PVolitve v Nemski Avstriji •***'Volilni boj"v[NemSkflVstriji je_Wpreteklo nedeljo^Jkije bila volilni~dan. konCan. Dovršen je bil diugače, kakor fsvetovni boj med Cetverosporazamom innced NemCijo-Avstrijo. V svetovni vojai je eden izmed nasprotnikov popolnoma zma "l, drogi nasprotnik pa je bil popolnoma prema , .n. Zmagal je četverospcraznm, do tal premagani pa sta Nemtija in ATstrija. V volilnem boja v Nemški Avstriji pa nobeden izmed glavnih nasprot f ko? ni znoagal, nobeden ni bil poražen. Glavna nasprotnika v tej Tolilni borbi sta si blla socialna demokracija in krgčauski socializem. Nobedeo ni zmagal tako, kakor je ielel in pričakoval, zmagala pa sta oba. Dobila sta pribliico «nako Stevilo glasov: socialna demokracija 70, krSCanski socialci pa 64, katerim se bodo več ali manj pridrožili 8 poslanci štajerske kmečke stranke, vsled česar število krSčanskih socialcev naraste na 67. Na posamesne pokrajine se Stevilo mandatov porazdsli tako le: ---^| ^^:^7 socialai dem. krš6anski soo. nemSki Nizje Avatrijsko Gornie Avstrijsko SoInograSko Stajerako Korogko Tirolsko Predarisko 47 5 2 9 4 2 1 27 11 3 13 2 5 3 naprednjaki 9 6 2 + 3kmeCke 2 stranke 3 1 — Skapaj 70 64 + 3 23 Vrhtega sta še izvoljena na Dunaja 1 Čeh in 1 židovski narcdnjak, torej sknpno 162 poslancev, Ker zcaSa Stevilc vseb mandatov za nemškcavstrijsko narcdno zbornico 255, ostane 93 man" datov nezasedenih. To so namreč tiste pokrajine. ki jih imajo v svoji oblasti Čeho-SloTaki, lttlijan1 in Jagoslovani (3 maDdsti na Štajerskem) in kjer se Tolitve za Nemško Avstrijo niso mogle in niso smele viS ti. Znamenite so bils te volitve zaradi tega, ker so bile prve po TojaSkem in drfavnem polomo nekdanje Avstrije. Splcina nezadovoljnost, ki je 8ledila teau dvojnemu poloma, je priSla v prid »ocialni demokraciji, za katero so volili ne samo njeni načelni piistaSi, marveč tudi tisti mncgoSte vilni nezsdoToljneži, ki ssmo gcdrnjajo w zabavijajo in kojih končna sodba je: naj vse rr . . vzatne. GlavLe trdnjtve socialne demokracije so tam kaj, kjer so mE0*ice indnelrijskega delavstva. Prva trdnjata je kajpada Dansj, kjer je od 938 000 od danih glasov nad 500 000 socialno demokr»tifinih, dočim je samo nad 200.000 krščansko-socialnib. Ne saroo kiščanske socialce, marveč Siršo politično javDost je razočaralo dejstvo, da ima krSčanBkosocialna stranka na Dunaja za seboj le eno Cetrtino vsega vclilstva. To je posledica po;*olnoma krive politike med vojno Boljše nego Nižje Av8trijsko se je držalo Gornje Av&trijsko in še boljže štajerska, kjer je krščansko-Socialna stranka dosegla prav lepe uspebe, celo v Gradca. NajveCji psraz so deživele razne liberalne in srobodomiselne meščaiiske slTanke. Nič )im ni pomagalo, da so se oblekle v demokratiSko obleko, prišle so med dva kamna: med socialno demokracijo in kršCansko stranko, in bile so razdiobljene in raz mličene. — Nekdanji Titezi nemškega liberalizma] ki so se nekdai tako Sopirili in komandirali v av stiijskem pailamentu, so tako tepeni, da jih je strah pred stetom. Tako gre politiCni razvoj sedanjega Casa: na eni strani proti krščanska soclalna demokradja, na drngi pa krSčanska stranka s socialnim piogramom. Tako je v NemCiji, tako je v NemSki Atstriji ia tako bo tndi drugod. Kar je sTobodomišelnega, bo zajadralo t socialno demoklaSko stmjo, kar pa Coti kiSčanBko ter hoče na sTetu obdilati red ter dati pravico in delati za biigobit Tseh staaov, jo ae zbralo podJkrSgansko poiitlcnčrzastavo. MeSCanski liberalirem, in naj se tndi iroenuje z moderDim naslovom demokratizero, izgubiva Ua po mestih na deieli pa tako nikdsr ni bil prav doina. Ta razvoj • pospešoje politično odeJEhcvjnje žerskega spola, ki ee je tokrat pinrič udeležil voliteT v državno zbcinico. Parlamectarno delovsnje » DeirSkoavstrijski nsrodni zbornici se bo vršilo v znamenju kom prcreina (pogodbe). Nobena stranka ni Uko nroč na, da bi sansa \ladala, ne socialcodemokraSka, ne krSčansko socialna. Vladati mora ta ali ona edino le v ziezi z diogo. Tako pa se bodo precej obrosili zobje radikalcev in prenapetnežev v soci slno dcmokraSki stranki.