P V,,- » , ^--wJiU AV Oushola, Minn. MARC 14 K Tiha nedelja 1E P Matronija 16 T Julij 17 3 Patrik * 18 6 Ciril 19 P Sv. Jožef + 31 20 S Kntbert_ 21 N Cvetna nedelja 22 P Katarina Šved. 23 T Viktor! j an 24 S Gabrijel 25 C Vel. četrtek 26 P Vel. petek D g 27 S Vel, sobota i 28 N Velikanoč 29 P Jona • amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠETV. (NO.) 56. IN TWO PARTS—PART ONE CHICAGO, ILL., TOREK, 23. MARCA TUESDAY, MARCH 23, 1937 V DVEH DELIH—PRVI DEL LETNIK (VOL.) XLVI. Delavstvo v Detroitu ogorčeno nad nasilnim izgonom iz manjših podjetij. — Voditelji groze, da bodo proglasili splošno stavko v avtomobilskih podjetjih. — Opozorilo governerja, naj ne skuša uporabljati sile proti stavkarjem. GLADOVNA JTAVKA 100 rudarjev pripravljenih na dosmrtno gladovanje. ....Katowice, Poljska. — Pojavljati so se pričeli sovražni glasovi proti Ameriki, češ, da ameriški kapitalisti izrabljajo poljsko delavstvo, ko se do sobote ni prišlo do sporazuma v stavki v tukajšnjem Giesche rudniku, ki ga lastu-jejo Amerikanci. Rudnik za posluje okrog 3000 mož, kateri so začetkom zadnjega tedna šli na stavko in od katerih je ostala tretjina v rovih in se izrazila da je pripravljena gladovati do smrti. Glavna točka spora je bilo vprašanje velikonočnega bonusa, katerega je dobivalo delavstvo doslej vsako leto od 1924 na- Detroit, Mich. — Nasilni nastopi tukajšnje ambicijozne policije proti sedečim stavkarjem v nekaterih manjših podjetjih, so spravili delavske voditelje v tako ogorčenje, da so zagrozili, da se bo proglasila splošna stavka v vseh avtomobilskh podjetjih v tukajšnjem mestu, izvzemši General Motors, ako se bodo obnovila ta policijska nasilja. Kar je delavstvo tako razburilo in je pripravilo voditelje do omenjene grožnje, je bil nasilni izgon stavkarjev iz dveh tovarn. V soboto popoldne je okrog 400 policistov navalilo na tovarno Newton Packing Co., vdrlo v njo in aretiralo tamkaj 67 sedečih stavkarjev, ki so se po kratkem upiranju podali in bili ■•nato odpeljani pred sodnijo. Isti večer pa se je 150 oboro iprei. ■f-ciietetov .-i-privila -fliariu V PARIZU SE BOJE NOVIH IZBRUHOV Pariz, Francija. — Vznemirjen vsled groženj, ki jih je izrekel vodja desničarskih fašistov, de la Rocque, ko je zadnji teden dejal, da utegne priti do velikih nemirov, ker so radikalci preprečili zborovanje fašistov, je dal min. predsednik Blum ojačiti pariško policijsko silo. Istočasno pa se oblasti tudi pripravljajo, da se omenjeni fašistični voditelj postavi pred sodno obravnavo, češ, da je spravil ponovno k življenju prepovedano fašistično organizacijo. -o- tovarno Bernard Schwartz Cigar Co., kjer je od 18. febr., naprej sedelo 75 ženskih stav-karic. Ta nastop je delavstvo posebno ogorčenih in več sto glav broječa množica se je zbrala pred tovarno in glasno dajala duška svoji nevolji nad surovostjo. Množice so postale policistom tako nevarne, da se jim je zdelo potrebno navaliti na nje in pri spopadu je bilo število oseb ranjenih. Med tem pa je druga skupina policistov izganjala ženske iz tovaren in junaško so opravili svoje delo nad ne-oboroženimi ženskami, ter jih aretirali. Med tem se je izdal od sod-nije tudi ukaz, da se morajo s silo izgnati stavkarji i^ Chry-slerjevih tovarn, ker se niso pokorili, da bi sami od sebe zapustili poslopja. Proti njim pa policija doslej še ni poskušala nasilno nastopiti. Voditelji stavkarjev so v posebnem pismu opozorili 1 governerja Murphya, naj se prej dobro premisli, predno bi izdal kak tak ukaz, kajti zadeva bi utegnila postati usodna. Del tega pisma se glasi sledeče: "Preostajate vam dve stvari, med katerima lahko izbirate. Lahko ali uporabite svoj vpliv, da izposlujete upoštevanje naših pritožb, ali pa lahko uporabite državne mili-čarje, da nas poizkusijo s silo izgnati. Prvi slučaj bi vodil do industrijskega miru in odpravo vzroka za stavke. Drugi pa bo vodil do prelivanja krvi in nasilnosti in do več stavk; smo namreč odločeni, da branimo svoje pravice do dela s svojimi življenji. Izbira je torej popolnoma na vaši strani." Nad governerjem Murphy-jem je delavstvo precej razočarano, kajti v soboto je go-verner predsedoval neki kon- lim sedečim stavkam. Zaradi ferenci na kateri se je skleni- tega so tudi delavski voditelji la "skupna fronta" proti ma- zagrozili s splošno stavko. IZGNATI HOČEJO TUJE AGITATORJE Washington, D. C. — V kongresu se pripravlja zakon, da se z odločnostjo nastopi proti tistiifi tujezemcem, ki uporabljajo 'svoje bivanje v Ameriki v svrho propagande za tuje države. Naperjen bi bil ta zakon zlasti proti ti stim, ki razširjajo tukaj nazi-sem in komunizem ter jih za to delo tujezemske države zalagajo z denarjem; vse take osebe se nameravajo izgnati. -o- MINNESOTA PREVROČA ZA KAPITALISTE Albert Lea, Minn. — Minnesota je sicer sama na sebi hladna država, vendar postajajo njena tla precej vroča za lakomrie kapitaliste. Ker so na odgovorna mesta prišle osebe, ki so naklonjene delavstvu, je tukajšnja družba American Gas & Machine Co., izrazila namero, da bo preselila svoj glavni urad v kako drugo državo. Bržkone kam, kjer delavstvo še nima take besede. / -o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh! SRDITOST _VOJNE Svet izvedel zadnje dni o drugem Alcazarju. ....Cordoba, Španija. — Do- čim stopa španska vojna že v deveti mesec in po svoji srditosti stalno narašča, je pa svet izvedel šele zadnje dni, da je nedaleč od tukajšnjega mesta mala naravna trdnjavica, v kateri se okrog 1000 nacionalistov upira vladnim četam že vseh osem mesecev, dasi so obkoljeni okrog in okrog, podobno, kakor je bila posadka v Alcazarju Ta kraj leži v gorovju Sierra Morena. Imenuje se Santa Maria de la Ca-beza, ter je bil prej božja pot. Obkoljenim branilcem dova-žajo nacijonalisti živež in drugo s pomočjo aeroplanov. -o- SEDEČE STAVKE SO SAD KAPITALISTOV Washington. D. C. — V odgovor tiatiin, ki kriče, da so stavke nekaj anarhističnega in protizakonitega, je F. Pecora, clan new-yorškega višjega državnega sodišča, ko je v soboto nastopil kot priča pred senatskim juridičnim odborom, odvrn,il, da delavstvo ni započelo s temi stavkami nič novega., marveč samo posnema metode, ki se jih poslužujejo visoki financirji in bogataši. Tako industrijalci prezirajo razne zakone, kakor na pr. zakon glede borz, dalje zakon o utilitetnih družbah in zdaj Wagnerjev zakon. Tudi ti gospodje so šli na "sedočo stavko'' in se niso niti zmenili za te zakone, češ, da ne veljajo, dokler vrhovno sodišče ne odloči glede njih. Ravno ti gospodje pa zdaj kriče, kako revolucijo uganja delavstvo, ko se vendar le njih lastne metode poslužuje. -o- KAJ JE POVZROČILO ŠOLSKO KATASTROFO? London, Tex. — Do nika-kega zaključka se še ni moglo priti, kaj je bil vzrok pretresljive katastrofe v tukajšnji šoli, in kaj je privedlo do eksplozije, v kateri je zadnji teden izgubilo življenje več sto šolskih otrok. Navajajo se različni vzroki, a posebna vojaška komisija, ki vodi preiskavo, je doslej morala še vse ovreči, ker niso imeli podlage. Enako tudi še ni bilo v soboto zvečer ugotovljeno natančno število mrtvih. Njih število se približno ceno na okrog 500. ČASOPISNA VOJNA KRIŽEM SVETA ..— London, Anglija. — Ne ki tukajšnji list je objavil po ročilo, da je policija izsledila j primorano k uradnemu prote-zaroto, po kateri se je name-jstu. Nemško in avstrijsko časopisje se obdeluje med seboj. _ Protest avstrijske vlade. Dunaj, Avstrija. — Med nemško in avstrijsko vlado obstojajo sicer uradno prijateljski odnošaji, toda v resničnem življenju o kakem prijateljstvu ni sledu. Kako ostro nasprotje vlada 'med javnim mnenjem obeh držav, se najbolj jasno razvidi iz časopisja, ki se obdeluje med seboj brez vsake obzirnosti. Avstrijska vlada se skuša sicer držati proč od vsake izzivalno-sti, toda preteklo soboto je izšel v nekem nemškem listu članek, ki je bil za Avstrijo tako žaljiv, da se je čutila Iz Jugoslavije Kriza v premogarski industriji povzroča ljudem skrbi. Trboveljski rudosiedci iščejo novih rudnin kot: premog, baker in zlato pod Kumom. — Smrtna kosa. — Razne druge novice iz starega kraja. TUDI SEDEČA STAVKA Pontiac, Mich. — Metode sedeče stavke se je poslužila tukaj neka Nettie Bishop, da izsili iz svojega prejšnjega delodajalca, C. Welcha, $8, kar pravi, da ji ta dolguje na plači, a ji noče dati. V soboto zjutraj, predno se je Welch nameraval odpeljati v svoj urad, se je vsedla v njegov avto in tamkaj obsedela ter izjavila, da se ne bo prej premaknila, dokler ji ne bo plačal dolga. Šerif, na kate-ga se je Welch obrnil, je dejal, da ne more nič napraviti. raval izvršiti napad na kralja Jurija ob priliki slovesnosti kronanja. Našli so baje natančen načrt, ki. hi se umor imel izvršiti. * — Breziers, Francija.— Policija sumi, da je prišla na sled neki špijonaki družbi, ko je zadnjo soboto ujela nekega nemškega letalca, ki se je blizu tega mesta spustil na zemljo ob cesti, kjer ga je že čakal neki avto. Avto je pobegnil, dočim so letalca aretirali. ....— Tokio, Japonska. — Da se praktično pokažejo prijateljski odnošaji med Japonsko in Nemčijo, bo japonska bojna ladja Ašigata obiskala Nemčijo prihodnje dni. To bo prvi tak slučaj po tridesetih letih. --o—— DEBATA O IZPREMEMBI MESTNIH UPRAV Springfield, 111. — Posebna zakonodajna komisija prične ta torek zasliševanja glede novega zakonskega predloga, po katerem bi se dovoliio mestom izpremeniti svojo upravo v toliko, da dobe namesto župana le upravitelja. Malim mestom ;;e to že zdaj dovoljeno. Celi spor se je pričel, ko je skušala Nemčija prisiliti avstrijsko vlado, da dovoli uvoz v A v? tri j o trem nazi^skim li-stonrr-Ko tega ni dosegla, je Nemčija kot protikorak za-branila uvoz številu avstrijskih listov, na kar je Avstrija odgovorila z enako odredbo proti nadaljnjim nemškim listov. Tako je šlo na obeh straneh skoraj do skrajnosti. Avstrija navaja dalje, da se v Nemčiji ne tiska niti en list, ki bi bil prijazen Avstriji, dočim avstrijska vlada ne preganja listov, ki so naklonjeni Nemčiji. -o- POLET OKROG SVETA PREKINILA NESREČA Honolulu. — Nameravani polet okrog sveta, dolg 27,-000 milj, ki ga je podvzela znana letalka Amelia Ear-hart zadnji teden iz Los An-gelesa, se je moral 'končati že takorekoč v svojem počet-ku. Ko je napravila letalka 2,400 milj iz Amerike do tukaj, kar je preletela tudi v rekordno hitrem času, namreč v nekaj manj kot 16 urah, Na sledi novih premogovnih plasti . Trbovlje, 26. febr. — S krizo v revirjih smo doživeli poseben pojav, ki najbolj zgovorno priča, da je za naše srednje sloje nastopil že skrajni čas, ko se morajo zateči k samopomoči. Odkar sta v revirjih zavladali beda in skrb, ljudje zmerom intenzivneje ugibljejo, koliko je še premogovnih skladov pod rušo in kako dolgo bo še rudnik obstal. Iz te skrbi je zraslo upar.je, da mora biti precej črnega diamanta skritega tudi v ozemlju, ki ga TPD ni pokrila s svojimi rudoslednimi pravicami, in nekateri podjetnej-ši izmed naših obrtnikov so se lotili iskanja. TPD ima svoje pravice zavarovane samo po vsem gričevju na hrastniško stran. V trdni nadi, da mora biti premog tudi v bregovih med Lokami in Klečco si je dal tu zagotoviti svoje rudo- z ostalo družbo. Naenkrat je pa neopaženo stisnila v roko samokres in odjeknil je strel ter ji prebodel srce. Ko-sijeva je prenehala peti, položila samokres na mizo in se mrtva zgrudila na tla. — Ko-sijevi, ki je živično bolna je pred leti umrl mož in pred meseci edini otrok. To je jo potrlo in je očividno v duševni zmedenosti storila usodno dejanje. -o- Konja je ukradel Dvema poljanskima orožnikoma, Resniku in Padaloviču se je posrečilo odkriti drzno tatvino. Posestniku Jakobu Demšarju iz Hotavelj, občina Trata, je bil namreč neke noči. ukraden konj vreden nad 3500 dinarjev. Štiri dni so orožniki vneto iskali tata in ga naz-dnje iztaknili v osebi posestnika Pavla Šubica iz Podobnega, ki je tatvino priznal. Mož ŠIRITE AMER. SLOVENCA V LETOŠNJI kampanji je določenih nad 150 zelo praktičnih predmetov za kampanjske nagrade za stare in mlade. Poskrbite da dobite čimpreje naš kampanjski katalog. je namreč žival takoj potem slede gostilničar g. Kmet iz prodal Vrhovcu v Ljubljani in Trbovelj. Prva poizkusna vrtanja in kopanja so spravila na dan nekaj optimističnih znakov, a zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bilo treba prizadevanje začasno opustiti. Nekje izven revirja je odprl majhen rudnik zlatar g. Miha Kor^n, in kakor pravijo, je delo že pokazalo prve uspehe. VPosebno pozornost pa je vredno posvetiti iskanju premoga pri Sv. Juriju pod Kumom onstran Save, kjer so si 'začeli interesenti zagotavljati rudosledne pravice že pred 100 let, a do nedavna še nikomur ni uspelo, da bi se bil dokopal dalje ko 10 ali 20 m pod zemljo. ^Razen premoga slutijo v teh krajih tu- e je zadnji petek pripetila'di nekatere plemenitejše rud-vsled nekega defekta v aero-lnine- Tako je v letih 1905, planu nezgoda, v kateri se'je'^0 1910- v Medvedovi dolini, pokvarilo letalo tako, da ni |ki se pri Boriškovi gostilni odcepi od Šklendrovca, neki Amerikanec iskal zlato, ob bilo več za rabo. Spretnost letalke, ko je v kritičnem trenutku ohranila mirno kri, je pa preprečila, da se ni nič ža-lega zgodilo niti njej, niti njenima dvema spremljevalcema. Amelia se je vrnila nato s parnikom v Ameriko in tja bo prepeljan tudi aeroplan v popravilo; svoj poizkus namerava pozneje ponoviti. iT t Blagoslovljene in vesele velikonočne praznike Z ^ Z % * J % J J želita vsem svojim cenjenim naročnikom, čitateljem in somišljenikom Uredništvo in Uprava "Amer. Slovenca". it k: t t t t £ t t k: t Sopoti, po kateri je šentjurski kot zvezan z Radečami, pa je neki nemški inženjer pred vojno stikal za bakrom .Raz-kopani so še nekateri drugi krnji ob tom vznožju Krnna. Pred nekaj leti pa je ga. Mara Moderndorferjeva soproga bivšega šolskega upravitelja pri Sv. Juriju, odprla dva nova rudosledna rova v Gorenji vasi. Njen rudnik je največji, kar jih je doslej obratovalo v tem območju. tam so konja orožniki zasledili in zaplenili, Šubica pa aretirali in ga odvedli v zapore loškega sodišča. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Olga Medved, soproga vodje zemljiške knjige in učiteljica v pokoju.— V Savljah pri Ljubljani je umrla Marija Kos. — V Maribou je umrla Draga Beloglavec, roj. Kranjc, soproga šolskega upravitelja v St. Vidu pri Ptuju. — V Celju je umrla Marija Plavčak, hči kočarja od Sv. Roka stara 27 let. — V Trnovljah pri Celju je umrla Frančiška Kranjc, prevžitkarica stara 84 let. -o- Napaden Razburljiv dogodek se je zgodil v neki gostilni v Koša-kih, ko je neki Franc Klobasa od Sv. Bendikta v Slov. goricah v prepiru z nožem nevarno ranil 25 letnega hlapca Štefana Kosa, ki je služil pri trgovcu Peterku v Počehovi. Sredi petja v smrt Celja, 1. marca. — Zadnji četrtek je sedela okrog 53 letna vdova in posetnikova hči Josipina Kosijeva iz Kasaz pri Petrovčah z manjšo družbo v gostilniški sobi nekega celj- skega hotela. Bila je videti dobre volje in je veselo pela ljubljansko bolnico. S kolom in vilami Jožefa Florijana 44 letnega posestnika v Železnem, obč. Vel. Pirešica je 18 letni posi-novljeijie.c Stane Krempuš v prepiru zabodel z vilami in ga udaril še s kolom po glavi, da je Florijanu počila lobanje. -o-- Podsulo ga je Jernej Otoničar 50 letni delavec iz Žlebiča, ki je pomagal graditi cesto proti Sodra-žici je bil zaposlen v kamnolomu, kjer ga je dohitela nesreča. Pri delu ga je namreč podsulo kamenje in ga močno poškodovalo, da je moral v Č-tfan 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek, 28. marca 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-Icljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Naročnina: Za celo leto-------- Za pol leta---- Za četrt leta-------------- ia Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___-.$6.00 Za pol leta----3.00 Za četrt leta_________ Posamezna številka----3c Thfc)gle copy_____3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under »fee Act of March 3, 1879.______ Velikonočne misli no in narodno življenje! Razkošno kot nevesta se je pripravila narava okoli nas, da sprejme svojega Gospodarja. Mi pa skrbimo vsaj sedaj za vigred naših duš in src! Da bodo v letošnji veliki noči zvonovi vsem slovesno oznanjali radostni "Aleluja!" — Kristus je vstal! — Vstal je ne samo pred tisočdevetsto leti iz groba na Kalvariji, marveč vstane naj tudi na letošnjo veliko noč iz grobov naših duš, vstane naj v naših domovih in dolinah. Slovenski pisatelj Ivan Cankar vzklikuje v svojih "Podobah iz sanj": "Velikega petka je bilo treba za veliko nedeljo; smrti Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje." Ljubezen je sreča. Kdor odpre svoje srce ljubezni do bližnjega, ima nebesa na zemlji... V velikonočnem Križu je vzor najbolj nesebične ljubezni, kakoršno more imeti samo Bog, ki je popolna ljubezen. Čudno veliko je "križev" v našem vsakdanjem pogovora. O križu dela in skrbi govorimo, o križu v družinskem in družabnem življenju, o križu v poklicnem in narodnem življenju. Škoda le, da ta pogosta naša beseda o križu nima več tiste vsebine, kot so jo poznali naši očetje nekoč, ko so postavljali križe celo na poteh in stezah, ko so gradili križe na naših vrhovih, vtikali male križe vrbovih vejic v svoje njive in vrtove. Kamnati in leseni spomeniki križa okoli nas, križi v cerkvah, domovih in na grobeh, križi let in skrbi in gorja — vsi križi sveta in življenja so glasni klicarji enega samega križa, križa prvega velikega petka in prve velike noči. Poštojmo za trenutek pri prvem križu! Nosil ga je in je na njem visel On, ki je govoril o sami ljubezni, ljubezni do Očeta in bližnjega. On, ki ni nikdar nikomur storil zalega, delil le same dobrote, nasitil lačne in napojil žejne, zdravil bolne in oživljal mrtve. On, ki je bil pokoren svojim staršem, ki je ljubil svoj narod in spoštoval državno postavo, kot nihče pred njim in za njim. ^ On, ki bi bil lahko z mezincem stri v prah vse svoje sovražnike in mučitelje, se je pustil zasramovati, bičati, s trnjem kronati, sprejel je svojo smrtno obsodbo, sam nosil svoj križ in se pustil križati. In še umirajoč na njem je prosil za svoje sovražnike. Veličastna je beseda prvega križa. Veličastna zato, ker govori o trpljenju, kot še nihče prej in nihče poslej ni govoril o njem, ki je kazen za sovraštvo do Očeta in bližnjega. In vendar je trpljenje ono, ki sega najbolj globoko v vse žitje in bitje na zemlji. Mi vsi smo rojeni pod križem. V svoji notranji in zunanji bednosti ga nosimo, ko se krivi pod glasom svoje vesti naša duša, ko se zvija naše telo pod bičem truda, bolezni ali nesreče. Pot sleherne družine je križeva pot od poročnega dne skozi prečute noči naših mater, žulje in gube naših očetov, padce in vstajenja nas otrok. Kaj drugega kot križeva pot je življenje delavcev, obrtnikov in uradnikov, duhovnikov in učiteljev, življenje v vršitvi neprestane dolžnosti, v trajnem delu, ob udarcih in nevšečnostih dneva. Križeva je danes med njimi predvsem pot brezposelni kov, stradaj o-čih, od življenske borbe pohojenih. Tudi narodi morajo s križem na Golgoto, okusiti morajo trpljenje lastne razvitosti in razdvojenosti, nerazumevanja sosedov, njihovega zasmehovanja svojih dobrih želja. Ni svet zastonj imenovan dolina solza in trpljenja in naše življenje hoja za trpečim Kristusom. DETROITSKE VESTI Detroit, Mich. Prvemu velikemu petku je sledila velika noč, vstajenje zasramovanega, bičanega, križanega Kristusa. Velika noč ni manj pomembna od božične noči, le še lepša in svetlejša, ker je nosila odrešenje svetu. Od prve velike noči do danes je posvečeno vse trpljenje v življenju, posvečeno kot soodreševanje sveta v Njem, ki je vzel nase vse sovraštvo sveta od prvega do zadnjega dne. Odtlej se vsaka križeva pot končuje z vstajenjem. Iz duševnih muk in srčnih bolečin se odtlej narodi j o čisti značaji, ki dobro mojstri j o življenje zase in za svoje. Odtlej se spet poraja skrivnostna družinska sreča iz materinih solz in o-četovih gub, iz družinskega trpljenja. Vsako vestno, bodisi še tako težko poklicno delo je odtlej obdano s posebnim blagoslovom in je vir duševnega in telesnega blagostanja. Narodi na križevi poti so bližje velikonočni lepoti in resnici, bližje velikonočnemu veselju. Pa vse to iz trpljenja se porajajoče veselje je le bled odsev onega velikonočnega veselja, za katerim hrepeni vsako, še tako borno človeško srce in ki je zanj pripravljeno kot sad prvega velikega petka. "Oče, ne moja, le Tvoja volja naj se zgodi!" V tistem epravnosti-polnem trenutku na Oljski gori sta se križali v Bogu-človeku božja in človeška volja in se združili v novo voljo. Tedaj je skozi temo peklenske noči prvič zasijalo fveto velikonočno jutro. Od tedaj do danes je tako: kjerkoli se križa in združi božja in človeška volja, vsikdar in povsod sledi trpljenju velikega petka vstajenje velike noči. t Zato naj ne temnijo naši pogledi ob križu sodobnega gorja, ki ga je tako polno naše osebno in družabno, poklic Saj pravim, da kdor ne zna sedeti, naj se v Detroit nikar ne poda-. Teh sedečih stavk je menda sam predsednik kriv, ker je prohibicijo odpravil in pa ko je bilo zapovedano, da se mora sede piti. Tako so se ljudje navadili sedeti in sedaj pri nas v Detroitu vse sedi in stavka, kar leze in gre. Sedečo stavko imajo cigararce, kel-narce, prodajalke, delavci Hudson Motor kompanija, Chrysler in Dodge Motor kom-panije, kjer jih stavka celih 60.000. Koliko je pa pri tem prizadetih tudi drugih tovarn, pa ni mogoče popisati. Pri Chrysler in Dodge so stavkarji zasedli celo pisarniške prostore. Ne verjamem, če se bo to dobro izteklo. Tukaj se ne gre za povišanje plač, ampak zato, da bi se pripoznaUi uni-jn. ftrdi kjer jaz.delani se je zastavkalo. Nesel sem si dvojne hlače, podložene, v tovarno, ker tam pač ni tako udobno sedeti kot v kakšnem "Box seat." Pa sem imel smolo. Imam namreč tak šiht, da ponoči delam, po danu pa spim. — Saj pravim, živim kot baron, — pa so me prehiteli ti ki po dnevu delajo, mene pa še v tovarno niso pustili. Prišel sem zopet domov in povedal ženi da itak raje doma sedim kot v tovarni. Toda, verjemite ali ne, tukaj sem delal račun brez krčmarja. Žena mi začne pripovedati koliko da je dela s pranjem in pomivanjem, za pomiti in očistiti so stene od zunaj in od znotraj. Jaz pa sem vstrajal, da mi je zapovedano sedeti in pri tem ostane. Allright, mi žena pove nazaj. Ce si ti na "sit down štrajk," sem pa jaz na "lay down štrajk" in pri tem ostane. "Ti pa kuhala ne bom!" — Četudi nisem s kuhalnico v roki priromal na ta puklasti svet, vendar se ne bojim kuhati, sem se mislil. In drugo si ono: "Zakonski stan — najlepši stan; kavo si boš kuhal sam." — Pri tem vsujem kakega pol funta kave v lonec in to pustim vreti kake pol ure. Natočim prvo šalco kofeta ter ga ponesem ženi na posteljo, da bo reva laglje "štrajkala." — "Pri moj tri sto medvedov, dec, kaj si mi pa prinesel za eno žlobudro, saj to ni kava, ampak pripaljena voda." — Jaz sem si pa mislil: Ce si znam vodo prismoditi, se pa že tudi na kuho dovolj razumem. — Da bi se še bolj postavil pred njo, sem pograbil lonec in ji nesel pokazat, koliko kave sem vsul notri. Tedaj pa žena v smeh in mi reče, da še kave zmlel nisem. — Gospod urednik, ne bom vam popisoval, s kakšnimi imeni me je obkladala, ker bi ne bilo za v tisk. Mislil sem si pa tedaj, da se dene tudi fižol in krompir ce* kuhat, ne da bi ga bilo treba pop'iej semleti, pa je vseeno za pojesti, zakaj bi pa kava ne bila. — Ker si moram kavo sani kuhati, se podpišem kot fant od fare. šel k sapi, kaj šele da bi v tem času mogel kaj zapisati. Samo pomislite. Ugankarica iz Bridge-villa, saj jo poznate, mi je prinesla lešnikov, ali bolje, sama jedrca, dasi se jaz niSem trudil z ugankami. Gotovo so bili tudi johnstownski orehi in lešniki, vendar menim, po zaslugi Kranjske Micike. Orehi, bolje orehova jedrca, so bila lepo povita v kruh in na Kranjskem smo takemu kruhu rekli potice. Kdo vse jih je pekel, ne vem. Vem pa, da so bile dobre, zelo dobre. Bilo je kakor na kakem ženitovanju, vsakovrstnih dobrot so prinesli s seboj. Naj vam plača dobri Bog. Kadar pa boste zopet takega razpoloženja, pa še pridite.— Ob tej priliki sem tudi vprašal bridgevillsko zastopnico, kaj da je v letošnji kampanji tako tiho. Pa mi zabrusi, da če ona biti zastopana v letošnji kampanji, in da kjer sem jaz, da je prav gotovo poraz. Ti si že trikrat kriv, mi reče, da sem bila v vrsti poraženih. — Zato vas pa opozarjam, kam bo obrnila svoje kano-ne; pa na delo vsi s podvojeno silo, da potisnemo v ozadje njenega kandidata. Vsem naročnikom, kandidatom in čitateljem vesele velikonočne praznike, posebno pa še onim, ki so mi priredili tako lep večer dne 6. marca, s hvaležnostjo se vas spominja ne vije, pa z repom bije. To se še vse lahko zgodi. — Naj bo za enkrat dovolj, bom pa še drugič taj poročala novic. — Vesele velikonočne praznike vsem bralcem in uredništvu, listu pa v tej kampanji mnogo naročnikov. Poročevalka Dogodki Med Slovenci po Ameriki M. —o- Klučevšelc. ROJAKINJA IZ PIŠE ZAPADA JOHNSTOWNSKI ZASTOPNIK JE BIL PRESENEČEN Johsntown, Pa. Dan pred sv. Patrikom je danes. Zunaj sneži, da se komaj skozi vidi. Spomin mi sili nazaj v dni strahu in groze in razdejanja. Pred letom dni, namreč 17. marca je zadela naše mesto strašna po voden j, ki je tudi nekaj naših rojakov gospodarsko skoro uničila. Različna društva in klubi priredijo letos ob prvi obletnici več družabnih prireditev v hišah-in dvoranah kjer so skupaj preživeli pred letom dni strašne trenutke, da bi tako ob obletnici se spominjali preživelih strahot. Naj vam zaupam še nekaj, pa magari da se mi smejete. Mnenja sem bil, da sem odrastel pre senečenju, vsaj za sedaj v postnem času nimam kaj takega pri čakovati, pa mi bridgevillski in jutro sem imel res priliko, da 'johnstownski rojaki in rojakinje sem moral začeti kuhati, ker |tako zagodejo, da je' vzelo več žena noče vstati. Zažingai sem kot teden čftSa, da sem zopet pii- Valley, Wash. Da ne boste cenjeni bralci mislili, da smo tukaj na zapadu vsi pozebli ker smo imeli meseca januarja v resnici hud mraz, sem se namenila da vam napišem par vesti od tukaj. — Najprej sporočam, da je obiskala kruta smrt našo faro in pobrala iz naše srede staro pijonirko Mrs. Mary Sa'okar. Pekama je umrla v bolnišnici sv. Jcž^fa v Chewelach, Wash, dne 6. marca. Pogrebne obrede in sv. mašo so opravili naš duhovnik Rev. Joseph Brooner dne 8. marca ob 10. uri. Udeležba pri pogrebu je bila velika, tako od strani sorodnikov, Slovencev in drugorodcev, kajti pokojna je bila dobra žena in poznana daleč na okolu. — Pokojna je bila rojena v Gorjan-ski fari pri Blejskem jezeru pred 78 leti; prišla je v Ameriko s svojim soprogom v Dalles, O-regon, k njenemu bratu, pred več kot 50 leti. Semkaj v Valley so se pa preselili pred več kot 40 leti, ko so se tukaj pričeli naseljevati Slovenci. Njen mož je umrl pred skoro 12 leti. Zapušča na domu sina Charleja, in hčer Frances ter hčere Mary, omož, Malley, Annie, omož. Skok in Uršulo, ki je tudi omožena. Dalje zapušča sinove, Louis je v Valley, Frank v Vibber, Wash., Andrej v Floridi in poleg teh še 35 vnukov in vnukinj. Prizadetim iskreno sožalje, pokojni pa naj sveti večna luč in lahka naj ji bo ameriška zemlja. Delavske razmere so se precej izboljšale in mladi fantje lahko dobe delo. — Snega smo imeli letošnjo zimo precej več kot za dva čevlja na debelo, sedaj nam pa že fige kaže. V kratkem se nam pokažejo prve cvetke. Sicer pa pravijo, da če marc z glavo Smrt pod avtom Cleveland, O. — Zadnjo nedeljo, 14. marca zjutraj je postala žrtev avtomobila Mrs. Mary Kmet, rojena Radenič, stara šele 24 let. Ko je šla čez ulico, jo je zadel avtomobil, pobrali so jo in odpeljali takoj v bolnišnico, pa ji niso mogli več pomagati. Voznik avtomobila je zbežal in pustil "•svojo žrtev. Vesti iz Milwaukee Milwaukee, Wis. — Kap je zadela tukaj poznano Mrs. Louiso Geršak v starosti 52 let. Doma je bila iz Ljubljane in zapušča moža, sina in hčer. — V Sanatoriju v Muir-dalu je preminul Ferdinand Slapnik v starosti 45 let. Doma je bil iz Št. Janža v Savinjski dolini na Štajerskem. Clevelandski bolniki Cleveland, O. — Iz bolnišnice je bila pripeljana na dom Mrs. Josephine Strnad z 209 ceste vzhodno. — V bolnišnici sv. Luke se nahaja Miss Ger-truda Garbas z Linwood Ave. — Iz Charity bolnišnice je bil pripeljan na dom Mr. John Pinculich z 232 ceste vzhodno. — Mrs. Terezija Bizjak z Vinyard avenue je tudi bila pripeljana na dom iz bolnišnice. — V Bouleward bolnišnico se je pa morala podati Mrs. Mary Benedikt, rojena Se\*nel s 185 ceste. Slovenci v mestni administraciji Ahmeek, Mich. — V tukaj šnji mestni administraciji so Slovenci prav dobro zastopani, saj so razun župana vsi odborniki Jugoslovani. Tako je za predsednika Martin Ivilberg, tajnik je John Ivezele, blagajnik John Rački, asesor Joseph Gerzetich. Odborniki pa so Crnkovich, Mraz in Žagar. Žalostna vest Cleveland, O. — Žalostno novico iz stare domovine je prejel te dni naš naročnik iji prijatelj Mr. Anton Rudman z 719 E. 157 St., da je v vasi Ardro pri Raki na Dolenjskem, njegovemu pol bratu Martinu Nečjmer po dolgi in mučni bolezni umrla žena Marija, rojena Grahor, ki zapušča težko bolnega moža in dve hčeri, tukaj pa enega sina in več sorodnikov. Še ena žrtev avtomobila Bellaire, O. — Tukaj je bil pred kratkim ubit od nekega avtomobila komaj štiri leta star sinček družine Skorič. Pouk iz prirodopisja. — Sošolci izprašujejo mesarjevega sina, kakšna je krava znotraj, češ, saj je moral že večkrat, to videti. Ker ne da nobenega odgovora, mu zabrusi dolgi Tine v obraz: Sram Te bodi, vsako tele ve, ti pa ne. * S: * Previdnost je na mestu! — Na mitnici preiskuje mitničar voz kmetu, ki se je ravnokar pripeljal v mesto. Ko ga po brezuspešnem preiskovanju prav osorno pobara, kaj ima v vreči, na kateri sedi, mu kmet pove prav po tiho: oves. Mitničar se začudi, zakaj ne pove tega glasneje. Kmet pa: Da ne bi konji slišali, gospod! * * * Nerodna zamenjava--Zdravnik naroči svojemu slugi, naj ponese krogljice in pismo bolniku Kozlevčarju, košarico piščet pa prijatelju Koblentar-ju. Sluga je v svoji pozabljivosti odnesel pismo in piščeta seveda bolniku. Ko je ta či-tal: "Vsako uro dve," bi padel kmalu v nezavest. * * * Lovska. — Nedeljski lovec gre s služabnikom na lov na zajce. Kmalu priteče na pot zajec, lovec vzdigne puško toda služabnik ga opozori, da puška ni nabasana. "Molči, tepec," mu odvrne nedeljski lovec," saj zajec tega ne ve!" !|C * * Papagajska. — Našemu papagaju smo prebarvali kletko z zeleno barvo. Papagaju pa tii bila menda barva všeč,, pa jo je po vsej kletki zdrgnil proč in jo kratkomalo pojedel. Barva je pa strupena, ter je papagaja ..napihnila kot hi se zredil. Žalosten je posedal v kotu, dokler ni šel strup iz njega in se je zopet opomogel. Zopet je bil dobre volje. — Pa pride nekoč v posete precej obilna gospa. Ko jo papagaj zagleda, se prestraši, potem jo pa prav sočutno vpraša: "Gospa, gospa, so Vam tudi kletko prebarvali?" * * * Kdo? — V Piranu so nekoč ribarili vso noč in . ko so potegnili ribiči za mreže, so čutili v njih nekaj zelo težkega Dozdevalo se jim je, da je kak utopljenec. Takloj i pošljejo enega do župana, da mu to naznani. Ko je ta že odšel, so potegnili mreže na krov in našli v njih — osla. Takoj je eden ribičev zakričal za odhajajočim v daljavo "Povej županu, da je osel!" Nazoren pouk. —Učitelj poučuje otroke, da je nemogoče odštevati ali odvzeti štiri osle od deset krav ali pet zajcev od osem kokoši. Odšteva ali odvzame se le od iste tvarine ali vrste. Pa se oglasi Jožek iz zadnje klopi: "Od ene krave pa lahko pet li trov mleka." ., v*** .'Mri "Sedaj čarovnik," reče porogljivo Dick, "pokaži moč svoje čarovniji" in odkleni to staro ključavnico." Vso je kazalo, da ključavnice res no ho mogoče tako lahko odkleniti, to je spoznal tudi Doc. JS'asih beguncev se je prijel nekak strah, kaj ce' st jim ne pb-»reči uteči skozi zidovje pravočasno? Dtcka fn Doca\je skrbelo, kaj bo, če jih ljiitjožrci zasačijo predno se jim posreči skozi ograjo v džunglo, kajti možno je, da so že opazili, da jih ni več na svojem mestu. V tem slučaju, bi prav gotovo vse na mestu pobili, brez zasliševanju. Zato si je Doc prizadeval, da ključavnico odpre. oda, bolj ko jo je obračal/,manj se mu je1 zdelo mogoče, da se mu posreči jo odpreti, Tudi z žepnim nožičkom je poskusil, da bi premaknil v/met, pa zaman. Končno na svoje veliko veselje opazi, da sn črnci zvezali verigo k stebru s travnato vrvjo. Naglo stopi k vrvi, jo prereže in veriga pade na tla. Rešeni! Na mah se jih je polastilo veliko veselje, ko sp brez težave odprli vrata in stopili k svobodo. — Rešeni? — O, da bi bili malo pomislili, bi ne delali tako neprevidno. Veriga je namreč ob padcu na tla močno zarožljala in to je opozorilo črnce, da se ob vratih nekaj neprijetnega dogaja. Torek, 23. marca 193/ 'AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 V NEMČIJO IN POTOVANJE PO NEMČIJI (Dalje) Zvrhano mero vsega se nam je dalo... Znano je, da smo bili takrat, ko je Bog zemljske krasote delil posebno srečni; saj nam jo je nametal zvrhano mero. Mi pa, ne vem kako, bi rekel pijani radi sreče nad bogastvom zemeljske lepote ali pa radi medsebojne zavisti, s katero nam ljubi Bog tudi ni skoparil, je ne znamo izrabiti. Mesto da bi tujcem pokazali svet tak kot je, ga moramo preje popraviti in zlepšati. Ker pa naša pamet ne more blizu, držimo skrito in ne pokažemo nikomur. Tako poznajo danes Nemci samo BLED oziroma njegove hotele. Vsa romantika obeh Sav, vznožja Karavank in Kamniških planin, dolin obeh Sor, Notranjske s kraškimi jamami, Dolenjske s prekrasno dolino gradov in dr., je pa za tujce nedostopna. Sem pa tja zaide kdaj kak tujec, pa se čudi, zakaj agitiramo samo za Bled, ki je nekoč bil lep, a sedaj vse prej kot to. Ne-vem, ali smo tako nesrečni, da nimamo okusa ali kaj? Če pogledamo nemške letoviške kraje, pa najsi bo v planinah ali ravninah, je vse tako harmonično, da se človek ob pogledu na njih kar odpočije. Hoteli so ravno tako veliki kot pri nas in še celo elegantni, pa vse eno one kriče nad svojo okolico : zakaj ste me takega postavili sem?" to je nekaj. Vprašanje za se, pa je reklama. Precej daleč smo že pri-romali, saj bomo v kratkem v Kolnu pa še nikjer nismo srečali jugoslovanskega lepaka, ki bi vabil letoviščarje v Slovenijo, na naš Jadran ali kamorkoli pri nas; med tem ko severni fjordi, Italijanska kopališča, francoska revjera..v najslikovitejših barvah vabijo tujce. Ne vem, kdo naj dela za nas reklamo, če ne mi sami. Naše tujsko prometne organizacije naj bi se vendar lotile smotrenega dela po dobro premišljenem sistemu. Slovenci se imamo za dobre organizatorje: zakaj torej mi čakamo? Kako smo se imeli v Kolnu? 2e od daleč sta nas mogočna stolpa kolnske katedrale pozdravila : "dobro došli." Sicer ste si prišli ogledat velike elektrarne, a škodovalo vam prav nič ne bo če izrabite to potovanje za božjo pot, še noben slovenski romar ni odšel od tu brez utehe, pa tudi vi ne boste... Boljšega opisa Kolna, kot ga imamo Slovenci v izdaji Mohorjeve družbe kot spomin na veliko slovensko romanje, težko kje dobimo: zato mesta samega ne bom opisoval, ker se od takrat ni Bog ve kaj iz-premenilo. Le v okolici se je močno razvila industrija posebno proti severu, kjer se nahajajo ogromna ležišča premoga. Gonilna sila je takore-koč na mestu, radi česar sko-ro popolnoma odpade drag prevoz. Industrijske proizvode pa največ prevažajo po reki, ki je najcenejše prevozno sredstvo. Seveda pa s tem ni rečeno, da železniškega prometa ni. Saj je Koln znano zapadno nemško železniško križišče z najboljšimi zvezami vseh zapadno evropskih držav. Da gre preko železniškega mostu Hohen-zolenbriicke preko 1200 vlakov dnevno, smo se prepričali na lastne oči. ko smo našteli v pol ure 32 osebnih vlakov. Tudi zračni promet je izredno razvit. Kot važno križišče mednarodnih zračnih smeri, ima Koln za Berlinom največji aerodrom v Nemčiji... Troje stvari je bilo naš cilj. da si ogledamo v Kolnu. Tvor-nici "družbe za visoko napetost "Koln Jollstock, kalorično elektrarno Goldenberg in zbiralno postajo Branvieler. Vsa tri podjetja se nahajajo v okolici Kolna. Tovarna družbe za visoko napetost izdeluje poleg različnih električnih strojev pred vsem transformatorje za visoko napetost, namenjene v glavnem za poizkuse v različnih laboratorijih in institutih. Skoraj vse nemške tehnične visoke šole so opremljene s takimi transformatorji. V Berlinu in Damstadtu se takore-koča igrajo z 1,000,000 Volti ter se jim bliska in grmi v najlepšem vremenu. Pa tudi visoke šole v inozemstvu si pridno nabavljajo take priprave. Do sedaj največja napetost, ki se je praktično uporavljala in dosegla s temi transformatorji znaša 1,200,000 Voltov. (Konec prihodnjič) zaradi zastrupljenja po strojnem olju, kateremu je bil primešan bencol, katerega so mu nasilno dali piti na sveti večer sovražniki slovenske pesmi. Čim je Lojze umrl, so orožniki obkolili hišo, kjer je stanovala njegova družina in niso pustili nikogar zraven. Truplo pokojnega Bratuža pa oblasti niso pustile niti v bolnišnici, niti ga niso dovolile prepeljati domov. Še isto noč so ga naskrivaj prenesli v mrtvašnico na mirenskem- pokopališču pri Gorici, ki je bila tudi zastražena. Vendar so se že v sredo, še bolj pa v četrtek začeli zbirati pri mirenskem pokopališču ljudje iz vseh krajev goriške okolice in tudi iz bolj oddaljenih krajev, koder so pokojnega kot pevskega učitelja poznali. Policija je bila zaradi tega primorana povečati število straž na pokopa- lišču in v bližini. Mnogo deklet in žena je odločno zahtevalo vstop v mrtvašnico. Policijski agentje so jih sicer vljudno, vendar energično zavračali. Tedaj so začeli vsi zbrani ljudje na glas moliti. Skupini žen in deklet pa se je končno le posrečilo vdreti v mrtvašnico, kjer so se odigravali ganljivi prizori. Dekleta so postavila krsto s pokojnikom na višje mesto in jo dobesedno posula s cvetjem. Prizor je bil tako pretresljiv, da navzoči oblastni organi vendar niso imeli srca, da posežejo v to tiho počastitev pokojnika. V četrtek, dne 18. februarja pa je krsta s pokojnim Bratužem izginila iz mrtvašnice že v zgodnjih jutranjih urah. Pokopali so ga na mirenskem pokopališču, ko je bila še popolna tema... Oblast krivcev še vedno ni aretirala. IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA Delavce, kateri niso v fašističnih sindikatih, pošiljajo v Abesinijo Trst, jan. 1937. — Kljub temu, da je še danes ostala v Abesiniji velika večina vojaštva še iz časa vojne, se v Italiji ni zmanjšala brezposelnost. Zlasti v naših krajih se opaža čimdalje večja nezaposelnost. Naš človek zlepa več ne dobi zaposlitve, ker prihajajo v po-štev pri vseh delih predvsem priseljenci iz notranjosti države. Pač pa se je pojavila v naših krajih močna agitacija za izseljevanje v Abesinijo. Po vseh večjih krajih, zlasti tam, kjer so sedeži fašija, vabijo naše fantje in može da se prijavijo za izselitev. V reški pokrajini obljubljajo prijav-Ijencem po 25 lir dnevnega zaslužka, ponekod v tržaški pokr. celo 60 do 80 lir na dan. V sami Nabrežni, kjer je svojca« cvcteja kamnoseška obrt in je na stotine delavcev iz Na-brežinc in okolice služilo kruh, se je prijavilo nad 25 oseb za začasno izseljenje v Abesinijo. Pripomniti moramo, da so med njimi celo bivši podjetniki. To ju pač najlepši dokaz, kako slabe razmere vladajo pri nas. Naš človek si pač pomaga, kakor si more, vendar je le malo-kje še vpoštevana njegova prošnja. Zato iz obupa naseda fašističnim vabam in se javlja za Abesinijo. Temu, da imajo fašisti med našimi ljudmi tupatam uspeh, se ni čuditi. Če se hoče naš človek izogniti stradanju in preskrbeti svoji družini košček kruha, mora pač zagrabiti tudi za tako priliko, kakršne bi v znosljivejših razmerah s prezirom odklanjal. --o-- Še nekaj o Lojzetu Bratužu Kakor je bilo zadnji teden poročano, je v Gorici v bolnišnici izdihnil organist Lojze Bratuž, po hudem trpljenju Po žrjavici so morali plesati V neki hrvatski vasi, ne daleč od Zagreba so se zelo množile razne tatvine. Ljudje so kmalu obdolžili tatvine ciganov, ki so taborili v okolici. Kmalu se je zbralo skupaj do 40 kmetov, ki so sklenili da s cigani obračunejo. Prijeli so ciganko Kato Šajnovič, jo pretepli, nato pa prisilili da je bosa plesala po žerjavici. Dva dni pozneje so prijeli še cigana Joška Tomasko in ciganko Kato Hudorovič. Vsi trije cigani so bili silno opečeni po nogah da so jih morali odpraviti v zagrebško bolnico. Oblasti ta slučaj preiskujejo, ker kmetje niso upravičeni sami soditi in kaznovati. -o- Oče skočil v prepad, ker ga sin ni ubogal V Olibu, na otoku istega imena ob dalmatinski obali je skočil z visoke pečine 83 let stari Jakob Vukas in obležal na mestu mrtev. — Vukas je bil eden izmed najbogatejših meščanov, pa se je odločil za ta nesrečni korak zaradi tega, ker ga sin Luka ni ubogal in se je poročil z neko vdovo. Luka je še nedavno prišel iz Amerike. -o-- Mesec prezgodaj Lovski čuvaj Vinko Leskov-šek v Kamnici na Štajerskem, tako poročajo iz Maribora, je opazil že ob prvi polovici februarja velike jate divjih golobov. — Po navadi se divji golobi pojavijo šele koncem marca, letos so se pa očividno zmotili več kot za mesec dni. Prihod golobov obeta zgodnjo pomlad. pa je za šalo prežala smrt. Nekdo je moral biti namreč precej močan, kajti med roko-borbo je sunil brivca Oskarja Marka s tako silo, da je par dni potem podlegel poškodbi v bolnici. -o- Delo Rdečega križa v Mariboru Veliko delavnost ima pokazati mariborski Rdeči križ v preteklem poslovnem letu. Mariborski okrajni odbor Rdeče- ga križa šteje 1103 člane, od katerih je imel v preteklem letu 14.396 Din dohodkov in 17.942 Din izdatkov ter 29.459 Din premoženja. Lansko leto je mariborski Rdeči križ poslal 65 ubogih otrok v počitniške kolonije na Pohorje in na morje. Poleg tega se je pa tudi drugače karitativno udej-stvoval ob raznih prilikah in pomagal potrebnim in prizadetim. -o-- Nenavaden možak V Živinicah pri Tuzli je pred kratkim umrl 103 leta star musliman Ibrahim Topa-jič. V svojem življenju ni nikdar pil alkoholnih pijač, pač pa je vsaki dan pokadil 100 cigaret. Imel je tri žene, od katerih mu je ena kuhala kavo, medtem ko je starček sedel na stolu in umrl. Poleg treh žena Je imel 38 otrok; vsega skupaj se je oženil štiriindvaj-setkrat. -o- Kap V Zagrebu je na Washingto-novem trgu zadela kap upokojenega polkovnika Josipa Vor-ka, ki je bil takoj mrtev. Dve zlati poroki Iz Dola pri Hrastniku pišejo: Kar dve zlati poroki smo imeli. V Turjem so praznovali zlato poroko Orožnovi in komaj teden pozneje je bila enaka slavnost v Dolu samem in sicer jo je obhajal g. Gnus, nadučitelj v Dolu, ki je bil za svoje zasluge imenovan za ravnatelja. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA J štev. 52, K. S. K. J. «3 INDIANAPOLIS, INDIANA /'■ želi vsemu svojemu članstvu srečno in vsaj v srcu veselo Alelujo, z upanjem, da pride že $nkrat vstajenje <3! tudi za\ nas Slovence v naši naselbini. Svojo moč je preizkušal V neki gostilni v Mariboru je bila zbrana vesela družba, med katero je nekdo predlagal, da bi si preizkusili svoje moči v rokoborbi. V znamenju splošne šale so se začeli suvati, JF* M M M ' & M 5 6 & M M VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želimo vsem našim prijateljem in klijentom First National Bank J. OSBOLT, blagajnik r r M r CHISHOLM, MINNESOTA r 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR, JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Capal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. SPITE TRDNO, VZtVAJTE VASO HRANO TRINER'S BLIXIR OF BITTER WINE Mnogokrat odpravi ' neprcbavnost r in zaprlnico - naroCitk si prosti vzobec-j Triner's Bitter Wiiic Co. I 5 BLAGOSLOVLJENE IN RADOSTNE VELIKONOČNE PRAZNIKE H želi vsem svojim prijateljem in znancem r r r r & & 1008 South 44th Street, Milwaukee, Wsconsin f> f l> Vesele praznike želi FRIEDSBURG SERVICE AGENCY Vsakovrstna zavarovalnino. ELY, MINNESOTA VESELO ALE LIT JO želi P. D. McCARTY, M.D. Zdravnik Phone 380 ELY, MINNESOTA f> f> £> f> l> Sh » t f * t> i> *> t> & I & I i SK t> 5 i f 6 fh & & !> Velikonočne pozdrave — od — J. N. RAUTIO STAVBENI MOJSTER ELY, MINNESOTA NATIONAL CAFE Skee Bali Naslednja vrata naprej od banke. ELY, MINNESOTA ♦ • ;; ... John Androjna it ii j« Veselo Velikonoč SLOGAR'S SUPER i i GASOLINSKA POSTAJA ELY, MINNESOTA Y5 ■M > Velik je bil pred nami Kristus v Naimu in Betaniji, ko je obujal mrtve, največji je bil na Velikonoč, ko je samega sebe obudil, izkazal se je samega kot gospodarja življenja in smrti in potrdil svoj evangelij o nesmrtnosti z živim dokazom svojega vstajenja. "Če bi Kristus ne bil vstal, zastonj bi bila vsa naša vera." (Sv. Pavel.) Velikanoč, praznik vstajenja, ne samo Kristusovega, tudi tvojega in mojega vstajenja, prijatelj. Porok najinega vstajenja je božji Odrešenik, v vsaki cerkvi je postavil grob, kjer duhovno mrtvi vstajajo v novo življenje. Spovednico je dal tebi in meni in nam vsem, velikonoč, ki kliče v srca očiščenih kristjanov Alelujo božje milosti. Zakaj nam Cerkev ravno za ta praznik zapoveduje, da se v spovednici otresemo duhovne smrti, ker nam ta praznik ravno najbolj živo prinaša pred oči potrebo sv. spovedi. Bog je dan, Bog je življenje, ne mara noči, ne mara smrti; Bog je svetost, ne mara greha. Vsak, kdor je v grehu, je ob senčen 8 temo in smrtjo. Spovednica je božji plavž, kjer se topi zlato in srebro in železo človeških src ter se čisti za žlahtno kovino božjo. Spovednica je dom prerojenja, prerajamo se ravno v njej za vstajenje nove mladosti, nove moči, novega zdravja. Vstajenja v novo mladost nam je treba. Mladosti in dobre volje rabimo, volje, ki ne pozna ovir, ki ji gore življenja niso pretežke, klanci niso prestrmi na poti do cilja dušnega posvečenja. Cesta, ki nam jo je Bog začrtal ni cesarska in gladka, to je pogorska cesta, kjeV na vsake pol milje na dolgo in široko padeš. Polno je življenje hudega nagnjenja in greha, vsak dan desetkrat padeš. Spovednica je kažipot k vstajenju, kjer si zopet dobiš mladostne volje, da se ne naveličaš večnega padanja, da znova in znova vstaneš. Vstajenja moči nam je treba. Zakrament spovedi je reka milosti, milost je sok nadnaravnega življenja. . . Od padanja na trdi kamen greha bi nazadnje najmočnejši kristjan omagal in bi ne mogel naprej, čeprav bi imel volje zadosti. Treba mu je tudi sile in moči milosti. Vstajenja in prerojenja je treba zdravju. Če ni zdravja, ni veselja za hojo, ni veselja za delo. Lahko je še v meni volja, lahko je v meni nekaj sil, če vem, da bom radi bolezni, ki je v meni, za prvimi klanci omagal v smrt, kaj mi pomaga hoditi. Raje kar sedaj ob-čepim v razdvojenosti in obupu. Sv. spoved prežene malodušnost in nam daje korajžo. Za praznik praznikov, Velikonoč, postrgaj stari kvas v svojem srcu, da ne bo treba kedaj Bogu samemu z lopato pravičnosti strgati po si'cu, ko bo zopet angel j oznanil zadnje vstajenje. Velikanoč v boljševiški ječi "15, 14, 9, 5, 6 — 10, 8, 1 ..." te Morsejeve znake so na predvečer velikonočnih praznikov oddajali po stepah, kanalskih ceveh in po ceveh centralne kurjave peterburške ječe v Spalernaji, 25. Ti znaki niso bili kaka znamenja zarotnikov, marveč so pomenila veselo vest: "Nocoj bo služba božja." Sredi naše najhujše stiske nam je vodstvo ječe dovolilo, da smemo obhajati skupno službo božjo z duhovnikom. A kako, da so bili komisarji take volje, da so dali kristjanom, ki jih novi mogočniki tako pobijajD in preganjajo, priliko, da bi smeli obhajati skupno službo božjo? Da bi smeli prositi Boga olajšanja in osvobojenja iz teh strašnih muk — in še več —, da bi prosili Boga, naj vendar že neha šibati ubogi ruski narod? Brez dvoma so morali temeljito prerešetati to zadevo, preden smo dobili to nepričakovano dovoljenje. Bržkone so si mislili, da je takšna skupna služba božja ko nalašč pripravna za opazovanje jetnikov. Izkazalo se bo nemara, katere skupine jetnikov so si najbolj dobre; mogoče bo moči ujeti kako besedico, kako grajo, da bo potem spet kaj snovi za nove obtožbe in obsodbe. Zakaj, saj je nemara še premalo krvi teklo, "bele krvi"? Mogoče je bilo doslej še premalo trpljenja in grozotnih muk za daljno, potrpežljivo Rusijo . . .? A mogoče so dali nekateri to dovoljenje še zato, da bi imeli priliko "uradno", to se pravi, ne da bi se sami izdali, prisostvovati službi božji in ondi prositi Boga, naj bi že napravil konec njihovemu Judeževemu poslu pod novimi mogočniki. "9, 5, 10 . . ." brni še zmeraj po ceveh in kamenjih. Zdi se, da so debeli, mrzli zidovi ječe kar iznenada dobili dar govora. 2e to-likrat smo slišali to veselo novico in vendar jo še vedno "oddajamo" dalje. Zakaj, saj je bil mogoče v tej hiši groze vendarle še kdo, ki še ni bil prejel to veselo oznanilo. V celicah je vse živo. Jaz sem skupno z 28 ženskami v eni sami celici, ki ima le deset ležišč, je torej primerna le za deset oseb. Vse je pripravljeno za pot v cerkev. Vsaka ženska se zaljša, čim najlepše se more. Ta sedi na pogradu in si češe lase; druga čepi na kamnitih tleh in se skuša iznebiti neznosnega mrčesa. Slednjič dočakamo. Straža je že tu. Odvedejo nas iz celic in nas vodijo po dolgih, podzemskih hodnikih, ki spajajo ječe za ženske i ječami za moške. Tu, globoko pod zemljo, pridemo mimo celic za poedine jetnike. Kakor mi neki vojak porogljivo pove, ko tu zaprti obsojenci na smrt. Ti reveži, ki ho božje tolažbe najbolj potrebni, ne smejo k velikonočni službi božji. Tisti, ki so v sredi med nami, spretno odpro okencp v vratih teh nesrečnikov. Drugi, ki gredo za njimi, jim f»c bolj spretno pomečejo v celice razna davila, cigarete, koščke kruha in velikonočnega pe-civa. A urno in na sjkrivaj — hvala Bogu! Naši, do zob oboroženi spremljevalci, niso ničesar opazili. Gremo dalje. Na visokem, ozkem stopnišču moškega oddelka je v pritličju postavljen zasilni oltar. Že od daleč zagledamo starčka-duhovnika, ki nas ob prihodu z dvignjenimi rokami blago- slavlja. — Moški so že tu sredi stražnikov, ki so do zob oboroženi. Nas ženske razporedijo na ploščade višjih nadstropij. Ce se naslonim na ograjo, vidim na oltar in vidim tudi svoje tovariše v trpljenju. Služba božja se začne. Tam daleč iz dalje prihaja skozi ozko jetniško okence zvonjenje cerkvenih zvonov iz mesta v našo bedo, odvaja nam misli iz naše brezupne okolice, jemlje nam sedanjost iz naših misli. Človek pozabi, da je ujetnik boljševikov in spominja se preteklosti, prejšnjih velikonočnih praznikov, vsega tistega veselja in vse radosti in izgubljene sreče. Mnoge izmed nas tako silno in presunljivo prevzamejo ti spomini, da se oglaša tiho ihtenje in ječanje po vsem prostoru. Mnoge pa premagajo podobe iz srečne preteklosti: onesvestijo se. Položijo jih na mrzla tla ali jih odvedejo nazaj v celico. * A mahoma smo spet v sedanjosti. Sivolasi drhteči duhovnik se obrne k nam in nam govori. Govori nam o naših lastnih mukah in naši lastni stiski. Naj le še dalje zaupamo v Boga, saj Vsemogočni vse to ve in nam bo po svoji božji previdnosti končal naše trpljenje. — Ihtenje se spremeni v glasno jokanje. Duhovnika presune sočutje, prevzame ga obup ljudi, onesvesti se in se zgrudi na tla. — A ko se čez delj časa zave, je ta požrtvovalni starček še tako usmiljen, da nas vse osebno obhaja. Vsi se gnetemo k častitljivemu očaku, ki mu cerkovnik podpira drhteče roke in ki mu drgeče stari, ljubeznivi obraz. Iznenada začutim tudi jaz, da me zapuščajo moči. Dozdeva se mi, da se vse vrti krog mene. Mahoma mi je tako lahko, nato me objame mir in me zagrne noč. V celici se spet zbudim. Tako sem še u-trujena in bi rada še dalje spala in da bi ničesar ne videla, ničesar ne slišala. Zamašim si ušesa, da bi ne slišala ropotajočih motorjev tovornih avtomobilov. Zakaj ropotanje teh besnečih bencinskih pošasti pomeni, da rabeljska tolpa Čeke spet deluje, da si išče novih žrtev in da bo spet tekla nedolžna kri. Še enkrat se spomnim dogodkov iz noči, vseh jetniških trpinov, ki sem jih videla, kako so bili prezgodaj postarani, kako jih je strla bolest in skrb, kako so bili zatopljeni v molitev. Spominjam se, da sem videla med njimi tudi revno mater z bolnim srcem, ki jo je podpirala- moja sestra. Hvala Bogu, torej sta še obe živi! A kako da nisem videla svojega ljubljenega brata? Kje je on, ki je po očetovi smrti naš hranitelj in zaščitnik? Ali ječi v kakem drugem kazenskem oddelku ali sedi celo v eni izmed tistih brezupnih, poedinjh celic ?— Ne, ne! Bolje je, da ne mislim več. Le danes nikar teh misli, vsaj danes naj pozabim to strahotno trpljenje, to bolečino in to žalost! Saj je danes velika noč, praznik veselja, vstajenja Jezusovega in rojstva novih upov! (Opomba pisateljice: Onega duhovnika, ki nas je sredi naše najhujše stiske tako tolažil in bodril, so kmalu nato zaprli in boljševiški sodniki so ga obsodili na smrt in ga tudi u-strelili.) K. T. -o—- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Pred dobrimi 30 leti je bila močno razširjena po Obsotelski dolini med priprostim narodom loterija. Ljudje so posvečali največjo pažnjo ter važnost sanjam. Iz sanj so sklepali na loterijske številke, in se pehali za srečo. Zložiti je moral vsak igralec 5 številk od 1 do 9Q v eni vrsti. Te je stavil na svoto enega groša, ene do treh desetič, da, do enega goldinarja. Ako je pogodil dve številki v vrsti, je dobil po visokosti stave: ambo. So bile zadete tri številke, kar je bila zelo, zelo velika redkost, mu je izplačala loterija: ter-no. Lahko si izbral samo eno številko, če je bila izžrebana, si prejel 14kratni stavljeni znesek — takozvani: solo. Večkrat so bile sanje bolj zamotane, da jih ni bilo mogoče poriniti kar iz glave v loterijske številke. Za te slučaje so bile v vsaki hiši sanjske bukve, katere je imenoval kmetski narod z nemško spakedranko "trampihl". V trampihlu so bili uvrščeni vsi sanjski zapletljaji pod številkami od 1 do 90. Ze pri zajutreku so si pripovedovali starejši člani družine sanje in jih razlagali. V bojazni, da bi ne pozabil kakih za loterijo prav imenitnih sanj, se je dvignil sanjač v noči na ležišču in načorgal številke na steno z nalašč za ta posel že pripravljenim voglen-cem. Pred desetletji so bile pri nas stene hiš in bajt počrgotane s številkami ter raznimi skrivnostnimi znamenji iz sanjske knjige. Za mojo rojstno župnijo Sv. Miklavža na Polju je bila loterija v poldrugo uro oddaljenem trgu Podčetrtek. Loterijskim prijateljem je bilo nemogoče vsak teden dvakrat tako daleč. Staviti je bilo treba začetkom tedna, proti koncu si se moral pobrigati za izid. V novejših časih je objavljalo časopisje loterijske številke. Tednik je bil pred 30 leti bela vrana v krajih ob Sotli. V vsaki župniji je bila oseba, ki je zbirala po hišah številke in prinašala žrebe proti malenkostni denarni odškodnini. Treba povdariti, da je bila loterija v prejšnjih letih vkoreninjena strast, ki je izžema-la iz kmetskih žepov zadnje krajcarje, ki so bili izgubljeni za zmiraj! tmilklavški fari mole pod imenom: jhne, suhljate po-ga obraza, pri-s čukom (pipico) v Ko je bilo L višku, je život žic, kate;pf. ii stari Tramp: stave, zakrivljenih n jazno migljajočih oei, zobeh, z leskovsko v roki je tekal možakar kljub starosti kakor lovski kužek po vaseh in posameznih hišah. V ponedeljek je zbiral loterijske številke, proti petku raznašal večkrat zgrešeno zadeto srečo. Onim, ki niso bili vešči razlage sanj, je pomagal Trampihl s svojo čarodej no učenostjo. Ob vsaki strani hlač mu je bingljal globok žep. V levega je skrival vrečico s številkami od 1 do 90. Če ni igralec slučajno nič sanjal, je segel z roko v ta žakeljček, privlekel iz njega na slepo srečo pet številk in stavil na te. Desni žep je čuval svetost — sanjske bukve, kojih vsebino ter notranjost je hranil Trampihl do smrti sam zase. Toliko smo videli radovedni otroci, da je bila knjiga vezana v staro, uglodano usnje, več ne! Pri tolmačanju sanj se je umaknil ve-dež v kak kot, izvlekel bukve, listal po njih, jih zaprl, porinil v žep in narekoval z napol odsekanim palcem številke sreče. Za posredovanje pri loteriji je prejemal točno določeno takso v krajcarjih. Bolj premožni so ga pogoščali z žganjem, pijačo in prigrizki, ki so bili ravno na mizi. Veliko zaslužka ni odpadlo na Trampihla, z raznašanjem loterije je podžigal ter hladil tudi lastno igralno strast. V času, ko ni bil zaposlen z loterijo, je pletel stari čarodej: koše, canje, lese za sušenje sadja in bičnike iz mladih kostanjev. Posedal je proti vrhu 1'are lastno bajto z nekaj zemlje. Stanoval, gospodaril in gospodinjil si je sam, odkar mu je umrla par let po poroki ljubljena ženica. Trampihl je bil priljubljen, spoštovan in občudovan radi sanjske vede. Vkljub babjp-vernosti je bil močno na bogamolno stran. V čislih se je gibal v očeh samega starega gospoda fajmoštra, ker je znal v cerkvi tako lepo naprej moliti, da ga ni prekašal v tem nobeden vižar daleč naokrog. Pri glasni molitvi pred službo božjo si je natikal na začudenje nas vseh očala, dasi ni gledal nikdar v molitvenik. Ženice so bile glasnega mnenja, da nosi v hramu božjem naočnike radi tega, ker je v cerkvi prvi za gospodom, ki je presojal dušno stanje zaupanih mu vernikov vedno skozi z zlatom obrobljeno steklo. Za večje praznike jc živel stari od prosto-voljnih darov po gosposko in vabil pod svojo streho najljubše znance ter prijatelje na kaj pečenega in vinsko mokrega. Resnični uspehi Trampihlove loterije so bili bolj malenkostni. Ustno izročilo zna povedati o večjem številu amb; a le o eni večji terni, ki živi še danes v najživahnej-šem spominu med mojimi rojaki. V vasi Brezovec nad faro je gospodaril premožnejši gruntar. Hiši pravijo: pri Ko-stajnšekovih. Poleg krepkega hlapca in večje dekle je bila tamkaj za pastarico krivono-ga Roza. Nezakonski otrok brez matere je bil vržen iz bolnice na občino. Usmilil se je šepavega revšeta Kostajnšek in ga vzel za pastarico. Dolgo let je služila Roza in dorasla pri enem gospodarju v sicer po obrazu prikupljivo dekle, vendar jo je pačila pri hoji mnogo krajša leva noga. Dobrega ni bila vajena, pač pa je bila v osiroteli nerazvaje-nosti zadovoljna in je znala tako milo prepevati po pašnikih in travnikih. Nekega ponedeljka zjutraj je korecal Trampihl od Kostajnšekovih, kjer je pobral loterijske številke. Na povratku je zadel na vedno — veselje — pastarico Rozo, ki je žgo-lela v brezskrbni pesmi za živino. Stari je ogovarjal vsakega in se dotaknil tudi Roze z opazko: "Rozika, ti dekletce moje, ali se tebi res nikdar nič ne sanja, da bi stavila loterijo in poskusila srečo?" Pevka se je odfezala. "Stric, ravno nocoj se mi je sanjalo tole: K zornicam sem šla. Kmalu od hiše pa sem zagledala na Kostajnšekovem križu pod nogami Križanega z žreblji pribite moške hlače. Radovednost me je premagala, kaj neki je v žepih. Segla sem z roko in potegnila iz levega žepa eno številko, iz desnega dve. Za vse tri sem znala v noči; zjutraj so mi izpadle iz spomina. Bi jih bila zapisala z voglenom na steno, dekla me je vrgla jezno na ležišče, češ: Saj ti krumpl nisi za loterijo!" Trampihl je poslušal pazljivo, sedel na tla in se globoko zamislil . . . Ko je vstal, je potrepljal pastarico po rami in jej razlagal z očetovsko resnostjo: "Rozika, sanje so iz neba, loterija je za siromake. Terna je pred teboj, le zagrabit to moraš. Na križu so visele hlače in križ—10. V enem žepu ena numara — 1; v drugem dve — 2. To je terna, ki je gotova stvar. Šla si k zornicam in sv. maša — 17. Farni patron naše cerkve je sv. Miklavž. Ta drži tri jabolka na knjigi in to je peta številka — 3. Pomni dobro: terna je: 10, 2, 1; ker moraš __staviti v eni vrsti 5 številk, morata biti po naših krajih na# spremljevalki popolne sreče: 17 in 3. Stavi ....... tri seksarje in nikdar več ti ne bo treba še- pati ter se mučiti za Kostajnškovimi kravami." Revici so se zaiskrile oči v prvem objemu obljubljene sreče ... Ko je potipala za žep, je zaupala dobremu stricu: "Še nikoli nisem imela v žepu groša, a kaj še le kar tri seksarje!" V očigled beraški revščini Trampihl ni bil skopuh. Zabeležil je prerokovane številke na papir in odkrevljal z zatrdilom: "Bom založil jaz. Pri hiši boste imeli bo-trijo. Botra ti bo podarila, ko bo pripeljala pogačo, 5 seksarjev. Vrnila boš tedaj, če ne, trideset krajcarjev me ne bode spravilo ob bajto!" V petek je voglaril Trampihl po Kostajn-šekovini, Roze niti pogledal ni. In reva je bila prepričana, da je — pozabil stric, kar jej je obljubil, ker je oplaknil poprej grlo s par fraki j i. V nedeljo po zgodnji sv. maši je poklical gospod župnik Kostajnšekovo mater izpred zvonika in jej pošepnil, naj pride po večer-nicah njena pastarica Rozika k njemu v fa-rovž. To je bilo ugibanja pri Kostajnšekovih, kaj neki je zagrešil ta vedno režeči se šepavs/ da mora na odgovor pred samega gospoda. Dekla je nagnala revšetu toliko strahu vnedolžno dušo, da je bila Rozika večkrat umita po obrazu z lastnimi solzami, predno je prestopila v vidnem trepetu prag župnišča. Gospod župnik jo je še potisnil v sobi v kot in jej zabičal, naj počaka, dokler ne odpravi drugih. Sirota se je spustila v glasen jok, ko je govoril gospod župnik z drugimi in spletal korobač kazni za njo, ki si je očitala preveč vsem očito — veselost. Miklavžekova Jera je zaprla zadnja duri. Gospod župnik se je okrenil proti Roziki v vsej dobrodušnosti: "Avša, ti mala, še cmerigaš se kakor kaka stara baba, ker te je doletela sreča." Gospod jc razlagal pastirici, da je bil v petek pri njem stric Trampihl. Rozika je zadelo veliko terno. Loterija jej bo izplačala 700 goldinarjev. Stric bo prinesel denar njemu, ker iz nje presrečne bi izvlekli razni nevoščljive! vse do poslednjega krajcarja. Kupil ji bo od Nadribenskega vinograd s hišico, hlevom in še par njivami za 500 goldinarjev. Ostalih 200 bo razposodil on pri za-nesljivh gruntarjih. Ta denar naj bo prihranjen za slučaje bolezni ali kake druge nesreče. Obljubiti je morala pri presveti Trojici, da ne bo črhnila niti besedice napram nikomur, dokler ne bo pravomočna posestnika pri Nadribenskih. Kako se je zmotala Rozika iz tarovža in kako je prišla domov, ni znala. Kostajnše-kovi so jo izpraševali, kako in kaj. Na vse — nasmeh in niti ene besedice ne! Mati Ko-stajnšica jej je zagrozila, da jo bo pognala od hiše, dekla je pošteno nabunkala tega trdovratnega šepurja, predno je zaspal. Tudi drugo jutro je bil odgovor pastarice na vse, zakaj je bila klicana na odgovor pred župnika — molk! Pri Kostajnšekovih so bili po enem tednu vsi edini: trdovratna in z_akrknjena grešnica mora izpod strehe. Naj odšepa, kamor hoče. Kogar kličejo fajmošter na posvarilo ter poduk, ne spada pod krov dobroglasnih Kostajnšekov. Roziko bi bili napodili brez culice v nedeljo popoldne, da se ni prikazal po večernicah v Brezovcu gospQd župnik. H Kostajnše-kovim je zavil, poklical k mizi: gospodarja, gospodinjo in Roziko, katero je pahnila v izbo dekla s surovo brco v hrbet. Gospod je ostal trdno v mrak pri Kostajnšekovih. Rozika je spala tisto noč v hiši z gospodarjem in gospodinjo . . . Celi prihodnji teden je strmela fara Sv. Miklavža na Polju nad čudežem, katerega je narosilo nebo s pomočjo Trampihla nad pohabljeno siroto Roziko. Terna terna — križ — hlače na križu — Trampihl — je šlo z glasnim krikom od ust do ust! V očeh Poljancev je zrasel krevljasti Trampihl v čudodelnika, ki jemlje iz žakljov srebro in ga deli med najbolj revne. Rozika je postala iz Kostajnškove pastarice imovita Nadribnica. Ni bilo slišati, da bi bila stavila kedaj več loterijo in hlepela po še večji denarni sreči. Po razbobnanju 700goldinarske terne po čeli Obsotelski dolinici je imel Trampihl o-pravka z loterijo preko "glave. Vsak je poskušal postati vsaj podobno srečen, kakor Nadribnica. Ljudje so stavili — in stavili! O, te uboge moške hlače, ki so se prikazale osre-čeni Roziki na križu! V loterijo so se zagnali moški, še bolj pa ženski spol, ker je potegnila za tedaj ogromno terno — ženska iz — žepov moških hlač! Skraja je čakalo vse na sanje o na križih pribitih hlačah. Teh ni bilo in — ni bilo! Nestrpnice so hotele izsiliti osrečujoče sanje, izmikale v nočeh možem ter fantom hlače in jih pritrjevale na križna znamenja. Trampihl je rezal vedno nove papirnate numare, jih basal v vrečico in prodajal po hišah srečo, ki je romala v nočeh z najtrdnejšim upanjem v žepe — moških hlač in na križe! , Gospodar, hišni sin, hlapec so hoteli poska-kati ob" svitu zore v hlačnice, a kako, ko je viselo oblačilo bogznaj kje na križu . . .! Rozika ni dobila naslednic niti v ambah, kaj šele v — terni! Nevolja radi babjever-nosti s čarodejnostjo moških hlač je rasla med možakarji. Moški spol je zagrozil Trampihlu z. dejanskim obračunom, ako ne bo prenehalo izmikanje ter pribijanje hlač. Lapov Anzica je pretepel in premikastil svojo Nežo, da je ležala 14 dni, ker mu je odnesla na Debelakov križ nedeljske hlače. Mesto praznične obleke je otel s križa ničvredne cape Holtitecovega Andreja. Vzgled sreče ponižno vesele sirote Rozike je klical v loterijo; izvoljena in denarnega blagra deležna je postala samo ena in to pohabljena sirota. Trampihlova zvezda ča-rodejstv je bledela, bal se je resno, da bi ga kdo ne podkrepelil ali nahlodil, ker malodane vsako jutro čakati na hlače, je nekaj več kakor potrpežljivost. Proti Sv. Trem kraljem je šlo. Trampihla so podili od bajt kot navadnega goljufa in to ga je jezilo. Obiskoval je radi loterije le še pametnejše ter večje posestnike, kočarjev z enimi in še to pokrpanimi hlačami se je ogibal. Mramorjeva Polona je zadela z dvema stavama na Gradec in Trst dve večgoldinarski ambi. Srečne številke so bile plod sanjanih številk iz žepov moških hlač. Trampihl, ki je prinesel na dom izplačilo, je bil pogoščen z jedjo in pijačo. Nakresal se ga je do dobra v temno noč in je prikolovratil komaj in komaj v svojo kočuro po visokem snegu in v ostri zimi. Zakuril si je v gašperju. Ko je zaplapolal ogenji v železni pečki in raz-žaril železo, je zbral stari svoje ude čisto k peči. Čuka je zanetil z ognjem, spravil tedaj novodobni pakelc žveplenk v žep k sanjskim bukvam. Oprijela se ga je ginjenost, ker je storil ljudem z loterijo toliko dobrega, pa zanje za dobroto šepavi revi — črno nehvalež-nost! Prav milo se mu je storilo, solze so mu zapolzele po obrazu---. Popito vino je pritisnilo na rahločutnost srca, srce na vrelec.solz — solze na pozabljenje vsega gorja, na spanec---Trampihl se je zleknil oblečen po klopi ob gašperju in zahrnjavsal s polnim pakelcem žveplenk v žepu, katerega je obrnil proti žareči železni peči.--- Trije Kralji so bili na nedeljo. V ponedeljek ni bilo Trampihla po fari. Prikimal je potek, raznašalca loterije od nikoder! V nedeljo so govorili pred cerkvijo moški in ženske, da je stari čarodej gotovo obolel prav nevarno in bi moral nekdo pogledati za njim. Brezovljani so stopili po službi božji na hrib do bajte pogrešanega. Duri zapahnje-(Konec na 4. si rani priloge.) Sfran 8 'AMERIKANSKI SLOVENEC Torek 23. marca 1937 Strah v drevesu Češnja na robu vasi je bila nekdaj največje drevo v Šmohorju. Krasili so jo lepi vrhovi. Cvetela in rodila je skoro vsako leto, ker je rasla na rodovitni zemlji. Marsikako oko se je poželjivo oziralo vanjo, ko je zorilo njeno sočno sadje. Leta pa tudi ponosnemu drevesu niso prizanesla. Zdaj pa zdaj se je posušila in odlomila kaka veja. Debelo deblo se je zvotli-lo; tam, kjer se je cepilo v vrhove, je nastala široka odprtina. Svoje rodovitnosti pa drevo tudi v pozni starosti ni izgubilo. Neke pomladi so se visoki vrhovi spet nagibali pod sladkim bremenom. Otroci so se zaman ozirali kvišku, zakaj nihče ni mogel zlesti na češnjo. Odraslim bi bilo plezanje uspelo, pa so se bali Ko-porca, ki bi jih bil ozmerjal s požeruhi. Ponoči se ni vsakdo upal blizu, zakaj na deblu je visel križ v spomin, ker se je tukaj pred leti nekdo ponesrečil. Jamškov Janko je bil dober plezalec in ni veroval v strahove. Neke svetle noči se je spravil na češnjo. Hitro je bil v rogovili, kjer se je nekoliko oddahnil. Nato se je oklenil debele veje ter se pognal proti vrhu. Tedaj mu je spodrsnilo. Veja je bila polz-ka in se ni mogel obdržati. Kakor bi trenil, je bil v votlini sredi debla. "Zdaj pa imam hudirja!" Fant je poizkušal priti iz votline, pa ni šlo. Bil je kakor zaprt v omari. "Kaj bo pa zdaj?" je premišljal, kako bi se rešil iz kletke. "Ce bi zavpil, bi se mi smejala vsa vas in Koporc bi mi privoščil. Celo otroci bi me imeli za norca." Tedaj je začul korake. Nekdo je šel mimo po poti, stopinje so se izgubljale proti vasi. "Pomagajte!" je zaklical Janko. "V črešnji sem, v votlem deblu. Sam si ne morem pomagati !" Ženska, ki je šla mimo češnje, je bila Mra-kova Meta. Zamudila se je pri teti v sosednji vasi. Ko je čula klicanje, je kriknila od strahu in zbežala. Domov je prišla tako preplašena, da ni mogla ničesar razločnega povedati. "Spomin, tam pri votli češnji, tam . . .!" je hitela, da ji je beseda pobijala besedo. "Ali si kaj videla?" so jo vpraševali. "Nič videla . . . Začela je že še razločno, naposled pa je izzvenelo vse skupaj v nera- zumljive besede, tako da niti sama sebe ni umela. Za Meto je prisopihal po vasi Čelešnik. Sel je iz mlina; meh, ki ga je nesel na rami, je privlekel za seboj v hišo. "Sveti križ božji!" je rekel in omahnil na klopico. "Tedaj bo pa le res . . ." Sosedje, ki so se poprej norčevali iz Mete, so se zresnili. "V Šmohorju nocoj ni nekaj prav," je vedel praznoverni Čelešnik. "Iz votle češnje kliče nekdo na pomaganje . . ." "Duh tistega človeka, ki se je pred leti tamkaj ponesrečil, oznanja nesrečo," je razlagala Lopatka, najstarejša med sosedi. Po vasi jo je brisal Rožičev Nande, velik ko hrast in močan za dva enaka. Njegova pest je udarila kakor kladivo. Klic "Pomagajte!" ki ga je ujel pri votli češnji, pa ga je zapodil v beg kakor otroka. Napočilo je jutro, toda strah se v Šmohorju še zmeraj ni polegel. Ljudje so se zbirali po dvoriščih in ugibali, kaj naj bi pomenil klic iz votle češne. Kar trepetali so ob misli, da jih čaka še mnogo hudega; samo tega niso vedeli, kje se bo nesreča najprej oglasila. Tedaj jo je primahal Jamšek ves potrt in zbegan. "Našega Janka ni nikjer," jim je prinesel žalostno novico. "Snoči je šel spat kakor po navadi, a danes je njegovo ležišče prazno, fanta pa ni od nikoder." "Pa kje naj bi bil?" Na mah je izvedela vsa vas, da je nesreča že izbrala svojo žrtev. Polni sočutja so se zbirali sosedje okrog nesrečnega očeta. "Fant je bil zmerom lepo doma," je pravil Jamšek in brisal solze. "Nikamor ni šel brez mojega dovoljenja." "Nekdo ga je moral kam odvesti. Morda celo z zvijačo," so modrovali vaški očetje. Jamšek je sumljivo pogledal fante, rekel pa ni nobene besede. "Mi ga nismo videli," je povedal Krečanov Miha v imenu svojih tovarišev. "Škoda dobrega fanta!" so vzdihovale sosede in naštevale njegove vrline. Pred gručo sosedov se je ustavila Jamško-va mati v bridkem joku. "O, Janko, Janko!" je vzdihovala in prosila s sklenjenimi rokami: "Pojdite, ljudje božji, in poiščite ga! Ne čakajmo ga s prekrižanimi rokami!" "Pojdimo!" Skupina mož in fantov.se je namenila v grapo, kjer je vezala prepad ozka brv, ki se je pod nogami že šibila. Nič ni bilo lažjega kakor pasti tamkaj v globino. Z iskalci je odšla tudi Jamškova mati. Ob češnji je zaupno pogledala v križ in zajokala. "Ti ga varuj in privedi nazaj!" ga je priporočila višjemu varstvu. "Mama!" Nekdo jei poklical ženico s tihim, a vendar razločnim glasom. "Janko!" ga je vsa srečna spoznala po glasu. "Kje pa si, moj Janko?" "Tukajle," se je oglasil odgovor. "Kje? so strmeli sosedje. "Tukaj v češnji . . ." "Oho!" Vsa žalost in resnoba sta se na mah izpremenili v veselje. Brž so postavili lestvo in potegnili izgubljenca iz drevesa. Strah, ki je vso noč preganjal Šmohorce, je bil pojasnjen. Živ v krsii toda drugi dan smo bili spet prijatelji. Nečesa nam pa le ni mogel pozabiti. Tega, kar se mu je zgodilo v neki temni jesenski noči, ko je bil spet "bolan", kakor je imenoval svojo telesno oslabelost. Našli smo ga pod mejo nedaleč od n jegove koče. To nam je bila paglavcem spet lepa priložnost! "Kam bi z njim?" smo se vpraševali. "V korito ga denimo," se je domislil Bizjakov Polde v naše splošno zadovoljstvo. Sredi vasi ob studencu je stalo veliko leseno korito. Tu smo napajali živino. Tisti večer je bilo korito prazno. Najprej smo odstranili žleb, da bi se ne prigodila kaka nesreča. Nato smo položili ( Dalje na 6. strani.) O Žgančku iz Bukovja je bilo zmerom dosti govorjenja. Mož je bil zgovoren ter je rabil prav svojevrstne besede, posebno tedaj, kadar je bil nadelan. To pa niso bili redki pojavi. Jaka, tako so ga krstili, je večkrat na teden vozil "barko". Jakob Zganček je bil nekoliko čevljarja. Krpal je stare cokle, zaslužek pa je puščal po grlu. Ko je kolovratil zvečer iz krčme, mu je bila pot navadno preozka in z nosom je večkrat poljubil kamen. Njegova pesem je bila: "Šuštar biti, to je reven stan. stare cokle šivam, pa me nič ni sram." Pesmi je navadno sledilo glasno govorjenje. Sam s seboj se je pogovarjal o tem, kar je čez dan doživel. Najrajši se je prepiral, pri čemer se je jezil: "Da bi ga česnil kakor ono . . ." Kadar je utihnil, tedaj smo vedeli, da je zavozil pod mejo in obležal. Mi, kar nas je bilo navihancev, pa brž na delo. Tistega, kar se mu je zgodilo v njegovem trdnem spanju, seveda Zganček ni vedel. Toda ko se je prebudil, tedaj je bil privezan kje za kako drevesno korenino in če je malo, kakor ono, porobantil, mu je Bog gotovo odpustil. Vse bolj je onegavil, kadar smo mu zamašili ključavnico, da ni mogel ponoči v svojo kočo. "Kakor ono, da bi jih šen ai!" se je razhudil, Blagoslovljene in radostne velikonočne praznike želim vsem spoštovanim glav. uradnikom (cam) K. S. K. Jednote, kakor tudi vsem uradnikom (cam) krajevnih društev in vsemu vrlemu članstvu naše dične in ponosne KRANJSKO SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE, kakor tudi vsem mojim znancem in prijateljem v domači naselbini, po vsej Ameriki in stari domo-• • » vini! FRANK OPEKA, Glavni predsednik K. S. K. J. NORTH CHICAGO, ILL. r tifL »J M VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM PHILIP P. BLISS Zastopstvo za vse vrste zavarovalnino 175 West Jackson Boulevard Telefon Wabash 3620 Chicago, 111. Mi Specializiramo že dolgo vrsto let poklicno v zavarovalninstvu. Posebno se priporočamo društvam, kakor trgovcem in obrtnikom ter posameznikom za zavarovalnino proti tatvini, ropu itd. Ako ne morete dobiti zadovoljive zavarovalnine in pogojev kje drugje, tedaj sporočite nam, kake vrste zavarovalnine želite in skušali Vam bomo postreči mi. Zavarujemo proti ognju in sprejemamo vse vrste zavarovalnine. w r r Tv^e r r r r r r r r r r r r r r if w ^-C>0<><><><><><><><><><>0<>0<>0<><>00<><>0<>^^ 00000000000000000000000000000000000<>0000000000 <>000^00-0<><>000<>0<>^>0-0^ - Vesele velikonočne praznike! VSEM NAŠIM VLAGATELJEM IN KLIJENTOM! Rekord in varnost Naša banka ima rekord, da jo ni bilo treba nikoli reorganizirati. — Nikdar ni bilo potrebno nas v naprej obveščati za dviganje hranilnih ali komercijalnih vlog. Nikdar ni bila zaprta. Nikdar ni dolgovala računov. — Trgovci, obrtniki in društva so vabljeni, da prično pri nas s čekovnimi in hranilnimi vlogami. Vse vloge na naši banki so zavarovane do višine $5,000.00 pri "FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION". HRANI DANES — DA BOŠ IMEL JUTRI! Vedno na razpolago Vsem posameznikom, ustanovam, društvom ali komurkoli smo vedno na razpolago, kadarkoli potrebujete kakih nasvetov ali pomoči v financijelnih zadevah. To bodisi glede vlaganja vaših prihrankov, investiranja denarja, ali v kakoršnih koli drugih denarnih in gospodarskih zadevah. V vsakem slučaju vas vabimo, da pridete in se z nami posvetujete. Počutite se domače in pridite k nam v vseh takih zadevah. — NAŠA BANKA JE VAŠA BANKA. Metropol itan State Bank (MEMBER OF FEDERAL RESERVE SYSTEM) Banka, ki je preizkušena glede varnosti in zanesljivosti 2201 W. Cermak Rd. TELEFON CANAL 1955 Chicago, Illinois JOHN B. BRENZA, predsednik JOHN KROTKAS, podpredsednik URADNIKI: STEVEN S. TYRAKOWSKI, podpreds. JULIUS C. BRENZA, podpreds. in blag. DIREKTORJI: JOHN B. BRENZA, STEVEN S. TYRAKOWSKI, JOHN KROTKAS, DR. SYLVESTER A. BRENZA, JULIUS C. BRENZA. ^{>^<)<)^XK>O<><>OOOOOOCK>O<>O<>O<>CW><^^ Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek 23. marca 1937 r r r r r r r VESELE IN RADOSTNE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem John Korenchan — Slovenska grocerija — Vsem svojim odjemalcem najlepšo zahvalo za naklonjenost in obenem se za isto še nadalje priporočam. 2313 So. Lincoln Street, Chicago, Illinois Tel. Canal 6399 w "TRAMPIHL" (Nadaljevanje z 2. strani, ne. Po kočuri vse mirno . . . Pritisku krepkih rok se je udal zapah. Ogledniki so videli na prvi pogled, kar je nagnalo za nekaj časa žalost vsem faranom Sv. Miklavža. Na tleh pod klopjo pri gašperju je ležal Trampihl trd in grozno opečen po celem telesu. Možje so se okorajžili, da so si ogledali bolj od daleč vzrok strašne smrti. Zeplenke so se bile užgale žrtvi v žepu v trdem spanju od preveč razbeljene peči. Žveplo je zanetilo sanjske bukvice, te hlače in stari Trampihl je moral biti cel v plamenih, predno se je prebudil in se začel valjati po tleh. Priletel je pri padcu z visoke klopi na glavo, ni mogel strgati naglo goreče obleke s telesa, izdahnil je vsled opeklin čisto — sam in ležal kot od vseh pozabljeni mrlič celi teden! Žalovala je odkrito za ponesrečenim starim razpečevalcem loterijske sreče pri pogrebu cela župnija. Moški so pozabili na nadlogo s hlačami, vse je govorilo o blagopokoj-nem le najlepše. Trampihlov pogreb in sedmino je plačala Nadribnica in mu okopavala ter kitila grob do poklica po večno terno. S smrtjo in pogrebom Trampihla je bilo pokopano v naši župniji pehanje za loterijsko srečo, ambami in eno terno, ki je osrečila do smrti pohabljeno siroto — Roziko! VESELO ALELUJO želiva vsem našim odjemalcem, naše trgovine, kakor tudi vsem našim gostom, ki zahajajo v našo gostilno in se vsem še za naprej priporočava. Veselo Velikonoč Vam želi MODEL CLOTHING STORE B. D. SPECTOB, lastnik CHISHOLM, MINNESOTA Veselo Velikonoč vsem! MAKI BODY & FENDER SHOP 115 Second Ave., South CHISHOLM, MINN. J. H. HULME URAR IN BRIVNICA 115 First Avenue South CHISHOLM, MINNESOTA Vsem veselo in zdravo Velikonoč! Jos. Perko Slovenska trgovina RAZNOVRSTNIH ČEVLJEV 2101 W. Cermak Rd. Tel. CANAL 2521 Jos. J. Perko Lastnik znane "PERKOTOVE" GOSTILNE MATH MAKI BODY & FENDER SHOP 115 Second Ave. South CHISHOLM, MINNESOTA Želi vsemu občinstvu vesele velikonočne praznike! Veselo Velikonoč Vam želi FARM SERVICE STORE CHISHOLM, MINNESOTA RAATTAMA'S Trgovina NAJMODERNEJŠIH OBLAČIL za spomladno sezono. Čevlje in druge potrebščine. Chisholm, Minn. 2103 W. Cermak Rd. Tel. CANAL 0635 CHICAGO, ILLINOIS Prav veselo in zadovoljno Velikonoč želi vsem Slovencem Vesele velikonočne praznike Vam želi PROPOTNICK STUDIO 211 First Ave. South Telefon 90 CHISHOLM, MINNESOTA Veselo Velikonoč želimo vsem KING LUMBER CO. Barve — stavbinski material — železnina in premog. POSTREŽEMO V POPOLNO ZADOVOLJSTVO. r p* gr r r r r r r r r w Anthony j. Darovic g rupp FURNITURE & UNDERTAKING CO. SLOVENSKI ODVETNIK V CHICAGI. " a i (i Uraduje na: 2105 West Cermak Road Telefon Canal 5086 in na: 1 9 0 4 West Cermak Road Telefon Canal 7130 v pisarni SLOVENSKEGA FEDERALNEGA STAVB, in POSOJILNEGA DRUŠTVA. Rojakom se priporoča v vseh pravnih in legalnih zadevah. Chisholm, Minnesota Telefon 75 Za telefonične klice: E. J. RUPP Telefon 175 C. O. LUNDQUIST . Telefon 297 Voščijo vsem vesele velikonočne 'praznike! r r= Veselo Velikonoč Vam želi DR. W. L. MEDALIC ZOBOZDRAVNIK * 127 West Lake Street, CHISHOLM, MINNESOTA Telefon 615-W r r r r r r r r r & r Šf r r r fra; r r w IT l? r r r r r VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želimo vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom! Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, predsednik 1729 West 21st Street Tel. Canal 7172-7173 CHICAGO, ILLINOIS iKS Vesele praznike vam želimo DUNN BEAUTY SHOPPE Kravžljanje las "PERMAMENT" je naša špecialiteta V Miners State Bank Bldg. Telefon 346 CHISHOLM, MINNESOTA tr. r" GRAHEK'S GARAGE & ELECTRIC SERVICE Chisholm, Minnesota Kadar potrebujete POPRAVILA NA VAŠEM AVTOMOBILU pridite k svojemu rojaku. V zalogi imamo vse vrste potrebščine za avtomobile. — Želimo vsem VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Telefon 500 w i? r r r. Vesele velikonočne parznike želimo vsem! MINERS STATE BANK Chisholm, Minnesota Naša banka je član FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION. — Poslužite se naših bančnih Money Ordrov za pošiljanje denarja po pošti. Veselo Velikonoč želimo vsem odjemalcem! P. MATURI & CO. Chisholm, Minn. Obenem naznanjamo, da imamo sedaj r.ajbolj moderno izpo-popolnjeno pralnico. In štalirali smo najnovejše stroje. Izdelujemo vse delo doma. Zato Vam jamčimo, da bote pri nas vedno najbolje postreženi. Za naročila nas pokličite na :telefon: CANAL 7172 - 7173. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želimo vsem našim gostom prijateljem in znancem! Obenem se najtopleje zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se Vam priporočamo za prihodnost. Rojaki! Kadarkoli pridete v Chicago alj, ste v naši bližini, oglasite, se pri nas za okusen prigrizek, ali za čašo dobre pive, finega vina ali kakoršnekoli pijače želite. Postregli Vas bomo po slovenskem domačem okusu. r Cafe i? r r Maryton ANTON GOLENKO, lastnik SLOVENSKA RESTAVRACIJA IN GOSTILNA V-'c vrste pijače in okusna domača slovenska jedila. 2226 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois Telefon Canal .8045 IWU ' JU iA-> •Ml 'Wt-1 • IMU i Ai i,Ui»U idll lUtl ii<01 tJLU >'HUi I JUnWU IUU O.U t Jl V. LESNA K GROCERIJA in MESNICA CHISHOLM, MINN. Telefon 64 Kupite naše doma prekajeno meso in šunke za velikonočne praznike! — Vsem želimo vesele velikonočne praznike! Veselo Velikonoč želi vsem FIRST NATIONAL BANK Chisholm, Minnesota Naša banka je član FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION. Vloge zavarovane do $5,000. if ¥ & ■tsi ŠLi&& f:ki ISSi iiSi tii & »J, Si Six 1» ?<» % & VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem svojim vlagateljem in klijentom Kaspar American State Bank Naša banka je član "Federal Deposit Insurance Corp." 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS Imamo varnostne predale "Safety Deposit Boxes", ki jih dajemo v najem KASPAR AMERICAN SAFETY DEPOSIT CO. & r Veselo Velikonoč želi vsem PILSEN LAUNDRY CO. f ŠTAYER in STARC, lastnika ^ — SLOVENSKA PRALNICA — 1158 West 18th Street, Tel. Canal 3500 Chicago, 111. M Pošljite vaše perilo v našo pralnico. Pokličite nas na telefon, da pridemo po perilo na dom. Z našo postrežbo bote zadovoljni. Prav zadovoljne in vesele velikonočne praznike želi vsem Slovencem in bratom Hrvatom ' LOUIS J. ZEFRAN | — Prvi slovenski pogrebnik v Chicagi — 1941 W. Cermak Road, Chicago, Illinois M Telefon: Canal 4611 M Vesele velikonočne praznike vsem mojim odjemalcem in prijateljem JOHN ZELEZNIKAR RAZVAŽALEC PREMOGA, DRV, SELI POHIŠTVA IN VSE DRUGE PREVOZE. 2045 W. 23 r d St. Tel. Canal 4534 Chicago, 111. Se priporoča rojakom ob času selitve, ali za naročila premoga, drv in druge prevoze. M PRVI SLOVENSKI MESAR V CHICAGI. Slavnemu občinstvu naznanjam, da imam sedaj v lastnem poslopju kjer vodim MESARSKO OBRT že 22 let, tudi v zalogi VSE VRSTE GROCERIJO, mnogovrstnih predmetov, kateri spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Slavnemu občinstvu, kakor tudi odjemalcem, želim zdrave, zadovoljne in blagoslovljene velikonočne praznike. MATH KREME SEC — SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA — 1912 W. Cermak Rd. Tel. Canal 6319 Chicago, 111. J Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem WENCEL'S DAIRY — SLOVENSKA MLEKARNA — 2380-82 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois Telefon: Monroe 3673 S M .M Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem KUKMAN BROS. PRVOVRSTNA GROCERIJA in VSE VRSTE MESO. ^ Posebno se priporočamo slovenskim gospodinjam za velikonočne praznike. Vse vrste suho in sveže meso, Derutnino in vse' kar rabite za praznike. 1900 W. Cermak Rd. Tel. Canal 0572 Chicago, 111. THE ASHLAND GARAGE MARTIN MILLER, lastnik Slovenska garaža in popravljalnica avtomobilov 1600 S. Ashland Ave. Tel. Seely 9696 Chicago, 111. Slovenskim avtomobilistom se priporočamo za prodajo dobrega gasolina, olja, mazanja avtomobilov, itd. Slovencem, ki prihajajo od zunaj v Chicago z avtomobili se priporočamo z našo garažo. V slučaju nezgod, pokličite nas na telefon. Veselo Velikonoč in mnogo pirhov želi vsem M JOŠ. KUKMAN SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA .1837 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Tel. Canal 5634 Se priporoča slovenskim gospodinjam za praznike. V zalogi imamo najboljše okusne prekajene šunke, vse vrste suho in sveže meso, perutnino in vse druge predmete, ki jih bote rabili za praznike! Prav veselo Velikonoč vam želita JERIN & ŠENICA — SLOVENSKA MESARJA -2059 West 23rd Street, Chicago, Illinois Tel. Canal 8172 Veselo Velikonoč želi vsem FIDELITY ELECTRIC SHOP FRANK SCHONTA, lastnik 2049 W. Cermak Rd. Tel, Canal. 5190 Chicago, 111. Dvakrat dve ni nikoli pet! Ampak štiri je pravilno. In pravilno je tudi če greste kadar rabite električne potrebščine v Mr. Sghontovo trgovino, kjer dobite najbolje kvalitativno blago. — Že 21 let v tej obrti. Prodaja sloveče "FRIGIDAIRES" in "REFRIGERATORS". JS J M ■M M M ■M M M M &' Jti Siu i ii >uJl fttii >ii ■ 'ii''.'> • && tj 2 Stran 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek 28. marca 1937 Jf Vesele in radostne VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem odjemalcem Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf -Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Helps Hardware Co. t t t it it I e it t r in POGREBNI ZAVOD Eveleth, Minnesota SE PRIPOROČA SLOVENSKEMU OBČINSTVU! it t it it t it it t it it it Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Ji Jf Jf-Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Ji~ Jf Jf Jf Jf Jf 'jf Jf Jf Jf Jf Jf-Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Ji Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jfz Jf Jf Jf Ji Jf Jf Jf i Jf Jf Jf: J( Jf Jf Ji Jf Jf Jf Ji Jf Ji Jf Jf Jf Ji Jf Jf Jf Jf ?f Jf jf Jf Jf KOVANIEMI AUTO SALES 217-219 Grant Avenue, Phone 307 Prodajajo CHEVROLET avtomobile in vso avtomobilsko postrežbo. EVELETH, MINNESOTA Vesele velikonočne praznike želi vsem GRAHAM FUNERAL HOME -POGREBNI ZAVOD- Eveleth, Minnesota Prav radostne velikonočne praznike želita vsem odjemalcem CHERNE & ANDERSON - PLUMBERJA — Prodajajo automatične "Iron Fireman Coal Stokers", k. . • > ~ - - - - - ' Eveleth, Minnesota LESTER SAGEN TRGOVINA S POHIŠTVOM IN 2ELEZNINO Eveleth, Minnesota PHILIPS BROS. COAL CO. Prodajamo PREMOG, KOKS in "SCREENINGS" Za udobno, gorkoto pokličite Telefon 60 ali 660. — Dajemo pošteno vago. Eveleth, Minnesota JARVEYS .ŽELEZNINA in POHIŠTVO Prodajamo THOR pralne stroje "Round Oak", Kuhinjske peči t "AD-EL.ITE", barve in varniir 114 Grant Avenue, Eveleth, Minnesota Telefon 80-W želi vsem ^ it it it it t it it t t SPOMIN "Fant, ali veruješ v spomine, ki pomenijo nesrečo," me je vprašal nekoč 'Jelene, stara moravška korenina. "Ne vem, kako bi rekel," sem se izognil odgovoru. "Nekaj je na tem, pa naj bo že, kar hoče." Mož, ki ni bil praznoveren, mi je povedal nastopno ganljivo zgodbo: "Včeraj je minilo 50 let, odkar sem bil na opravku v bližnjem mestu. Hodil sem peš, zskaj takrat se še nismo vozili z vlakom. £ena me -je prosila, naj se vrnem vsaj do večera. Otrori pa so sitnarili, naj jih vzamem s seboj, česar seveda nisem mogel storiti. Najbolj vsiljiva je bila moja triletna Min-ka. Spremila me je do kraja vasi ter se zagnala v silen jok, ko se je morala vrniti z materjo, ki jo je komaj odtrgala od mene. Vso pot me je spremljala neka temna slutnja. Ko sem dospel nazaj v bližino doma, se je že temnilo. Tam na ovinku pod vasjo me je iznenadilo tiho ječanje. "Ata!" je kriknilo nekaj tako obupno in pretresljivo, da me je bilo groza. "Minka, ali si ti?" sem zaklical v temo. Glas je bil podoben glasu moje hčerke. Mislil sem, da mi gre naproti; morda je ušla od doma in jo je zdaj strah. Ustavil sem se in ponovno poklical. Nato sem krenil s poti in jo pričel iskati v smeri, odkoder sem čul ječanje. "Minka!" sem ponovil, a ni bilo odgovora. "Spomin! Doma se je moralo nekaj pripe- titi." Ta misel mi je stisnila srce, da me je kar dušilo. Neka čudna skrb me je gnala domov; rad bi bil tekel, pa nisem mogel. Noge so se mi tresle in šibile. Hiša je bila nenavadno razsvetljena. Slišal sem plaho govorjenje sosedov in jok moje žene. "Za božjo voljo, kaj pa imate?" sem jih nagovoril, dospevši pred hišo. "Povejte, kaj se je zgodilo," sem zahteval, a vse je molčalo. Tedaj je prihitela moja žena vsa objokana. Oklenila se me je okrog vratu ter se v bridkem joku naslonila na mojo ramo. "Oh, moja draga Minka!" To je bilo vse, kar je mogla spraviti iz sebe. "Kaj je z Minko? Govori vendar!" sem bil skoro že nejevoljen. Tedaj je nekdo odprl vrata v sobo. Na klopi pri peči je ležala Minka. Bila je mrtva. "Minka!" sem zdrsnil na kolena. "Za-spančkala si, pa sem mislil, da si mi prišla naproti. Saj sem te slišal, ko si me klicala. Poglej me, tvoj atek je tukaj in odpustke ti je prinesel kakor si mu naročila." Toda Minka je spančkala in sanjala o "an-čkelih", kakor je imenovala angelce v svoji otroški govorici. "O mraku smo jo našli v potoku," mi je povedala soseda. "Ves dan je govorila o tebi, zato so doma menili, da ti je šla naproti. Hotela je čez vodo, pa je omahnila na ozki brvi." Starec je končal svojo zgodbo in si obrisal solzo. "Vidiš, deklica je Utonila prav tedaj, ko sem slišal spomin." Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf. Jf' Jf Jf Jf Jf Ji Ji Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf % Jf Jf Jf Jf Jf t Jf it 'it it it it it it it it it .it -it Veselo Velikonoč želi vsem Range Hardware & Furniture Co. M. W. ASSOCIATE: STORE 319 Grant Avenue Eveleth, Minn. Telefon 70 Vesele praznike vsem! CLOUTIER TIRE & BATTERY SHOP 102 E. Lake Street CHISHOLM, MINN. Phone 836 it it it it it it it it t it Vesele velikonočne praznike želimo vsem OTTO R. NELSON PREMOG — PESEK - GRAMOZ 216 Grant Avenue Eveleth; Minnesota Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf =Jf Jf Jf Jf Jf Jf MILOVICH FURNITURE Jf 2406 First Avenue Phone 695-W Veselo Velikonoč želimo vsem Telefon 160 Vesele velikonočne praznike želi vsem! Veselo Velikonoč Vam želi MODEL STORE SAM PRESS Prodajamo znamenite "MARKS-MADE" obleke Modne za mlade fante in može. Eveleth, Minnesota it~ it it it it it it it it it it t Veselo Alelujo želi Eveleth Plumbing & Heating Co. KURIVO - PECI NA OLJE — STOKERS FRIGIDAIRES Najmodernejše plumbarske potrebščine. Eveleth, Minnesota Vesele velikonočne praznike vsem! HENDRICKSON'S BAKERY "PEKARNA NAJBOLJŠEGA KRUHA" Ji Jf Jf Ji Jf zJf= Jf Jf Ji Jf Jf Jf Jf Ji Ji Jf -Ji. ~Jf HIBBING, MINNESOTA HIBBING MONUMENT CO. Prodajamo in izdelujemo nagrobne kamne in spomenike vse vrste. Telefoni: V uradu 540-W Residenca: 540-R HIBBING, MINNESOTA Jf Vesele praznike vsem! Jf ^ DR. WM. E. MONROE Jf ZOBOZDRAVNIK t 418 Monroe Street Eveleth, Minnesota ? HIBBING> Minnesota Telefon 112 Veselo Alelujo želi svojim odjemalcem THE PACIOTTl GROCERY IZBORNO MESO in GROCERIJA Hitra in prijazna postrežba. ^ 512 Hayes Street Telefon 239 Eveleth, Minnesota -t'-t it it it it t it t k it zt, t --Jf-- Jf Jf Ji Ji Jf Jf Jf Jf Jf Ji Ji =Jf- MAKI SHOE SHOP Najboljša kvaliteta in delo. 2307 First Avenue HIBBING, MINNESOTA Želi vsem odjemalcem veselo Velikonoč! Radostne lil venele velikonočne praznike £ Frances Beauty Shoppe (MRS. F. Z. MORIARITY) 418 Jonen Street Tel. 303 Eveleth, Minn. OPREMA ZA VSE VRSTE OLEPŠEVALNA DELA. Vesela velikonočna voščila želi vsem FIRST NATIONAL BANK EVELETH, MINNESOTA Prijazna voščila k velikonočnim praznikom od THE GOLDEN RULE STORE A. GOLDBERG, lastnik Raznovrstno blago, obleko in čevlji za celo družino. 328 Grant Avenuet Eveleth, Minnesota Telefon 115. Ji DELVIC CAFE — ODPRTO VSO NOČ - 2010 First Avenue HIBBING, MINNESOTA Želimo vsem našim gostom vesele velikonočne praznike! Veselo Velikanoč želi vsem CONTE'S MEAT MARKET 1920 Fourth Avenue HJBBING, MINNESOTA Telefon 309 Posebne vrste jagnetino in fine šunke bomo imeli za praznike. Security Service Garage L. W. SPOLAR Prodajajo Chrysler in Plymouth avtomobile Postaja kjer dobite postrežbo — Gasolin in olje. Hibbing, Minnesota Vesele velikonočne praznike želi vsem ED. KAISER GROCERIJA in MESNICA Telefon 866 North Hibbing, Minnesota Zarich Electric Service • Zmrzevalne naprave za trgovine PRODAJAMO in POPRAVLJAMO. 1716 Third Avenue, Hibbing, Minnesota Želimo vsem vesele in zadovoljne velikonočne praznike! MURTO AUTO REPAIR SHOP TOIVO MURTO, lastnik Vogal Howard Street and St. Louis Avenue HIBBING, MINNESOTA Telefon 489-W popolna postrežba za vse kare. Izkušeni delavci. Vse vrste mazila, olje in druge potrebščine. F. & W. BODY SHOP 188 W. Howard Street HIBBING, MINNESOTA Popravljamo fenderje in kare. Zadovoljimo vsakega. Barvamo in varimo. Telefon 545 Jf I I % 1 ■i Jf Jf Jf Jf Jf I Jf Jf Jf JX =Jf Jf Jf Jf I Jf Jf Jf Jf Jf '% Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf CASH MAKET CO. — GROCERIJA IN MESNICA — 1926 Fourth Avenue" Telefon 173 - 174 HIBBING, MINNESOTA Vsem vesele velikonočne praznike! Veselo Velikonoč želi vsem svojim odjemalcem CENTRAL LAUNDRY & CLEANING CO. HIBBING, MINNESOTA PEOPLES DEPT. STORE, Inc. Najbolj napredujoča trgovina v Hibbingu. 408 Howard Street HIBBING, MINNESOTA G. L. THOUIN HARDWARE CO. Železnina, steklo, barve in olje 320 Howard Street HIBBING, MINNESOTA Telefon 8 DR. E. W. LARSON Zdravnik za oči in umerja očala 31,41/2 E. Howard Street HIBBING MINNESOTA Telefoni: V uradu 402 Residenca 2081 DR. F. W. JOKELA ZOBOZDRAVNIK 1012 Third Avenue NORTH HIBBING, MINN. Vesele praznike vsem! JACOB TOPPILA SLAŠČICE in CIGARE in zraven tudi brivnica. 220 Lincoln Street NORTH HIBBING, MINN. Veselo Velikonoč želi vsem FREDERICK LUMBER & COAL CO. Stavbeni material vse vrste kot les, narejeni okenski okvirji, vrata. — Cement, steklo, premog, itd. HIBBING, MINNESOTA Veselo Velikonoč MINNESOTA MARKETS Inc. Vse blago po najnižjih cenah. HIBBING - VIRGINIA, MINN. Vesele praznike KERANEN & LEVANDER TRGOVEC in KROJAČ 1921 Third Avenue HIBBING, MINNESOTA Veselo Alelujo BRAMAN'S MUSIC CO. Zaloga Excelsior harmonik 1919 Third Avenue HIBBING, MINNESOTA Vesele praznike DR. H. C. RICE ZOBOZDRAVNIK First National Bldg. Phone 141-R HIBBING, MINNESOTA Jf Jf .Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf -Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf = Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf = Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf *Jf Jf Jf Jf Jf Jf Ji Jf ,Jf Jf Jf ~Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Jf Ji Jf ■4MERIKANSK.I SLOVENEC ŽIV V KRSTI Konec s 3. strani Žgančka v korito in ga pokrili s široko desko, na katero smo zavalili kamen. Ko smo opravili, smo se skrili na bližnji kozolec. Cez kaki dve uri se je Žganček prebudil. Začulo se je stokanje in- ječanje. "Kje pa sem?" je začel onegaviti. "Kakor ono — zgoraj les in spodaj les — stena na obeh straneh — v sredi pa tema . . ." Jaka je utihnil in nadaljeval po kratkem molku: "Ce bi bil umrl, kakor ono, bi mislil da so me dejali v krsto . . . Ker pa sem živ, kakor ono, pa se kaj takega ni moglo zgodi- i! t"" jr ir r' r"" r"'' 'r"' K ir V r1 r r r r r r r r Radostno in zadovoljno Velikonoč "Kako lepo je na svetu, jaz pa v grobu! Ne bom več vinca pil, bom vi črni zemlji gnil . . . Oh, kakšna tesnoba! Še obrniti se ne morem. Kar zadušilo me bo in naposled bom moral, kakor ono, zares umreti . . ." Na kozolcu smo skoropokali od smeha. Jaka je moral nekaj slišati, kar mu je zbudilo upanje v življenje. Z vsemi silami se je uprl V desko in kamen je padel v blato. Žganček pa ven iz korita. Tedaj se je zavedel. "Kakor ono, da bi jih pobesil!" je godrnjal vso pot do doma. Tega dogodka Jaka ni mogel pozabiti. Vselej, kadar ga je kdo izpraševal, kako je bilo v krsti, se je togotil. te teteSal Vesele in zadovoljne velikonočne praznike voščim in želim vsem odjemalcem, prijateljem in znancem JOSEPH SLAPNIČAR -SLOVENSKI KAMNOSEK — VELIKA ZALOGA RAZNOVRSTNIH NAGROBNIH SPOMENIKOV. 1013 N. Chicago Street -:- Joliet, Illinois želimo vsem svojim dragim odjemalcem in vsem našim prijateljem in obenem izražamo vsem najlepšo zahvalo za naklonjenost, ki so jo nam■ izkazali v preteklosti s tem, da so se obračali do nas za nakup pohištva in v slučajih pogrebov. Anton Grdina in Sinovi Trgovina S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6019 St. Clair Avenue VESELO VELIKONOČ VSEM! GORSICHS Začelo ga je resno skrbeti. "Onegavi prijatelji, pomagajte!" je zaklical glasno. "Kakor ono, saj nisem mrtev ... Zmotili ste se. pa ste me zabili v krsto . . . Živega me boste pokopali . . ." "O, joj, joj!" se je smilil samemu sebi Pri nas dobite vedno vsake vrste MESO in GROCERIJO Vsak dan sveže sadje in zelenjava, oranže itd. PROFESORSKA Oče, po stropu leze grd pajek." 'Pohodi ga in pusti me pri miru Podružnica 15303 Waterloo Road in 1053 E. 62nd Street CLEVELAND, OHIO 1134 N. Hickory Street, Joliet, Illinois Telefon 29SS1 Veselo Velikonoč 5| Vesele praznike 4 INT. NAT. WORK PEOPLES CO-OP. jf ASSOCIATION if if GROCERIJSKE TRGOVINE in MESNICE | Gilbert - Virginia, Minnesota MRS. KRISTINA KOLAR GROCERIJA in SLAŠČIČARNA A. GREGORICH, lastnik foZ^tz V zalogi imamo vse vrste grocerijo, sveže in suho mes0- Izdelujemo okusne doma na-SiJ^1 re3ene klobase. — Gospodinjam se priporo- ^^fSlf^iss/S^ čamo. — Obenem želimo vsem vesele velikonočne praznike! 200 Ruby Street Tel. 6886 Joliet, Illinois John Drenik Gilbert, Minnesota Prodajalec in razvažalec Slovečega "ERIN PIVA" in "STAREGA SHAYALE PIVA" NAJBOLJŠA IZDELKA, KI SE SAMA PRIPOROČATA. BEST f£—i beer 'PjgSmowN Velikonočne pozdrave želi vsem Veselo Alelujo želi vsem Vesele velikonočne praznike želi vsem Vesele velikonočne praznike želim vsem svojim prijateljem in odjemalcem MURPHY GARAGE FRANK J. ZGANJAR, lastnik DR. F. J. ZALLAR — ZOBOZDRAVNIK - JOHN A. BLUTH Royal Blue Store — SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA — 1407 Cora Street Tel. 2-3390 Joliet, Illinois Za praznike bomo imeli v zalogi okusne prekajene šunke po nizkih cenah, kakor tudi vse vrste sveže meso in najboljšo grocerijo. Gilbert, Minnesota Cleveland, Ohio Gilbert, Minnesota 23776 St. Clair Avenue GILBERT, MINNESOTA Telefoni in ■rn-m&m Joliet Slovenic Coal Co. A. GOLOBITISH Premog, gasoline in vse vrste olje za jCQAUyljU^I avtomobile. Se priporočamo vsem Slo- ' Telefon 22789 Vogal Jackson in Indiana Street, Joliet, Illinois PODPIRAJTE SLOVENSKO PODJETJ)E! — Veselo Velikonoč želimo vsem! — Kadar boljše pohištvo izdelujejo, tedaj vedite, da ga trgovina PRAV VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE želim in voščim vsem mojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem! THE KRICMAN & PERUSHEK FURNITURE CO. tudi prodaja. Imamo na 10,000 kv. čevljev prostoru v zalogi najboljše pohištveno kvaliteto. Najboljšega modernega tipa. — Zmerne cene. — Obiščite nas o prvi priliki in si oglejte naše blago in naše prostore in se sami prepričajte. COLUMBIA BAKING CO Slovenska grocerija in mesnica THE KRICHMAN & PERUSER FURNITURE COMPANY 15428 Waterloo Road Poskusite naš kruh COLUMBIA SPECIAL — CLOVER FARM VIENNA and RYE POPOLNA ZALOGA VSAKOVRSTNEGA PECIVA Posebnost je pri nas to, da gledamo na snažnost. 1115 N. Chicago St. Tel. 20552 Joliet, Illinois 66 — 10th Street Tel. North Chicago 613 NORTH CHICAGO, ILL. Cleveland, Ohio Telefon: KEN: 1405 Kakor druga leta, imamo tudi letos v zalogi vse stvari, ki jih potrebujejo gospodinje za velikonočne praznike. Vse vrste sveže meso, perutnine, suho prekajeno meso, domače klobase in vse drugo. Slovenskim gospodinjam se priporočamo v naklonjenost in obenem se jim najlepše zahvaljujemo za naklonjenost v preteklosti. Norwood Appliance & Furniture Co. JOHN SUŠNIK & JERRY BOHINC, lastnika 6104 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio Tel. ENDicott 3634 Vse novo moderno pohištvo poi zmerni ceni. FRIGIDAIRE ledenice — MAYTAG pralne stroje in WHITE šivalni stroji. Želimo vsem veselo Velikonoč! . Vesele praznike vsem! Zanesljiva postrežba z premogom v vseh slučajih. Vse vrste premog. Jako nizke cene. Pridite sami k nam, da vidite. 508 Columbia St. Tel. 5441 Joliet, Illinois if Vesele velikonočne praznike želi vsem našim odjemalcem in prijateljem VESELO VELIKONOČ IN MNOGO PIRHOV želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem Pijte in naročajte vedno in povsod "LAGER PIVO" ki ga dobite svetlega in temnejše barve — najboljši Buck pivo. Izdeluje ga: ROAD SERVICE GARAGE ACME BREWING CO (FRANK SERSHEN) Vse vrste splošna avtomobilska popravljanja, najboljša olja in mazila za avtomobile. 16115 Waterloo Road, Cleveland, Ohio Vesele in zadovoljne velikonočne praznike želita. vsem JOHN J. WEBB, predsednik 812 N. Scott St. Tel. Joliet 3-1611 Joliet, 111, Vesele velikonočne praznike vsem! SKRUBES GROCERY želi vsem svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike ter se vsem še nadalje priporočam s svojo trgovino, ki je najstarejša te vrste v Shepoij-ganu. VAL. SKRUBE, lastnik. Sheboygan, Wis. Emil A. Basener i 2107-11 W. Cermak Rd., Chicago, 111. TELEFON: CANAL 6138 Vsem našim odjemalcem iskrena h /ala za patroniziranje v preteklosti in se za isto še nadalje priporočamo. Kadarkoli rabite pohištva, peči, karpetov in drugih raznih kuhinjskih predmetov, vedite, da je naša trgovina z vsem tem vsak čas najbolje založena, ki Vam nudi vse take predmete po zmerni ceni. Vabimo Vas, da kadar se mudite v naši bližini, da pridete in si ogledate našo trgrvino. Frank P. Kosmach PRODAJALCA ZEMLJIŠČ — ZAVAROVALNINA VSEH VRST. želiva vsem najinim odjemalcem in prijateljem JOE & JENNIE GRBEK GROCERIJA in MESNICA Za velikonočne praznike bomo imeli vse vrste grocerijo, sveže in prekajeno meso po nizki ceni. Se priporočamo cenjenim odjemalcem. SVOJI K SVOJIM! 718 No. Holmes, Avenue, Indianapolis, Indiana Tel. Belmont 4289 v in drugih raznih kuhinjskih predme- 2116 West Cermak Road, Chicago, Illinois Tel. Canal 2138 SE PRIPOROČATA V NAKLONJENOST.