■a Trtrilki It 977. I. aadatr. (oa* akrki Udi r*ar,«iUMl» Um*).
fujmiii .aa a« ftadil« -raikaria* •aaaaila (al » wl*TMkm jaalka.
riai« a« aa vaak« nalila* vrata i aald.čaao oaaaail« aaaaa aakrat aa-liaaa, U dvakrat, 8 aaldi, <Sa trikrat, 10 a. v. a. — Povrh (eja ia vaak krat SO a. sa lie-palj.
V Gorici, v petek avgust« 1869-
domovina.
TEČAJ III,
Va^a
LIST 32.
Izhaja vsak potok,
I fo peSt\ paliljaaa aa sala UU s (ali.; aa r-1 '•«» i *0 »., aa' £air< leia 80 a. kdor ia« f~pt* fr, tUjM, p I ar a aa aala lat« aaatlf.M a., aa l(S I. 1 80 aa Aatft 1.100.
NaraAilaa piaaa ia raklartas^k a<d aa paliljaja vradalltva.	ni
Poaamai Hali aa prai^l^J« v CUrial v kaktaraioi K. 8akar-Javi aa Traval-ka pa &i«lii>,
Iiiizmojltev
po farah aH duhov ni j ah.
(JTimso.)
„ Poslednjlč hi ao lahko fkjmoštrom in županom prihranil« mnogotero pisarijo, k" hi faruni v toliko ka<-tastralnih občili ruttrgAui.no bil). Po mnogem piaaronji ■e gotovo no pospešuje aki države, niti občin blagostanje; zatorej naj bodo ifaanj ko more pisarij, kajti kjer ae veliko i>l&, ataao to.jroliko truda, in donar/a. Po sedanji uredbi žnpailij morajo farni uradi uoktera sporoči Is in maraiktorc izkaze toliko krat prepisati in oradnijam izročil^« kolikor katastralnili občin jo fara razdeljena. OrnffMj}1 baj naiiio d&ha moreče razkszo (Ubele) zaštratfVtA^fave ljudi (VoJSkbcwu£ung), kteri ae morajo -ata doji ::*mceinu, ki ni ie "koz in skoz po-MrokraČon. Vmo-idkfc pisarijo., če žo morajo biti, da hlagostaujo državo [K>apošujM|f dalo bi ao zhijtali, ko bi so, kedar se ustanavljujO ■tMJaliije, oole faro alidu-hovnijo v iato županijo ((ajfgpipoindo) vdruiile."
Tako „ KInithnr.r-lM«li/' * ozirom na atsn reči na Koroškem. „K. B." > tott'0-napačnem razdružova-nji občin, mi ua Goriškem bi imeli tožiti o nepriličuem združevanji in vdrnževanji, In tem, bros ozira ua du-hovnijske akupine. Da ae bode tu stvar in ta razprava boUo razumela, naj jo pojasnimo s nekterimi zgledi Ia! okolioo Goriško, kor so num ti naj bližji.
Proti jugoizhodu od Gorice polog Ipavc jo karijat Bilja] vdružeui ste mu Italaslralui vasi Ruko-" viea, proti sovero-izhodu oh Kenški eestk in Orchovyo,: niže doli proti zahodu (proti Mirnu) ub'lpavi. Kako je slo duhovnijo v občinskem ozira? Glavna srednja vaa Bilje je združena v ono županijo z več ko eno uro daleč proti zahodu mod Sočo Iu Ipavo ležečimi Sovod-ojami ;tudi Orehovljo jo v iato lupunijo vdrnženo. No, eno uro dolga županijaka okolica ni io taka reč, si bo kdo mislil. Daljava sama na sebi bi ros ne bihk kaj posebnega; pa poslušajte dalje 1 Blizo na sred poti, aa sredi med Biljsmi in Sovodnjami, na obeh bregovih Iprvo, jo velika vas Miren,' ki jO sama za so župauija. Med Mirnom in Sovodnjami, zmiraj poleg Ipave, ste io dve vasi, kteri spadate v cerkvenem oziru obe pod
Podlistek. Nazaj!
(Starokopitneiki atopaj).
Po Želji in mislih e. i. g. Jak. J—(-a ep. Trnogorski.
Vek na* vpijo na vso grlo: Urno I v vsem naprej! lo vrlo I A tutT v slabem napreduje, Staro pravo zaničuje. Klič'mo toraj srčno zdaj: Hajdi kolo bri nazaj f
Bila nekdaj je zvestoba Kakor deblo star'ga doba; Svet so dans ko iiba maja, Brata brat za cvenk izdaja. Klič'mo toraj arčuo zdaj, Hajdi kolo brž nazaj!
Nekdaj mol beseda stala Kakor goro Biva akala; Kje je zdaj ouako inožtvo, Ki b' ti v sili b'lo poroštvo? Klič'mo toraj srčno zdaj : Hajdi kolo brž nuzaj!
Dčdi so Častili carja Vero, starie, gospodarja; Vek sedanji vao to psuje,
Mircnsko faro. Prva teh. 2 vasi — Mirnu bližja, Rupa, — jo vdružona tudi v županijo Mircnsko, una f tik Kupo) — PeČ — pa ne, ampuli, spada pod SovodiUo^ klorim ao vdruženo tudi Skrijo (tik Sovodeuj). Sej imamo zduj v Biljonaki duhoniji že omenjeno kalasbr. vaa Bukovieo, bliže Reuč ko Bilj. Vaak bi zdsj pričakoval, (Ia poročomo, du jc vdružena v Iteuško županijo, Nn bo dal ; Bukovi eu spada pod Županijo Vogersko, ki jo vsaj 3 krat duljo ko HenČo uli Bilj o. bo^j gori proti acveroizhndu. TA pu ni Iu konec uopriličnoati. V Vogersko žiipuuijo npitdnlc tudi dobro uro hoda od oudot, il ni k ru j aamuaUtlnogs Hent Petra ležeči Vrtojbi (pol ure od Gorice, lin daleč od Bili) In taku bi lahko pletli tO reč nuprej, Bog vo do kod po deželi; toda vrnimo ae nazaj k zgorej razloženi razmejitvi vasi ob Ipavl. Sroaš* uo je lo samo na sobi, da sloji Sovodonjaua župauija z ono nogo iia Soči, z drugo duleč tam gori na Ipavi (v Biljah),Jn da Jo razkoračena Če* vao Mlrenako Šu-
Sianijo*). Se čiplnojšo pa ao nam kažejo te rasiuere,] ie pomislimo, dji ima Biljonski vikar z dvema županstvoma opruvili, Mironski iujninitcr tudi z dvoma; Žu-psu Sovodonjaki pu s 3 duhovuijakimi uradi. Vzemimo zdaj io šolo. Po dosedanjih poatavah jo bila fkrna, ozi ■ roma, duhovnijska (vikarijatna) občina tudi iolska občina; odaibmil uo uo več tako, ampak šolske občine se hudo ravnale po iupanijah; bo pa tudi lahko po voč iol v etii županiji, kakor je bilo do. zdaj po več Šol v epi furi, to Jo, v farni in poddružnih vikaHjatuih vaaeh- V vaach ali gupanuab poleg.Ipave, ki amo ai jih vzeli za zgled (v Mironski io Sovodeoj«ki županiji) ao 3 iol o, v Sovodujuh, T Mirnu in v Biljah. Y Miren ste Violjoni ludi poddružniei Ropa in Peč; po tom takem spada PeČ v cerkvenem in iolakem oziru pod^Hircn, v tupanijiskem pod Soiodnje^ Orehovljo, ki je veliko bli-• ie Mirna, ko Bilj, kamor - spada, je menda violjepO r:
*) D« •<> ae naklera aedaaje iupaa(]e lak« nepriaa«m« ura^Mle,' prlkaja o<I l«d, kar ao datidn« kataatrala« raai do prod «ekini loti t vai« lupan(Ja ■•Irainsa, pa a tam na udov«]/«« bila NskU-re kovslns' oi rasdruloitje ailil«; aa zadnje m jiai Ja to dovolilo. Oatale ao p« p«' ten nrlte (Utaalr ) obiino aar««, i«, bodi. di a« niao aa aam<iavii|a«ar potefalle, bodi, da aiso im>-ln aa«M, da bi aa bile aaoie radriev«!«, aaatoaili ao jih aa druge iupanlje, lt«re ao Jih aiao branile. Pl».
Tron, allAr nam ognjusnjo. Klič'mo toraj srčno zdaj: Hajdi kolo brž nszaj I
Bila nekdaj je žisioia Starih, mladih lic krasota: V naš čus gad nečisti sika, C'lo otrokom limbar zmika Klič' mo toraj srčno zdsj: Hajdi kolo brž nazaj !
Stari so pontini bili, Čez svoj stan se ne nosili; Ljud zdaj čudno se.oblači, Dekla ko gospi ao pači. Kličemo toraj srčno zdaj: Hajdi kolo brž nszaj 1
Ko so nekdaj k mizi aedli, Vsako jed so radi jedli; Zdaj še kmet ai hrauo zbira, Blagostanje s tem poliru-Klič'mo toraj srčno zduj: llajdi kolo brž nazaj!
Ko b' po avetu dalj hodili, Mars'kaj Še b' mu zsanilli; Kdo pa več bo v blato dregul, S takim se napredkom kregut ( KI č'ino torsj v zadnje zduj: Hajdi kolo brž nazaj!
Bilje, akoravno hodijo ljudje le v Miren k aluibi Ruiji 1 in bi (udi v šolo sem bliie imeli- Kam Bukovci v kilo ali k slutbi Hoiji hodijo, ne vemo na tanko. — Bioer pa uo uamo gledč občinske razmejitve jc v Sovodeujski in Mirenski iupaniji vse napačno, tem več tudi marsikaj gledč duhovnijsku razdelitve, kakor je iz razkaza-nega razvidno.
Iz navedeuih zgledov in navedli bi lahko še mnogo druzih so da posneti dokaa, kako potrebna jo vaa-iomua prouarodba lupamjskih in farnih ali sploh du bovnijakib razmer. Vsaka občina naj bi bil trojedin život: obseg farne, lupanijiske in AoUke občino naj bi bil povsod in vselej isti- Naj bodo lupauija velike ali majhne, nikdar naj bi se jim ue vdruŽcvali kosi raznih razbgauih duhovnij (vikar^jatov ili far). 1'otle še lo ao zbudi v ljudeh prava Živa zavest za skupnost, za občestvo, t ji noaestvo iu bratovslvo, če Itodo v vseh zadevali di n tiuHkcga iu občinskega iivljenj* v verskih, šolakdi in domaČih državljanskih »druiniii. Takih Lako nravnanib občin (iu|>auij) zdrulite potlo, kolikor hočete, v veče, okrajno občine ali nadiupanije, nihče ae ne bodo takemu združevanju vsLavljal, da lo bo imol doma vae primarno iu pmnntno vrejeno.
Zakaj smo to stvar zdaj sprožili ? Zalo. ker ae delajo ravuo priprave aa nov kataater in bi se dalo anahlli lo kataslralno občino predrugačiti. bolje okro žiti; sosebno pa aa to, ker ae bodo pooamne sedanjo ftupanije, klere nimajo dušovuib moči, da laš vaa svoja opravila aaine opravljale, jmailiio združevalo, in sploh, ker se tiodo po uovi Goriški pottLavi zarad zdruiovanja občin za skupim intereso veče iupauijo - nadiupanije — narejale *).
Ogled po svetu. Avstrijtke-ogoraka država.
()«alco. V spomin petstoletnice /*aaa //mm bode 4. 5. 0. in 7. septembra velika svečanoot v Pragi in v Ilnsineu, rojstnem kraji Hoaoveaa- Poseben odbor je oonoval program tem svečanostim.
— Volitve ta det ein i zbor na Čeekem bodo na
•) Kliliao, da niaiijo m. pr. aedaqji okraj (tavarstva Go-riikap v B nadiapan^J rudeliti ; mrndili bi s« priarna otrogi po atlaiaik niaenk To J« vaa prav, pa aarpopred ki aa aaorala Mi ■tale, dama/i lupan*}« printm« okroiiti. Kakor vetja pri sedanji pa liltUi in aoJuijaki r»»r»rjit»i aadelo : i»rjc aodnijattik okrajev eac|i politiškefa okraja ne aaaqja irpli Cei mrj* Irji iilcp pa L air-Ja, Uko naj bi ae »prejelo laili ajdeU: Urje brnik. hipanijakik ia ial-akib abein ae moraja ij<»ali, t- j- v eai lapaaiji je lakko pa rtf dabotiij, pa več iol, pa ta dabovnije ia Maka obrinr aaarajo kili Crle r »sli iupmiji, a ae, da bi sefal kak ajik odtaiaek v drago ia-panija.
Letni tečaj.
Blaie Peroiick-
Pomlad. Minula jc zima, žc tiče drobnč
Stoplasno prepevajo pesmi svojš ; Posebno pa slavčeka pelje sladk6 -'Z vonjavo pomladno s' odmeva krepko. Tud" kukav'ca v gaji zelenem sedi,
Nje pelje dvoglasno mej drevjem doni; Zdaj travniki, pOTja krasno zelenč, ln tičicc v gnjezdih veselo v aič. Mej travo zeleno cvetlice cvelč,
Deklela jc trgajo, vence pletč. Ravnine preprega, livade plodnč Prekrasna njih barva; vsak hoče Poletje.
Vročina zdaj huda nad streho miglja,
V dolin'ci prijetnej potoček šomlja; Pšeničino klasje ponižno visi, Skriačjc čvrčanje človeka gluši. Tam vrsta košatega drevja stoji,
Popotnika senca njihova hladi; 'Zmed vej mu tft sapa prijetno šep'ta: Oh, tukaj jo rajsko veselje doma I Zdaj Žarek poldanskega solnca prične Prcj>ekati zemljo, da zcTšča venč ; Na jngu so bela meglica rodi,
le tje.
kmetih 22., sopL v mestih 24. sept. L l.~ Voditelj, na-mestništva v Pragi je razposlal okrajni ta glavarjem o-krožničo zaalran teh volitev, v ktori govori, da oo jo bati aavideknih volitev, t. j. takih, da oo narodnjaki da|o izvoliti, pa da pojdejo v a bor oaaio proteotovai, potle da odidejo; opominja torij glavarje, UKjbi ae na vso noš prizadevali, daae izvolijo zanesljivi,ostavoljab-ni možje. PoČ bodo važne to volitve!
$ jšujarekeja. Tabor v Orm**Xu 8. avgusta so jo izvrstno, v najlepšem redu dokoučal. Nazočib jo bilo iuil 9000 Slovencev. Iz Hrvaškega, pooebno iz Varaidina jc bilo prišlo črez 400 gootov. Prvooed-nik jo bil g. dr. Razlag, njegov oameatnik g. dr. Zarnik,, vladoi komisar g. Kolenco ia Ptuja. Govorili so; g. dr. Zarnik in dr. Vošnjak o zodinjeni, dr. Razglad o slovenakih šolah, g. Božidar Raič o odgojo-vanji slovenake mladine, g. dr. Pctovar o napravi hra-nduiee ta ornauiki okraj, g. dr. Zarnik o mostu, ki hi ae ime|. na stroške štajerskega in hrvaškega deželnega zbora napraviti pri Orinnln čea Dravo. Vse točko oo ae navdošeuo in soglasno sprejelo. G. Raičev poziv, naj zbrana',mladi na priacga sveto prisego, da ostane svcata svojomd narodu, vzbudil je neizmerno navdušenje. Po uaaveto g. dr. Zarnika je zbrana mnoiica aoglaano proti vaomyOklepom v Cclji zbranih nomškotarjevj ki bi bili prolivni taborskim aklopom in narodovim željam in potrebam.
Celje. Or mat in CVljcf •) Kak razloček I V Ormoža IKKM) navdošenih Klovenoev v [Milni zavesti svojih pra~ vie pod milim nebom, v Cclji peščica—celih COO — v klošlerakoa v rtu uprtih ustavoljabnežaev, ki jim pri-stoja to ime, kakor mački sedlo. Kn aam govornik^ namreč, je vrgel Slovenecsa eno koščico cnakopravnootl (»lov. nemške paraJlelke v šolah), noben drogi nam ni priznal šo * netaoi zagotovljenih narodnih pravic ne. Je H to hvalieana aatavoljaiAaoat, kedar se kdo drli pravila : Meui vao, tebi nič V In pa k čemu toliko prizadevanja, da bi se astava našemu naroda prikupila ? Jzvrtite nam g. 19, pa bo prav, kar bo prav. — Nekteri govori ao dišali bolj po /VM»oljqbaosU in „ro;Ao"-ljubnosti, ko po avstrijski tutavolj ubnosti. Sploh jc kazala tndi ozališba mosta, da jo „ klošterakim bratom v Cclji več ssar, da bi ruy štajarske Slovence pripravili za Nemčijo, ko
*) Ko Ja bil posled Ji liat „ Doaa. • ia udi.;«, ae je unid«, da aeje naaaeajeai jtnmi Ofsti »kod podrt. Neici ao ae, aiarež, oyoa» nrjja ilevila alovrnakib aSetriMfcar »Ofllili, ibor pod aaiLa nekoa pirklicali in aklaaili. da aa ko skaravalo v lako iianMraaoi ,Uo-iterakaa" vrla (v klorea aiaaa praatora ko kak.k 3O00 UMk), ter da bodo vatop prijiaUca Iti vratapaiau listki. Na lo a« ludi Slovenci svoj paiiv saatraa aiatoiatija preklicali; ia tako »o ikorovali Neaici aaaaL
Vr.
Rastlinam ie velim koren napoji.
Jeeen,
Žc jesen imamo, io sad.ramCni,
Po trticah svitlo Že'grozdje zori, Veseli ga fantje, deklela berO, Poštene, okrogle soglasno poj6,
Ob času, ko gozd|c obe i pijejo se,
Kmel'valee pospravil pridelke žc vse, Sclilke pozdravljajo nas za slovč, Tjc v Afriko vročo čez murje gredd.
Zdaj kapljica Božja se v sodih zvedri.
Vre krasno v kozarcu, lepo se blišči, Pijč ga mladenči, šo rajši možje, Razgreva jim lica, oživlja sree.
Zima.
PrišviŽgala burja, oblake podi,
Cvetlico dišeče po vrta mori, Mej klerimi dekle sprehajalo ae In pesmice mile prepevalo je.
Zelenega drevja več videti ni,
I>e smrečje Loialo Lam v anegu stoji; Zdaj čas jo predpustni, ko moojci norč, Mladenči, dekleta po plesih vibtč.
Z'lo kratki so dnevi, predolge noči, In aapa le mrzla akesa smodi ; Ne peva več lica, ni zelen več gaj, Ne erele aai lipa, kot ovda je kdaj.
za (o, da bi pot ugladili spravi in porazumkn mod narodi avstrijskimi, kar je natf državi condltlo"~«|ne qua non. — Gostov je priAlo iz tujih mest tako" malo, da je ie zarad tega ves „ Verfasaungatag" — blamala. I* Ljubljane so Ali v Celje tiati 3 Kolovodje „konsti-tueijoualoev," kijih ia „ Breneelj"-na poznamo; DeŽ-man je tudi govoril in aieer— |»o slovenski f Vapeh ahoda je, da Nemci niao Bavine nazaj obrnili; ie teče. ona navzdol, in tako bodi tudi kulturna naša zgodovina svojo |K)t iu jo bo hodila, in voz, na ktorem ao 'ona pelje, zdrobi vsak kamen, ki jej ga valijo achični Ifratkovi-dneži pod koleaa.
V Beljaku bj realni gimnazi; a prihodnjim iolakim letom ao odpre I. razred.
h 'lVslti. 7,a apot bomatijo I V torek, l(). I. m. je bilo v Ooblerjevi koaurni ždrebunje (lozanje) za v vojaščino, ktero jo imelo bili že 7. I. in., pa bilo odlo-» ženo. Že poprej ao jo bralo uoko zabavljanje v glavnom glasniku rovarnko ital. stranko, •— v .»Ciltadino^-u —, da okoličani no pojdejo k ždrobauju, čoA, da trdijo, da oni »o zo vojaki (do zdaj, uainreč, niso Ao izročili orožja) iu da jim ui treba hoditi ždrobat. Vladni „Oaaerva-torc" je trdil, da pojdejo tudi okoličani, kakor meščani, in med tem sla si menda dopisovala zarad okoličanov in izročenja orožja namostuištvo in ministorstvo za deželno brambo.
Pri vaeui tem ho gnali I>aboni hrup, da okoličani m r. pridojo, torej tudi oni ue. Tisti dan, ko jo imelo biti ždrebanje, ae je začela zbirati navadna drhal pred Dohlcrjcvini poslopjem, kjer jo bila komisija. Noktori se začnejo io brž po 4. številki idrobanju vstavljati a pretvezo, da okoličanov ni; bili pu ao tudi nektori okoličani ; komisija jih je ro.-oviloiem a prstom kazala, a vse zustonj : začeli ao vpiti, razsajati, vho pobijati ; prevrgli so ždrebavno ročko; komisija a priljubljenim inpanom vred jo morala ubežati, poLlo je drla drhal ven, razšla ho po ulicah; Atacunc kožo zapirali, ker ae jc bilo bali budili reči, pa vendar jo javiia uioč razaa|nvce nžugala. O poldne jo priobčil župan razglas, v klorom mcAčauc kroti in opominja, da naj sc vedejo upodobim in poatavndati držč. Taki, vidite, ao ti ljubeznjivi Tržaški tički; nagajanje in norcdmiat jiin je, kar ribi voda. INilicijo hi kar v morje popihnili, ku bi mogli. *)
—„ Katoliško druStvou šteje io blizo 3000 druž-nikov. l'ri vsem tem, tla nekteri ^ •> atrahti odstopajo, pristopilo jih je od 1. avg. jaeč lo 100.
— -Društvo vProgressou je 4. t. ni. aklcnilo, napraviti peticijo za odjiravo policijskih ukazov in na-redeb od 1. 1854" (kteri ao vsem rogovilcžem trn v poti), dalje za odpravo vseh duhovitih redov iu slednjič obrniti sc na mestao goaposko, da bi dala slovč kapuci nom in uuoam, k j oskrbujejo mestno bolnišuico. Nič druzega V
Delegaciji
ste imele že ogereka G, naša 4 javne seje, v kterih se ohravnuje skupno-državni preračun.— V saboto ao Ali glodat naši in ogeraki delegati v arsenal posknš-iije z nekimi novimi topovi, ki jim dejo kroglabrizgla, zato ker letijo iz njih krogle tako, kakor voda iz brizgal ni cc (po francoski ac kličejo ti novi kanoui „ini-traillcusciir"). Takih brizgel imajo dvfch sort; eno jc iznašel Francoz Montigny, drugo nek Gattling. Ku sam strel z Montignj-evo brizglo zda toliko, ko da bi ustrelilo 600 vojakov h kratu. Bašcjo ac jako hitro.— Po-
Predvčerainji n()»aorv.* Je prineanl mnogo druiih. ie veliko grlih mri, ki ao sa v loreii * Tmlu godile Popoldne «r le in tje do p*biač.i Je bila prava rabaka. Vu u»j bolj razuzdana drhal JO bila po koncu. Ni ilo »o/, m za idrebanje, ni prati okoličanoa ali kaloličaaom. ampak ta ro|»iije in pm« livmiko mia^Jaiije in pobijanje. Na povelje poiivin,rmh rug«\ileiev, kterih iaia policija zaznamljonih 800 »00. je moral Jim d.ti, kdar jim Je prišel po utirali v peat. kar Jo •mel pri aelii. uro, drnar itd. Ca tudi po ilacanah aO ropali, pa kavarnah in krčmah brezplačno jedli in pili; a policijo prave bojo imeli, in to vae o belem di.eMi! V/nea ne Jo ulilalo »pili: IVoč ■ policijo!iiviia republika Trla«l j I Mi lahlevamo naio »tare zgodovinsko pravice Trtai-ike 1 itd Stacune ao trgovci veci dol >aprli. Zve er med 6. in 7. uro ae j«i peljal podmar&al Mfiring po meatu . ljudje (<lot-romiileči) ta mu ▼pili iivio! — Takih reči iii«mo le v Avatriji doživeli, io I. I84B no Daljina popisa toli poslednjih homatij ne moremo brivcem poditi ker Ja liat le členjen.	yr_
tem ao gledali dologatjo tudi poakušn^e z novimi pu--šaml odzadnleami. WttuzI nova ustreli 14t krat v eui minuti, \VSrudl uov* 16 krat, francoska Ohaaaepot (beri. Aaapd) le 12 krat Nar bolj zadovoljni ko bili go-sjmdjo (ki imajo pravico dovoliti atroške za ta nova morivna orodjaj z W Uradi-<jjvo . odzatlnico. Wflrndl-no-vih pnAk jc io v naši armadi 40'tisUČ, vsak teden ao jih izdela po 4 do 5 tisuč. Wliti$|-novih ie rabijo naši vojaki <MX) tisuČ. — Misli ao', da končate delegaciji avqje zborovanje do 20.^ i|i-
Vnonje dežele
Italija. Mikati utegne naše čitatolje, kako itall-juuaka- vlad« o »lotumttuu lut- tieueikem sodi in • kaj zarad njega počenja. Imamo v rokah propia ulovenski jezik -ladovajočega razpisa okrajnega komiaariaU v * t kol ukriviicga poduka do županov (suidakov) ua boiicškcin Slovenskem. V uataiičuoiii prevodu ac glasi razpis tako le:
„ Kr. okrajni komisar "*
II). aprila IHtil).
Znana ho Vam, Aluhlni gonpod, vladilia priporočila zarad HploAno rabo narodnega jezika, iu v ta namen ju ui davno kr. Aolnki nadzornik Ui okraj obhodil; vendar pa ne moreni lega opustiti, tla no Id Vam, gospod, naznanil, tln je tod maruikleri noprijatel uaAo ueodviauoHti, ki išče, budoo krivo minil |ianslavizma (huhciUikIo faluo ideo di panslavismo), vnakoršnih po-■uočkov, tla In ho v tem okraji tdiranila Ae ua dalje raba Hlovanakbga jezika, kleri apouiinja anunotnega tujčevega bivanja v Italiji. ItazAirjmo ae med ljudmi tiakariuo m tajni katekizmi. --- Kor moro vladi mar bili, da ao to tako njej aovražno rovaroujo (aifTalto meno ostili ■ ■ . ) UHlavi, ter da sc, kdor gaje kriv, kazni: opominjam Vu«, pazile v tej zadevi, obiskujte Aolo, kjer jo ojstro zapovedano, du ho podiičujo v italijanskem jeziku, in, ko bi ao kteri učitelj, hodim a kakoršno koli jirctvezo, predrzni I posluževali ho omenjenega (ulov.) jezika, sporočite mi to, da bo vslod šolskih zapovedi kar naravnost odstavi.
Naznanite mi, da hIo ta razpis prejeli."
Ta razpis je, kakor ho tla po okolnostih soditi, navdihnjen iz Florcucijo vhIcu sporočila šolskega nadzorniku, ali pa kakih družili ovaduhov. Ni brez važnosti znabiti ludi dan meseca, ki ga kaže razpis na čelu. 2.r>. aprila jo bil Briški tabor (imel jo biti žo 18. aprila). Veacli hrup, ki ao"jo takrat po Brdih razlegal, odmeval ao jo gotovo tudi iinkraj meje: odtod — strah pred pošastjo paiialavizma I
Saksonsko. V PoČapel u sc je zgodila 2. dan L m. grozna nesreča v jami, kjer premog (kamnito oglje) kopljejo. 325 dclalcev je bilo v jami (dve tretjini izmed njih ao ožeojcui), kar poči v jauii, kakor da bi bil strelni prah ac vnel, in v tem hipu bo jo zadušilo veliko ljudi, veliko pa jih jc zgorelo, kajti ta nesreča, ki ae mnogokrat primeri v jamah pod zemljo, pripetila hc jo tako, da ac je v spodnjih prostorih morebiti zavoljo hude vročine nabralo mnogo škodljivih gazov. ki jih rudokopi „zaduhlo Kapo" imenujejo ; ta sapa pa jo vnetljiva, in morebiti je kak delavce neprevidno z lučjo prišel blizo le sapo, ki ae je hipoma vnela in grozovito nesrečo napravila.
TurkSo.- Na Turškem ac h pet vlečejo črno meglo na politično ohnchjc. Turški vladi preseda mogočnoHt iiamustnega kralia egiptiSkega, Ismajla Paše; zato ga kliče na odgovor: zakaj je v lanukih grških prckucijah poklical armado s Krete nazaj in kaj jc nedavno po-lovajo po Avstrijskem, Nemškem, Francoskem, Angleškem itd. mcšctaril pri vladali teh dežel V Ako nc dA dostojnega odgovora na ti vprašanji, mu žuga turAki Biiltan, da prekliče ferman (sklep) od januarja leta 1841., kteri je njegovemu predniku Mehcmcdu Ali u dovolil veliko jiredpravico, da njegovi naHledniiti dedo-vajo (erbajo) kraljevsko oblast v Kgiptu drugi po drugem. Kes pa so iz vsega kaie, tla se Ismail Paša hoče odtrgati goapodstvu turškemu in postati aamostalon.
X>O]>i0i. Iz hribov politi 8ofis 7. avg. — N« morem al k«), da no bi »pregovoril lo enkrat o neki zaatarani ne-priličnostl, ki vkljnb mnogim prenaredbara nalih dni ao vedno nI odpravUona, in na katero ne morem mls-liti, da bi me nevo|Ja ue obšla. Kakor je znano, postavljeni ao po občinah ogledniki mrliČev, ki Imajo mrllM ogledati In smrt potrditi v dotičnem mrtvaškem listu, ki so potem duhovnemu pred pokopom izroči. To je pamolno In oolč potrebno, da so v okom pride nevarnosti, pokopati kadaj koga lo n« vidni mrtvega; da bi lo ogledniki vselej tudi svojo dolftnost izpolnili 1 Toga pa no morem razumeti, zakaj da ima vaak tak listek podpisati ludi Jupait, prodno se mrlič pokopa. Navadna oblika tupanovoga podpisa Je: »Dovoiuje se. da ae po 4H urah truplo pokopa" Čemu ta dekret r Kaj ae s tira namerava V Ali jo morda v toh besedah potrditev smrti V To ni mogoče, ker Župan mrliča ne vidi. Podpis oglednikov ima glodč lega, da Je amrt gotova. fte popolno veljavo, ker je on odgovoren sa to. Ali Jo Aupauov podpis v lo usmenjon, da bi duhovnega opomiu|al, da nima pokopavali pred postavnim časom V 1 udi lo na moro biti, kor ta poatava je duhovnemu le tako tnaoa. Morda (»a ima namen, vbraniti, da »e kdo n« aakoplje, ki bi nenaravno ali po hudodelstva ob iivljeujo prišel, preden komisija reč nreiičoV Tudi ta vzrok, dasiravno bi so kdo aa-u) opirati vtegnil, ne mor« imeli veljave, ker nima duhoven nikaoega vzroka, tak prigodek aakrivati, in če bi ga fte aavost dottnoati no priganjala, pnmcrljej nenavadne in nunn-ravuo smrti nilro sodniji naznaniti, mora ga prigarati miaol, da kaj taeega v občiai, todaj tadi župan« aakrito ai, ia aakrilo oauti ue more. Vprašal bi pa ie: Ako Je tu pano v podpis Uko potreben, zakaj ae tirja le v ucklerih okrajih, med tem ko v dragih od lega ui a« duha n« sluha f — Pa, kjer je občina aa^jhna in vaa al ujm« j, lo ravnanje vendar fte ni nikomur v škodo. Mislimo si pa občine obširno is razslrooeao, kakor pri naa v gorah, kjer ftupan po 2 sri in čea daleč od mrliča stanuje, is lahko bomo sodili, koliko teta vnesti, koliko igshs časa j« aa aaie Ijndi zd nafte no s tim, da morajo pred vsakim pogrebom, večkrat v nad kaj*' aimi, v dotj« is sne^s, ali o aaj bolj silnem dela po 2 sri hodi do iapana. is 2nazjj storiti, torej pol d vera zamuditi is ss trsditi, samo salo, da le - ta ims sa mrtvaški list pritisne, čeravno ga Je le oglednik podpmal Prigodi se pn io vrh vssga lahko, da ftnpana ie d<*ma M, da bi as podpiaal. Je to pametno is potrebno, vprašam ? Ali bodo dotično uradni jo, ie le sai« okotšMšn« prevdar^o, mogle, ne rečem, kaj taeega tirjati, ampak ali hojo saogle ie dalj« trpeti taks prasne formatoooti r občno ikodo» Saj »o v naša dob* čtorcčnoot toliko pordarja. K vol prilika lop«, djnnoko lo pokazat). Prooimu torsi, naj m nam s« nakladajo nepotrebna bremena, ker nam n« m*«)ka takih, klsrib M saegoč« m ian«h«b!	^ —I—
zdaj kot
hihty»ki opravilnih pn vssj^ PnrUniji protaotanikn knji
n, slasti UMUti ital "prestaro st. Pil—s, prodaja. Tudi t naiq Tasi )ih j« rčeraj nekaj oddal, toliko bo^j, ker M	mislili, da »o katoliškega e bucika, in ss
nm tako dober kup, da jih je skorai nolss kupiti sa kakor*«« koli drug« rabo. Ko naša kupoi ntč« avt^o, da jih jo rtst.at « knvnvsrskmu knjigami opo-barU, iu*či|o jih koj g. ftupoik«, naj bi on ft «jimi a«n-»0. kar umI drajOL Nek s»«*d pa, ki n jc UI za tgld-dvojo rohkih i« dw>je maa^h Mlaj uUjol, fei, da bi rondar oh vt« rtdani denar n« piki, »kuhal ai j« a oaaeojcotaal 4 toktzni ta	polenta Maska«, da
no	nikdar več aikdo. tako drage jiJisk
___
Doniadl novinar.
v/Woi*U	Tab <«Wi Fwd Hifc.au,
tfcrv P**sL teAoMPCo ukti (trnmrai. » tv-n jt U U
pied nekimi dnevi n« Dunaj, ostmeuo sporočat, kako dela napredt\jejo, prišel je fte nazaj aem, ker hoče sam zraven bili, ko se bode na eni n^j vainejlih črt merilo. Kakor je m Dom." fte v poslednjem lif|u povedala, promišljuje se zdaj, kako bi se dalo na popreJi-njih načrtih kaj prenarediti, da se bo mogoče ogniti marsikakih težavnosti pri delanji železnico in tndi potlo url vožnji. Naj važoejie, v čemur se misli od po-prejšnega načrta odstopili, bilo bi po Hoffinannovem ussvctu to, da bi se naredila pri Logu in Km od Loga nekakšna želoaničun penklja v ta naineu, da bi so ui-vnlčta ("vodoravna riveu) za toliko znižala, dn hi ne bilo treoa peljali fteleznioe čez Bovško klavfto tako zelO visoko in da bi bilo moč po lovi atrani dola ob lazob dalje iti, koder je bolj varno. Po tem načrtu bi ftolozuioa nifto od l»ga dol prestopila po 20 seftenjev visokem potovodo (meatu, viaduktu,), bi ao vrnila po levi atrani ob gori nazaj, pa vedno nekoliko navzdol proti l.ogu, potem bi šla zopet na obok čez dol na »no stran iu skoa gori omonjeui potovod naprej v Bovec. Vsled teb omnlnosti bi »e ni vrleta MD od Loga proti klavži do Boroličke dolino proti poprejšnjemu načrtu ta 20 seftnjev zniftala, in po tem bi se izdelanjo fteleznice v tistem kraji močno polajialo. — Siecr se na vso moč tndi diugod meri in ae je ie več delavcev najelo, ko prel ; iuftenirjev je zdaj 44 pod vodalvom splošnega oadaonitrenega komisarja Iieouharta. Sred jnljja t- L je bila že nremerjena ftelezničsa os na črtah med Go rioo in Solkanom, od Temina do Modreje, deloma od Trbifta do Itaboljna ; na dragih črtah od Solkana pol milje poleg Soče navzgor in od Kobarida »/a milje navzdol in od Bovca do Trbiža je raven (niveau) žel. črte z apnom ali s večimi koli zaznamuje««. — lx vsega se kaže, da hoče biti vlada rea mol beseda in načrte do oktobra izdelane im«ti. — ,Tr. Z* pravi, da nas mora prizadevanje Više ga nadzornika Ilofmanna ta loije izpeljanko Prodelake črte toliko bolj veseliti, ker je bil U inleair poprej neki njy določnejši podpornik i« zagovornik 1'oUbdjake Črte.
(2« immmmU{jm v »adrto/ooo- WWsnlsrlfr— naZn-m »vmmniiii) v Gonoi je imenovan č. g, JaUf mtič, katebet na o. k. normalki, profesor katebeuke ia pčdagogiku v centralnem bogo«l. aemeaiiči i« ad okraj«, iotekega svetovavstva ma okraj Goriiki- — Dosedanji vodja, hogosi. profesor g. Andrej Beapet ae je te alul-bo odpovedal.
fFro&n« rn	Po tem ko aaao imeli v Goriei
zadaje dai anega i« prro dni toga meneča nenavadno vročino, do 29 atopiaj, podel j« predvčeranjim gor-komer na -f-1'**« i« to v»»«d tiaaske hsrje a deftjem.
CS»Ukm isto) na tahajinjčm gimnaziji ue ko*6a VH l aa.; na viša realki i« 26.-Matvitatae preakaisje ue bodo začele ss gimnaziji 23., nn rsnlki (v prvo letos) 27 L m.
(P Mmatmw4frnmud o Ooridjbo 6. is aaaleduj« dai •eptembra L L očitna dralbn; prodajale m bodo no roiene reči, ki «o bile ustavljene v 1L kvatnh, Is j«, v menerih april«, maj« in j««ij« 1868.
(f Umrt je) č. g. Anion Kmm «c, vikar v AvčL On je ie 12- duhormk hm!
Kuj iiovnost
(Drtibn sv. Motorja) «u ioto pomnožita. Sterih rneh druinžov, 15.666, po lem takem 5201 ve>čod lani. Ako.
posamezne iho^ie, vidimo, da Je v Goriški" ____
r Kriki 13*. v Lavant. 1574» v	990, v
ški 106, v Sekorifti 24, v Potniki Oš m razmh tkofijah bi ndnv. Gatannrnikov m j« 31 na ■k Vsak dralnik doba leto«	'
I. Žitljenje uretnakor IV. —upife; -X. »tjeajc m asnert IL «nupič J Domače i« tujo IL det; 4 Umni g^podar, apšoal Janter; -6 1 apstal prof Dr. Voočana; — 6 Pcrpetna, spanul I^ouur m 7. KaMsrM za k*u 187®, «i li m tmkamk pot.
(M|« v MM).
oo^a v kap oko-
v"1-.J^v^jf^^^ Doklada k listu 3S£. „ Domovino " 13. aripivta
Postava od jp^a 1869,
kak« uaj m ■ ravni zemljiški (gruntnl) davek.
Oddelek III.
. (Dalje.)
§. 27. Kdaj se gleda na posebne vzdrževalne atroik*.
Ako je v euoui okraju ali vrHtilnem odsekn veča množina takih zemljišč, sa ktero jo za stanovitno posebnih stroškov troba, da so ohranijo tako rodna ali prinosna, kakor so, mg se eene za taka zemljišča tako nstanovč, da bodo tudi omenjeui stroški v njih vidni. Pri tem se na na obresti od kapitula, ki je v napravah no amč glodati.
Če so taka zemljišča lo majhnega prostora, naj se, ako je treba, ua omemono vrdrŽcvaluo stroške gleua s tem, da so zemljišča, ko se vooujejo, v nižjo conilno vrsto denojo.
g. 28. Kako ae preaoja načrt vrstilnd tarife.
Okrajtia komisija naj naČrtuno tarifo pri posebnem probodu vsega okraja presodi in, kolikor je Lroba, tudi s ozirom ua sosednje okraje popravi.
Pri tem prehodu naj se vsaka tarifna vrsta v vr-■ stilnim zapisniku popiše, iu za vsako obdelovanje naj se izherč izglednieo (vzornice, priinorjalnieo), kterih namen jo ta, da ho bodo v primeri k itjim luhko vsa druga zemljišča vmtiluoga odseku po Bvoji lastnosti in rodnosti v postavjono tarifo voonjula.
To izglednieo ali vzoruloo naj no v posobuum izkazu (obrazec IV.) na tanko popišejo.
21). Na kaj ae mora posebno gledati, ko se tarifa postavlja.
Ko so postavlja tarifa za njivo, in ko so one voe-uujejo v Hvojo tarifne vrste ali razrede, naj uu ima povsod pred očmi tinti stan obdelovanju, v kterem so take njivo vrstilnoga odseka, ki bo se dn zdaj brez pronohauja p it splošni šegi, brez umetnih pomoČkov obdelovalo. 1'aša na prahi ( ledini) naj so lo ondi v račun vzame, kjor ju sploh navadna in na večih prostorih.
Pri cenah za travnike je gledati na to, kolikrat ae kosč, potlej ali dajč aladko, kislo ali obojo krmo; ali jih gnojč, čistijo (trebijo), osušajo,'namakaj o, drenažijo, ali ne.
Cene za vrto, ki so uamenjoni za sadjo, zelenje, evctlico, semenje, kuho, kupčijsko sadeže, murvo in oljko, potem ceno za drcvcanico, razvoseljcvalne vrte in parke naj sa ustanovč v primeri, kakor 00 okoliščine, k prihodku od podobnih njivskih, travniških ali gozdnih razredov dotičucga vrstiIncga odeflfca.
Vrtovi, ki dajč lo s pomočjo posebne obrtnosti nenavadno velik dobiček, ali ktcrc vrtniki (vrtnarji) po obrtniško obdelujejo, naj se zavolj tega ne cenijo višo, ko drugi, ki so jim po avojih drugih okoliščinah enaki.
Ko se u8tauovljujcjo cene za vinograde) naj so vzame poprečni prirodek od pretočenih 26 let pred tistim letom, kterega jo ccnitov, io jo pri tem gledati na meno srednjih, dobrih, slabih, pa tudi hudih letin.
Kjer imajo navado, da vinograd čez nekoliko let čisto iztrebijo in odpravijo, naj bo ccne ustanovč z ozirom na ves čas, dokler jo vinograd bil.
Ceno za pašniko naj se ugunojo po primeri k travnikom, ki enak pidclck dajč.
Za planino so naredč ceno ali po vsi zaknpščini (štantnini), ki so od njih vleče, ali po pašini (pfanin-ščini) od vsakega živinčeta, ali po tem, koliko živine in kakoŠne so VBako loto nažene z ozirom na to, do~ klej paša trpi in koliko jo potom iz planino dobička; pri tem naj so poBehno gloda na stroške, ako se planina gradi, da Živina, kedar bc pase, v prepad no pade, in tuai, ako so voda uapelje, ali tatnor (streha za živino) napravi. *
Cenum za gozde naj bo podlaga poprečui prirodek ene posekovalne dobo v d. av. sežnjib 30" dolgih polen za trda in mehka drva po d. a. oralu brez nzira na to, ali jo posamezno drevo za lesene izdelke, pa h primernim ozirom na to, kakor se prodaja.
Na logarsko in obdelovalno stroške naj ao pri po-stavljsnjn cen primerno gleda.
Na to, koliko je takrat, ko so ceni, stoječi les vreden, naj se ne gleda.
Na vmesne ali stranske gozdne užitke še sploh ne gleda; kjer Je pa navada, da se po gozdih pase,- ali kjer se od ježie, čreslš, ali v logiii od trave- posebea prihodek dobiva, treba se je na-nj prt postavljanju <yne ozirati, ako je tolikošen, da se ima lahko za vmesni ali postranski »ridelek.
Pri jezerih močvirjih, in ribnikih ki samo od ribištva in tratja dobiček d^jč, naj se ugibljejo eene po poprečnem čistem priuosu ene petnajstletne dobe s ozirom na strelko za ohranitev; nov zaroti, zatvornlec, jezove In za orodje.
Mešano obdelovanje so t ozirom na priuos od vSeh ■m enkrat dobljenih pridelkov dene pod primemo ceno tistega obdelovanja, ktero premaguje.
Monjnlko, to jo, če so njive v spremeni s travniki ali s pašniki (ledine), ali če so ribniki v spremeni s njivami ali travniki, naj se z ozirom na prirodek vrstečih se pridelkih in nlih posebnih kmctovalnih stroškov postavijo v tisti obdolovanjski red, kamor spada po prlnosn obdelovala, ktero premaguje
Jezera in močvirja, ki se poleti celo ali nekolikp posušč, - ako ae auhota obrne aa travnike, pašnike ali Mloijuiko, naj so donejo v razrede za travnike ali pašnike, ki so njih poprečnemu letnemu prinosu primeru i.
Druge enačioo (g. IG.), med ktere se štojojo tudi prazna sUviŠča (za zidanja namenjeni psostori broz po-slopij), nuj bo veenjajo po tistih zemljiščih, ki so zraven ali okoli.	(Dalj. prih.;
Borsni kurs 11. avgusta Mettall. <52:26, narodno posojilo 71:90; London 123:00; adžjo srebra 120:36; cekini 6:90.
V Torstu 7. avgusta. 4», «», Sfi, 4.
Žitna oona v Gorioi: Pšenica nova po 2 gld. 46 kr.; do2:60: (goriški kaznanik); tnršlca 1:46 do 1:60; turšica bela 1:40; ječincn, delan 3:— do — ; nedclan nov 1:40 tižol 2:— do -:—; ajda 1:30; do 1:36: oves 1:16 do 1:26.
OGLASNIK. («) Pravo solnCno-rožno (arnično) platno lekornika 0- Galleani-a
v Milanu, v ulici Meravigli (lekarnica 24) Ta obli Ž (flašter) je naj boljši pomoček, da se odprsvijo žulji in Irda koža; da so ozdravi vnetje na nogah, kedar so spotjene; dober jc tudi proti kurjim očesom in ojstri koži; ž njim so zdravijo rane, otiske, opekline, revmalnične bolszni (protin) in pulika, liiaj, spahki in odprle ozebline, tndi potolaži stare bolečine in zlaati v bedrih. — Že brž prvi dan, ko so začno rabiti ta obliž, čuti se precejšnja polajšba, in, če ga daljo upotrobujoš, ozdraviš za trdno. —
NB. Vsakemu dvojnatemn kosu tega solnčno-rožnega platna jo pridjan poduk, kako naj se ž njim dola. Na tem poduku jo podpis Ickarnika O. OaUeani in šahi pečatni vtisek : O. Oalleani, Milano.
En dvojnat kos platna velja 60 soldov a.v. fcof- V Gorici so dobiva v lckarnici pri Pontoni-u, kjer jo zaloga vsakoršnih zdravil iz domačih in vnanjib dežel.
MMMMMMMbMM^MMhlrfft
Das grtisste Lager von [Hol/.nlteeln Sohulipapp] u. SchuliKarn
unterhaltcn
Mah Ur & JCscher io


Neueste Krp.ndv.ng fur ttaucher !
r.
InltMflp^rif frodnkl,
Iiavani^A-Tabok- Aro-ina-miltior. .
Dioso mit dem feineten I lavnima Aroma imprltgiiirlen Blšlter ertboileu, ain Einlagc iu Oigarroukiatou vcrwoudot, dou dariu bcfindli elien Cignrrou oder Tahakon, selbat von der lnimlfistoti Sirrte, hoLoii liach 2 Tagon ein an-geuehmes havannaartiget Aroma, «0 dana aclbst der Kenner davon golkusohl wird und ciuo c.chte Ilavaitna cu raucheu vermeint. Kiu illalt genUgt, um 26 Ulitek Oigttrren in 2 Tagon zu uroinatisiron, und kann mit činom Blalto die-aer Vorgaug 10 inal vriodorbolt vvorden. Un-gohrauohl zwi*uhou Papiur aulbctvabrl, verliort das Blull urine E i gen« o bal Len uichl Ee gib t tla/ter kein bntueree Mittel, utn jttr wentg OM gut umi /ein zu rauchen.
Haupt-Depol fUr Dcutaohland und Osterreich Imi G. IloiiHor, Wien, Mariahilfnrslrasio Nr. 116.
Vorseudiingcn naeh der Provlnz gegen Einseiidiing dcs Itctragcs -oder I*omtnacknakm»*. Prois : Kiu Paqnot (cntliallciid 6 Htllk^ inolunivo Emballago fl. I.6(). Wen igor wie mn 1'aituel miril i tir hi abgegeben. WirAorvork{tu/or orhallon hodciitcndo Pcrcculo.
Mlr4nrl«||fia wnr«ea Ia »Ur« aMMna •»>• •Idimlcha	■oalMlilaaSi trrlffclrl.
A vino! Da dieser Artikel beaondors in Dcutschland schon Hlark uachgoahmt wird, so wird vor solchcn ErzcugniHseu, dio mit den celi t en llavaiina - Aroma - BliUtern keinen Vor-glolcb nushallcn, im interease der P. T- Con-Hummcuteu gcvvarnt.
Es gibi kein besseres HitteJ, um fflr weai0 Geld gut und biljig zu raucbeu I
Solnčuo-rožjii tenični) va-rovavni Itroioi proli kurjim očesom; napravi/a jih lekdrnik O- Galleaoi v MIlana.
Posebno dobro, kar imajo ti novi varovavni krož-ci, je prvič'to, da niso narejeni iz bombaža, ampak iz ovčjo volne, in drugič, da je lepot ('kar je primljivo na njib) napravljen iz pravega izletka iz eolntne rože (arntke), ktori ozdravi vsako vnetje, ter stori, da Se kurje oko v kratkem času od kote loči. Kaj več o tem uo nahaja v poduku, ki je kroicem pridjan. — Ena škatla z 12 malimi krožci velja 40 eoldov, ena škatla z 12 večimi kroŽci 1 gold. 28 joldov. — Dobiva se ta lek v Milanu pri iznajdniku O. GalUaniu, v nlici Meravigli; v Gorici v lekarnici Pontonievi, kjer je zaloga vBukoršuib zdravil iz domačih in zunanjih dežel.
O)	Zahvala.
Ko sem bil provzel goelilnieo „pri zlatem križi" (pri Lizi), som razglasil lo po „Domoviui" s prošnjo, da bi me blagovolilo obilo gostov počeščevati. Zdaj Čez leto in dan mo veseli, da prav veliko in odličuih gostov k meni zahaja; sosebno čast pa mi izkazujejo slovenski čč. gg. duhovni in Župani iz vseh krajev, kterim je innja hiša kakor nekakšen narodni dom. Šili me torej dolžnost, ponižno zahvaliti hc vsem čč. gg. gostom; naj bi tnc, prosim, ludi v prihodnjo ne zapuHlilil
JoŽef Kotnik, goutilnitar.
■astllusfcl oklli (ftajtaft
imuitel ga V. Tok», dober rane, ulna {turt) in ozeblin*.
Ta flašter ima me dvsemi enakimi nar veči zdravilno moč in jo vreden, da se Šteje za prvega med domačimi zdravili; nobena hiša bi ne smela biti brez njega. — Poskušajo, ki ao se delale s t^m objižem po bolnišnicah, so jKikazalo, da ae dajo ž njim v kratkem času za dobro in brez škodljivih nasledkov ozdraviti n c lo vHakoršno rane, tomuč tudi občasna nleša (kronični turh, čo jih kdo žo tudi 10 do 16 let imV- — Kavno tako sc je izkazala posebna moč tega oblita ludi pri nar bivših ozeblinah. Turi, kskoršni koli, stUo-lika (žlnzni otčk) in tako imenovani črv ne potrebpjc-jo, Če se ta flašter rabi, kot mulo dni, da dozorč In da človek ozdruvi (1 lavna zaloga za naše kraje je v gosp. lAtdovik Kllruerjcvi lekarnici (apoteki) V Gorici Pontoni uv Bsalclu. — E\
En veti kot V Cervinjaku
na 'JVnvniku in pri . velja U) mttldov, et* tnnnjit '/0 eoldov. -so dobiva pri g. Ijtvieoni-u.
Goetilnica (nekdaj 'l'rojm tona šle,v. 1 v Dunajskem predi.........
t. 1. vnovič odprta in z dobrimi vini in izvrstno kuhinjo oskrbljeno. — Nizka cena jedi in pijač, Ufria postrežba iu pa dobri konjaki (šlalc) vabijo v^udUo čč. /rosic. kterih gre torej nrav obilno nričakovati.
rr-jova) na trgu sv. An-edmestji je od I. februarja
min'zua iu pa ijiiuii »i"ij»»i \miatvj nuij« »ijuo . goste, kterih gre torej prav obilno jiričakovati.
Alojzi Praprotnik.
Prodajavnica ma'^rijalnrga in barvnega blaga zraven kavarne w0oinmercio," blizo cerkve av. Ignacija na Travniku, ju vnovič odprta in bogato založena x vsem, kar spada v to vrslo blaga. — Postrežba bo hitra in dobra, ccne v primeri z drugimi le sorte pro-dnjavnicami nizke; torej jc lahko zanašati se, da hode obilno kupovaveev va-njo zahajalo.
(*)
TreJTffc! W
'/.F1.4II.— kr. '/, Fl. 4 11. — kr. V4FI. I fl. I0kk %FL 60 kr.
Prelsgrkrttnt Iss Pariš 1967.
VVeisser
Prels OeTWT
v, Pl. 4 Š. - kr '/t Fl- 2 fl. — kr. V4 Fl. i fl. io kr
'/. Fl. 60 kr.
BKUST - SYR|J|> von 6 A- W. Mayer in Breslaa
Unllbcrticniicbcs Ilausmittcl gegen veralteten II usicu, langjlhrigc Ilciserkeit,Verschleimung, Kcucbluislen, Katarrho und KntzUndung d^s Kchlkopfes und der LuftrOhrc, akuten und chrotiiflchcn Brusi - und Luogcu - Kalarrb, liluthnstcn, Blntspcicn und Asthma.
Gegen KeblkepfentzOuduug a. Heiserkeit Gr. Zeam bci Temesvvsr. 16.	1M8.
Geebrter llcrr lfsjerl Dnrcb die vielen Ihnen schon zugekoip-menen Daukschreiben, wclchc die Heila irkaog Ihres berOhiuteo vveisscn Brasls_yrupH bcstltj-gen, bin icb aufmerksam gcmacht, diešeš so prftchlige Ilausmittel gegen mein Leiden an-zuwenden; ich Jeide an cinej KchlkopientzDn-dung die mil Heiserkeit verbunden ist.— Zom Vcrsuch erbiUe mir eine halbe Flasehe mit Postnacbnabme gUtigst zu senden; da icb ftlr mehrere meiner liekannten Abnehmer babe, so folgcn spJUcr grtfsscrc Bestellungen.
Uocba chtungsvoll
Georg Besser-j I^chrcr.
Obiger BruHt-Syrnp ist nar allein eehlzu obigen Preiseo zu habon in der Apoteke Pontoni in Gčrz, Itastello Gasse; Agcnzia Zulin in Tricst, Platz Ponte rosso.
Jede Flasobc ist mit mciuer eingcbrai nlen Fipna versehen