St. 59.
V Trstu, v soboto 23. julija 1885.
Tečaj X
-Sap''
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•v
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako arsde in sabota o poludne. Cena za vse leto je 6 ftld., za polu leta 3 gld., za četrt leta ± gld. SO kr. — Posamezne številke se dobivajo pri opravniStvu in ▼ trafikah v Tritu po S kr., v Sorlol in v Ajdovščini po ® kr. — Naročnine, reklamacije m inaerate prejema OpravalKtva, vla Torrente, »Ntva tiskarna*.
V.i dovtit ae poSiljajo Uredništva »vla Ttrrante« »Nuova Tipografia;« vsak mora biti frankiran. Rokopiai o^-ez posebne vrodnoati ae ne vračajo. — Inurati (razne vrate naznani a in poalanice) a« zaračunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglaaih z drobnimi črkami ae plačuje za vaako besedo 2 kr.
Tujci in avstrijska vlada.
Večkrat smo uže mi povdarjali, da Lahonstvo v Trstu, središču vsega Primorskega Lahonstva, v prvej vrsti Sirijo in oživljajo tujci, italijanski podaniki, ki so v Trst in druge kraje prišli, da boljše živ£, nego bi mogli živeti doma v Italiji.
Tržaški magistrat, kakoršuega imamo zdaj iu smo ga imeli uže skoz 14 let, skrbel je za vse te tujce bolj, nego za domaČe avstrijsko ljudstvo in mož, ki je včeraj sem prišel iz Ab-ruzzov, ima uže denes v Trstu več pravic, nego okoličan stare in najstarejša rodovine, čuti se tak laški podanik bolj domačega na velikem trgu, nego tržaško-zgodovinski Mihec in Jakec.
Vsega tega je kriva lakonska tendenca mestnega starešinstva, mestnega sveta in magistrata. Znano je, da je naš precartani magistratek na stotine italijanskim podanikom pre-ekrbel dela in drugih dobrot, da se za italijanske podanike vedno rad poteza, da postanejo avstrijski podaniki, in kakor hitro to dosežejo, podeli jim meščanstvo, ne oziraje se na to, ali ima dotični kai premoženja ali pa ne, je li je poštenjak, ali ne, dočim pa mnogo Slovencev v Trstu, poštenih trgovcev, ki imajo hiše in druga posestva v Trstu in so se vedno po-Steno vedli, ne more dobiti takozvane «pertinence» k ljubu večkratnim prošnjam in k ljubu temu, da so uže 20, 30 in več let v Trstu.
Naš mestni magistrat tudi jemlje, kakor smo uže rekli, v mestne službe italijanske podanike, akoprem mnogi domači Tržačani ne morejo priti do kruha. Še le te dni je prišla mej svet neka jako lepa dogodba.
Dr. D'Osmo je bil uže par let se-kundarij v Tižaškej bolnici, napraviti pa so hoteli zdaj iz njega primarija, in da to pojde, zagotovilo mu je mestno starešinstvo Tržaško meščanstvo. Ali ker se taki obeti ne smejo
PODLISTEK.
Indijska drama KMid&sova.
Na slovenski jezik preložil dr. Karol G laser.
(Dalje.)
Drugo dejanje.
VtduSaka {nastopi).
Kakor brahmaneo.* ki je čisto v misli vtopljen, da je povabljen na dobro kosilo. ne morem jezika med zobmi držati. Kraljeva tajnost mi kar sili ven. Dokler še kralj sedi na sodnem stolu, hočem tukaj v tem zapuščenem gradu, ki se imenuje »božja slast., ostati. {Hodi sem ter tja in konečno sede). Služabnica (nastopi).
Služabnica.
Kraljica, hči Mšjanskega vladari t, <iala mi je ta le nalog: -Nipunikd! od
* Intli se delijo v Štiri stanove, I. v brah-mance*=duhovnike, II. v kšatrijessroiakr, III. vvajšje—kmetovako in obrtnike In IV. šudre= aluge.
delati ljudem, ki še niso postali avstrijski podaniki, vtaknolo se je na-mestništvo nekoliko v to zadevo.
Noben tuji podanik ne sme biti uradnik mesta, in da se je sploh uže vzelo dr. D'Osmo v bolnico kakor sekundarija, velik pregrešek je bil zoper postavo in zoper pravi politični takt, katerega ne bi smelo zanemariti najmanjše avstrijsko srenjsko zastopstvo, najmanj pa mestni svet tržaški, ki je na meji in se je žalibog uže preveč kompromitiral.
Ali namestniStvo je ta pot vendar pokazalo zobć ter je pokaralo mestno starešinstvo, kako more ono sezati v pravice in področje namest-ništva ter zagotavljati inostrancu meščanstvo še predno je postal avstrijski podanik, nadalje ni hotelo podeliti avstrijskega podaništva dr. D'Osmu, ter je ostro zapovedalo mestnemu starešinstvu, da mora omenjenega zdravnika precej iz mestne službe (iz bolnice) odpustiti. Starešinstvo je hotelo nekaj rekurirati, ali namestništvo ta pot ne pozna šale in D1 Osmo, kakor tudi mestno starešinstvo se bosta morala ta pot pokoriti.
Vsakemu pravemu Avstrijcu se mora dobro zdeti, da se je vendar enkrat začelo bolj paziti na tujce, kajti mrmranje domačih je bilo uže veliko in opravičeno ; tujec, da le je bil Italijan, spodrival je domačina Slovenca pri kruhu, potem pa še za-sramoval. Čudo, da se je pri takih žalostnih okoliščinah še obranil mej Sloveniji tako vroči čut za našo staro Avstrijo.
Slovenec je voljno prenašal vse insulte tujcev, voljno je prenašal pre-tenja lahonskih organov, da si Trst preskrbi delalcev, obrtnikov iz Italije, da bode celo zelenjad dobival iz Čioze itd. Abotne so sicer take pretnje, ali žalostno zadosti, da jih sploh smejo javiti glasila lredentašev. Ali časi se spremenjajo in politika vlade tudi.
Naša vlada tako rada kako dobro in tudi kako slabo posname po
kar se je kralj vrnol od daritve, solnčnemu bogu na čast opravljene, zelo se je spremenilo njegovo srce. Iii k njegovemu prijatelju Manavaku in pozvedui pri njem. kaj je temu vzrok«. Kako neki prevarim tega brahmanskega bedaka? Kakor rosna kaplja na snopu ne ostane, tako se tudi njega kraljeva tajnost ne drži. (Hodi sem ter tja in ga ogleduje). Ta Manavaka čepi zamišljen, kakor narisana opica. Hočem se mu bližati (bliža mu se). Pozdravljam te, častni mož I
Vidušaka.
Odzdravljam ti. (tiho) Če to presneto dekle le zagledam, uže mi srce s kraljevo tajnostjo vred leze ven. (Mah si usta; glasno) Nipunika, ti si pretrgala pevske vaje, kam pa tako naglo?
Nipunika.
Kraljica mi je zapovedala, naj Tebe pohodim.
Vi d ušaka.
In kaj zapoveduje vladarica?
Nipunika.
Ona pravi, da si jej sicer vedno bil prijazen, da je pa zdaj še pogledati nečeš, ko jo tako nenavadna bolest obtežuje.
Vi dttš a ka.
(Premišljevaje). .le-li moj prijatelj kraljici kaj žalega storil.
Bismarku. Vse ne more biti originalno, in zatorej tudi ni slabo, ako se naša vlada kakšenkrat kaj nauči od slavnega Bismarka. Ako pa je bil kak korak tega državnika posnemanja vreden, gotovo je posnemanja vredno izganjanje tujcev, katero se zdaj vrši na Pruskem. — V Pruskih deželah, posebno pa v pruskej Sležiji seje v teku Časa naselilo vse polno ruskih in avstrijskih podanikov, mej njimi največ Poljakov. Vsem tem tujcem, katerih mnogo ima tudi velika posestva in obrtnije na pruskej zemlji, zapovedala je pruska vlada, da morajo v nekem obroku prusko zemljo zapustiti. Mnogi teh tujcev so ce!<5 prosili, da bi jim pruska vlad?, podelila prusko doma-Činstvo, tod man, najmanj 20,000 ljudi boi'	lo zapustiti prusko
zemljo ^ : seliti ali na Rusko ali v Avs nekateri teh bodo morali celo prodati ali v najem dati svoja posestva, mnogi bodo celo zgubili svoj kruh, a vse zastonj; pruska vlada je nepreprosljiva.
In vendar je Nemška z Avstrijo in Rusko najožje zvezana, najveČi prijatelji smo, zakaj torej ta prijateljska vlada nema usmiljenja in potrpežljivosti z avstrijskimi podaniki? — Vladinim namenom, nemškej državnej in gospodarskej politiki tako ugaja, in ker nemški državniki ne poznajo druzega, nego: »Salus Grermaniae su-prema lex«, zato pa se ne Jaj<5 voditi od nobenih obzirov. — V tem jim moramo do neke meje tudi prav dati. — Toda, kar je dobro in potrebno iz političnih in gospodarskih obzirov na nemškej meji, dobro in potrebno je še bolj pri nas na meji onega kraljestva, katero sicer živi denes v prijateljstvu z nami, a katerega politika se spreminja vsako leto, in katerega velikemu delu prebivalstva se še vedno sline cedć po nekih neodre-šenih kosih zemlje avstrijske.
Mi prašamo, ali ne bi bilo v Trstu šo bolj potrebno iz Čisto državnega interesa, da se s tujci, ka-
terih je tukaj okolo 20,000 in kateri so ognjišče nekega čezmorskega domoljubja, tako postopa, kakor postopa z njim: pruski minister Puttkamer? Mi celo trdimo, da bi bilo to pri nas še bolj potrebno, nego na Pruskem, kajti s tem bi kar naglo pri nas zgi-nol vsak Iredentizem, in potem bi so tudi našim domačim ljudem, posebno delalcem in rokodelcem, ki iz političnih uzrokov čestokrat ne dobijo zaslužka, kateri bi naravno njim pripadal, zopet boljše godilo; lahonskim listom pa ne bi se več ljubilo kričati, da našim domačim ljudem posuše vire vsakdanjega kruha.
Ako bi tudi zgubili nekoliko lahonskih trgovcev, ti bi se dali k malo nadomestiti z boljšimi in s takimi, kateri, kar zaslužijo, tudi tukaj pustijo; v gospodarskem obziru bi nam tako odstranjenje tujcev čisto niČ ne škodovalo, in ako ni nemška vlada imela do prve nje prijateljice Avstrijo nobenega obzira, zakaj bi ga pa Avstrija imela do manjšo in manj zanesljive prijateljice Italije?
Ne posnemajmo Nemcev prav kakor opice, toda posnemajmo jih brez pomisleka v dobrih stvareh in posebno v eneržiji, kder državni interes zahteva, tam naj bode naša vlada čisto brezobzirna.
Trstu je treba zdravila, to priznavajo sami ministri. Dobro zdravilo pa je vznašel Bismark, po tem receptu naj začnejo naši zdravniki zdraviti tudi Trst in Bog pomore dalje !*)
Nipunika.
Kaj ne bi bila žalostna, saj jo je nagovoril kralj z imenom te žene, ki za-vzima njegovo srce.
Vidušaka.
(Za se) Kako? Ali je on sam tajnost izdal? Zakaj bi si moral prav jaz zdaj jezik zavezati? (Glasno) Je svojo soprogo imenoval »UrvaŠi»? Odkar je videl svojo drago, odbija vsako veselje in kraljico in mene jako nadleguje.
Nipunikd.
Vlomila sem v trdnjavo kraljeve tajnosti; častni! kaj naj poročim kraljici?
ViduSaka.
Nipunikil, to le poročaj, da se hočem truditi, kralju to domišljijo iz glave izbiti. Ko kraljico zagleda, uže se strežne.
Nipunikd.
Kakor zapoveduješ. (Odide). Zmaguj, vladar, zmaguj. Na kraj sveti Preganjati temo je tvoja stvar Prav kakor solnčeva dolžnost; obema to Enaka je t žava; sred neba Prispevši solnce malo postoji; Opoludne i Ti počim si.
Vidušaka.
Zdaj je prijatelj zapustil sodni stol, iu gre sem. Hočem sw mu pridružiti. [Odstopi), (Konec predigre).
(Nastopi kralj, otožen, in Vidušaka).
Altro che fuori, Cranzi!
Ured.
Novodobni obrtniki.
Prav ste storili, gospod urednik, ko ste v zadnjem svojem članku svoj glas povzdignoli proti onim pijavicam, ki pod krinko trgovine nesramno sleparijo in de-rejo ubogo nevedno ljudstvo. K temu boju za blagost ubozega našega Iju.lBtva bi se morali pridružiti, kakor ste jih tudi sami pozvali, vsi slovenski časnikarji, kojih naloga je, ljudstvo poduČevati in svariti
Kralj.
Ko kraaotico sem zagledal iz Nebes, takoj mi vnela je srce. Bog K&mA* pa je z svojo pušico Nadelal njej gotovo pot.
VtduSaka.
Zakaj se neki žalosti hči Kišjanskega vladarja?
Kralj (ostro ga ogledovaje).
Si ti dobro čuval tajnost?
Vidušaka (žalosten ia se).
Ah, prevarila me je Nipunika. Zakaj me neki dragi prijatelj vpraša po tem?
Kralj (v straheh).
Zakaj sediš tiho in ne odgovarjaš?
Vidušaka.
Svoj jezik sem tako brzdal, da še tebi ne da odgovora.
Kralj.
Dobro tako; pa kako naj se razveselim?
Vidušaka.
Idiva v kuhinjo. Tam najdeva dovolj jedil, ki se morejo na pet načinov povžiti." Te ti tugo gotovo odienejo.
Kralj.
Za te je tam dovolj blaga, ki te raz-
* Bog ljubezni.
** Zvokujoč, ne zvekajoč (kakor riž) liza-joiJ, sesajoč iu pijotS.
EDINOST
pred večnimi sovražniki, ki v podobi krotkega jagnjeta na najsramnejše načine slepe prostejše ljudstvo in mu grdo ško-dovajo.
To je zares prava naloga časništva ier ne vedni prepiri in kavs. Te krive firme, ki nemajo nobene pravice do svojega obstoja, ki veliko Škodo učinjajo prostemu razvoju trgovine, ljudstvo de-rejo in so njemu zelo nevarne, morale bi se popolnoma odpraviti in namesto, da se kazuujrjo ubogi zaelepljenci, ki so tem sleparjem na limanice Sli, morali bi se isti gospodarji takih nevarnih In Škodljivih firm strogo kaznovati. Agentje, ki so pti takih brezsrčnih sleparjih v službi, večinoma so grdi nesramneži, katerim ni družeča pa srcu, nego da kolikor mogoče denarja iz ubozega ljudstva izčrpajo, prodajajoč mu slabo, na polu strohnelo robo, ki se je morda dolga leta v mokrotnem magazinu valjala, dajo mu jo navidezno za prav nizko ceno, ker za onikrat tir-jajo od njega le kakih deset krajcarjev ali tudi nič; dobri so in radi pridejo v drugič: naj jim tako vlovljeuo babŠe na pravi plačilo za dva obroka — borih 20 kr. itd, Z islepljena in lahkoverna ženica kar blagruje začetkoma takega postopača, ki je) je prlcahtal v hišo polno toibo»nove in prav lepe« kotonine, podob, kambrika in kaj vem še. Ali ono tirjanje traje dolge mesece in letu in od robe ni več ni duha ni sluha, ker slaba je bila ter se kaj k malo potrgala, babica pa je nevoljna ter noče več plačevati, ker neverjetno se jej zdi, da ne hi Še bila vsega plačala. Ubo-žica! ne veš 1', da se z ognjem igraš? plačevala si res redno, ali metala si v sod brez dna: sleparski agent je enkrat zapisal, dvakrat, trikrat pa ne na tisto nesrečno »Škedo«; ti pa nisi znala brati in niti na um ti ni p: išlo, da bi te oni mladič hotel oslepariti; zdaj se jeziš nad njim, praviš mu v obraz, da je slepar, ali kar ti na jezik pride — on te pa zaničljivo gleda ter se ti smeje; praviš mu, da več ne platiš, on ti ne reče ni bev ni mev, ampak odide,'j predno pa Se pljune v tebe strašno kletev, da ti se kar lasje ježe. Nekoliko dni potem Bi klicana na sodnijo, ker tožena si, ne radi dveh ali treh goldinarjev, katere bi imela še platiti, temuč za vseh 15, 20 ali več goldinarjev, za koje si se s takim potepačem zmenila. Da, večkrat se prigodi, da je ta ali ona takih vlovljenih ženic plačala ves denar (ki je petkrat previsok za malovredno robo), da pa ni oni agent obrokov na ono »škedo« zapisal, in tako mora taka osiamotena in osleparjena ženska plačati znovič vso pogojeno svoto, poleg tega pa še troške za tožbo, kojo jej je brezvestni prodajalec te malovredne čenčarije na glavo nakopal.
Koliko joka, stoka, toženja je uže bilo radi teh novoŠegnih oderuhov, ki ne pobirajo le deBet, dvajset, petdeset goldinarjev, temuč sto, dve in celo tri sto! Recimo n. pr. da kdo kupi pri takem capu robe za 20 gld., za te dobi raznovrstnih cap in druge čenčarije, ki ni vredna nad 5 gl<).: od 5 f. plača ubogi zaslepljeni in opeharjeni kupec 15 fr. kar se pravi 300 f. od 100 f. Tega se lahko vsakdo prepriča,
ako gre tukaj v mestu najprej v štacuno kakega vestnega in pravičnega prodajalca ter ga vpraša za ceno katere stvari n. pr. kake podobe, potem naj gre v fond katerega takih lisjakov, ki robo na obroke dajo in prepriča se. da prvi zahteva za prav enako podobo 1 gl., za katero zahteva drugi 4 gold. Da jo pa za 3 ali najmanj za 2.50 kr., to se ve na obroke !
Kdor nam noče verjeti, naj se prepriča z lastnimi oči.
In to je prav tako hudo oderuštvo, kakor ono, ki se je zadnji Čas vsaj nekoli preprečilo z strogimi zakoni. Ia morebiti je še hujše, ker skoraj nič manj ne podira kmetstva, rubi in prodaje samovoljno da je gorje, škodi trgovini dostikrat tako, da falirajo firme, ki bi lepo cvetle, ako bi teh črvov ne bilo, ki bi ljudstvu lahko prodajale blago cenejše, nego sedaj pri flabej kupčiji, kojo prouzročujejo prodajalci. ali prav za prav sleparji na obroke. 1'ako prodajanje gonobi ubogo kmetsko ljudstvo okolo Trsta, v Trstu samem in v mnogih drugih krajih.
(Konec prib.).
veselju je; pa kako nt j se zabavam jaz, ki hrepenim po visokem smot/u?
Vid u, laka.
Te ni Ur vaši videla?
Kralj.
Gotovo.
Vidušaka.
Potem pa mislim, da za te vender ni nedosegljiva.
Kralj.
Beži, no; te besede pač kažejo, kako si mi prijateljski naklonen.
Viduiaka.
Zelo sein radoveden, ker tako govori*; gotovo sem jej enako-vrsten po — grdobi; ka-li ?
Kralj.
Tako je l^pa, da je ne moreni dovolj naslikati; hočem to skušati na kratko.
Viduiaka,
Zelo sem radoveden.
Kralj.
Prijatelj moi, te!6 je njezino Krasota v»eh krasot, lepota vseh Lepot, in lepše ko', podoba Se, S katero pesnik hI odiSil jo.
Viduiaka.
Ti si postal ptica čataka*, ki le po nebeškej rosi hrepeni.
* Cuoulu« nielanobucus, ki prć samo o deŽi živi,
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Nas cesar pe neki snide z nemškim cesarjem 7. avgusta v Gostinskih toplicah, ali pa v Išlu; tako poročajo časniki, vendar pa dan skoraj gotovo ni še določen; shod pa je brezdvomen, ako ga kak poseben nepreviden dogodek ne zavre.
Čehi so se začeli jako brigati za to, da se v Pragi ustanovi češka akademija znanosti in umetnosti. Potreba take akademije je velika, ker jo zahteva uže češko vseučilišče in ker se je češki narod v znanostih in umetnosti, kakor tudi v splošnej kulturi tako povzdignol, da mu je akademija postala neobhodno potrebna. Zato ni dvombe, da se v kratkem času ustanovi.
Čehi so napravili 19. t. m. izlet v Budimpeštu, da pozdravijo Madjare. Ob šestih zvečer so prišli z dvema posebnima vlakoma na Dunaj, kder so jih tamošnji Čehi navdušeno sprejeli. Državni poslanec dr. Dostal jih je pozdravil, potem so zapeli pevci Kolinskega Sokola «K le domov moj» in narodno himno, ki je bila navdušeno z Slavaklicl pozdravljena. Oh desetih zvečer so se daije odpeljali. V Szobu so se 20. t. rn. zjutraj ob petih vkrcali na tri parnike. V Bndimpeštu so bili sprejeti z velikim navdušenjem, muzike so izgrale pri njihovem dohodu «Rakoczy marš« in uK>le domov moj».
Vnanje dežele.
Ruski car odpotuje 4. avgusta na Fin-landsko, kder ostane šest dni in bode nadzoroval vojaške vaje, ogleda trdnjavo Helsingfors, potem pa se vrne v tabor v Krasnoeselo.
Nemški cesar je prišel 21. t. m. zvečer v Gostnjske toplice; pozdravili so ga deželni namestnik, deželni glavar in mestni župan. Drugo jutro je šel na sprehod z deželnim namestnikom grofom Thunom, katerega je potem na obed povabil.
V Draždanah na Saksonskem so imeli te dni nemški turnerji veliko svečanost; znano je, da so se hoteli te svečanosti udeležiti tudi tržaški italijanski telovadci, pa jim ni bilo dovoljeno, kar je bilo prav storjeno. Tudi Madjari bi boljše bili storili, da so doma ostali, ker so se tam zelo opekli. Ogerska deputacija je namreč podarila venec z ogerskiml barvami in madjarskim napisom. Govornik deputacije, Bokelman Erno s Hanoveranskega, lcl je zdaj v Budimpeštu učitelj v telovadbi, bil je tako nespameten, napuhnen i, ker je rojen Nemec, nesramen, da je slavil ma-djarski jezik in skoraj za odpuščanje prosil, da nemški govori; potem pa omenjeni venec na oder obesil. Ni se čuditi, da je to vzbudilo največjo nevoljo in daje vstal silen hrup, ki se je polegel še le potem, ko se je venec odstran i). Cesti ta nemški odpadnik pač Madjarom mej Nemci ni pomnožil. Madjari so bili zelo nespametni in prodrzni. da so Nemca odpadnika izvolili za govornika, ker s tem so morali Nemce razŽaliti, a kaj se hoče: napuh nosi glavo visoko, vid pa ima jako kratek.
Mej Londonom in Pelersburgom se zadnje dni vsak dan menjajo brzojavne poslanice zastran avfganskega prušanja; ruska vlada je podala nove predloge glede prepirnih točk.
V	angleUej spodnjej zbornici je 23. t. m. Bourke izjavil, da se angleška vlada pogaja zarad egiptovskega zajma. Vest o Mahdijevej smrti se v Asuanu sploh veruje; Mahdijevi pristaši so se izdongolske okolice, kder jih je bilo veliko število, umaknoii na jug.
O avjganskem pralanji poroča 23. t m. »Morningpost«, da najnovejši ruski predlogi zadevajo ustanovitev avfganske meje, le zatad soteske Zulfikar ni Še nič dogovorjeno, vendar pa zahteva ruska vlada, da Avfgani ne smejo zasesti te soteske, ker potem ne bi varni bili edini pašniki za rusko vojaštvo in to bi miru biio nevarno.
V	Kabulu je počila nanagloma vstaja. To lahko prepreči vse rusko-turško pogajanje o avfganskem prašanji. Ker Kabul ni zelo oddaljen od ruske meje, lahko se vstaja razširi do meje, na vsak način pa bo morala Rusija na mejo postaviti vojake; praske so potem skoraj neizogibljive, te pa navadno porode vojno.
V	Kalgaru in, lliju bo vstali nemiri, zato je kitajska vlada v te kraje poslala vojakov.
Iz Sudana eno poročilo pobija drugo; vesti o Mahdiju so talce, kakor bi on bil kako BkrivnoBtno bitje. General Grenfell je iz Asuana poročil, da je Mahdi 26. junija za kozami umrl; v angleškej spodnjej zbornici pa je Hitks-Beach 22. t. m. naznanil, da vlada ni dobila nobene oficijelne vesti o Mahdijevej smrti. — Poslanica kapitana Cbermside od 21. t. m. pa poroča v Kahiro: Uporniki so 15. in 16. junija z veliko močjo navalili na predmestja Kasale. Posadka je upornike po trdem boju odgnala, pustili so na mestu 3000 mrtvih. Posadka je zaplenila 1000 vol in ovac in 700 pušk.
Tonkina poroča 21. t. m. Courcy, da se dežela še ni pomirila, ali on upa da se novej vladi posreči ljudstvo pomiriti. Eu bataljon vojakov je zasedel trdnjavo Donghea, da pretrga zvezo upornikov, katero imajo ti s tonkinskimi mejnimi deželami.
General Grant, slavnoznani vojskovodja severnih amerikanskih držav v vojni z južnimi državami v letu 1861, umrl je 23. t. m. v uboŠtvu. Amerikanci so ga v zahvalo zmage južnih držav dvakrat izvolili za načelnika zjedinjenih držav. V letu 1877. je zapustil državno službo ter popotoval po Evropi. Ko pa se je zopet vrnol v Ameriko, zgubil je v nesrečnih podjetjih vse svoje premoženje. Pokopan bode na državne troške.
DOPISI.
S Krasa 16. julija. (Izvir, dopis). Redna konferencija Sežanskega šolskega okraja je bila 4.julija v Sežani v šolskem poslopji. Zbralo se je 35 gg. učiteljev in učiteljic. Seji je predsedoval c. k. okrajni šolski nadzornik g. Siukovič, kateri si je namestnika izvol 1 nadučitHja gospodu Lebana. Zapisnikarja sta bila učitelja g Koiš č in Kosovelj.
Gospod okraj, nadzornik je pri opazkah svojega zaznanja učiteljstvu izrekel, da je skoro po vsem zadovolji n o napredovanji šol itd.
Točko: »Kako naj se knjižnice za učence uspešno urede in kako naj se rabijo«, o k a te rej je poročal učitelj p. Lužnik, razpravljali so gospoda Fakin, Sila, Ant. Leban, Koršič, Kosovelj, Bano in drugi.
V daljnem govoru je nasvetoval g. Ant. Leban, kakšne in katere knjig* naj se vzprejemajo v knjižnice za učence in kako naj se pri izposojevauji knjig postopa. KoneČno nam je podal imenik kaci h 70 knjig za šolske knjižnice, ki naj bi se za šole v bodoče nakupile.
Potem je pilila na vrsto točka: sestavljene podrobnega načrta za pouk v realijab z ozirom na postavo z 2. maja In mini8tenjalne naredbe z 8. juniia 18H3. 1. ter z ozirom na potrebe v našem okraji. 1. Za enorazrpdnice fporočala gg. Trarapuž in Jan. Tomšič). 2. Za dvorazrednice. (Poročal g. BenLnr). 3. Za četverorazrednice. (Poročali gg. Hrovatin, Kante, Ant. Leban).
Vsa poročila, to je načrti, bila so sprejeta skoro »en bloc«.
Potem je poročal v imenu bibliotečne komisije g. nadučitelj Hrovatin o okraj nej knjižnici. Knjižnica je pridobila precej lepih knjig, mej katerimi je največ hrvat-
skih. Dohodki in troški so bili skoro enaki; menda pa je nek;j forintov deficita.
Volilo se je na to v bibliotečno komisijo in v stalni odbor in izvoljeni so bili skoro samo stari odborniki. Posameznih nasvetov je bilo nekoliko, kateri pa večinoma bolj učiteljstvo zanimajo.
G. predsednik se je nazadiije zahvalil v?em v konferenci navzočnim za uspešno Sodelovanje ter s trikratnim klicem »živijo« Njih Veličanstvu, presvetlemu cesarju sklenol zborovanje.
u	Je bil Da vrtu župana Ma-
horčiča, kder smo marsikako narodno za-
Peli-	Resan.
IZ Koparščine 18.. julija 1885. (V Istri iora puca 1) Gospod uredniki Jako me je osupnol dopis iz »Koperskega okraja« v 53. Štev. cen|ene »Euinosti« govoreč o veselici, kojo je priredila narodna čitalnica v Kubedu dne 28. junija t. 1.
Čuditi se je v resnici, da je gospod dopisnik pri tej veselici tako malo videl in slišal, saj veselica je bila velikanska, kajti sam spored ni obsezal le dveh ali treh, temuč celih 17 točk, o kojih sem se namenil danes spregovoriti, da bodo tudi oni bralci drage Edinost', koji niso prisustvovali tej veselici, vedeli, kaj more storiti čitalnica kubedska.
Že ob 4 popoldne naznanili so nam topiči prihod vrlih Ricmanjskih pevcev. Bralno društvo šlo jim je z godbo in društveno zastavo naproti. Iz radovednosti, da vidim kak bode pozdrav, pridružim se tudi jaz. Ko zagledamo pred seboj ne-utrmiljive Ricmanjce s krasno zastavo, same vrle, krepke mladeniče, ustavimo se in gosp. M. Ščuka pozdravi jih z srčnimi, navdušenimi besedami v imenu vse ku-hedske Čitalnice. Na ta pozdrav začne govoriti tenorist Ricmanjskega zbora g. Anton Komar, govoril je dolgo, ali krasno, da je srca vse nazočih prešiuol. Končal je svoj govor s Živio na društvo in na presvitiega cesarja. Gromoviti živio pre-t esli so v tem trenotku kubedsko planino. Na to smo si bratsko segli v roke in vr« noli se v čitalnico, da tu vrli Ricmanjski slavci Baj nekoliko odpočijejo od dolge poti. —
Komaj smo posedli, že so nam topiči naznanili prihod predloških pevcev. Tudi njim je šlo bralno društvo s zastavo In godbo naproti, ter je po srčnim pozdravu spremilo mej petjem in godbo V gostilno, kder se je imela vršiti veselica. Srce je v človeku veselja igralo videti cele trope ljudi od vseb strani dohajati v vas. Navdušenje je bilo občno, posebno, ko se je doznalo, da prihajata tu<ii Lazaretski in Dolinski pevski zbor. Lahko rečem, da toliko izurjenih pevcev ni še videla vas Kubed. Naj se le pomisli, da ja bilo samo predloških pevcev 30, Ricmanjskih slavcev 18, L izaretčanov 12, Dolmcev 9, in domačih pevcev 12 — torej skupno 811 Samo po tem številu soditi mora priznati vsak nepristransko sodeč človek, da je bila veselica res velikanska in krasna. Ob 5. grem proti dvorani, kder se je imela vršiti beseda. Na zvoniku vidim plapolati krasno črno-rumeno zastavo, čitalnico pa in hišo, kder je bila veseiica, krasile "so velikanske slovenske trobojniče. Pred dvorano stal je velik, zelen slavolok s prav lepim napisom; »Dobro doSi:«, in okrašen z brezštevilnimi slovenskimi zastavicami.
Vstopivši v sobano, obstanein ves osupel zagledavši pred seboj krasen, velik oder, kojega je dičil lep, v narodnih barvah sestavljen napis »Slava Slovencem« slike Njih. vis. cesarjeviča in cesarjevne* ter v notranjesti odra pa slika Njihovih Velič. presvitiega vladarja Fr. J. I. Čudil sem se, kako je mogoče toliko krasote ružiti v priprostej a velikej dvorani.
Beseda se začne. Po o lig-anji krasnega vseslovanskega »Naprej-a«, nastopi g. podpredsednik A. Škrgut, ter z navdušenimi besedami pozdravi došle goste, kojih je bilo samo v dvorani nad 400. Na to nastopijo Kubedski pevci, ter odpojo krasno »Lepo našo domovino«. Burno ploskanje občinstva, bila |im je zahvala za krasno petje. Godba nastopi in odigra Koc jančičev »Danes tukaj«. Pogledam v program in vidim, da imajo nastopiti Ric-fnanjci. Komaj se ozrem — že se razlega po dvorani krasni Zajčev »LJ boj!« Piano in forte vrstili so se tako lepo, da mi je kar dušo pretreslo. To so pevci! mislil sem si. Čast pevovodjul Ploskanja in odobravanja pa ni bilo ni konca ni kraja!
Krilanovega »Slovenskega vojaka« de-klamoval je g. Josip Jakomin prav dobro. Tudi njemu je občinstvo izkazalo zasluženo pohvalo. Pazljivo ga je poslušalo in ko jn izrekel zadnjo vrstico: »Nikdar več rob Slovan ne bol« nastal je tak entu-zijazera, da ni popisati.
»Potpouri« igrala je godba izvrstno in pesen »Slovenec sem« pel je Predloški pevski zbor precizno. Vidi se, da imajo že mnogo vaje.
Kaj na| rečem pu o govoru, kojega je obiržaval gospod K.? To Vam je bil govor, kakoršnih se ne čine vsak dan. Videlo se je, da mu gredo besede iz srca, pa so segale tudi v srca vseh poslušalcev. Bog ga živil
EDINOS T
•Žežulinko« in »liadoide«, čeprav prav težki skladbi, igrala je godba v obče veselje p av lepo. Vilbarjevo »SUvjanska« peli so Črnikalski pevci dobro — le intonirana je bila previsoko, zato je I. tenor in II. bas pel prisiljeno.
Gosp. A. Mihec dekiamoval je: »Mi vstajamo« tako navdušeno, da je občinstvo burno zahtevalo, naj jo ponovi. Zel je za to občno pohvalo. — Zopet je nastopil pevski zbor iz Ricmanj, ter precizno in prekrasno odpel Jenkov »O Vidovem«. Čuditi se je tako močnim čistim in gladkim glasovom. PraŠtl sem potem nekega pevca iz Ricmanj, kedo j h po-dučuje v petji, na kar pa mi ves žalosten odgovori; »da že tri leta, odkar so jim odvzeli g. K., nemajo v petji nobene šole!« Škoda. mislil sem si, res škoda ! In zdaj se je začelo srečkanje, koje je provzročilo mnogo smeha.
Beseda je bila s tem končana in odšli smo se hladit na prosto, ter v prijaznem društvu okrepčali se a kozarcem istranca. Pozneje pa se je plesalo in veselje je trajalo nekaljeno skoro do jutra.
Resnicoljub.
Domače in razne vesti.
Spremembe v tržaško koperskej škofiji. Gosp. Andrej Putga, svečeuik krške škofije , prešel je v tržaško - kopersko škofijo a na mješčen je kakor duh. pomočnik v Miljah. — G. Bernard Sever, prešel iz frančiškanskega reda k svetovnemu svećenstvu, poslan je za subsidijara v Novake. Gosp. Frane Kušar stopil je v stanje mira.
Dne 9. t. m. umrl je g. Jakov Boka-tič, kurat v Koslaboni. Ovo kuracijo upravljat če g. Frane Fonda. Dne 15. t. m. umrl je g. Nikola Dolinar, svečenik v miru. Večni jirn pokoj!
Odprt je natečaj za župnika B. D. M Pomočnici u Trstu do 31. t. m. a za kuracijo v Kostaboni do 15. agusta.
Imenovanju. Ljudevita BJasich a, morskega nadzornika, imenoval je cesar za višjega morskega nadzornika.
Odlikovanje. Predsednika pomorske vlad« viteza Alberja je imenovala občina Grado Častnim meščanom.
Razpisane službe. V ces. kr. fabrikl za tobak v Rovinji je razpisana Blužba zdravnika, na deŠkej ljudskej šoli v Pulji pa dve podučlteljski službi.
Tržaški „Sokol" bode jutri zvečer imel svojo veselico na čitalničnem vrtu. Po programu in pripravah soditi, bode veselica res lepa in tudi obiskovalcev ne bo manjkalo.
Za uboffo sirote, otroke obeh po Btreli ubitih bratov Ražem so tudi v Sežani nabrali lepo svoto, kar je vse česti vredno. Dotično vest je prinesla «Triester Zeitung*!
Post veče vanje uedelj v Trstu
Za novi zakon, po katerem imajo nekatere obrtniške vrste v nedeljah »meti zaprte delavmce in prodajalnice, prav nič se ne briuajo nekateri ljudje. Tano n. pr. ukazuje zakon, da mesarji morajo ob desetih dopoludue zapreti mesnice, ali za to se v Trstu ne briga noben mesar, ker imajo odprte mesnice še popoludne, in mestni magistrat, ki je obrtniška gosposka.
I)rav nič se ne meni, da bi se zakonu ve-java pridobila. Vsled tega je stopila policija na noge in naznanila magistratu mesarje, ki so zakon prestopili. Radovedni smo, ali bo on kaznoval prestopnike, kakor
i'e to storil dunajski magistrat. Izvolje mu »o vsekako teško, ker mesarske pesti so magistratu vedno dobro služile in on jih je znal tudi zase rabiti, kazen nalagati vernim pristašem, to je res mučno, ali nekaj bo moral vendar le storiti, ker sicer bi se mu moralo očitati, da je nasprotnik danim zakonom in v tem pritnerljaji bi Be mu morala vzeti oblast, katero ima v prenosnem področji. Izvolje je v resnici teško. Bomo videli, kako se magistrat iz te zadrega otme.
Prepovedan izlet v Benetke
V neoeljo spuste v Benetkah v morje veliko vojno ladijo „Morosini". Vršile Be bodo tam vsled tega velike slovesnosti. Ker pa pri tacih In enacih slovesnostih ne sme manjkati nekaterih neodrešenih Tr-lačanov in Istranov, zato so hoteli napraviti poseben izlet v Benetke, da slovesnost poveliČijo in si olajšajo srce ter z svojimi solzami poškrope ladijo rešiteljico. A ker naše gosposke ne amejo te
Eotrebe i niso tako neznoČutne, zato je il ta izlet prepovedan.
Tržaški oddelek planinskega društva, «Alpenverein» je te dni postavil znamenit železni most, v ki veže oba brega velikanske jame pri Sko-cjjanu; iz sreue tega visocega mosta se ima prekrasen razgled v velikansko votlino, v katero gine bobneča Reka. Stvar je res vre in a da si jo pridejo turisti ogledat. Isto društvo namerava združiti vse jtraške votline m^j seboj, v ta namen se le te d ni poseben oddelek društva napotil v Postojno, kder se delo prične. Velike
važnosti je to preiskavanje ne le za vedo, temuč tudi za blagostan Krasa in Notranjskega, ker naravni čudeži vabijo tujce v deželo in tujec pušča groŠe.
Tržaške novosti:
Umorjen ra^sajevalec. Ladjetesalca Jos. Sbisa in Kajetan Padovan sta v kavarni na trgu stare mitnice v sredo po noči tako razsajala in okolo sebe mahala, da je bil kavarnar primoran poslati po stražnik*-, kateri so tudi prišli, ali razsajalca sta oba stražnika precej napadla, ko sta jima n;< znauila, da sta aretirana in Sbisa je stražnika Franchinija vrgel na tla in po njem teptal, mej tem ko je Padovan druzegn stražnika se stolom obdelavah Stražniku Franchioi-ju pa se je posrečilo, da se nekoliko vzdigne in potegne sabljo ter jo zavihti proti Sbisi, kateri se ni umaknoi ter tako prejel rano blizo srca, vsled česar je umrl še predno so ga mogli prenesti v bolnico. Padovan pa se je potem bojeval Še proti obema stražnikoma, katerima se je na zadnje posrečilo, da sta ga spravila v luknjo. — Strašna smrt je taka, toda posel stražnikov v Trstu je tudi silno težak. Stvar se strogo preiskuje.
Nagla„ smrt. Ana Blaznlk 40 letna dekla iz Skofjeleka brez službe, je pred SinoČnem prosila neko jej poznano gospo za prenočišče; gospa je dovolila, ali ženi je ponoči prišlo slabo in je proti jutru umrla.
Vročina je te dni v Trstu velika, vsled tega tudi dosti ljudi na cesti zboli, te dni so se zgrudili 3 fakini na ulici ter so jih morali usmiljeni ljudje na pol mrtve odpeljati v bolnico.
Samomor. Sodarski učenec, 16 letni Andrej G. iz Lonjera, učil se je aodarstva pri mojstru Kravos-u. Več dni pa ga ni biio v sodarijo in včeraj so ga našli mrtvega v morju v novej luki. — Otroci — samomorilci! kam pridemo!
Nesreče. Te dni se je ponesrečilo pri delu več delavcev, trije zidarji in en de-lalec v Lloydovem arsenalu. — V Rocolu pa še je podrl nek star zid na okoličana Ivana Slamo, prav ko je pod zidom neko potrebo opravljai. — Močno poškodovanega so morali odpeljati v bolnico.— V Kolonji pa je 41etni otrok padel z nekega zl ia in se skoro ubil. Ej matere, matere! — 451etnega peka Blaž B>tič iz Oseka so našli včeraj na pol mrtvega na trgu pred kasarno ter ga odnesli v bolnico.
Policijsko. Policija je prijelu prert-sinočnem znanega lopova, po imenu Ant. Jane, kateri je po Trstu kradel. — Zaprli so nekega trgovskega pomočnika, ker je svojemu gospodarju pokradel mnogo dt-narja. — Zaprla je policija zarad grdega vedenja in pretepa na ulici dva rokodelca, zarad neopravičenega bivanja v Trstu pa dva uže stara KraSevca, ki sta bila uže večkrat iz Trsta izgnana. — Včeraj zjutraj so neznani tatovi nekej vdovi v ulic Apolinare ukradli iz zaprtega stanovanja denara in blaga blizo f. 150. — Policija je zaprla cunjarja Arturja B. iz Gorice, ker je ukradel sukno, vredno for 10; zaprla je tudi dva fiua komy.aieta, 711etnega Frana R. iz Vipave, in 60letnega Ivana D. iz Gorice, ker sta prišla v Trst hr« z uovoljenja, kajti nekateri ljudje ne smejo sem brez dovoljenja. — Ker niso imeli cvenka, dobili so prosto stanovanje in dobe prosto vožnjo domu trije mladeniči, eden iz Komna, drugi iz Dornberga in tretji iz Celovca.
Iz Buzovlce nam piše prijatelj Vesel dan bomo obhajali mi v nedelo, to jn 26. dan t. m. Sto let je, odkar obstoji župnija. Spomniti se moramo o tej priliki vseh onih, ki so pred toiiko leti uže to dosegli, kar mi danes imamo. V 100 letih je bilo več župnikov v našej fari, ali sreča doleti le sedaj službujočega gosp. Ivana Volka, ki nam uže mnogo let oznanuje sv. vero, in ki je pravi naš dušni pastir. Ta dan se zopet oglase naše veličastne orgije po dolgem preinolku. Da niso do« nele toliko časa, kriv je magistrat, ki ne da dovoljenja orgijanja veščim ljudem, ampak za nje hoče posaditi ljudi, ki pe-raajo zmožnosti in tudi veselja ne. Mo žaki bi prav storili, ko bi magistratu povedali to, kar mu gre, ne pa mlade ne dorasle ljudi poslušal t kojim čast cerkve in uaroda ni nikaka briga, ampak ki hočejo na l.tvorike sestne, da so jih zaslužili. Podpirajte raje tiste ljudi, ki v resnici za narod delajo, in ki so uže morali marsikatero bridko prenesti, ne pa drugih, ki «« hitro za grm skrijejo, ali pa celo zb^že. Upamo, da se na ta slavni dan možaki zbero in vkrenejo, da orgije v našej ceritvi nikoli več ne potihnejo.BazovciI Slavimo preslavni ta dan lOOletnega spomina obstoja naše župnije in podajmo si na tako slaven dan roke v večno prijateljstvo in slogo.
Goriške novosti. Umrl je te dni v Gorici 05 letni Viljem vitez Ritter Za-honjski, načelnik svetovne firme Ritter v Gorici, katera v svojih tovartah daje delo nar tisoč delalcem iz Gorice in okolice. Kakor tehnik bil je na Bvetovnem glasu. Bil je tudi predsednik goriške trgovske zbornice, podpredsednik goriškega kmetijskega društva, jako upliven iu silno bogat. Muž je bil Slovencem še precej — pravičen, resnično je to, da obstoji v
v	Podgori mej delalci Ritterjeve firme »slovensko po iporno društvo«. Pogreb je bil včeraj kaj sijajen, malo takib je še
vi	tel i Gorica. — V Gorici se pripravlja nekiia društvo na delnice, ki bode zidalo kopeli, velik hotel, in hiše za tuje goste, ki hodijo prezimiti v Gorico. Torej Gorica vendar le postane N'/za. — Zrelostni izpiti na goriškej gimnaziji končali so v petek. Z odliko opravili so jib 4 osmošolci in sicer: Fon Josip Iz Volč, Hočevar Ivan iz Ljubljane, Repič Rudolf iz Ajdovščine, Zamparo Aleksander iz Padove. Dobro je dovršilo skušnjo 11 dijakov, in sicer: Bo-belka Franc iz Gorice, Candido Leon iz Gorice, vitez Flego Peter iz Gorica, Furlan Josip iz Mirke na Kranj-kem, Kralj Va-troslav iz Dornberga, L»šič Henrik iz Renč, Morpurgo Gvldon iz Gorice, Pitacco Jurij iz Pirana, Cechet Josip iz Fogliana, Wur rab pl. Nordmiinster Robert iz Trsta. Planinscig Franc iz Gorice. Dva dijaka delala bota zrelostni izpit za šest mesecev, jeden za jedno leto. Dva sta mej skušnjo odstopila.
Mej odlikovanimi sta 2 Slovenca, 1 Nemec in 1 Italijan. Mej onimi, ki so maturo dobro dovršili so 4 Slovenci, 2 Nemca in 5 Italijanov. Izmed teh odloČili so se za bogoslovške šole za jezikoslovje 1, za medicino 2, za pravo 0, za politeh niko 1, za orientalsko akademijo 1, za vojaščino 1.
Ljubljanske novosti: (»Mestni \astop Ljubljanski•) je protestiral zoper ustanovitev nemške deške ljudske Šole v Ljubljani po društvu »Deutscher Schul« verein«, ki bi se smela iz reservnega zaklada kranjske hranilnice vzdrževati, in naroča mestnemu magistratu Ljubljanskemu, da ta protest mestnega zastopa c. kr. deželni vladi sporoči, da c. kr. deželna vlada ustanovitev te po vsem nepotrebne in naš narodni Čut žaleče nemške ljudske deške šole po društvu »Deutscher Schulverein« zabrani. — Dr. Friderik Ketibacher imenovan je, kakor uradno naznanja »Laibacher Zeitung«, za svetovalca in zdravstvenega poročevalca pri c, k. deželni vladi kranjski.
Ha Hrvaškem pričenja se že zopet nov škandal, ki narodni stranki nikakor ne bo na korist. V deželnem arhivu zmanjkalo je 18.000 jako imenitnih pisem in kameralnih aktov. Akademički arhivar Tkalčič ondolžil je deželnega poslanca Miškatoviča, ki je ob enem deželni arhivar, da je dotična pisma Madjarom izial, ki se sedaj v dižavnem arhivu v Budapešti nahajajo. Zadevo razglasil je Tkalčič v »Pozorji« in opozicipi jo na svojo korist porabi. Miškatovič se izgovarja, da je vlada sama dotične akte prevzela in dala odvesti v Pešto, kder so bili, predno jih je Jelačič (18-48 J.) dobil v last za Hrvatsko.
Krajcarska podružnica »Narodnega Doma* v LJubljani sme imenovati vspeh svojega delovanja v prvem tednu velikanski v tem kratkem času razposl tlo iu razdelilo se je med narod knjiž e z markami za JiOOOO udov. Misel, po malih rednih, mesečnih doneskih skladati darove za »Narodni domu je bila sprožena uže večkrat tu in tam, ter tudi izvršena, a te male družbice zgubile so navadno kmalu veselje, ker niso našle posnemanja. Jednotne uprave in žive agitacije je manjkalo, da bi se bila izvršila ta lepa misel. Zato je pa odbor krajcarske podružnice »iNarodnega doma« to reč v svoje roke vzel. Namen osnovateljem te podružnice je, pridobiti vsacega Slovenca svojim udom. Če se to tudi ne tako natanko izvesti, da le vsak zaveden Slovenec svojo dolžnost izpolni ter plača toliko krajcarjev ua mesec, kolikor mu je mogoče in če vsak pridobljen ud nagovori in pridobi druzega uda, bode kmalu toliko mesečnih doneskov, da pride na vsacega Slovenca krajcar. Če pomislimo, kako malo je tacih Slovenk in Slovencev, ki ne utegnejo dati na mesec krajcarja, in koliko je taaih, ki lahko dajejo na mesec tudi več, na pr. 10, 20, 50 in 100 krajcarjev, smemo biti prepričani, Če vsi svojo dolžnost storijo, da imamo v teku leta 100.000 gld. Mogoče nam je doseči tak lep vspeb, a treba je, da nibče ne zaostane v svoji narodni dolžnosti. Narodnjaki naj delujejo, da dObi vsako mesto, vsaka vas in vsako selo ne le pojednega poverjenika, ampak po več. Narodna društva, slovenska duhovščina, razumništvo in slovenski dijaki naj nas podpirajo, kolikor je v njihovi moči, in kmalu imeii bodemo ponosni »Narodni dom«. Ker v mestih in bolj premožnih krajih udje pristopajo, ki na mesec po 10 do 100 kraje, plačujejo, izdal je odbor knjižice z desetkrajcarfkimi markami. Toraj, dragi sorojaki 1 vsak. ki bere te vrstice, oglasi naj se poverjenikom podružnice, in doposlala se mu bode brezplačno poverjeniška knjižica z enkrajcar-skimi, ali pa, če želi, z desetkrajcarskimi markami. Naslov se glasi: Krajcarska po-družniaa »Narodnega doma« (Dr. Josip Stare) v Ljubljani.
Novi knjlffl. »Kranjska mesta«, po raznih virih sestavil P. Florentln Hrovat. Z nekaterimi podobami, tiskal in založil J. Krajec, Novomesto 1885 — je knjižica, v kateri g. pisatelj na IMO stranćh popisuje kranjska mesta: Ljubljano, Kamnik,
Kranj, Loko, Radovljico, Idrijo. Lož, ViS-njogoro, Novomesto, Kostanjevico, Krško, Metliko, Črnomelj in Kočevje. Knjiga je sicer ponatis iz »Vrteča« in tedaj pisana za mladino, pa bo vendar.le vsakemu dobro došla. Podobe nahajamo v njej od mest: Kamnik. Novomesto, Kostanjevica, Krško in Metlika.
Druga knjižica ima naslovi »Mladini«. Spisal Miljenko Devojan. Novomesto 1885. Tiskal iz založil J. Krajec. Ta knjižica obsega na 90 straneh: »Materino oko«, »Mito«, »Hromi Jurij«, »Petričev Blažek«, »Stinko«, »Na sveti večer«, »Sestri« Iu »Božidar«. Prve dve ste pesmici, ostale pa posvetice.
Tlrjatve smo poslali nekaterim gospodom, ki se drugače nočejo spominjati svojih dolžnosti proti nam. Prosimo, da se ozirajo na našo dotično prošnjo.
Kolera se na Šparjskem Širi, zboli na dan okoli 2000 ljudi iu umre 700 do 800; doz laj je umrlo okoli 22 000 osob. V vasi Monte-Agudo, ki ima 750 prebivalcev, zbolelo jih je v malo dneh 250; nastal je tam tak strah, da 150 mrličev niso pokopali; zdravnik pa je iz vasi pobegnol. — Iz Angleškega se poroča, da se je kolera z španjskega v Cardiff zanesla.
Nesreče. V Ardes-u na Francoskem se je 21. t m. unel strelni prah v zabojih in petrolje v sodih; bilo je grozno pokanje in rušenje. Kol ko ljudi je mrtvih, to še ni znano.— V Kolinu ste se včeraj dve hiši porušili, dopoldne so izvlekli izpod razvin Šestnajst hudo poškodovanih, a pod razvalinami je še šestdeset ljudi. O petih popoldne pa je švigtiol ogenj izpod razvalin in zato je toliko manj upanja, da se mogel še Kdo oteti. Prešibki zvezni zid mej obema hišama je povzročil po-ruŠenje.
Nov potres v Indiji. Oficijelni po iatki o nesrečah, katere jo povzročil potres v Kašmiru, niso še objavljeni, in uže se poroča o novem potresu, ki je obiskal Ben-gabjo. Potres je usmrtil nad dvesto osob; posebna nesreča pa se je pripetila v mestu Govindpore. Bil je tam somenj, velika moŠeja polna Muhamedancev, potres je moŠejo zrušil in več sto osob pod razvalinami pokopal.
Zvezi Benetek z Bodamskim Jezerom.
Mestni Župan, deželni odbor iu trgovinska zbornica v Benetkah so razposlali okrožnico, s katero opominjajo, naj se ustanovi društvo, da skrbi za zgradbo železnice, ki bi držala od mesta Vittorio skoz Cadore v Toblje in se zvezala z avstrijsko železnico na Tirolskem.
Dovolite, da cesarjevni roko poljubim-
Ganljiv prizor se je pripetil 12. t. m. v ant-verpenskej razstavi. Ko je ta dan obiskala razstavo belgiška kraljeva obitelj, spremljala sta jo tu li cesarjevič Rudolf in cesa-rjevna Štefanija. Ko so stopiti v avstrijski oddelek, poklonili so kraljici i njenim hčeram precej velike Šopke cvetic. Cesarjevna Štefanija je položila pahljačo na neko mizico, da spreime šop^k, p t pahljačo potein pozabila. Neka deset do dvanajstletna, hpo oblečena deklica, ki je to opazil , vzela je potem pahljačo ter tekla za imeuitno gospodo in jo izročila cesarjevnej, katerej bo je poklonila. Cesarjevič Rudolf je smehljajoč prašal zarudelo deklico, kako jej je ime ter jej hotel podariti nekoliko cekinov. Ali deklica daiu ni hotela sprejeti ter rekla: »Hvala, visokost, tega mi ni treba, moji roditelji so premožni«. — »Kako pa ti hočem povrnoti postreŽljivost?« vpraša cesarjev č. Mali deklica nekoliko pomisli, potem pa reče: »Dovolite, da roko poljubim cesarjevni, omj gospi, ua katero smo Belgičani tako ponosni«. Okoli stoječi so bili ganjeni, cesarjevna pa se je pri-pognola ter deklico poljubila na čelo iu usta.
Slaba ara. — Gospod urar, vi ste mi uro slabo popravili, pravi kmetič prinesšl uro urarju nazaj. — Česa jej pa manjka? vsaj teče in gre prav. — O to pa ne gospod, prav gotovo ne, ker o polnoči, ko navadno domov prihajam, kaže še le poldan!
Novi državni zbor. V ta državni zbor, ki ima 353 udov, voliti je še dva poslanca, in sicer v kmetskih občinah volilnega okraja Kranj in v mestnih občinah volilnega okraja Jičin. Mej poslanci je 48 urad-uikov in sicer 32 državnih uradnikov. Učiteljstvo ima v novem državnem zboru 22 zastopnikov, in sicer 10 vseučiliščnih profesorjev, 7 gimnazijalnih profesorjev, 1 vodjo trgovinske akademije, 1 vodja višje realke, 1 vodja realke, 1 vodja učiteljiSča in 1 profesorja realke. Duhovnikov ima zbor 21, mej temi 18 rimsko-katoliŠkih, 2 grško katoliška, 1 konsistorijalnega arhimandrita, 1 rusinskegi kanonika, 1 super-intendenta in 1 rabina. Dalje bo sedelo v novem parlamentu 19 obrtnikov, 3 bankirji, 4 trgovci, 8 notarjev, 41 odvetnikov, 7 zdravnikov, 1 lekarničar, 3 pisatelji in časnikarski urednik', 1 civilni inženir, 120 grajŠčakov, 41 zemljiških posesnikov, 6 zasebnikov, 2 tiskarja, 1 stavliar, 1 fotograf
K D I N O S T
ln 1 — krojač. Izraej teh je 103 doktorjev In sicer 78 doktorjev prava, 11 filozofije, 11 zdravništva in 3 svetega pisma. 133 poslancev je plemenitega stanu in sicer; 5 knezov. 1 defelni grof, 3G erofov, 2 conte. 32 baronov, 47 vitezov, 2 plemenita in 8 prostih plemičev, katere Nemec zaznamuje z besedico >von«.
Tržno porodilo.
Kara — mlnhova kupčija, in cene so tudi nekoliko slabše postale. Prodalo se je 600 vreč Rio po f. 43 do 57, 800 vreč Santos po f. 47.50 do 55, Java Mat. velja f.58 do 62., Ceylon plant. f. 86 do 122.
Sladkor — slaba kupčija, vsled česar 80 cene še niže postale. Prodalo se je 3000 metr. stot. sladkorja v kosih po f. 23 do 26.
Sadje. — Pomeranče, limoni no f. 2.50 do 6, fi^e v vencih f. 11 do 11.50. rožiči f. 6.50, cvebe f. U do 13, opaši f. 13 do 16, Sultanina f. 22 do 34.
Olje — kupčija živahnejša, posebno v nižih sortah. Jedilno velja f. 39 do 44, namizno f.56 do 85.
Petrolje — slaba kupčija; denes stane petrolje f. 9 do 9.15.
DomaČi pridelki — fižol brez orave cene, dokler ne pride novo blago. — Maslo prodaja se po f. 86 do 94.
Žito — Vsled poročil iz Italije in Amerike, da bo tam slabša letina od lani, In vsled poročil Iz Ruskega o popolno slabej letini skoro po vsej Ruski, so se začele cene žita pomikati viSe, in je tendenca z:» kesneje zdatno više cene skoro vsega žita. Prodalo se je te dni nekoliko ruske pšenice po f. 9, in nekoliko levan-tinske koruze pof. 6.25. Gene so še ugodne, vabljive na Špekulacijo.
Let — dobro obrajtan in iskan za Levanto.
Seno — konjsko novo f. 1., do 1.20, staro volovsko f. 1.50 do 1.70.
Borsno poročilo.
Borsa je bila te dni zopet nekoliko mlahova, kurzi državnih papirjev so se vzdržali, tendenca dobra.
DunajMka Borsa
dne 24. julija
Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld	70 kr.
Enotni drž. dolg v srebru	83	»	45
Zlata renta......108	»	95
avst. ....	99	»	50
Delnice narodne banke . .	870	»	—
Kreditne de'^'ce ....	284	.	60
London 10 lir sterlin . .	124 •	90
Napoleon.......—	»	—
C. kr. cekini............9	»	89'/,
100 državnih mark ...	5	»	89
V novejšem Času se sploh tožoe jako množe, da se mesto pristnih R. Brandt-ovih švicarskih krogljic prodajajo drugi izdelki, kar nam sledeče pismo obelodani: Novotičin (Morava). Bil sem delj Saša zaprt in nobeno zdravilo mi nij pomagalo. Zdravnik mi je svetoval naj kupim R. Brandtove krogljice. Ali kaj mi pomaga, ko pa niso bile pristne In mi niso nič koristile. Prosim itd. Dragotin pl. Hugel-man, c. k. major v pokoju. Pazite dakle dobro, da bode na zavitku zap;sano R. Brandt ter bel križ na rudečem polji. Dohe se pa te krogljice po vseh lekarnah (po 70 kr.)
Zaslužek za siromake!!
mnogovrstne zeljŠa, korenine, lubje, cvetlice i no Se veliko drugih rastljin kunava Karol Koren v Planini štacijon Rak»k.
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°i0 Plačuje vsak dan od 9. do 12. ura opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej,zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gold. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na
tržaškem trgu po.......3']4910
Posojuje na državne papirje avstrij-
sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4'//lt više zneske v tekočem računu po .............4*1,*i0
Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1883.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
ol? JU MJ M' '.UcUrU nVA.' riJ rl." M* 'A? 'JL" "JL5 'JU
Assicurazioni generali
\ Trsiu
(društvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1884. f. 31,490.875 83 Premije zri poterjati v naslednjih letih	f 21,006 «41-33 Glavnica '/a zavarovanje žive-
nja do 31. decembra 1884, f. 83,174.457-98 platana povračila:
a)	v letu 1S84.	f. 8,637.596 13
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1884.	f 178,423.333-51
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobfe v Trstu v uradu društva: Tergesteo, scalalll. v prvem nadstropji.
A A AJ^ A A^k^E!^ A A Ji^ A
posebnost
c. k. priv. in odlikovane tovarne
ROMANA VLA110VA
V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S- Lazzaro I B
Prijeten, kr^pčalcn liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd.
Ta iz jagod Janlnerua co-munia in dlirčih željiič napravljeni liker je prijetnega okusa.
Jako pospešuje prebav-ljenje in se rabi z dobrim uspehom za krepčanje oslabelih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na hrb-tanec.
Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trata.
Pradaia na drobno v vseh kavarnah, prodajalmcah likerjev in sladčičarijah.
Nepokvarjeni pravi liker se pozna po steklenici, v katerej je vtlsnena firma, potem po zimahi z grbom in po malem ovitku z autografovano firmo Romano Vlahov.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova Čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim bolesnim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, božjast, zopt-r seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(10}
Prodajejo se v vseh davnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Gorict, v Trutu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rovis, O. B. Faraboschi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moSi in vrednosti.
Piccoli-jeva
želodečna esenca
lekarne Plccoll ja »pri angelu« naDunajskej cesti v LJubljani ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem hi zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, Želodečno ln premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico, migreme, Itd. In je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.
Blagoiodni gospod Piccoli v Ljubljani.
Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaga pri moji bolezni v Želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje.
Josip Sovdat, župnik, Kamrje, pošta Crniče,
Tukaj velja izrek: «Čast zaslužku«. Vaša želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo druzih bolnikov rabili v bolezni, je prav čudovite moči, posebno pri želodečnih boleznih. A. Lupetitta, župnik, kršan na Primorskem.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarniČarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico židodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlas.ti.th, župnik-kan. Ploininj, Primorsko.
Antirrheumon najboljše zdravilo nroti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi ln v zobeh. Steklenica 40 kr.
Paatllje aantoninske ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 1000 koščekov 5 gld.
Salicllne pastlle proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), plučnim,
Ersnltn in vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost, škatljica 520 kr.
Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-siiženju, kašlju, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odrnlčeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsukl dan, otroci Ša toliko žličic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila se zmiraj frišna dobe v lekarni
Gr. F*icc0li-j £t
«pri angel u »
LJUBLJANA, Dunajska cesta.
Naročila Izvršujejo se a prvo poŠto proti povzetju zneska.
Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg, Foraboschl, Prendinl, Ravasini in Zanetti ter v vseh boljših lekarnah Istre in Primorske.	30—bO
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' i. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commeroio ed Industrla.
VERSAMENTI IN CONTANTI Banconote: 3 7o annua interesae verao preavviso dl 4 glornl 3'4» b » » » >8» 3®[,	» » » »30 »
Per le lettere di versamento attualmente ln clrcolazione, il nuovo tasso d* interesse co-mincieri a decorrere dalli 37 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 °in annuo interease verao preavvliodi 30 glornl
3'|*» • » » » » 3 meal 3'is • » » • D • 6 »
Banco Giro:
Ban onote 27s0/0 sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt. Fiume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite dl Valori. divise e incasso coupoiis V«e/o
Antecipazioni
sopra Warrants in contantl, interesso da con-venirsi.
Medlante apertura di credito a Londra \4*la provvigione per 3 mesi. » etfetti 6°/0 interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trleste, 1. Ottobre 1883	(-6)
PltANC sIERSKS odprl je novo
pekarno
v ulici Corsia Stadion, v hiši. kder je bila poprej gostilna Cervo d' oro. — Njega priporoča tudi odbor delalskega podpornega, društva v namen, da se posebno Slovenci pri njem poslužujejo, ker je mož podpore vreden in izdeluje izvrstni kruh po primerne! ceni.
B ez te varstvene znamke, postavno zavarovane, i»na se to zdravilo smatrati kot. ponarejeno.
(Varit*, inamki) Mi	.	•
Cvet zoper trganje
po d . Maliču,
?e odločno najboljše zdravilo zoper prottn ter revmatitem, trpanje po udih, bolečine r krtii ter iitrih , oteklino, "trpnele ude in kite itd., malo ^a^a če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo mr.vetu toper trganje po dr. Mali&u* s traven stoječim znamenjem; 1 stekl. SO kr.
Planinski želiščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol,
Srsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropl.	20—20
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke ln bezgavne otekline 1 stekl. €0 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo 12
ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v ntjednem gospodinjstvu pogrešati ln so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaŽenom Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Manjš, kakor en zavoj ae s poštom ne razpošilja.
Naročila iz dežele izvrše se takoj
Lekarna Trnkozy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
jMarijaceljske
želodečnc kapljice.
izvrstno delujoče zdravilo •ri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno vjdiv njihov pri netočnosti, slabosti Želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-nem kataru, gorečiče (rzavcU pri preobilnej produkciji slin, rumenici blu-
vanji in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v Želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi i roti zlati žili ali ha morojdam. Gena steklenici je z nakazom vred samo 35 nov. Glavni zalog Ima lekarničar «k angetju varhu«
I). Brndy Kremaler, Morava.
V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju J. Seravalio blizo starega sv. Antona.
a Treves
izreže kurje očesa brez vse bolečine.
Stanuje ulica delle Beccherie Št. 13. Odprto je od 3 do G ure nopoludne. Piaz.za Rosario 8t. 3, I. nadstr.
Na loto, ako se abonira plača le 2 for.
gaBF, ■
Komoditeta in ekonomija
zadnj a novost.
Pečati z automatičnim aparatom so dobro rabljivl zarad natanjčnosti in hitrosti, s katero se more tiskati ž njimi in •»arnd trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati na roko so bolj ekonomični, ali trebajo preveč postranskih priprav.
Elegantni automatični pečat -Merkur«
kakor ju tukaj naslikan na ima vse prednosti au-matičnih pečarov, a zarad priprt ste konstrukcije in lahkote slane le fr It.SO.
Novi pečet MERKUR z automatičneni barvilom dobi se le v	64--20
odlikovanem grafičnem zavodu
H. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4
Y TRSTU.
Laatuik drufltvj .KDINOSf«. — I*dat«ij in odgovorniurednlic: VKTOR DOLENC
Nova tiskarna V. DOLENC v Trsuu.