnogo spisov izhaja izpod peresa naših tovarišev čebelarjev. Tovariš Likozar priobčuje poseben članek o tem, »Napredek v čebelarstvu in učiteljstvo«. Jubilejna številka prinaša poleg drugih slik tudi slike naših tovarišev čebelarjev Črnagoja, l.ikozarja, Rojine, ki je bil prvi urednik »Slov. čeb.««, Hinko Likarja, Ver-biča. Močnika, Černeja, Jan. Šmajdeka i. dr.
—	Šolska mladina na Breznici je
darovala za letošnje »pirhe« (Jugoslo-venski Matici«) K 576.60 (Din 144.15.).
—g Vabilo na II. redni občni zbor »Učiteljskega doma v Rog. Slatini« regi-strovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v torek, dne 18. aprila 1922 ob 10. uri v mestni deški osnovni šoli v Celju po nastopnem dnevnem redu: 1. Poročilo načelstva o zadružnem poslovanju. 2. Poročilo načelstva o računskem zaključku za leto 1921. 3. Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in o predlogu glede uporabe čistega dobička. 4. Predlog o podelitvi odveze načelstvu glede poslovanja. 5. Slučajnosti. Ako bi 1. občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug
občni zbor, ki ie sklepčen ob vsakem številu zastopanih zastopnikov. Načelstvo.
—	Oklic učiteljicam! Na sestanku slovenskih društev dne 2. februarja t. 1. ie bilo sklenjeno ustanoviti »Otroški dom« v Ljubljani v spomin in proslavo kraljeve poroke. Ta dom naj bi bil zavetje naibednejšini zapuščenim otrokom od najnežnejše mladosti dalje. Načrt je velikopotezen a stroški bodo seveda tudi temu primerili. Društva so sprejela nalog, vsako v svojem področju zbirati v ta namen. Dne 9. aprila bo zato vseobče daritveni dan. Obračamo se zato na vse učiteljice osobito na članice našega društva. da zbiraio in pomagajo zbirati prispevke za »Otročji dom« kraljice Marije. Nabrane vsote pošljite na »Društvo slov. učiteljic« v roke tajnice Karle Šin-kovčeve, v Ljubljani. Bleivveisova c. 9. Lahko jih pa tudi osebno izročite na društvenem sestanku, ki se vrši na veliki četrtek dne 13. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne na dekliški šoli pri Sv. Jakobu. Odbor »Društva slovenskih učiteljic«.
—	Udeležnikom lanske naše koncertne turneje Tov. Ivan Tavčar je iz-gotovil v spomin na to turnejo slike (razglednice): 1. Prihod na ljutomersko postajo. 2. Sprejem na trgu v Ljutomeru. 3. Pri banketu v Ptuju (na verandi v Švi-cariii). — Slike se naročajo v pisarni strokovnega tajništva (cena a 2 Din.)
Iz naše organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
+ OKRAJNA UČITELJSKA DRUŠTVA OPOZARJAMO, da velja načrt zakona o državnih činovnikih, ki je sedaj izšel, tudi za učiteljstvo in bo tvoril celo podlago ureditve našega materialnega in pravnega vprašanja v šolskem vprašanju, zato naj se pečajo z njim t a -k o i (vsai pri odborovi seji) in naj vpo-šlieio poverjeništvu UJU izpreminjevalne predloge. Načrt se naroča pri »Zvezi poštnih organizacij v Ljubljani«.
Društvene vesti.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ ZBORUJE v soboto, dne 8. aprila 1922 ob 11. uri v deški šoli v Konjicah s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Objava dopisov. 3. »Razvoj resnične državljanske prostosti ter vsiljena vodila,« poroča tov. Fr. Friedl. 4. Slučajnosti in predlogi. Udeležba obvezna za vse članstvo, odsotnost je opravičiti kot doslej. — Odbor.
+ SLOVENJEBISTRIŠKO DRUŠTVO ZBORUJE 6. aprila ob 11. v deški
šoli po sledečem sporedu. 1. Zapisnik. 2. Društvene in stanovske zadeve. 3. Predavanje rr-of. Gvaica o risaniu. 4. Slučajnosti. Točno ob 10. ie pevska vaja. Neopravičena odsotnost se bo javno ožigosala. — Odbor.
+ ZBOROVANJE »LJUBLJ. UČITELJSKEGA DRUŠTVA« se vrši v soboto, 8. aprila 1922 ob 6. uri na šentjakobski šoli. Dnevni red:
1.	Tajnikovo poročilo.
2.	Stališče našega društva napram pobiranju denarnih prispevkov pri učencih v različne nešolske svrhe.
3.	Akcija Mis Palmer in mi.
4.	Blagajnikovo poročilo.
5.	Učiteljska »Samopomoč«: tov. Kocijančič.
6.	Slučajnosti.
Ljubljana, 28. marca 1922.
Tajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ zboruje v četrtek, dne 6. aprila 1922 ob pol 10. uri predpol-dne v ormoški okoliški šoli po nastopnem sporedu: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Dopisj in društvene zadeve. 3. O modernem risanju v osnovni šoli predava na podlaei izgotovljenih risb in zadevnega sestavljenega učnega načrta tovariš Ivo Jančič iz Ptuja. 4. Slučajnosti. Vsi društveniki-oevci in društvenice-pevke se prosijo, da se zberejo pol ure pred zborovanjem v zborovalni sobi radi razgovora o pripravi za društveno 501et-nico. Zborovanie ie za vse člane obvezno in se nai odsotnost opraviči. — Odbor.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA CELJSKI OKRAJ zboruje v četrtek, dne 6. aprila ob 9. uri dopoldne v deški mestni šoli v Celju po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi, društvene in stanovske zadeve. 3. O medsebojnih odnošajih učiteljstva poroča tovariš g. nadzornik Lju-dovik Černej. 4. »Še nekaj malega o kmetijskem pouku na osnovnih šolah«, predava tovariš g. Petriček Ant. 5. Predlogi in nasveti. 6. Vprašalna Skrinjica. Točno pol ure pred zborovanjem prva pevska
vaja v_zborovalni dvorani. K mnogobroj-ni udeležbi vabi odbor.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PTUJSKI OKRAJ zboruje dne 6. aprila v
ptujski Mladiki. Začetek ob 10. uri. Spored: 1. Plačevanje članarine. 2. Odobritev zapisnika. 3.. Društveni dopisi oziroma poročila. 4. Posvetovanje radi Učiteljskega doma v Mariboru. 5. Moderno risanje v osnovni šoli. predava tov. Jančič. 6. Razne stanovske in šolske zadeve. K 4. točki se opozarjajo člani(ice) na dopis istega naslova v štev. 10. »Učit. T.«. Društvena knjižnica je na dan zborovanja na razpolago v IV. razredu dekliške meščanske šole. Prinesite izposojene knjige nazaj! Izselivši tovariši in tovarišice pa pošliite iste na naslov tov. Vinko Šerona — Ptuj. Po zborovanju tovariški sestanek v veliki dvorani Zupančičeve .gostilne. Da se zberemo polnoštevilno pričakuje odbor.
+ PREKMURSKO UČITELJSKO DRUŠTVO,zboruje v soboto, dne 8. aprila t. 1. ob 10. v državni osnovni šoli v Murski Soboti. Polnoštevilna udeležba nujno potrebna radi važnih točk dnevnega reda.
+ NA ZBOROVANJU RADOVLJIŠKEGA OKRAJNEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA V PODNARTU dne 5. aprilla t. 1. bo predavala tovarišca Silva Šu-šteršič o temi: Boj proti alkoholu v ljudski Soli.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Vse člane okr. učit. društev in naročnike naših listov prosimo, da nam vsako nerednost o prejemanju listov takoj javijo. Le na ta način narn bo mogoče spraviti odpravljanje listov v pravi tir.
Uprava listov UJU.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—	M. N. L. — Beograd: Zadevo bomo toplo priporočali, ker prinaša velike koristi tudi učiteljstvu. Računajmo na boljši vsoeh. kot ie bil dosedaj. Hvala za poročilo! Članek prinesemo v eni prihodnjih številk, ker imamo že precej stavljenega zaostanka.
—	D. H. Jesenice: S to prestavo po-čakajmo.
—	Sv. Martin d. Vurberg: Ni ukinjeno, veljajo stare odredbe.
—	Vič. J. J.: Članek je na razpolago v tajništvu.
—	Prejeli smo mnogo dopisov, ki jih pa moramo radi omejenega prostora odložiti za prihodnjo številko. Prosimo potrpljenja.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Socialna zaščita dece in mladine. Dr. J. Goršič. Tiskovna zadruga. Str. 126. Din 10.—, po pošti 75 p več.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubliani.
Št. 436.
RAZPIS UČNIH MEST.
V stalno namestitev se razpisujeta, ti-le učni mesti:
1.	Tepanje, osnovna dvorazredniea mesto nadučitelja s službenim stanovanjem.
2.	Konjice, osnovna deška šestraz-rednica mesto učitelja.
Pravilno opremljene in po predpisu kolkovane prošnje naj se pošljejo službenim potom dotičnima krajnima šolskima svetoma do
24. aprila 1922.
Okrajni šolski svet v Konjicah,
dne 20. marca 1922.
Štev. 271.
RAZPIS UČNIH MEST.
Z dovoljenjem višjega šolskega sveta z dne 7. marca 1922, štev. 3078 razpisuje podpisani okrajni šolski svet sledeča učna mesta v stalno nameščenje in sicer:
1.	na štirirazrednici v črni 3 učna mesta,
2.	na enorazrednici v Št. Danijelu 1 učno mesto,
3.	na petrazrednici v Dravogradu 4 učna mesta,
4.	na šestrazrednici v Guštanju 5 učnih mest,
5.	na enorazrednici na Holmcu 1 učno mesto,
6.	na dvorazrednici v Kotljah 1 učno mesto,
7.	na štirirazrednici v Mežici 3 učna mesta,
8.	na enorazrednici na Ojstrici 1 učno mesto,
9.	na šestrazrednici v Prevaljah 5 učnih mest,
10.	na enorazrednici na Strojni 1 učno
mesto,
11.	na dvorazrednici na Tolstem vrhu 1 učno mesto.
Pravilno opremljene prošnje z osebno popisnico izpolnjeno natančno po vseh rubrikah, naj se vlože po predpisani službeni poti do dne
23. aprila 1922
pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Prevaljah dne 23. marca 1922.
Tužnim srcem javljamo, da je umrl naš iskrenoljubljeni soprog, dobri oče, sin, brat in svak gospod
Janko Kavčič
nadučitelj v Remšniku
po dolgotrajni bolezni v 43 letu svoje starosti.
Pogreb se vrši v četrtek dne 30. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v D. M v Polju na pokopališče istotam.
Katarina Kavčič	Janko Kavčič
soproga.	sin.
Franc Kavčič
nadučitelj v p. — oče.
in drugi sorodniki.
Tvornica učil in šolskih potrebščin r. z. z o. z. v Ljubljani
ima svoj
redni občni zbor
dne 13. aprila (veliki četrtek) ob 10. uri dopoldan v prostorih Učit. tiskarne
(načelstvena soba) v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju.
2.	,	„	, račun, zaključku 1. 1921.
3.	„ nadzorstva o račun, zaključku in poslovanju upravnega sveta.
4.	Predlog upravnega sveta o pokritju izgube.
5.	Volitev nadzorstva.
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI
Poštni ček. račun 10.761.
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Telefon SL 312
Vabilo
XIX. redni občni zbor
ki bo
v četrtek, dne 13. aprila 1922 ob 14.uri v Ljubljani, Frančiškanska ul.št.6.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju. 2 Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1921.
3.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta.
4.	Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička.
5.	Volitev nadzorstva.
* Ako bi ta občni zbor ne bil Bklepčen, se skliče s tem pol ure pozneje drug občni zbor v istem prostoru in z dnevnim redom, ki je po § 31. zadružnih pravil sklepčen ob vsakem številu zadružnikov.