Dopisi. Iz Ljutomera. (V pojasneaje dopisa v št. 5. ,,Slov. Gosp.") povemo sledeče. Nemo- remo pritiditi g. dopisaiku. ki vzrok, zakaj se po- prejšnji čitalnični odbor ni redno shajal, v tem nahaja, ker je bil predsednik čitalnice duhoven.  Mi 6e spominjamo časov, ko je bil pokojni g. Dr.  Klemenčič zaporedoma 2krat predsednik ljutomer-  ške čitalnice; in ravno v tistem času je ljutomer-  ska čitalnica najlepše cvetela; odborove seje so takiat bile popolnem v redu in nihče se ni ua tem spodtikal, da je bil piedsednik dahoven; torej tudi zdaj, ko so drugi udje še zvečine iz poprejš- njih časov, uzrok, kterega g. dopisnik navaja, ne  velja, tem menje, ker so duhovniku vsi odborniki s tem, da so ga za predsednika izvolili, svoje za-  upanje podali. Kar se tiče sobe čitalničine, bilo je v prvi odborovi seji ravno tistima 2 ndoma, ki  sta se pozneje tudi, kakor g. dopisnik govori, sama  shajala, naloženo, prilično sobo najeti. Pa ker tega nista storila, sklepamo, da prav za prav od- bor ni imel priličnega mesta, kder bi se mogel  shajati; torej po našena mnenju tukaj zavec tiči.  Tako mislimo poprejšnji odborniki. Občni zbor  na svečnico se je v lepem redu izvršil. Med uav-  zočimi doinoljubi, posvetnega in duhovniškega stanu,  je bila lepa sporazumnost. Vsl go bili v tem edini, da se ruora čitalnica zopet povzdigniti, in sicer 8  tein, da si poišče lastno prostorno sobo v primerni  gostilnici in da nareja pogostne zbore in zabave.  Ljntomer8kini družabnikom se je odločilo 50 kr.  mesečnega doneska, zunanjim (kmetom) pa 10 kr.  ali L gld. na leto. — Za predsednika je bil iz- voljen priljnbljeni odvetnik, g. dr. Mravljak, za podpredsednika okrajui načelaik, g. Kukovec, za blagajnika kaplan, č. g. Stuhec, za tajnika nad-  učitelj g. Lapajne ; odborniki pa so gg.: Huber knjigar, Srsen, trgovec, Mikus, uradaik.  Iz Celja. (Ogenj nastavljen). Bilo je  20. jan. t. 1., ko je sredi trde noči začelo goreti  pri Fiancu Topolovšeku, posestniku v Hrenovi pri  Noviccikvi. Ogenj se je naglo šiiil in v kratkem  pokončal bišo in vse, kar je bilo v njej pohištva, obleke in zrnja. Doniači razve življenja in ne-  katerih malenkosti ničesar niso mogli rešiti, tem  menje, ker so prepozno zapazila, da gori; zadnji  del hiše iu streha bila jc že v plamenu, ko je dekla prva zavpila: goii! Velika sreča za Hrenovo  bila je tibota in mir v zraku in pa marljivost ga- silcev, katerih je veliko brž navrelo ne saino v ogenj zijat, kakor se rado zgodi, atnpak hvale vredno je staio in mlado pomagalo gasiti in ve-  liko nesrečo od ostalih 20 večjidel z slamo kritih hiš odvračiti. Pogorelec ni bil zavarovan. Ogenj 8e ni vsled kake nemarnosti dntnačih ljudi unel, ampak hudobna roka ga je v streho porinola.  Močdo na sumu je nekega posestnika sin pri št. Martiuu in ga je sodnija že prijela in zaprla. Res žalostni časi so zdaj; med tem ko človek mirno spi z svojimi domačinii, pa prileze trdosrčni, so- vražni človek ia inu nad glavo hišo nžge! Pre- drzui ljudje se ue bojijo več ne Boga pa ne go- sposke! — Iz Radgone. (Raz uz^d a nci — nesreea) V nedeljo 21. jan. sta 2 kmetska sina z neko deklino sla v krčmo na Velki fare Marije-snežne. Ali še preden ti pridejo do krčme, že so vsi hudo napadjeni od 5 drugib kmetskih fantov. Napadjeni se niso upali braniti in se spustijo v pobeg, pri katerem je Andrej Očkrl se spodteknil in padnil na tla tako, da so ga nasprotniki došli. Ti so sedaj nesrečnega fanta grozno pretepali, klali in z noži zbadali. Eaa roka je 2krat prebodjena, na glavi je videti '/2 cola globoka rana, 2 zoba so nesrečniku čisto odtrli. Le hitrej pomoči po zdravniku je se zahvaliti, da ranjenec ni umrl. Uzrok neiismiljenemu klanju je razuzdanost in svaja zarad ničvrednega ženstva. V Robrbahu je živela 531etna kočljarca in je nedavno po navadi šla vode zajemat iz mlake; ko se je pripognila, da bi vode zajela, jo naglo ugrabi omotica, reva padne v mlako in se vtopi. Iz Trbovelj. (Kmetijska podružnlca) tukaj živabao deluje. Veselemu napredovanju največ pripomagajo častiti naš gospod župnik M. Stagoj kot njeni predsednik, ki ude marljivo sklicujejo k zborom. Za 1. 1877. so napovedani 4 veeji zbori, prvi se bo vršil 12. febr. Pri tej priliki se bo razlagalo 0 predivstvu in 0 pogozdovanju. *) Po posredovanju centralnega odbora kmetijske družbe fy Gradcu dobila je naša podružnica 4 bike marijahoferskega plemena, 2 merjaščeka sufolškega plemena iu par francoskih kuncev in mlatilnico. Ta je posebno dobra in vsaki, ki se nje posluži, rad plača na den 50 kr. Iz Koroškega. (Razne novosti.) Železnica na Italijansko črez Pontebo se ui dodelana, letos je za njo državni zbor moral še 2 inilijona goldinarjev dovoliti; denarjev je že strahovita svota, koji 80 se na stavljenje železnic potrošili in nekatere so res odveč iu ue vržejo niti toliko, da bi za uradnike bilo dosti, ker se po njih premalo blaga in ljudi prevaža; na Rudolfovi železuici sedaj pogosto ui veo potnikov, kakor po 5 ali 6. Kako slabo bo se le na železuici, ki jo hočejo potegnoti od Sp. Drauberga do Wolfsberga! ? Ceravno je jasno kot beli dan, da se ne splaea ovo železnico .staviti. je državni zbor za letos vendarle odmeril 500.000 fl. — Svitli cesar so ubogej srenji pri sv. Marjeti v labodski dolini poslali 500 fl. za popravo ceste, katero je lani strašan naliv rardrl. Druatvu sv. Vincencija v Celovcu, ki podpira uboge, so daiovali 200 fl. — V Celovcu so imele 56. 88. uršulinarce šolsko poslopje, katero so same dale le deloma z doneski ršolanih srenj po dobljenem cesarskem dovoljenju na lastnem zemljiščn poetaviti, ter plačujejo še sedaj od njega dačo. Pri začetku nove šolske dobe so pa gosposke hišo pripisale šolskej srenji in sedaj njo boče celovski župan (uršulinarcam) prodati za 9000 gld. To je čudno! — Nekoliko daniti se vendar že začinja *) Prosimo za poročilo. Ured. po glavah nemških in slovenskih Korošcev. V ve6ib srenjah so pri zadnjih volitvab libeialcem in nemčurjem pot pokazali in izvolili konservativjie in narodne srenjske zastope. Tako se je zgodilo na primer tudi v Spod. Borovljab. Tukaj so si narodni ruožje priborili večino in iz sebe izvolili srenjskega predstojnika g. Jakoba Zablaeana. Mož je priden katoličan in slovensk narodujak dušom i telesom, ki bo svoje dolŽDosti gotovo zvesto opravljal na vse strani. Do. srečne zmage najve6 pripomoglo je tamošnjo kat. politično draštvo, ki pod svojim vilim predsednikom, g. Gentilini-jem marljivo sklicuje zbore, kojih se vselej veliko šte vilo ljudi ndeležuje in tako najbolje krepi zoper napade brezvernih liberalcev in zabitih nemčurjev!