oglašajte v najboljšem slovenskem časopisu
T v	*
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAV
EQU AE.I
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKI
AMERIKI
advertise in the best slovene newspaper
Commerical Printing of All Kinds
XXXVII.—LETO XXXVII.

CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), OCTOBER 7, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 192
••OSEPHINE STURM
^čeraj zjutraj je nagloma pre-^inila srčni kapi Josephine 7 ^ојбпа Normali, bivajoča ^^jih 20 let na R.F.D. 1, Pada-Rd., Geneva, Ohio. Rojena ® ila v Ljubljani. Bila je člani-društva sv. Kristine št. 219 J." in Slov. ženske zveze.
zina je preje živela dolgo let ® Naumann Ave. v Euclidu.
A^^^ojnica zapušča tri sinove, ®ny in Joseph v Euclidu ter Se doma, devet vnukov, dve v ? ^rs. Antonia Kožar v Cle-jT in Mrs. Dora Fekner v dv^ ^Of'ku, v starem kraju pa Se^	dve sestri. Pogreb
iz ^ soboto zjutraj ob 9. uri g ^'^don pogrebnega zavoda na ond	v Geneva, Oljio, v
ce cerkev Immaculate Con-P ion in nato na pokopališče ^ivary v Clevelandu.
^^lotov v
jji^^LlN, 6. oktobra—V vzhod-Berlina je prispel z leta-Y,- y®°^ietski zunanji rninister eslav Molotov. Udeležil se
bo
-'ci;an(
ko je bila Vzhodna
oljjp^'^^nosti, prirejene, za peto
»etnici
proglašena za Ljudsko
I^ričakujejo, da bo ob tej priliki dal po-^Оћ politične izjave o Ion-. - sporazumu glede Za-
Padn,
® Nemčije. ^o športu
sl{g ^BON, 6. oktobra—Britan-dg ^^%oinetna zveza je javila, %o 2 rusko nogometno zve-načelni sporazum, da Ujgj 'Moštvi obeh držav izme-Wta !f.^"^ovali tako v Veliki %i. kakor v Sovjetski zve-
dobile
ђа	6. oktobra—Mest-
ie Ц1. za javno zdravstvo poslovna dovoljenja iiJrjflo' ^olnišnic, v katerih je otrok novorojenčkov
g Iri	кл;
Ptepj	ki bi se bili mogli
Tako trdi zdravstve-
no 'sija. Imena bolnišnic ni k bilo °^^^^^Цбпа, omenjeno pa so med 49 bolnišni
^Ov
ki
imajo porodišnice.
Sovjetski list
®ka	oktobra—Sovjet-
^•nnada ima že svoje C ^ S^&silo Rdeča zvezda-
Državni tajnik Dulles o Trstu in Italiji
WASHINGTON, 6. oktobra—Danes se je sestal Ameriški varnostni svet, kateremu je državni tajnik John Foster Dulles poročal o zadnjih dogovorih glede Nemčije in o dogovoru med Jugoslavijo in Italijo, glede končnih meja s tem, da se je dal Trst nazaj Italiji, zona "B" v Istri pa Jugoslaviji. John Foster Dulles je oba dogodka pozdravil kot taka, ki bosta gotovo veliko doprinesla k bodoči skupni varnosti.
Važen ie bil tisti odstavek
je
Dullesove izjave, da je Amerika trdno odločena, da se drži dogovora o končni meji med Jugoslavijo in Italijo, tudi za slučaj, če bi italijanski parlament tega dogovora ne odobril v najkrajšem času. Ameriške čete, ki so še nastanjene v Trstu in okolici, 3,000 po številu, bodo v treh tednih iz teh postojank odšle nazaj v Ameriko, ali pa bodo razvrščene kje drugod po Evropi.
Tajnik Dulles je tudi pojasnil, da so Združene države dale na leto 150 do 200 milijonov dolarjev vojaške pomoči Jugoslaviji, odkar je ta leta 1948 prekinila svoje zveze s Sovjetsko zvezo in komunističnim blokom. Dulles je navajal, da Jugoslavija sicer še ni članica Severno atlantske zveze, je pa članica nove balkanske zveze s Turčijo in Grčijo, potom teh dveh pa je vezana na NATO.
Trdi se, da so Amerikanci spričo jugoslovanske popustitve v tržaškem vprašanju obljubili Jugoslaviji večjo vojaško pomoč, kot bi jo sicer dobila.
Dulles predvideva, da rešitev tržaškega vprašanja ne bo naletela na odpor v jugoslovanski narodni skupščini, bo pa imel nekaj težav italijanski ministrski predsednik Mario Scelba.
Dogovor o Trstu ne bo samo pomiril političnega ozračja med Jugoslavijo in Italijo, marveč bo prispeval svoj delež tudi k skupni varnosti svobodoljubnih narodov v Evropi. Ta dogovor je po mnenju Dullesa postavil Jugoslavijo v zapadno evropski obrambni sistem.
Italijanska oblast v Trstu
V Trst je prispel itaUjanski general Renzi s svojim vojaškim štabom. Javil se je pri dosedanjemu zavezniškemu poveljniku in se z njim razgovarjal o prevzemu vojaške oblasti. •
Prvi ameriški vojaki so že zapustili Trst. Računa se, da bo ameriška in angleška vojaška posadka zapustila v celoti tržaško ozemlje do 26. oktobra.
Predsednik Eisenhower je bil y radijsko telefonski zvezi s predsednikom Jugoslavije, Titom. Razgovarjala sta se o trditvi miru na tem kočljivem ozemlju Evrope, h kateremu miru, to je v zvezi s Trstom, da je mnogo pripomogel sporazum med Jugoslavijo in Italijo.
Ameriška poslankinja Luce je bila v rimskem parlamentu predmet o ostrih napadov. Očitali so ji, da se preveč vtika v tržaško vprašanje, da preveč govori.
ZOPET "SLEPI POTNIK"
NEW YORK, 6. oktobra—Danes so ameriške oblasti naložile na parnik, ki je namenjen v Nemčijo, 18-letnega Nemca Alfreda Oestmanna. Oestmann je prišel včeraj v pristanišče New York na nemški tovorni ladji "Baren-stein." Vanjo se.je skril v nemškem pristanišču Bremenu. Bil je na ladji skrit in je živel na 11-dnevni vožnji brez hrane in vode. Med vožnjo je izgubil na, teži 60 funtov. Ko je izstopil iz ladje, se je od slabosti zgrudil, prišel pa je kmalu k sebi, ko so mu postregli z zdravili, hrano in pijačo. Oestmann je prepričeval ameriške ob-
lasti, da je sanjal, kako bo ptišel v Ameriko, kako srečen bo, ko bo res v Ameriki. Ameriške vselit-vene oblasti pa na sanje mladega Nemca niso dale ničesar in so ga s prvo ladjo, ki je bila namenjena v Nemčijo, poslale nazaj v Nemčijo.
Ladja, ki je prinesla Oestmanna, je bila namenjena v pristanišče Baltimore. Če bi ne bila pristala v New Yorku, kjer so "slepega potnika" odkrili, bi bil ta potnik na vožnji do Baltimora gotovo od lakote umrl, je ugotovil zdravnik.
DOBRO JE, DA VESTE
spopolnjuje sovjetska ''aj	j® bHo sklenjeno, da
^deča mornarica odslej izdaja svoj posebni list.,
^02ћ
^laby Mrs. Florence Jeray-j® po prestani operaciji dom na 2046 E. 2д'' se se vedno nahaja ^	oskrbo. Najlepše
J ju je članstvu pevskega ^	in dramskega zbo-
Verovšek za krasne voščilne kartice, ka-sorodnikom in pri-obigv	prisrčno zahvalo
v darila, cvetlice in kar-je bila deležna v Prijatelji jo sedaj na domu.
Novi zakon o razširjenju Social Security ima tudi prisilne določbe, ki se tičejo delovnih moči, ki so zaposlene pri hišnem gospodinjstvu in na kmetijah. Recimo, da gre za družino, ki zaposluje vrtnarja, kuharice ali moči za snažen je in čiščenje, kako je z njimi?
.Ti pridejo s 1. januarjem 1955 pod Social Security. Ni razlike, ali so te osebe polno zaposlene ali ne. Tisti, ki take moči najema, in tisti, ki gre v take posle, naj ima pred očmi, da je mero-dajen znesek $50, ki se plača za koledarsko četrtletje. Ni nobene razlike, koliko dni se dela, ali nepretrgoma, ali samo dnevno. Ce četrtletna plača znese $50, pridemo do socialnodavčnih obveznosti, to je, da se pri plačilu odtrga davek, in da se delovna moč tudi prijavi. Četrtletja so: prvo—januar do konca marca, drugo—april do konca junija, tretje—julija do konca septeqi-bra, in četrto—oktober do konca decembra. Če kdo najame na primer žensko, da enkrat na teden pospravlja in čisti, pa ji plača
na dan $4, je to za četrtletje $52, torej že spada pod Social Security. Tisti, ki najame, naj se ne briga za to, ali je delovna moč v drugih dnevih zaposlena v drugem gospodinjstvu. Če je taka delovna moč za časa dela tudi na hrani in na stanovanju, vrednost zadnjega ne šteje. Ce se da privatni avtomobil na razpolago, to ne šteje. Če se plača voznina v gotovini, to' šteje Kdor bi zamudil z davčnimi odtegljaji, bo pač nosil posledice, ki jih predvideva zakon.
Delovne moči, zaposlene na kmetijah, ki zaslužijo na leto $100, so že pokojninsko zavaro vane. Tudi tu ne gre za to, ali dela strnjeno več dni, ali prihaja na delo slučajno. Glavno je znesek $100, ki se mu izplača za opravljeno delo. Tudi taka delovna moč je pokojninsko zavarovana. Če ima najeta moč na kmetiji za časa dela tudi hrano in stanovanje, to ne šteje. Tudi za kmete velja isto, da so obvezani pri plačilu mezde odtrgaiti davek, Če se hočejo izogniti posledicam zakona.
"joe mora iti!"—in še dve drugi . ..
Filmska igi-alka Marilyn Monroe je v Ameriki obče znana. Znana, ne toliko radi igralskega talenta, kot radi svojih telesnih čarov. Pred devetimi meseci se je poročila s športnikom Joem di Maggiom. To se je zgodilo tam v Calif orni ji. Joe je bil že prej enkrat poročen, za Marilyn pa je bil to prvi zakon. Takoj po poroki sta šla Joe in Marilyn na Korejo. Marilyn da naj bi pomagala "jačati moralo" tam se na-hajajočega ameriškega vojaštva. To je ona storila po svoje—razkazovala je svoje slovite telesne čare Ameriško časopisje je priobčilo slike njenih nastopov, obenem pa je pripominjalo, da taki nastopi osamljenim vojakom na Koreji, ki že dolgo niso imeli ženske družbe, niso bili prikladni.
Marilyn zdaj hoče razpo-roko. Povprašana zakaj, je izrekla le en stavek: "Joe mora iti!"
Na račun tega "duhovitega" stavka je bila zadnje dni izrečena marsikatera vesela.
V	Ameriki sta dva znana moška, ki slišita na ime Joe. Ampak, če povprečen Ame-rikanec nepričakovano sliši, da "Joe mora iti"—kateri Joe naj bi to bil? Ali mar ne senator Joe iz Wisconsina, čigar slava zadnji čas itak
nekam sumljivo mrka . . .?
* * *
V	Bristolu, Pa., je Stanley La Barr svoj družinski položaj na policiji opisal takole:
V	enem dnevu pogrešam tri stvari, moj avtomobil, mojo ženo in mojega "borderja." Toda Barru ni bilo toliko za ženo in za "border ja," kakor za njegov avtomobil. Ovadil je "borderja" radi tatvine
avtomobila ...
* * *
V	Frankfurtu v Nemčiji se mora zagovarjati ameriški letalec Jack Jennings, ker da je izvršil posilstvo nad 21-letno jugoslovansko politično begunko Ano Marijo Greb. To naj bi se zgodilo dne 17. februarja v Wiesba-denu. Jennings dejanje zanika. Toda proces gre naprej. Jugoslovanka Greb je vprašanje rešila zase: Potem ko je Jenningsa ovadila, se je hitro poročila z drugim letalcem, tudi Amerikancem.
FRANCIJI JE DANA ZADNJA PRILIKA, DA SE IZREČE ZA ZAPADNI BLOK, ALI GRE SVOJO POT
NEMŠKI KANCLER ADENAUER SLIKA BODOČO NEMČIJO
WASHINGTON, 7. oktobra—Danes se začne v Parizu zgodovinsko važna politična razprava o zadnjem sporazumu v Londonu, ki se je bistveno tikal razmer med Francijo in Zapadno Nemčijo. Če bi šlo samo za to vprašanje, bi imel francoski predsednik vlade Pierre Mendes France lažje stališče, kot pa ga ima sicer. Francoski poslanci, kakor francoska javnost, gledajo na Mendesa Francea tudi kot reformatorja francoskega gospodarstva in davčne politike. V Parizu je prišel na dan škandal, da so se iz urada francoske civilne obrambe izročili komunistom važni tajni dokumenti in se celo trdi, da je ta izdaja naravnost v zvezi s francoskimi operacijami v Indokini in s padcem Dien Bien Phu. Mendes France kot predsednik vlade bo moral pojasniti, kaj je s to zadevo; če bo sploh mogel dati pojasnilo.
V luči zadnjih dogodkov spri-
Igra prestavljena
Vodstvo dramskega zbora Anton Verovšek sporoča, da se je spremenilo datum predstave "Razvalina življenja" iz 24. oktobra na 28. novembra in sicer radi bolezni igralke, ki ima glavno vlogo. Opozarja se vse, ki imajo že kupljene vstopnice za 24. oktobra, da jih obdržijo in porabijo na 28. nov.
Redne seje
V petek zvečer ob osmih se vrši redna seja društva Svoboda št. 748 S.N.P.J, v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Prosi se članice, da se udeleže, ker bo podano poročilo s konvencije in ukrepalo se bo o drugih zadevah.
Jutri zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Napredek št. 132 A.B.Z. v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave Prosi se nadzornike, da pridejo točno ob 7. uri, da pregledajo knjige.
čo konference v Londonu in načelnega sporazuma glede Zapad ne Nemčije, se v ameriški pre-stolici presoja splošni svetovni položaj takole:
Zunanji ministri devetih držav so v Londonu sklenili diplomatski sporazum. Ta sporazum pa še ni v veljavi, dokler ga ne odobrijo parlamenti teh devetih držav. Najbolj važna sta francoski in nemški parlament. Francija je do sedaj zavlačevala vprašanje skupne zapadnoev-ropske obrambe cela leta; sedaj ji je dana prilika, da v najkrajšem času pove svojo odločitev, 'kaj je z njo.
Druga važna odločitev v tem vprašanju bo padla v ameriškem kongresu, tretja pa v parlamentu v Bonnu v Nemčiji.
Združene države so pristale na to, da Zapadna Nemčija lahko postavi na noge 12 divizij in ima zračno silo 1,400 letal. Obljubile so dalje, da se bo prenehala zasedba Zapadne Nemčije razen zapadnega dela Berlina. Če bi pa bil zapadni del Berlina po komurkoli napaden, (mišljen je komunistični blok), bi se ta napad smatral kot napad na zapadni blok. Zapadna Nemčija dobi samostojnost in ji bo dana prosta pot v Severno atlantsko zvezo.
Franciji so Združene države garantirale, da bodo nadzorovale Nemce v njihovem oboroževanju, ameriške, kakor britanske čete, ki so še v Evropi, pa ostanejo tam za nedoločen čas. To zagotovilo je dala Francozom tudi Velika Britanija.
Objavlja se nadalje, da sta si v zadnjem času privatno dopisovala ameriški predsednik Eisenhower in predsednik britanske vlade Winston Churchill. V teh pismih sta oba državnika razmišljala o medsebojnih zvezah med Veliko Britanijo in Združenimi državami. Washington-^-predsednik Eisenhower, kakor tudi tajnik Dulles—je Winstona Churchilla opozoril na to, da je ameriški kongres sit razprtij v zapadni Evropi. Amerika je enkrat že umaknila svoje čete iz Evrope, pa jih lahko tudi drugič. Razrvana zapadna Evropa je nevarnost tudi za Veliko Britanijo. Churchill se je udal. Prvič v zgodovini Velike Britanije, razen v vojnem času, se je ta država zavezala, da obdrži in vzdržuje svoje vojaške divizije v Evropi, tudi za nedoločen čas. Tudi britanski parlament bo moral odobriti te sklepe. Naloga Churchilla in Edena bo, da prepričata britansko spodnjo zbornico, da je bil ta korak potreben.
Mendes France danes v
na kocko. Ali prodre s svojo zunanjo politiko, ali se bo v tej debati načelo vprašanje njegove vlade, ali bo dobil za sebe zadostno parlamentarno večino, ali pa odšel....
Tudi pot zapadno-nemškega kanclerja Konrada Adenauerja ni uglajena. Socialisti, ki so v opoziciji, so sploh proti njegovi politiki. Tudi v vladni koaliciji so politične stranke, ki pravijo, da bi bilo bolj pametno, če bi se Nemci združili v svoji domači skupni zadevi, ki je—združena Nemčija. To vprašanje je važ--nejše kot pa da so nemško-fran-coske razmere ali pa vprašanje Nemčije v zapadnem bloku. Adenauer pred parlamentom
V	Bonnu, prestolici Zapadne Nemčije, je kancler Konrad Adenauer pojasnil bistvene določbe sporazuma v Londonu in svojo splošno politiko razvijal takole:
Po tem sporazumu bo Zapadna Nemčija, potem ko ji bo tudi formalno priznana suverenost, lahko vodila svojo notranjo in zunanjo politiko popolnoma samostojno. Samo v vprašanju, ko bo šlo za Rusijo in za zedinjeno Nemčijo, bodo zapadni zavezniki imeli v rokah to politiko.
Zapadni Berlin ostane še nadalje zaseden po zapadnih zaveznikih, dokler ni rešen nemški problem v celoti.
Zapadna nemška vlada bo v zapadnem zavezniškem taboru odslej naprej edina predstavnica Nemcev.
Vsi nemški problemi se bodo reševali na miren način, tudi vprašanje zedinjene Nemčije.
Za varnost Zapadne Nemčije jamčijo Združene države severne Amerike in Velika Britanija.
V	Zapadni Nemčiji, kakor tudi v Belgiji, ne bodo proizvajali ne atomskega, ne kemično za-strupljevalnega orožja. Belgija sama je na to pristala
Zapadna Nemčija bo imela pravico, da si zgradi letalstvo razen onega, ki je v vojaškem pomenu namenjeno za dolge proge.
Tudi kancler zapadnonemške vlade Konrad Adenauer je na-glasil potrebo, da načelno sklenjeni sporazum odobrijo parlamenti devetih držav, med njimi naravno tudi parlament zapadnonemške vlade. Kancler računa s tem, da bo nemški parlament njegov sporazum v Londonu
odobril s potrebno večino.
♦
Molotov napada
BERLIN, 7. oktobra—Sovjetski zunanji minister Molotov je napadel londonski sporazum gle
se vrši sestanek štirih velesil, to je Amerike, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Francije, naj se na tem sestanku razgovarja o ze-dinjeni Nemčiji in o tem, da se zasedbene čete iz te zedinjene Nemčije nato takoj umaknejo. Sporazum v Londonu je nevaren miru. Samo zedinjena Nemčija je jamstvo, da bo mir ohranjen.
Socialisti zapadne Nemčije so podprli Molotov predlog.
Menon, ki načeljuje indijski delegaciji pri Združenih narodih, je enako podprl predlog Moloto-va, ko je govoril na skupščini Združenih narodov v New Yorku.
Zadnje vesti
Ponoči je vdrl iz Kanade v Ameriko mrzli val. Zajel je ves ameriški sever. V Youngstovraii, Ohio, so imeli 29 stopinj temperature. Tudi v drugih krajih Ohio je že zmrzovalo.
Mrzlo, lepo vreme se bo danes in jutri nadaljevalo. Najvišja temperatura dneva bo 55 stopinj, najnižja pa 38 stopinj.
Včerajšnji veter je razburkal jezero Erie. V čolarnah je potopil šest čolnov, mnoge le prekucnil.
Včerajšnji dan in današnja noč sta bila za ameriško letalstvo črna. V Chicagu je eksplodiralo na nebu vojaško letalo, pa se je pilot bal, da če z vsemi zadnjimi sredstvi ne odrine letala izven območja mesta Chicago, bodo ruševine letala, če padejo v mesto, pobile gotovo nekaj ljudi. Ko je letalo izmanevriral izven mesta, se je sam rešil s padalom.
V	Californiji je treščilo na tla vojaško transportno letalo, ki je imelo 16 mož posadke in potnikov. Bilo je 12 mrtvih, štirje pa so bili rešeni.
V	Severni Carolini je vojaško letalo treščilo v stavbo na prostem, ki je bila v zidanju. Bilanca—pilot in njegov pomočnik sta mrtva, nekaj delavcev-zidarjev ubitih.
V	Washingtonu so dobili učenci srednjih šol, ki so na stavki ostro povelje, da gredo v šolo ta petek ali pa se izpostavljajo nevarnosti, da bodo izključeni iz šole.
V	Michigan City, Indiana, so jetniške straže v unijsko stavkovnem sporu povzročili, da je uprava kaznilnice odpustila 46 straž. Med stražniki je šlo za unijsko gibanje in za predstavništvo stražnikov po uniji. Uprava kaznilnice, tako se vidi, tej ideji ni naklonjena. Trdi pa, da niti kaznenci ne simpatizirajo s stražami, ki so za unijo, kakor tudi, da z zmanjšanimi močmi vzdržujejo v poslopju popolni red in mir.
Parizu stavi obstoj svoje vlade de Nemčije. Zahteval je, da naj
lausche se zavzel za burkea
V torek se je vršil v ohijski prestolici Columbusu državni kongres demokratske stranke. Glavni govor je imel governer Lausche, ki se je močno zavzel za senatorja Burkeja. Lausche je tudi poudaril; v državi Ohio ne sme biti v prihodnjih dveh letih nobenih novih davkov, niti se ne smejo obstoječi davki zvišati.
stran 2
ENAKOPRAVNOST
U
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto")________________
For Six Months—(Za šest mesecev)______
For Three Months—(Za tri mesece)__________
-$10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
For One Year—(Za eno leto)_____________
For Six Months—(Za Jeit mesecev)____
F or Three Months—(Za tri mesece) ______
-$12.00 - 7.01 _ 4.50
Enlfrcd as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Olfice ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ш vmumm v dmokracijo!
V	pojavu McCarthizma se je dogodil važen moment. Senatni odbor, sestavljen iz republikancev in demokratov, je soglasno sprejel sklep, da priporoča plenumu senata, da obsoai metode McCarthya. Ali gre za več ali manj točk, ni važno. Politika pozna tudi svojo taktiko. Ce povdarja-mo soglasnost sklepa senatnega odbora, je za tem sklepom tudi obraz politične taktike. K temu zaključek kasneje.
Okrog leta 1850 je v Ameriki divjalo teroristično gibanje s totalitarno primesjo, znano pod imenom Know-Nothing. Takrat se je začela v Ameriko invazija irskih katolikov in nemških marksistov. Ozadje teh domačinov je bilo protestantovsko. Čutili so se prikrajšane v starih prvenstvenih pravicah, pa so tudi s silo nastopali zoper irske katolike, sploh zoper tujce.
V	Ameriki je poznano teroristično gibanje Ku Klux Klan. Ti teroristi, ki še niso popolnoma izginili, imajo enako protestantovsko ozadje. Lastijo si pravico, da sami kot privatna družba sodijo svojega nasprotnika. Padla je trditev, da če bi Amerika v svojem državnem in družabnem življenju krenila na desničarsko pot, se oprijela totalitarnega režima, bi bil ta režim protestantovski!
Se neko posebno značilnost pozna ameriško državno življenje. Združene države so nastale iz upora proti tuji oblasti, takratni Angliji, Združene države, ki so tudi že izoblikovale svojega lastnega državljana, prav kakor naj bo to samobitno ameriško, ne marajo nobenega vpliva iz tujine. Posebno tistega ne, ki gre zoper osnovne principe amenkanizma.	.....
Ameriško vrhovno sodisce je imelo opravka s komunistično stranko. Po ameriški ustavi so politične stranke dovoljene. Tudi komunistična stranka kot taka bi ne bila prepovedana. Kaj so vrhovni sodniki najbolj zamerili ameriškim komunistom? To, da v svojem delovanju niso samostojni, niso ameriški, marveč, da so pokorni Moskvi, odkoder dobivajo tudi navodila in povelja. Pokojni Stalin se je obrnil na te Amerikance s posebno poslanico, v kateri jim kaže pota, kako naj spremenijo kot ameriški komunisti sedanji ameriški pravni in družabni red, da ta ne bo več' ameriški, marveč internacionalni, seveda pod dikta-tom Moskve. Torej če Amerikanec služi ukazom iz tujine, v Ameriki njegovo politično delovanje ne more biti dovoljeno, je razsodilo vrhovno sodišče.
Zoper McCarthizem, ki se ravna po načelu, da namen posvečuje sredstva, so nastopile protestantovske in židovske verske sekte skupaj. Poglavar ameriških katoličanov, newyorški kardinal Spellman, je iz visokega klera kot edini pohvalil McCarthya. To je bilo takrat, ko se je vračal iz Vatikana preko Belgije nazaj v Ameriko. Menda ni treba posebej povdarjati, da vidijo Amerikanci, ki niso strogi pristaši katoliškega diktata iz Vatikana, v takih izjavah, kakor je bila izjava Spellmana, v Spellmanu bolje diplomata Vatikana, kot Amerikanca v službi splošnih ameriških interesov. Umestna je tu pripomba, da ima ameriško državno življenje svojo gotovo tradicijo, ki je enako svojevrstna, pa se zedini v eni točki, da sb mu kake komande iz tujine zoprne. Tudi takrat in to leta 1928, ko je na demokratski strani kandidiral za predsednika republike mokri' katolik Smith, se je vodila zoper njega borba ne samo radi tega, ker da je bil za "rum," marveč, ker da je bil tudi za—Rim.
Sicer pa zadnji dogodek z McCarthyem jasno priča,
UREDNIKOVA F^OŠTA
Čas za odločitev
CLEVELAND, Ohio—Ljudje smo navajeni tako, da radi obu jamo spomine na preteklost. Doživljaji, ki smo jih doživeli v naši mladosti in poznejših letih, nam služijo za primerjavo toku sodobnega življenja. Živimo v času in razmerah, ki nas silijo, da mislimo le nase, medtem ko smo postali do vzrokov teh razmer zelo brezbrižni. Smo pa do gotove točke nagnjeni do tega, da bi se okoristili na račun drugega. Šc vedno nam je za tovarišijo tista od vekov veke nečednost— sebičnost!
Dandanes živimo v povsem drugačnih razmerah in okolšči-iiah, kakoršnjih smo bili navajeni v stari domovini in po istih tudi vzgojeni. Tudi ob naši priselitvi v Ameriko, pred desetletji, ni bilo posebne razlike, kar se je tikalo vsakdanjega opravila. Tedaj namreč tudi v Ameriki ni bila razvita industrija v takšnem obsegu in v različnih panogah, v kakršni se danes nahajamo. Le malo je bila tedaj razvita tehnika v primeri z sodobno. Ko smo bili uposleni, smo vporabljali v glavnem ročno orodje, to je lopate, krampe, sekire, žage in za premik ali potrebne prevoze v notranjosti tovarne pa samokol-nice. To je bilo vse, v česar smo bili delno vajeni in izkušeni še v starem kraju.
V razdobju zadnjih 50 let pa se je z nepričakovano hitrostjo spremenilo način izdelovanja raznih izdelkov, ki nam služijo za življenjski obstanek in delno blagostanje. Prišla sta dva orjaka—znanstvo in tehnika, ki sta kljub številnim zaprekam in oviram dosegla svoje začrtane namene. Uresničili so se osnutki, ki so se zdeli mnogim nemogoči in neizvršljivi. Ko sb znanstveniki in tehniki posvetili in pričeli z resno odločnostjo in njim prirojenem umu z raziskovanjem, niso klonili raznim opazkam, katerih so se posluževali razni Pavlihati in modrijani vseh sort.
Na misel mi včasih pride neki primer, ko sem pred desetimi leti poslušal pripovedovanja nekaterih vposlencev v veliki tovarni Fisher Body v Clevelandu. Vsak j? imel kaj posebnega za povedati. V glavnem seveda, kako so tam v raznih oddelkih vpostav-Ijali velikanske, za tedaj najmodernejše stroje, na katerih so izdelovali avtomobilska ogrodja (body). Seveda, nekateri so bili po svoje poučeni, in so rekli, da jim bodo stroji olajšali njih trud. Med njimi pa so bili tudi bolj premišljeni, pa so rekli, da pomeni vpostavitev novih velikanskih strojev, nadomestitev na stotine delavcev. Navzoč je bil tudi neki 'sodrug," ki je dal prostosti ■jvoji neomejeni modrosti, in rekel:
"Tako je! živimo v časih, ki zahtevajo resnega odloka delav-
ske zavednosti in varnosti. Ko bi bilo po mojem, bi se morali stroji omejiti. Če omejitev ne bi zadostovala, pa pokončati ali razbiti vse stroje."
Enakih modrovanj je bilo nič koliko pred desetletji. Treba je povdariti, da so po večini imeli take ideje ljudje, kateri niso nikdar sami doživeli trpljenja, katerega so prenašali oni, ki so bili povezani z izgotovitvijo potrebnih izdelkov.
Dolarska omamijivost je spravila na milijone ljudi v brezbrižnost. Zanetila je v njih pohlep in hotenje le v sebične namene. Za sočloveka nimajo brige. Zavednosti do njih lastnega obstanka jim manjka. Pa z vsakim dnem doživljamo razočaranja, posebno pri onih ljudeh, ki se kar nočejo sprijazniti z idejo in razmerami, v katerih živimo in ki nam prinašajo velikanske spremembe v proizvodnji industrije v vseh panogah.
Današnje dosege znanosti in tehnike so prišle do n^eje, ki nas sili na samomiselnost. Ni umestno, še manj pa dostojno, ko čita-mo v nekaterih spisih—umotvorih o onem, kar je nekdo napisal za splošno javnost. Pa se poko-rajži in poniževalno citira jedro razlage. Ko bi bila tista dozdevna "šaljivost" kaj pogojnega, bi se kot tako smatralo. Še bolj čed-nostno in dostojno pa bi bilo, ko bi take sorte "modrijani" sami v resnici spisali kaj stvarnega, kar bi bilo vzgledno za splošno javnost, one, ki pišejo za splošno javnost, pa ne omenjah, in s tem ne bi pokazali svojo omejenost.
Sicer je res, da dostikrat čita-mo in poslušamo "godrnjanja" (nerganja), nikdar pa pisci ne razlagajo, na kakšen način bi se nerednosti dejansko odstranile in spremenile v splošno blagostanje. Zgleda, da zajemajo snov v publikacijah, katerih namen je "udano" ljudstvo držati nepoučeno o resnem stanju, v katerem se nahajamo. Z vso ihto capljajo za političnimi kandidati in pričakujejo od jijih spremembe in zboljšanja. Še vedno so milijoni, ki ne pojmujejo, da živimo v dobi, ko politične uprave ali oblasti hirajo, ker niso zmožne zadrževati toka dnevnih dogodkov. Prehiteva jih znanost in tehnika. Saj je vendar važno imeti zavest, da tehnični napredek ni vsemer-jen nazaj, pač pa vedno naprej.
Včasih premišljam, kdaj in kako bodo nekateri ljudje prišli do prepričanja in radovednosti, na kakšen način bomo dosegli izvedljive pogoje. Kdaj bodo začeli resno misliti o stvareh, katere potrebujejo vsak dan? Kdaj se bodo pobrigali za jamstvo življenjskega obstanka? Za vse je prilika.
Na ameriškem kontinentu je po vseh pokrajinah število ljudi, ki so pričeli samomiselno opazovati dnevne dogodke v družabnem pogledu. To smo člani orga-
Ja McCarthy ni kos zamotanemu strankarskemu političnemu življenju. Demokrat Humphrey je, čeprav progresiven, stavil predlog, da se komunistična stranka v Ame--iki prepove. Smo v volilnem letu! Republikanec Flanders e stavil predlog, da se republikanec McCarthy obsodi. Republikanci ne bodo mogli obestiti komuniste na vrat demokratom, demokrat je pa naj ne obesijo McCarthyzma ла vrat republikancem!
McCarthy ni bil politično sposoben, da bi igro sprevidel. To je pokazal v svojih izjavah. Noče sprevideti, da se z njim le še—žogajo.	L. Č.
nizacije Technocracy Inc. To je edina organizacija na svetu, ki ima pogojni in izvedljiv osnutek, kako opravljati vpostavljene tehniške naprave, ki naj bi služile v blagor človeštva. Te naprave voditi in kontrolirati, zahteva znanstvenike in tehnike. Ameriški kontinent razpolaga z ogromnimi tovarnami, kjer so vpostav-Ijeni orjaški stroji, katere kontrolirajo izvežbani strojniki. Poleg tega imamo tudi male "velikane"—elektrone, katerih ni bilo v preteklosti, a kljub svojemu malemu obsegu, izvajajo čudovi-tosti.
Da, elektroni nas bodo vsaki dan bolj priganjali in tudi primo-rali, da bomo opustili nepotrebne skrbi za življenjski obstanek. Omogočajo nam že sedaj blagostanje, o katerem še pred kratkimi desetimi leti mi navadni Zemljani niti sanjali nismo. Pa to je šele začetek! Elektroni nam bodo vedno bolj in bolj omogočali spoznavati naše obveznosti, katere od nas zahteva sodobnost. Pri-morafii bodo misliti in posvečati svoje zmožnosti za skupni blagor, kajti moderne iznajdbe in njih učinek so bile vendar namenjene za obči človeški blagor. Znanstveniki in tehniki niso posvetili njih izumov le gotovi skupini ljudi, temveč je bil njih namen, naj bi služili vsem ljudem. Torej bomo primorani v doglednem času opustiti idejo in želje ter hrepenenje po denarju —nepogojni omamijivosti.
Lokalna postojanka Technocracy Inc. bo priredila v petek, 8. oktobra zopet zanimivo predavanje. Govorniški odsek postojanke je za to predavanje preskrbel zelo veščega govornika v osebi Mr. John T. Spitler iz Detroita, Mich-igana. Predmet njegovega predavanja bo "Čas za odločitev." Predavatelj bo po predavanju na razpolago odgovarjati na vsa vprašanja točno in razumljivo.
V današnjem gospodarskem položaju smo vključeni vsi, brez razlike stanu, starosti ali spola. Predavanje se bo vršilo v prostorih lokalne postojanke št. 15, na 1188 Hayden Ave., južno od St. Clair Ave. Začetek predavanja ob 8.15 uri zvečer. Nobene vstopnine ! Pridite v družbi vaših odraslih otrok in prijateljev!
Frank E. Lunka.
Sakolice vabijo na veselico; 30-letnica Slov. nar. doma
CLEVELAND, Ohio—Slovenci smo vesel narod, najsibo v naravi ali kje drugje. Slovenske pesmi, naše narodne šege in kar še spada zraven, vse ljubimo. Srce govori, kdor taji, ugonablja sebe—kdor je odkrit, uživa—kdor ni, sam sebe tepta. Res, da se zelo redčimo ali zapovedano po naravi ni, da moramo ostali obupati!
V	naravi smo dovršili, lepo je bilo, zdaj je čas, da se shajamo v naših narodnih hramih, zato smo jih zgradili, četudi z žulji, a naši so, neoskrunjeni—steni govorijo ; kdor misli, da ne znamo gospodariti, se zelo moti. Naše skušnje so pakti, katere ne uniči nobena zlobna propaganda.
V	soboto, 9. oktobra praznujemo Slovenske Sokolice št. 442 S.N.P.J. Slavile bomo tudi zlati jubilej naše dične organizacije, katera stoji na trdni skali. V Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. se pričnemo zbirati ob osmi uri. Ker je pa pomemben praznik, boste pri vratih obdarjeni z le-
pim darilcem za spomin. Tam vas pozdravita predsednica Frances Legat in tajnica Cilka Šubelj. Kdor ni ustvarjen za ples, se pridruži naši skupini v prizidku, kjer bo vesela in prijetna družba.
Znano vam je, da je posebnost tega večera to, da so starejši naši gostje prosti vstopnine. Pa to ne pomeni, da vam bo zabran jeno se zavrteti, o ne, vse bo vsem enako na razpolago. Naše Sokolice so dobre plesalke, ponosne bodo če jih vprašate za ples. Sploh z vsemi dobrotami bomo dobro preskrbljene. Na svidenje!
V nedeljo, 10. oktobra se pa spet vidimo. Kdo bi izostal? Naš Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. bo star 30 let. Ni se dolga doba, a že tako lepa zgodovina. Koliko lepih ur veselja, užitka in zadovoljstva nam je nudil ta Narodni hram! Vsi narodni delavci smo lahko ponosni nanj, ponosni smo tudi na vodstvo tega doma—zaupamo mu. Le tako naprej, brez strahu! Še na mnoga leta!
Ne pozabite tudi, da na 17. oktobra nam priredijo koncert naši Zarjani. Vsako leto nas bolj presenetijo. Kako zadovoljni in veseli smo v tej družbi! Vse se smeje po priredbi in se zabava pri večerji. Kuharice znajo lepo pogostiti—in fantje so tudi dobri natakarji. Ja, pa zares ne more biti dolgčas; kdor je le še malo živ, ne sme zamuditi tako lepe prilike. Zato pa—dobrodošli vsi!
Ivanka Shiffrer.
Zahvala
V prijetno dolžnost si ste jeva spodaj podpisana, da se tem potom iskreno zahvaliva vsem najinim otrokom in prijateljem za lepo presenečenje, ki so ga nama priredili na 19. septembra v novi hiši našega sina Josepha na Bishop Rd. Dejali so nama, da se prireja vesel sestanek, da se ogreje smov nov dom. Kupila sva seveda tudi midva par stvari, ki se rabijo pri hiši, da obdarujeva sina in njegovo ženko.
Vozil naju je zet Joe Barbo. Vozil je in vozil in delal ovinke, da sva se čudila zakaj hoče obvo-ziti cel Euclid predno gremo na Bishop Rd. Čakali smo "celo večnost" pred tračnicami na Babbitt Rd;, pa sva bila kar tiho, vsaj mladi že vedo kaj delajo.
Konečno pridemo na cilj. Tako so naju poslali v moderno urejene spodnje prostore. Na stopnicah sta- naju sprejela hčerka Margie in sin Joseph. Pripela sta nama šopke in nama želela še mnogo let srečnega življenja. Spodaj pa so naju sprejeli ostali otroci, sorodniki in prijatelji, vsi nama želeč sreče in zdravja.
Mize so bile bogato obložene okusnih jedil in tudi dobre kapljice je bilo na razpolago. Vse to .30 oskrbeli: Mr. in Mrs. Joe Gro-sel Jr., Mr. in М^ч. Paul Zorich, Mr. in Mrs. Joe Barbo, Mr. in Mrs. Edvyard Kolar, Mr. in Mrs; Fred Grosel, Mrs. Milka Kna-felc.
Dalje se zahvaljujeva sledečim : Mr. in Mrs. Frank Dacar st., Mr. in Mrs. Frank Dacar Jr., M!r. in Mrs. Jack Marinko, Mr. in Mrs. Fred Marinko, Mrs. Josephine Barbo, Mr. in Mrs. Wm. Pinkava, Mr. in Mrs. Jack Merrick, Mr. in Mrs. John Hoernig, Mr. in Mrs. Stanley Pajk, Mr. in Mrs. Henry Tekančič, Mr. in Mrs.
Rudolph Grosel, Mr. in Mrs. Torn Zorick, Mr. in Mrs. Jack Kna-felc, in Mrs. Margaret Grosel, k' je, žal, prišla dan prepozno # Pittsburgha.
Lepo je bilo in krasen je bil s"' pek, ki sva ga sprejela. Okrasen je bil s 40-timi srebrnimi dolarji-Posebno zahvalo pa naj sprejm® Mr. Zaller, lastnik Collinwood Bakery, ki ne zna speči samo ko okusen kruh in potice, ampa tudi speče piške, da so mehke ^ okusne ,da jih lahko jeste če imate zobe ali ne. Ga vsem priporočamo.
40 let je že odkar sva se poročila v cerkvi sv. Marije Vnebov-zete na Holmes Ave. Dolgo je z® od takrat, vendar z zadovo ] stvom gledava na svoje otroke, ki svojih vzgojila kot dobre dr^ žavljane te dežele in so nama ponos in veselje, kakor tudi vnukov, ki so nam v veliko razve drilo in ljubezen.
Sprejmite vsi tisočero zahvalo in bodite iskreno pozdravljeni-Mr. in Mrs. Joe Grosel Waterloo Rd-
HIŠA ČRNCA V ZRAK
V Louisville, Ky., je stala his^' katere lastnik je bil črnec, nj® govi sosedje so bili sami b® _ Hiša črnca je bila z dinamiko ^ pognana v zrak, šest belcev P je pod obtožbo, da so zakrivili dejanje. Porota jih je v tem slu tudi obtožila. Toda oblasti s prišle na drugo sled in začele čaj raziskavati v tej smeri, naj bi bil neki komunist tisti, je pognal hišo črnca v zraK. log? Ta komunist, da je hotel praviti še večji razdor med crn in belim plemenom.
NA FORMOZI GRE ZARES?
TAIPEH, Formoza, 4. oktobi^ —■Kitajski komunisti nadalj^J^j^. s topovskim ognjem na otočja^^^ ležijo vzdolž kitajske obale, jaške oblasti Formoze že rac na jo s tem, da bo morda s splošni napad na Formozo. bivalstvo mest je bilo opozoO no, naj se pripravi na izseli Vlada Čiang Kajšeka je ra^^^ stila posamezne oddelke upr na varna mesta.
PROTI McCARTHYU IN KOMUNISTOM
CHICAGO, 4. oktobra-j-Ka^
liški škof Bernard J. Sheil je nekaj meseci povzročil občo zacijo, ko je brez rokavic u ,
- лј KU
krac'' od'
po senatorju McCarthyj^ sovražniku ameriške demo
J
je. To nedeljo pa se je po" stvom škofa Sheila vršil v v kem stadionu "festival svobo ki naj bi dramatično predoči^,^^^^ ko naj se vrši boj proti sV nemu komunizmu. Škof je za .j tival, na katerem je imel govor, pridobil nekatere najo ^ nejše ameriške igralce, pjl simfonični orkester in
zbor tisoč glasov. V baletu
na svobodi" je tudi nastopila g Slavenska, balerina od op družbe Metropolitan.
ZA 25 CENTOV—
SMRT	bil
V Youngstownu, O; ustreljen do smrti 29-letni White. Pri igri "poker" j® ? jg do stave za 25 centov. 'VV^i stavo dobil in je zahteval od nerja plačilo 25 centov.
mu je odgovoril s streli v P katerim je White podlegel-
Servirati se prične točno ob 5. pop
OKT. O ANKET
w	—	' "	' — " w	w	тш шшштшт	тШл шШшЛтт
Med banketom bodo programne točke — Vljudno se vabi cenjeno občinstvo, zlasti pa solastnike Slovenskega narodnega doma.
Vabi DfREKTORiJ
ENAKOPRAVNOST
BTRAN S
A
. Večji muslimanski praznik I® tudi letos zbral v islamskem ^''skem središču Meki velikan ]v^ ^°žice romarjev iz naj raz '^nejših držav. Skozi stoletja je ° fottianje v Meko samo mani-muslimanske verske ^hotnosti, v zadnjih letih pa do-'va to romanj6 tudi čedalje več-' Politični pomen.
jzraz tega pomena so tudi ® uge, ki jih delajo nekatere dr-romarjem v Meko. Za ^^^nsporte dajejo Britanci na J ^P^lago avtobuse in letala, pri skem romanju pa so velike °2ice prišle pravočasno na ^ f cilj po zaslugi "zračnega
ostu' Zda. Prejšnji kralj Sau-^^abije Ibn Saud, ki je bil ° Zavzet za večje dohodke dr-'^^^gajne, je dolga leta g. od romarjev znatne pri-ine za potna dovoljenja, la-nepričakovano vse take '^tojbine odpravil.
^^ed lanskim romanjem je ^ ^Ptovski predsednik general obiskal vladarja Saudove У v po romanju pa so imeli lik^^ "^^zgovore tudi predstav-drugih držav Arabske lige. ___^^ogotovo romanje v Meko
urada korporacije
L;?® "aznanja javnosti tem, jj hoteli vdeležiti obha-ђ1;'' Spominske desetletnice katastrofe v sredo, v./.®'^*obra; za kar se tudi |( ' Vse, da bi prisostovali ali ali ®^"®vnemu programu samo deloma.
Q^^Rram bo sledeči:
Vri i	dopoldan se bo
Ve« ^ cerkvi Sv. Vida slo-VjJl? *adušnica, kjer bo na-tudi več duhovnikov ^^"ih gostov, fg L ' P®*®"" P® bo servi-"i n 5®''° v Cerkveni dvora Vjlj'^ast tem, ki so sodelo p^'.j'^ančno in dejansko za ° naselbine. Tem bo ' podeljeno priznanje v ^вћ besedah in na unne p'^ačin izraženi obliki.
še bolj "politično," kajti v ospredju so novi problemi in državniki, ki so med romarji, gotovo ne bodo zamudili priložnosti za izmenjavo političnih nazorov in stališč.
V prvi vrsti političnih romarjev v Meko je bil letos pakistanski premier Mohamed Ali, ki je zdaj novinarjem izjavil, da se je med romanjem razgovarjal s predsednikom egiptovske vlade Naserjem in vladarjem Saudske Arabije kraljem Saudom II. Raz-govarjali so se o problemih Srednjega vzhoda in premier Mohamed Ali je trdil, da so bili razgovori zelo plodni. Omenil je tudi, da namerava predsednik egiptovske Vlade meseca novembra obiskati Pakistan in da bodo takrat tam na obisku tudi predstavniki drugih držav Srednjega vzhoda. Na vprašanje, če bo takrat morda tudi konferenca Arabske lige, pa ni odgovoril. To je prva politična izjava o letošnjem romanju, gotovo pa jih bo še več, kajti izjave pakistanskega premier ne bodo komentirali samo v Egiptu, temveč tudi v drugih državah Arabske lige.
(Ljudska pravica-Borba)
poprej lastnina nemške družbe IG-Farben. Družba Anic je bila v rokah tudi 100% delnic pod jet ja ARCA (Aziende Riunite Co-loranti ed Affini), ki je poprej tudi bila lastnina družbe IG-Farben. Poleg tega ima družba Anic v svojih rokah vse delnice tovarne mila Achille Banfi (Indu strie Riunite Chiozza e Turchi). Prav tako je Anic nasledila od družbe IG-Farben 49% delniške glavnice znane tovarne barv ACNA (Aziende Colori Nazion-ali Affini). Večina delnic tega podjetja je v rokah Montecatini.
У v ® *eh ceremonijah se bo ® ob 2.30 povorka z av-"a Highland Park kjer bo položen Sh spomeniku žrtvam v bodo vršile 2 "Molitve za rajne. rjy^®čer bo končni program ra^i® *®ko v cerkveni dvo-|(g 'bodo prikazane sli Hgii ® Vseh dogodkov in pos Vsa leta, ko se je na-Opk-'"® Pozidavalo in tudi o
^•®ii katastrofi. Oi^g^.^'stava je prosta ustop da 5 vabi uljudno vse, do J® vdeležite. Prosti bo-vstopnic za kosilo vsi Ij ' ki so denarno prispeva let '^^sojilom za dobo 1 Otih
TUJ KAPITAL V ITALIJANSKI PETROLEJSKI INDUSTRIJI
ANIC—STANIČ MONTECATINI. Iz letnega poročila družbe Anic (Azienda Idrogendazione Combustibili) je očitno, da je glavni delničar tega podjetja postala družba Ente Nazionale idrocarburi (ENI). Država je na to ustanovo (ENI) preteklo leto prenesla svoje delnice. Predsednik Anio je zdaj dr. Enrico Mattel. Anic ima značaj finančne družbe. Skupno z ameriško družbo Standard Oil je soudeležna s 50'/o pri družbi za čiščenje petroleja Stanič, ki ima petrolejske čistilnice v Bariju in Livornu. Poleg tega nadzira Anic tovarno barv Societa Shimica Lombarda !a. E. Bianchi e C., pri kateri je soudeležena z 51%. Ostale delnice so lastnina družbe Montecatini. Delnice družbe Bianchi, ki jih ima zdaj družba Anic, so bile
Društveni koledar
OKTOBRA
8.	okt., petek—Ples Musical kluba v S.N.D.
9.	okt., sobota—Veselica društva Slov. Sokolice št. 442 S.N.P.J. v S.N.D.
10.	okt., nedelja—Banket in proslavo 30-letnice Slov. nar. doma, St. Clair Ave.
15.	okt., pett^k—Veselica Cleve. Ambassadors , of Sports v S.N.D.
16.	oktobra, sobota—Plesna veselica društva Ribnica št. 12 S.D.Z.
17.	oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
17. okt., nedelja—Proslava 50-letnice S.N.P.J. v Yukon, Pa. —pevski zbor Triglav poda scenični prizor "Črni graben"
22.	okt., petek—Veselica Psca-tors Fishing kluba v S.N.D.
23.	okt., sobota—Veselica društva Carniola Tent št. 1288 T.M. v S.N.D.
24.	okt., nedelja—Koncert zbora Blaue Donau v S.N.D.
24. oktobra, nedelja — Igra dramskega zbora Anton Ve-rovšek v S.D.D., Waterloo Rd.
29.	okt., petek—Ples Demokratskega kluba 23. varde v S.N.D.
30.	oktobra, sobota—Hallowe'en ples društva Comrades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
30.	okt., sobota—Veselica društva Lunder-Adamič št. 28 S.N.P.J. v S.N.D.
31.	okt., nedelja—Koncert zbora Abraševič v S.N.D.
NOVEMBRA
5.	nov., petek—Veselica Rich-man Memorial Post 661 v S.N.D.
6.	nov., sobota—Veselica Dalmatinskega kluba v S.N.D.
7.	novembra, nedelja — Opero "Mignon" poda Glasbena Mati ca v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
12.	nov., petek—Veselica Cleve. Jack & Jill kluba.
13.	nov., sobota—Veselica društva Slovenec št. 1 S.D.Z. v S.N.D.
13.	nov., sobota—Veselica društva Nanos št. 264 S.N.P.J. v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
14.	nov., nedelja — Predstava Slov. moške zveze v S.N.D.
20.	nov., sobota—Ples društva American Croatian Pioneers št. 661 H.B.Z. v S.N.D.
21.	nov., nedelja—Koncert skupnih pev. zborov cerkve sv. Vida
v S.N.D.
24.	nov., sreda—Ples Carolton kluba v S.N.D.
25.	nov., četrtek — Ples Gay Knights kluba v S.N.D.
27.	nov., sobota—Veselica društva Danica št. 11 S.D.Z. v S.N.D.
28.	nov., nedelja — Banket in prpslava 60-letnice Hrvatske bratske zajednice v obeh dvoranah S.N.D.
DECEMBRA
4.	dec., sobota—Veselica društva Spartans št. 576 S.N.P.J. v S.N.D.
5.	dec., nedelja — Predstava dram. zbora Ivan Cankar v S.N.D.
g. decembra, nedelja — Jesenski

Make Your Selection Now From} I the Distinguish«^', ,
LINE OF -wW':
• fEISOHAlizED^ CHRISTMAS CARDS
or S<-nn p+
EQUALITY PRINTING
6231 ST. CLAIR AVE. HE 1-5311 - 1-5312
Cleveland 3. Ohio
Vstopnice za kosilo se • P^'S'^sijo še tudi so-
'ahlt
te»: prijatelji onih, ka So bili
®''Vn	**" »ч«"=лс1
Ce L ®8a programa. Vstopni
■■■
' Inc
ahk
L *'''' P'''*3deti, ter *eli biti vdeležen
po $2,00 in se lahko Па v uradu korporacije lal^i East 62nd Street, tata ° pišete ali pa telefoni-Toj *9 HEnderson 1-2088. 80cg' odlašati, da bo mo-'"'editi vse o pravemu dip obed. Vljudno se^tu-ie Vse, kateri imate svo-VorL ®' bi se vdeležili po-bo pokopališče, ki se '*pred cerkve Sv. tas L 2.30, to je prav isti Shof.® Se je dogodila kata-V ugi P'ed 10 leti, ko je bilo •"a^de^ "^inutah vničenih in jfnih nad 80 hiš in nad 4raj„'Vjenj. Spomin na to iai^Q ° katastrofo naj obha *®h. način, ki bo prime *чу; ? Storiti smo dolžni in
,^rotnike počastiti Val^	za njih požrtvo-
sL- in denarno pomoč
skojjj Z
Vseh deset let. ® I^Orporacijo,
ANTON CRDINA,
predsednik
You wouldn't
0 @ Q
You may be doing jusf that, however, if you have to answer YES to any of these questions!
	YES 1	NO
^ Are you failing to support your P.T.A.?		
Л Are you neglecting to take an active part in school ^ programs?		
^ Have you failed to meet your children's teachers?		
Л Have you been "too busy" to attend the public meetings of your school board?		
^ Did you forget to vote in the last school board elections?		
Hov/ Can Citixens Help Their Schools. j
K4„i.bwsi. N«»
If you've checked any YES answers — clip and mail the coupon below. FREE booklet shows you how to help your child get the best education possible'. Cut out this coupon NOW! Mail it TODAY!
I Belter Schools
I 2 W«tt4Slh Street, New York 36, N.Y.
I Please send me free booklet "How Can Citizens Help Their Schods?"
! Name.
Address. City-—
—I
I
.Zone.
.State-
In cooperation with the National Citizens Commission for the Public Schools, this advertisement is sponsored by
ENAKOPRAVNOST
koncert zbora Slovan v A.J.C. na Recher Ave.
11. dec., sobota—Ples Golden Gophers kluba v S.N.D.
17.	dec., petek — Božičnica Brotherhood R. R. Union Local 1055 v S.N.D.
18.	dec., sobota—Veselica Bon-navets kluba v S.N.D.
19.	dec., nedelja—Božičnica Federacije S.N.P.J. v S.N.D.
19. dec., nedelja—Koncert s prizorom "Slovenski božič" priredi zbor Adria v A.J.C. na Recher Ave.
25. dec., sobota—Veselica Jolly Jesters kluba v S.N.D.
31. dec., petek—Silvestrova zabava Slov. nar. doma in Kluba društev v obeh dvoranah S.N.D.
JANUARJA — 1955
1, jan., soDota—Veselica društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. v S.N.D.
MAJA
1. maja, nedelja — Letni koncert zbora "Triglav" s scenič-nim prizorom "Deseti brat va-suje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
PRODA SE
KUHINJSKA PEČ
GRAND IZDELKA. V DOBREM STANJU. Pridite si jo ogledati po 5. uri zvečer ali v soboto kadarkoli, ter dajte ponudbo. 1066 E. 66 Si., HE 1-7823
MANDEL'S CORN PLASTEH
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vam pošljemo po pošti. Cena 35c.
M A N D E L DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo
kamorkoli.
—--«-—
JOHN YAGER
IV 1-5702
GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo aii klet pod vašo hišo, vam postrežem v popolno zadovoljstvo.
zavarovalnina
ааШбО BIZNES-AVTO-
2IVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
Zastopniki
** Enakopravnosti e
Za st. clairsko okrožje; jOHN REN KO 1016 Easf 76fh Street UTah 1-6888 Ф
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: lOHN STEBLA) 17902 Nottingham Road
IVanhoe 113360
e
Za newburSko okrožje; FRANK R E N KO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue

PRODA SE
fine sode za vino, novo peč na premog in nekaj uporabnega lesa. Poceni. Vprašajte na 15625 WATERLOO RD. poleg North American banke.
IŠČE SE STANOVANJE
SAMSKI MOŠKI
išče stanovanje s hrano pri mirni družini v bližini busa, najsibo v st. clairski ali nottinghamski naselbini. Je stalno zaposlen.
Pokličite-po 6. uri zvečer. KE 1-5433
v NAJEM
STANOVANjE S
4 lepimi sobami se odda v najem
odrasli družini.
Vpraša se po 5. uri popoldne na 16709 Waterloo Rd.
DELO DOBIJO ŽENSKE
IŠČE SE ŽENSKO
za kuhinjo v restavraciji, od 6. zj. do 2. pop. Vpraša se pri BLOSSOM RESTAURANT 7826 ST. CLAIR AVENUE
HIŠE NAPRODAJ
PASNOW AVENUE, od East 185th Street
Lepa hiša s 5 sobami, za eno družino; klet pod vso hišo. Gor-kota na plin. Beneški zastori, preproge, garaža za 2 avta in dovoz. Hiša v prvovrstnem stanju. Cena samo $16,900.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST„ ICE 1-8187	Jerry PetkovšelCv I&stnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
S E D M A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST 156th STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. КЕпшоге 1-6580	IVanhoe 1-6370
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE.
SEDAJ JE ČAS
Vršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela.
Cene so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost.
Lahko pišete na ta naslov:
FRANK KURE
R.F.D. 1, Newbury, Ohio Pokličite teletonicno: rreWbury I-Z83
QUALITY AT A PRICE-SASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
■ • ' '', :)AMEs	/у";v-
IVanhoe 16288	16305 WaierWo Rwdi
. ''. . /'.:::- V "t-:	^	'
STORE HOURS: Monday, Tl^uisday,-Friday—9 AJVI> Jt<> 9 PvM. Tuesday-Saturday. 9 A.M. to' 6 P.M. Wedhfesdoy'tf Ailil. to 12 Noon
HOPS
■I
BARIEY
4* >-


THE CHOICEST INGREDIENTS
104 YEARS OF tREWING EXPERIENCE
'P

шш
FIRE-BREWING
AT 2000
И t f




tisti vzroki
zakaj STROH'S ima fin okus, ki mu nobeno drugo pivo nima primere.
i \ f f I Tl>t Siroh Brewery Co., OetroU 26. Michigdfi Л >
\ \ i /i	lil* i /A\l J U J.
Ugajal vam bo
je lahkejši! SEDAJ PO LOKALNIH CENAH
STRAN 4 "
ENAKOPRAVNOST
STIŠKI TLACAN
Povest iz druge polovice XVI. stoletja Spisal IVAN ZOREČ
(Nadaljevanje)
"Gospodo tod okoli si naposled obiskal vso," je grof preslišal sinov odgovor, "zdaj pa se morava pomeniti o tvoji ženitvi."
"Gospod oče," se je sin smehljal, "ali sem vam kdaj napom-nil, da me ženitev tišči?"
"Mene tišči, če ne tebe," je oče vil s trdovratnostjo starih ljudi. "Star sem, že ves trhel, morda kmalu sklenem."
"Nikar, gospod oče! Zdravi ste in čvrsti, smrt je še daleč daleč."
"Ali pa že pred pragom. Veš, kmalu, ko si odšel, sem nenadoma nekako otrdel, z nobenim udom nisem mogel geniti."
"Puščati bi si dali, kri vam nagaja, nič drugega ni bilo."
"Pač, pomin, naj se pripravim. Saj sem pripravljen, a pred smrtjo bi rad še učakal, da se oženiš."
"Nemara ste mi tudi že ubrali nevesto?" se je Boštjan zresnil.
"Sem in ne. A kjer vprašava, nama ne odkimajo."
"Kdo sem, da bi zame snubili vi?"
"Res je, svet ne ve in tudi zvc-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC HELP-
GENERAL HOUSEWORK — Plain Cooking. Care of baby. Good home. Stay.
HUmboldt 6-7611
BUSINESS OPPORTUNITY
FOOD MART — 6 room brick bungalow. Very profitable business. Very good buy for quick sale. Home and business, $35,000.
TAlcott 3-9123 Please call for appointment
REAL ESTATE
NORWOOD PARK ST. THECLA'S —7% room, brick residence. 6 years old; gas heat; Large lot. 4 bedrooms. 2 baths; side drive garage. By owner.
ROdney 3-0666.
EDGEBROOK —
Just completed modern all face brick quality home. — Birch cabinet kitchen, gas heat, 5 spacious rooms, tile bath. Two rooms, full bath second floor optional, full basement, near shopping, transportation, schools and churches; lot 45x125 ft. — Priced in the low twenties. For particulars; Owner —
ROdney 3-2118 or mornings and evenings Eliclid 6-1254
WILMETTE
Facing lake and beach; brick, residence, 8 rooms, ЗУг bas., 2 car garage; modern kitchen-breakfast room; panelled recreation room; large landscaped yard with rustic summer house. Close to transportation. $54,500 for quick sale as owner is moving south. Price includes carpeting, mirrors, drapes and many extras.
Call for appointment. Wilmetfe 3271,
or see your broker.
FLOSSMOOR — 4 bedroom Eng-lish style brick house; well carpeted, panelled den, full basement, heated 2 car garage, gas heat; choice location, immediate possession. Owner.
Homewood 1619
NORTHBROOK — By owner. 2533 Illinois. 2 bedrooms, brick ranch; 24 ft. living-dining room combination, gas heat, fireplace, fenced lot, landscaped. Can assume my 4% GI loan, no read tape, $16,000.—Northbrook 46lJ Financial 6-1221
deti ne sme. A v last ti je graščina Soteska in lep legat—dediščina te še čaka po meni; kjer hočeš, smeva potrkati."
"Le vse povejte, gospod oče."
"Baronesa LeVkarda s Tuma pri Ljubljani bi bila zate."
"O joj, kaj bi jaz z baroneso?" se je sin zasmejal.
"Lepa je, mlada je, bogata je, hiteti morava, h klarisinjam sili v Mekinje."
"Jaz ji res ne bi hotel bloditi sreče."
"Za žensko, ki je zdrava in dobra, je prava sreča le ob možu, v samostan pač morajo tiste, ki jih nihče maral ni."
"Tako se govori, a redovnice bi nemara povedale kaj drugega!"
"Samo verjel jim pameten človek ne bi, kakor tebi ne verjamem jaz, da si se zaobljubil v večno samstvo."
Boštjan je molčal, grof je poprijel.
"Če si že izbral sam, povej, vedeti hočem, samo vedeti. In nič ne bom zaviral, čeprav mi ne bo po volji."
"Po nobeni mi še nikoli ni palo oko, da bi dejal, dobiti jo moram, pa je. A če bi se res kdaj ženil, bi vzel domačo žensko, pametno in dobro, čeprav bi bila— tlačanka."
"Z vrha bi lehko jemal, pa segaš na dno!" se je grof ustrašil.
"Nikamor ne segam, le rekel sem, kaj bi storil, če bi res kdaj storiti moral."
"Saj ti ne zamerim. Predolgo si bil sam na dnu. Kriv sem, prej bi ti bil moral pomagati kvišku."
"Gospod oče, nikar si srca ne begajte s spomini, ki jih je sedanjost že vse izbrisala."
"Vidiš, prav sedanjost bi ti rad
poveličal, da bi ti bila tudi pri-hodnjost lepša in večja."
"Verjemite mi, gospod oče, z grajsko ali mestno žensko ne bi bil srečen."
"Prav, no prav, če torej med tlačankami dobos tako, ki te bo vredna vsaj po srcu, vzemi jo in bodi srečen z njo," je grof vzdihoval in počasi skomljal v sivo brado. "Samo to prosim, da še prej stopiš na Turn, morda se premisliš, ko spoznaš baroneso Levkardo."
"Kako bi vendar smel priti kar tako—gledat in ocenjevat?" se je Boštjan branil.
"Le stoj. Graščak s Turna mi je ondan poslal glas, naj si med tlačani odberem, kogar bi utrpel, ko začno nabirati vojščakov. Tako sem polovil nekaj klatežev in malopridnežev in jih kar precej poslal v Ljubljano; tlačana se mi ni bilo treba pritekniti nobenega."
"Kablič iz Malega Gabra pa je lo šel z njimi, kajne?"
"Zankar .je bil in že nevaren tudi mojim ljudem!"
Boštjan je molčal, grof je rekel :
"Prijatelju s Turna se moram zahvaliti, pismo mu neseš kar ti, tako nihče ne bo slutil, da si prišel na—oglede."
Tako se Boštjan ni mogel več braniti in tudi hotel ni dražiti starega moža.
"Oče mi hoče dobro," si je mislil, "a jaz res ne bi maral ob sebi gosposke ženske."
Misli so mu pohlevno vasovale pri tlačanki, ki mu jo srce večkrat išče, odkar se mu je življenje sprevrglo.
Dokler je koledoval po vaseh, je dušil skrivne vzdihe za njo, saj je vedel, kako nemogoče ženin bi bil njeni ponosni rodovini. A zdaj mu je res žal, da si ni znal kakorkoli skrajšati poti do nje.
"Škoda, ženiti se menda res ne znam," se je smehljal sam vase. "Vsaj meniti bi se bil moral z njo kdaj, da bi zdaj na besedo lehko priteknil snubitev."
"Če nisi truden," je grof spet rekel, "stopi jutri na Grundljevo m poglej, ali je v lovišču vse prav."
"Pojdem, gospod oče, prav za-vred pojdem."
Uredimo vse potrebno za obisk starega kraja. Rezerviramo prostor na ladji ter avijonu. Postrežba v Parizu je prvovrstna.
DENAR: Dostava v roku 4-6 tednov. Plačuje se po najvišjem dnevnem tečaju. Na zalogi so tudi Dinarji.
PAKETI: Preko nas pošljete pakete NAJCENEJE. Dostava v roku 4 tednov.
100 Ib. — GOLD MEDAL $11.00
6731 St. Clair Ave.
CLEVELAND 3, OHIO
BLED CO.
Razpis službe
DI REKTOR IJ AMERIŠKO JUGOSLOVANSKEGA CENTRA NA RECHER AVE. RAZPISUJE SLUŽBO
OSKRBNIKA (JANITOR)
Kdor je pri volji prevzeti to službo, naj pošlje pismeno ponudbo na tajnika najkasneje do 14. oktobra 1954.
ANDREW OGRIN, tajnik, 18508 Shawnee Avenue, Cleveland 19, Ohio.
MOŠT
kakor vsako leto, tudi letos preiamo fino
OH I jSKO in KALIFORNIJSKO GROZDJE
VSAKO POSEBEJ ALI MEŠANO PO VAŠI ŽEUl.
FINI SODI OD ŽGANJA VSEH VELIKOSTI.
Za fino vino. pridite k nam
A. Baraga Winery
15322 WATERLOO ROAD IV 1-5230
xxvin.
Štepič, Trlep in Janez so se res veseli in srečni vračali iz Stične.
"Pri Radohu se moramo zgla-siti," je Štepič dejal, ko so prišli čez Brezovški klanec. "Njegova medica ni slaba, zdajle bi se pri-teknila kar dobro."
"Bolj kakor dopoldne, ko smo zaradi nje vznevoljili opata," je Trlep pritegnil.
Radoh jih je kakor že čakal. Sedel je za mizo, z muhovnikom otepal muhe in po malem srebral iz vrča.
"Zdaj si sladak pa ti," se je Štepič nasmehnil. "Pa saj si lahko, sin, glej, ti je že ves gospod, govorili smo z njim, drugo nedeljo bo pel novo mašo."
"Vem, vem," je Radoh žarel od ponosa in jih posajal za mizo. "Zato se nekoliko sladkam, malo iz otožnosti, ker sina zgubom za zmerom, malo od veselja, da si je izbral tako svet poklic."
Medica se ga je prijemala. Mehčala se je v prijetno pijanost velike zgovornosti, nežnosti in neke samoglave prepirljivosti, vse obenem.
"Pater opat nas je povabil na novo mašo," se »je štepič hvalil. "Kdaj nas boš ti na Tončkino svatbo?"
"Tegale Janeza, ki se drži kakor tlačan, ki kaj utaji ob desetini in ki dosti namlati, bi rad za zeta, pa kaj, ko si me prehitel ti!" se je Radoh poredno smejal.
"O stric, saj imam še dva brata," je Janez vračal, "kar izberite!"
"Moško si jo povedal — na, bi bil moški in zdrav, močan tudi pij!" mu je veseli mož napil. "Da tačas, ko se" ti rumenilo zgubo okoli kljuna! Izbiral pa ne bom jaz, Tončka sama je vredna, da jo najde pravi. In ne bom se krčil, ne gledal na doto in stan, le samošno in pohlevno kakor vijolica v meji mi naj hči ne živi."
Janez je kar požiral Radohove besede in se ves srečen tiho smehljal bratu Francetu, Id se že dolgo dolgo meni s Tončko in se malodušen, kakršen je, ne upa ziniti očetu, da bi že šel snubit tudi zanj.
"Tončka ga ima rada, Radoh se ga nemara ne bo branil," je bil vesel, kakor bolj ni bil sam, ko je zvedel, da ga ponosni štepič sprejme za zeta.
"Tončka je lepa, je mlada in je Radohova," je Štepič povzdigoval. "Kaj se ji mara!"
"O, dekle naj bo kakor cvetka, čista in nežna—a spet ne kakor cvetka: metuljev naj se otepa!" jo Trlep modroval .
"Da," je Štepič pomagal, "kakor zvezda naj bo, tako vzvišena in mila — pa le ne kakor zvezda, ki mižika vsem!"
"In kakor cerkev — pa vendar ne kakor cerkev, ki vabi z vsemi zvonovi!" je Radoh kimal.
"Pa kakor sonce naj bo — in vendar ne kakor sonce; zjutraj in zvečer naj ne zardeva!"
"A kakor grozdje bodi, polno sladkosti — a spet ne kakor grozdje, ki ga obirajo veseli ptiči!"
"Lahko bo izbirala, taka je Tončka," je Trlep pritegnil.
"O, saj to me ne skrbi, to," je Radoh skrivnostno vteknil; "kar pa je otodile pravil neki tuj postopač, me pa res premika."
"Kaj pa je?" so hoteli vedeti.
"Ob dolenjskem Posavju se tlačani zbirajo že kar očitno in pretijo gradovom, v Kočevju so tudi lovili graščaka Thurna, pa jim je ušel, ujeli in grdo ubili so le njegovega valpta Gregorja. Nihče jih menda ne ustavi več tako so jih Hrvatje naščuvali."
"Kaj neki mislijo?" se je Štepič ustrašil.
"V naši gospoščini ne bo uporov," je Trlep rekel.
"Zakaj neki bi tudi bili?" je še Janez pritegnil.
"Človek je po srcu vendarle dober, tudi dober," je Trlep še
dalje dopovedoval. "Človeški bodi z njim pa ti ne stori hudega, saj mu v duši živi slavček, ki ti sladko poje, če ga dramiš z ljubeznijo."
"O, pa še drugih in drugačnih novic mi je klatež naklavžal," je Radoh vrč rinil pred Trlepa. "Tam daleč na Štajerskem nekje imajo — kugo."
"Kugo?" so se ustrašili vsi trije.
"Kugo, da. Kaj bo, če jo zaneso tudi med ng,s?"
"Vasi lepo zapremo s stražami, pa se je ubranimo," je Trlep vedel. "Nihče noter, nihče ven, tako je treba!"
"Vidiš, kmečki upori bi zdaj bili še nevarnejši," je Radoh glasno govoril. "Pobesneli ljud bi podiral, požigal, obenem pa še kugo raznašal!"
"Pripraviti se moramo, pa ne bo hudega," ga je Trlep miril. "Prav precej pošljem Posavcem glas, naj pazijo, da nihče ne pride čez Savo."
"Stori tako, stori," je Štepič prosil, "tebe radi slušajo vsi."
"A nekaj tudi naši tlačani na-pletajo," je Radoha skrbelo. "Prav dosti jih je, ki si bršlin zatikajo na klobuk."
"Nemara so se zmenili, da pojdejo v kmečko vojsko, če se ukreše kakova večja homatija," јз Trlep mislil na glas. "Plenjenje po gradovih jih skomina, obogateli bi radi; samostanski gospoščini na zoper pa to ni, bi dejal."
"Kaj veš, svet je nor!" je štepič godrnjal.
Skoraj molče in v skrbeh so požlevili mekiico in se odpravili domov.
Tudi zdaj je Tončka skrivaj Janeza potegnila za rokav in tiho rekla: "Franceta lepo pozdravi, Janez, in mu reci, da bom huda, če se brž ne spomni kje je Radohovina."
"Še nocoj le čakaj te bo prosil odpuščanja za boječnost, ki ga zadržuje."
v Malem Gabru se je Štepic nekoliko pomudil na Trlepovini) a preden je šel, je menil, naj bi Janez šel z njim.
"Oba vkup povejva Ančki, kako smo opravili," je dejal.
Janez je komaj čakal vabila, tako je želel tudi sam, da bi ргбј ko prej videl Ančko.
Spustila sta se po rebri k Temenici in iz Stranj po klančku v Zubino.
Srečnemu Janezu se je smehljal vsak kamen, ki se je včas obenj spotikal, ko je še skrivaj # ponoči lazil pod Ančkino okno.
Vrh klančka sta srečala bera
ca.
Odkod, mož popotni?"
Štepič nagovoril. "Dan se je nag nil, kam zdaj ?"
"S Posavja so me prinesle s ^ rc noge, k Trlepu v Mali Gaber moram, neki mož s Čateža mi J naročil."
"Jaz sem Trlepov," je Ja^e^ hlastnil, "kaj bi radi?"
"Nič tebi. Očetu Trlepu moram povedati, da so Hrvatje pregnali Tahija in mu razde^ več gradov; zdaj so prebro i^ Sotlo in s Štajerci zmogli Po trtek in Planino, od ondod pa ^ meli nad Rajhenburg, a menda udarijo tudi na n stran. Kdor noče z njimi, mu žgo ali pa ga kako drugače P ženo v daljni svet.'
"Kaj pa o kugi ste kaj si je Janez vprašal.
"Sem, pa ta ne hodi tako Zdaj je še daleč v gorenjih ^ jih." .
Z beračem se nista vec o mudila, dalje sta šla.	.
Takile popotni res dosti zve ' vendar radi več povedo,
res," je Janez sodil. "Kmec upornikov, ki bi po turško P° gali, plenili ali celo morili, med Hrvati gotovo ni.'' .g, "Veš kaj?" se je Štepič dom^.
slišali?"
lil. "Rad bi, da bi ti bil pn
meni,
kadar bi prirogovili ime bi jih odganjalo."
(Dalje prihodnjič)
Trlepo^"
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE

THE MAY CO.'S
ŽENSKE »36 do «45
100% VSE VOLNENE
ZIMSKE SUKNJE
V Fleeces, 10% Cashmere Blends, Chatham Checks, Tweeds, Kurls, in mnogo drugih popularnih vrst blaga!
Mere 10 do 18 in 14'/2 do 24Vi ter 38 do 44
Izberite si izmed 25 stilov, ki so na tej razprodaji! Vključeni so boxy stili, yoke backs, z robovi na rokavih, ki se povečajo ali zmanjšajo, in rrinogo drugih vrst. . . vse so lepo podložene in imajo močno vmesno podlogo. V vseh popularnih barvah kot nude, beige, teal, rose, rosewood, charcoal siva, siva, temno rdeča in rjava. Pridite zgodaj, da si boste izbrali iz popolne zaloge.
The May Co.': Basement oddelek z ženskimi suknjami

Senzacijska vrednost!
MOUTON
DYED LAMB
KOŽUHI
poleg 10% fed. davka
Srednje in temno rjave barve v finem kroju. Mere 10 do dolgosti 32, 36 in 40 inčev. Bo gata, rahla kožuhovina . • • redna toplota po tej nizki ceT-