Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 % Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNIŠTVO: 34135 Trst, Vdcolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija . . Lir 13.000 Letna inozemstvo .... » 18.000 Letna inozemstvo, USA dol. 25 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 u Leto XXXII. - Štev. 25 (1608) Gorica - četrtek 19. junija 1980 - Trst Posamezna številka lir 300 Žgoče polemlte na Tržaškem Potrditev slovenske politike Ob koncu šolskega leta so nastale razne polemike o stanju na tržaških šolah. Odmev teh polemik je segel na tržaški radio, v časopise in revije. Pravimo »odmev«, kajti predno pride kaka stvar v javnost, se o njej govori v ožjih krogih ljudi (v družinah, ob čašici kave, ob kakem kosilu In podobnem). Posebno naši ljudje se le težko odločijo, da bi kam pisali in kje Protestirali. Zato menimo, da je polemika zajela precej na široko v tržaški javnosti. Za kaj pa gre? POIMENOVANJE ŠOL Gre za nekatere pojave, ki tudi nam že Prej niso bili všeč. Poimenovanje šol in Proslave ob teh poimenovanjih so prvi kamen spotike. Nekatere šole so namreč izbrale za svoja poimenovanja osebe ali dogodke, ki nanje ne gledamo vsi Slovenci enako. Gre predvsem za nekatere padle borce v zadnji vojni, ki jih komaj kdo pozna, ki za slovensko kulturo pomenijo malo ali nič. Ob takšni izbiri je pač vsakomur jasno, da gre za politične izbire. Pri političnih izbirah pa se vsi ljudje še nikoli niso ujemali. Ali je kaj čudnega, če se niso starši po nekaterih kraških vaseh? Vemo Pa, da so se vsi ujemali, kadar ni šlo za Politične izbire, temveč za izbire kulturno pomembnih oseb, četudi so v življenju spadali v nasprotni politični tabor. Občani so v takih izbirah pravilno presodili, da je npr. Josip Ribičič pomembna osebnost za slovensko šolstvo in kulturo na Primorskem, čeprav je njegov sin Mitja Ribičič znan politik sedanje Slovenije in Povojni notranji minister Trsta. Nihče ni Protestiral. Drugače je bilo v Saležu, ko so šolo Poimenovali po učitelju Kokorovcu, ki ima menda samo to zaslugo, da je med vojno učil na tej šoli in potem padel pod nemško puško. Vsaj tako smo brali v časopisih, ker prej sploh zanj nismo vedeli. PROSLAVE NA ŠOLAH Drugi kamen spotike so bile proslave same. V »Mladiki« se je oglasil neki ude-•eženec proslave ob poimenovanju šole v Zgoniku s kritiko glede zlorabe slavja v izrazito politične namene partije. Ali nima pravice, da kot pošten Slovenec protestira? Neki bralec Katoliškega glasa se je oglasil v zadnji številki ter kritiziral dejstvo, da ob poimenovanju šole pri Sv. Jakobu tiso izšla obvestila v vseh slovenskih časopisih, temveč samo v tistih, ki so v skladu z neko določeno ideologijo. Znano tam je tudi, da so težave s poimenova-tjem šole v Mačkoljah, ker nekateri hočejo, naj bi nosila ime neke borke, ki Jo poznajo le domačini. ŠOLA NA OPČINAH Končno je tu še polemika, ki je nastala v zvezi s poročanjem Saše Martelanca po tržaškem radiu ob zaključnem nastopu ta osnovni šoli na Opčinah. Vprašuje se, *akaj so nekatere teh prireditev (na osnov-tih šolah) postale docela spolitizirane. Potem še: »Nikjer ni predvideno, da bi smel kak posamezni šolnik otroke, ki so mu župani od družbe in staršev, kakorkoli Politično pogojevati ali celo dresirati.« Ka njegove obtožbe so se oglasile pri-*adete učiteljice, ki so prireditev priprave, in se seveda zagovarjajo. A njih zagovor ne prepriča, saj se o vsem da govoriti, tudi o odporništvu in o partizanih. Toda vprašanje je, kako se o tem govori, kako se naša preteklost prikazuje. Ali ta-k°. da postane »politično dresiranje« ali lako, da ne žali čuta mladih src z novim so mlade učiteljice na Opčinah rile svojo zaključno prireditev ne kako otrokom prikazujejo zadnjo in revolucijo, ne vemo. Iz dejstva, tekaterl starši in tudi njihovi otroci užaljeni, bi smeli sklepati, da s pe-ega vidika ni vse v redu. Iz njih ra v »Primorskem dnevniku« se da tudi sklepati, da gre bolj za partijske aktivistke kot za vzgojiteljice osnovnošolskih otrok. NAŠA SKUPNA USTANOVA Ob teh precej številnih pojavih nezadovoljstva in kritike na slovenskih šolah, posebno na Tržaškem, bi znova opozorili, da je slovenska šola zelo delikatna in občutljiva ustanova, ki ji utegne najbolj škodovati očitek, da je spolitizirana. Da ti očitki niso iz trte izviti, pričajo dogodki iz preteklosti, tam okrog leta 1948 ob sporu med Kominformom in Jugoslavijo, in pa sedanje kritike, ki so le preveč številne, da bi ne imele jedra resnice. Korist nas vseh je, da ostane slovenska šola naša skupna ustanova, ki jo vsi spoštujemo, vsi zanjo skrbimo in da se morejo otroci vseh staršev v njej počutiti kot doma. Ce bodo vzgojitelji tako delali, potem gotovo ne bo kritik in očitanj. K. H. Že par let sem vsako povolilno obdobje komentiramo rezultate posameznih volitev in jih primerjamo s prejšnjimi. Ugibamo, kam so šli določeni glasovi, kje so se razgubile slovenske sile, komu ali čemu lahko pripisujemo povod za uspeh ali neuspeh. Znano je, da navadno po volitvah vse stranke slavijo svojo zmago. To upravičeno ali tudi neupravičeno. Določeni uspehi gotovo razveselijo in vzbudijo nova upanja, določeni neuspehi (tudi majhni) pa vodijo k malodušju. Navadno pa je tako, da so — razen v izjemnih slučajih — pretirana tako optimistična kot tudi pesimistična stališča. Resnica je navadno nekje v sredi. Izidi zadnjih občinskih volitev na Goriškem so predvsem pokazali, da ne gre za izredno velike spremembe in to v nobenem ta- Dvodnevno zasedanje devetih držav v Benetkah V soboto 14. junija se je v Benetkah zaključilo dvodnevno vrhunsko zasedanje državnih poglavarjev in predsednikov vlad devetih držav, ki sestavljajo Evropsko gospodarsko skupnost. Eri tem je bilo objavljenih več izjav, ki odražajo skupno stališče glede perečih mednarodnih problemov. Najpomembnejši dokument izraža stališče držav BGS do krize na Bližnjem vzhodu. V njem je rečeno, da je treba zagotoviti varne meje Izraelu, omogočiti pa tudi samodločbo Palestincem ter vključiti Palestinsko osvobodilno organizacijo (OLP) v splošna pogajanja za reševanje izraelsko arabskega spora. Države EGS naj bi tudi poslale na Bližnji vzhod posebno »raziskovalno komisijo«, ki naj bi ugotovila možnosti za konkretne akcije. Istočasno se države EGS zavzemajo za umik Izraela z vseh arabskih ozemelj, ki jih je zasedel leta .1967. Izraelske naselbine na tem ozemlju da so velika ovira za proces miru na Bližnjem vzhodu. Tudi ni mogoče enostransko spremeniti upravnega položaja v Jeruzalemu. Kar se tiče Afganistana, naj se izvede sklep generalne skupščine OZN, ki zahteva umik sovjetskih enot iz te dežele in poudarja nujnost, naj afganistansko ljudstvo samo odloča o svoji usodi. Sestanek EGS ije bil posvečen tudi gospodarskim vprašanjem. Večanje cen nafte, negotovost z njeno oskrbo, rast cen drugih surovin ter politične napetosti na ■raznih krajih sveta povzročajo upravičeno zaskrbljenost. Treba bo nujno zmanjšati inflacijo, poskrbeti za rast zaposlovanja in posvetiti večjo pozornost denarnim vprašanjem. Dokument o stališču držav EGS do krize na Bližnjem vzhodu je povzročil v krogih .izraelske vlade pravo histerično reakcijo. Izraelski predsednik Begin je dokument primerjal s sporazumom v Miinchenu leta 1938, ki je pomenil konec Češkoslovaške. Dejal je, da vključiti v pogajanja Palestinsko osvobodilno organizacijo pomeni povabiti arabske SS oddelke. Glede Jeruzalema Begin vztraja na stališču, da je nedeljiv in bo ostal večna izraelska prestolnica. Tudi izraelske naselbine na arabskem ozemlju bodo ostale, saj je to o-zemlje svetopisemska dežela izvoljenega ljudstva. Izrael je odločen spolniti pogodbo iz Camp Davida, to se pravi: dati polno avtonomijo palestinskim prebivalcem v Gazi in Cisjordaniji, izraelski državi in njenim prebivalcem pa zagotoviti popolno varnost. Kar se tiče »raziskovalne komisije«, ki jo mislijo države EGS poslati, pa v Izrael ne bo imela dostopa. Medtem .pa je ameriški predsednik Carter izjavil skupini judovskih časnikarjev v Beli hiši v VVashingtonu, da se ZDA ne bodo razgovarjale s Palestinsko osvobodilno organizacijo, dokler ta ne bo priznala Izraelu pravico do obstoja. Carter je tudi dejal, da bo gledal na to, da države EGS ne bodo storile ničesar, kar bi pomenilo spreminjanje duha pogodbe, sklenjene med Egiptom in Izraelom v Camp Davidu. Dodal pa je, da ustanavljanje novih judovskih naselbin na arabskem ozemlju predstavlja veliko oviro za mir ;in zelo zaskrbljuje tako Egipt kot vse tiste, ki bi se utegnili pridružiti Izraelu v sklenitvi celotnega miru na tem področju. Smrt kardinala Pignedolija V starosti 70 let je nenadoma umrl v hiši svojega brata zdravnika v Reggio Emilia, kjer je bil na obisku, kardinal Sergio Pignedoli, od leta 1967 tajnik Kongregacije za širjenje vere. V tem svoj-stvu je spremljal pok. papeža Pavla VI. na njegovih potovanjih v Afriko, Azijo, Daljni Vzhod, Oceanijo in Južno Ameriko, udeležil pa se je tudi plenarnih sej azijskih, afriških in latinsko-ameriških škofov. Po rodu je bil iz 'kraja Felina v reggian-skih Apeninih. Duhovnik je postal leta 1933, leta 1950 je vršil tajniško službo ob praznovanju takratnega Svetega leta, nato pa je postal diplomat v službi Cerkve v Boliviji, Venezueli, Nigeriji in Kanadi. Leta 1973 ga je papež Pavel VI. 'imenoval za kardinala, malo kasneje pa še za predsednika Tajništva za nekristjane. boru. V prejšnji številki smo že podali glavne številčne rezultate, zato naj tu zabeležimo le nekaj obrobnih misli. To predvsem z vidika slovenskega volivca in pripadnika slovenskega samostojnega političnega nastopa. Glasovi, ki jih je na teh volitvah prejela Slovenska skupnost, gotovo potrjujejo predvsem stalno veljavnost politične smeri edine slovenske stranke v Italiji. Njeni dosežki posebej v Gorici, Števerja-nu in Doberdobu to v resnici kažejo. SSk je porasla zelo vidno v števerjanski občini, zabeležila je lep napredek v glasovih v goriški in doberdobski občini. Tega ni mogoče enako reči za sovodenjsko občino, čeprav je v glavnem obdržala svoje pozicije. Vsekakor lahko zatrdimo, da je Slovenska skupnost s svojimi novoizvoljenimi predstavniki in porastom glasov na splošno dosegla lepo afirmacijo! Pri tem še nekaj ugotovitev specifičnega značaja. V goriški občini je Slovenska skupnost s svojima dvema svetovalcema sedaj najmočnejša predstavnica Slovencev. Komunisti in socialisti so na teh volitvah namreč izgubili prvi enega, drugi dva slovenska svetovalca. Znamenje, da politika vključevanja v italijanske stranke ne more obroditi dobrih sadov. Poleg tega pa je razumljivo, da italijanski »napredni« krogi potiskajo naprej predvsem italijansko govoreče predstavnike in da so jim slovenski kandidati le vaba za pridobivanje slovenskih glasov... Velik uspeh v števerjanski občini pa ponovno potrjuje, da je SSk s svojimi dosedanjimi upravitelji žela velik uspeh in tako spet privabila okoli slovenske liste z lipovo vejico veliko število.zavednih občanov. Vse to potrjuje tudi upanje za bodoče. Pozitiven je porast glasov v Doberdobu, kar kaže na pravilnost naše politike na tem področju. V Sovodnjah pa bo treba aktivizirati tudi sam center, saj je sedaj teža vsega delovanja SŠk zlasti v okoliških vaseh. Volilni uspeh Slovenske skupnosti na Goriškem je porok, da imamo lahko še vedno ugodne in zdrave perspektive za nadaljnje delo. Treba bo le še vedno bolj širiti vpliv in delovanje slovenske stranke, da bo lahko le-ta prodrla tudi med tiste Slovence, ki so do nje neodločni. Za to pa moramo vsi napeti vse sile! Spectator Pomoč iumslomsiim disidentom Več mednarodnih organizacij je do sedaj že nudilo pomoč disidentom vzhodnega bloka in tudi Jugoslavije. .Najbolj .poznane so poleg ZDA, iki imajo sedaj tudi oddelek za zaščito človečanskih pravic, še Amnesty International v Londonu in Društvo juristov v Ženevi. V New Yorku se je sedaj ustanovilo še »Društvo za pomoč demokratskim disidentom v Jugoslaviji« (naslov: The Demo-cracy International. Wiikie Memorial Buil-ding 20 West 40 Th St. ,New York NY 10018). Zanimiv je sestav društva: poleg Djilasa, Tudjmana, Mihajlova so odborniki društva tudi številni vplivni Amerikan-ci in precej slavnih sovjetskih disidentov kot general Grigorjetnko, pisatelj A. Si-njavski in drugi. Ta novi odbor 'je predvsem pripravljen pomagati disidentom z objavo knjig, predavanj, tez in sploh vseh književnih, filozofskih, zgodovinskih in socioloških del. Poziv še pravi, da prizadeti z objavo svojih del potom tega odbora in sploh izven domovine ne kršijo jugoslovanskih in mednarodnih zakonov. Jugoslavija je namreč tudi podpisnik Izjave o človeških pravicah Združenih narodov, katere člen 19 se glasi: Vsi ljudje imajo pravico zahtevati, dobivati in širiti informacije dn ideje z vsemi sredstvi in brez ozira na državne meje. - P. U. Abesinci zapuščajo domovino Tudi Etiopija doživlja množičen beg prebivalstva na tuje. Vzrok je diktatura, ki nasilno izvaja marksistično-leninistična načela. Okoli milijon beguncev je našlo zatočišče v sosednji Somaliji, kjer so nameščeni v 23 begunskih taboriščih. Poleg tega je v Sudanu 750.000 abesinskih beguncev, 20.000 v Džibutiju, precej pa tudi v Keniji. Smrt uglednega manjšinskega politika v Aosti Prejšnjo nedeljo, 8. junija, na dan upravnih volitev, je tragično umrl deželni svetovalec stranke Union Valdotaine Bruno Salvadori, nosilec manjšinske liste pri lanskih prvih evropskih volitvah. Salvadori se je smrtno ponesrečil ob povratku iz Piemonta v Aosto, da bi doma skupno z drugimi predstavniki svoje stranke pričakal volilne rezultate. Bruno Salvadori je zavzemal vidno mesto v francoski stranki Doline Aoste. Bil je član njenega izvršnega odbora, urednik njenega glasila Le Peuple Valdotain in v glavnem zadolžen za informacije in radiotelevizijo v svoji stranki. Več let som je vodil v imenu Union Valdotain stike z drugimi manjšinskimi strankami in avtonomističnimi gibanji severne Italije. Najbolj se je pri tem izpostavil lani, ko je bil določen za nosilca liste manjšinskih strank in gibanj za evropski parlament. V tej vlogi je bil prav zadnje mesece pred volitvami večkrat tudi v naših krajih. Sodeloval je na shodih in prireditvah Slovenske skupnosti v Trstu, Doberdobu in Gorici. Tudi kasneje je še vedno vzdrževal stike s predstavniki SSk, saj je bil še v zadnjem času z njimi večkrat v osebnih ali telefonskih stikih. Pogreb pok. Bruna Salvadorija je bil v sredo 11. junija v Aosti ob velikanski udeležbi ljudstva in oblasti ter predstavnikov drugih manjšinskih strank. Za Slovensko skupnost se je pogrebnih svečanosti udeležil predsednik deželnega sveta Andrej Bratuž. Obred v cerkvi Saint Martin des Corleans, petje zborov in poslovilni govori so bili vsi v francoskem jeziku. Bruno Salvadori bo gotovo zapustil vsem, tudi nam zamejskim Slovencem lep spomin in njegovo delo za vedno večjo povezavo med manjšinami alpskega loka se mora nadaljevati. ★ Težave ostajajo Italijanski list »II Regno«, ki izhaja v Bologni, je objavil razgovor s praškim kardinalom Tamašekom. Povedal je, da so bili zadnji pogovori med zastopniki češkoslovaške vlade in Vatikana spet brez uspeha. Težave tako ostajajo. Le tri škofije od trinajstih imajo rednega škofa. Kardinal je poudaril, da vlada izkorišča v svoje namene duhovniško zvezo »Pacem in terris«, ki je bila ustanovljena leta 19/1 prav zaradi večje kontrole verskega življenja in duhovniške dejavnosti. Zelo je omejeno tudi izdajanje verskih knjig in listov, v semenišča 9mejo sprejeti le določeno število gojencev, ni svobode za delovanje redovnih družb. ★ Vsak peti zemljan je Kitajec Lansko leto je vlada v Pekingu prvič objavila uradne podatke o številu prebivalcev v kitajski republiki. Leta 1978 so jih našteli 958 milijonov brez tistih, ki živijo izven republike; teh je gotovo 40 milijonov. Zato smemo brez pretiravanja trditi, da je danes Kitajcev ena milijarda, dočim jih je bilo 'leta 1949 le 550 milijonov. Kitajci so se torej silno namnožili v 30 letih. Trdijo, da je mladih Kitajcev izpod 20 let kar cela polovica, kakih 470 milijonov. Taka eksplozivna rast prebivalstva zaskrbljuje sedanje državne voditelje. Zato so napovedali neizprosno kampanjo za omejitev rojstev, predvsem v pokrajinah z gostim prebivalstvom. V ta namen ženski ne dovolijo poroke pred 23. letom, moškemu pa pred 25. letom. V mestih morajo čakati še dalj časa. Staršem priporočajo oblasti le enega otroka, kvečjemu dva. če ima družina tri otroke, jo zadenejo gospodarske sankcije: odvzamejo brezplačno zdravniško in bolniško pomoč, hrano mora dražje plačevati, plačo znižajo za 5%. Več otrok je, hujše so sankcije. Takšna stroga družinska politika gotovo ni človeška, saj greši proti osnovnim pravicam človekove osebnosti. Rešitev vprašanju bi morali iskati po drugačnih poteh. Zasedanje škofijskega pastoralnega sveta u Gorici Škofijski pastoralni svet za goriško nadškofijo je v soboto il4. junija imel svoje tretjo redno zasedanje. Na dnevnem redu sta bila d>va glavna argumenta: praznovanje il6. stoletnice koncila v Ogleju in pa škofijsko zborovanje. Oba ta argumenta sta bila postavljena na zadnjem zasedanju v mesecu marcu; v soboto smo poslušali poročila o storjenem delu in nakazali smernice za naprej. KONCIL V OGLEJU V cerkveni zgodovini slovi 4. stoletje kot stoletje kristoloških bojev. Šlo je za definiranje resnic o Kristusu, kaj kristjani verujemo o Jezusu iz Nazareta. Ob začetku tistega stoletja je namreč nastopil Arij, učen teolog dz Aleksandrije v Egiptu in je začel učiti, da Jezus Kristus ni pravi Bog, temr°' . blemi naših ljudi v tej mestni četrti. ★ Slaba navada nastane počasi! počasi se jo da tudi premagati (bi' Leopold Mandič). Glasbena šola na Goriškem Zveza slovenske katoliške prosvete organizira že več let Glasbeno šolo, ki deluje v treh centrih: v Gorici, Štandrežu in v Doberdobu. V teh centrih učijo povečini strokovno izšolani profesorji, ki poučujejo različne instrumente. Največ dijakov se posveča klavirju, več je tudi takih, ki se učijo kitare, harmonike, vijo-line in še kakega drugega instrumenta. Z glasbenim poukom je združena tudi teorija in zborovsko petje. Dijaki, ki te šole redno obiskujejo in se seveda tudi doma vadijo, v nekaj letih dosežejo dobre uspehe. Nekateri so že šli na višje glasbene šole. Seveda zavisi uspeh v veliki meri ravno od nadarjenosti in marljivosti dijakov samih. Glasbena šola postavlja temelje in odkriva talente, ne more pa u-stvarjati umetnikov. To se jasno vidi ravno ob zaključnih nastopih ob koncu šolskega leta. Uspehi so sad prizadevnosti profesorjev, a tudi marljivosti in nadarjenosti dijakov. NASTOP V GORICI Glasbena šola v Gorici je v preteklem šolskem letu imela svoj sedež v prostorih na Placuti. Šolo je obiskovalo okrog 40 učencev, ki so vadili klavir, harmoniko, violino, kitaro in flavto. Najprej so u-čenci imeli interni nastop v dveh večerih za starše in prijatelje, v soboto so nekateri nastopili v dvorani KD pred širšo publiko. Sodelovalo je skupno 13 učencev iz goriške glasbene šole in pa zborček teoretskega oddelka. Kot gost je nastopil še Robert Tabaj iz štandreške šole. V drugi polovici koncerta smo slišali in videli nekatere gojence iz Glasbene šole v Šempetru pri Gorici in iz Istituto di mušica v Gorici. Za zaključek je zaigral na klavir Beno Šaver iz Šempetra, ki je slušatelj Akademije za glasbo v Ljubljani. Zaigral je Bacha, Debussija in Matičiča. Večer je torej bil raznolik, ker prirediteljem ni šlo, da pokažejo samo, kaj so se naučili učenci v glasbeni šoli v Gorici, temveč da učenci in udeleženci vidijo, kaj znajo drugod, kjer se učijo že več let in kjer gojijo tudi umetniške težnje. Naj bi to bilo v v spodbudo posebno bolj nadarjenim dijakom in njihovim družinam. Brez muje se še čevelj ne obuje, še manj pa more kdo dovršeno igrati kak glasbeni instrument. Poleg nastopa gojencev je uredništvo Pastirčka pripravilo v atriju Katoliškega doma razstavo risb za platnice tega lista za otroke. Vseh poslanih risb je bilo okrog 150; največ jih je poslala osnovna šola iz Rojana. Sodelovale so še: osnovna šola iz Podgore, obe osnovni šoli v Gorici, Štandrež, Pevma, Plešivo ter Rupa-Peč. Nekatere risbe so prav originalne (npr. Medo iz Rojana, tovarna v Podgori). Izmed njih bo žirija izbrala najprimernejšo, ki bo prihodnje šolsko leto krasila platnice Pastirčka. Morda bi kazalo risbe razstaviti še na kako šoli, da jih vidijo še drugi otroci in starši. ZAKLJUČNA PRIREDITEV V ŠTANDREŽU Znano je, da Štandrežci ljubijo petje in glasbo, zato so se radi in številno udele-šili zaključne prireditve naše glasbene šole, ki je bila pretekli četrtek (12. junija) zvečer. Ni jim bilo žal, saj so doživeli kar prijeten užitek. Za uvod in za veselo razpoloženje je najprej naš mladinski zbor ubrano zapel tri Pesmi. Nato so nastopili na odru skoro Vs,i gojenci naše šole in zaigrali vsak na svojem glasilu, da pokažejo zbranim vaščanom, kaj so se v preteklem letu naužili in koliko so napredovali. Spored je bil pester, saj so se razni instrumenti harmonika, klavir in kitara izmenoma vrstili. Vseh 22 učencev, od začetnikov do starejših, je zares točno in z gotovostjo podalo izbrane skladbe. Kar dve uri so v dvorani donele vesele melone narodnih pesmi, poskočnic valčkov in menuetov pa tudi iz klasične glasbe. Poslušalci so vse to sprejemali z zadovoljstvom in odobravanjem. Zlasti je razveselilo igranje malih glasbenikov starše, ki So ugotovili, da so se njihovi otroci na-učili nekaj, kar jim bo v življenju kori-stilo in jih plemenitilo. je v dvorani še odmevala vesela me-*°dija, so bili povabljeni na oder učitelji "lasbe in petja: Darija Skrober, Elvira ^hiabai, Ludvik Ličer in Robert Šuligoj, ^sem so gojenci in starši izrazili svoje Priznanje in hvaležnost ter jim poklonili soPke cvetlic. V DOBERDOBU Ofc> zaključku šolskega leta so gojenci Slasbene šole priredili v nedeljo 15. junija 4 župnijski dvorani v Doberdobu za starše, Prijatelje in vse ljubitelje glasbe ter lepe-f5 Petja pester javni nastop. Pokazali so, aJ so se v tem letu pri pouku klavirja in harmonike naučili in nam tako pripravili prav lepo popoldne. Za organizacijo je odlično poskrbela prof. Franka Ferletič, posamezne točke pa sta povezovala dijaka Lucija Lavrenčič in Mavricij Penic. Na odru se je zvrstilo vseh 22 gojencev, kolikor jih je letos obiskovalo glasbeni pouk, 20 na klavirju in dva na harmoniko. Nekateri so obiskovali šolo že sedmo leto, to je od prvega leta, kar smo glasbeno šolo ustanovili, drugi so šele začetniki, vendar moramo priznati, da je pri vseh opaziti prav dobre in odlične uspehe. Nastopili so po vrsti: Mitja Ferfoglia, Aleksander Radetič, Robert Devetta, Suzi Ferfoglia, Marija Grazia Radetič, Ester Ferletič, Robert Peric, Emil Peric, Edi Kobal, David Pahor, Štefan Černič, Klavdij Peric, Karmen Frandolič, Nives Lakovič, Ferfoglia Emanuel, Robert Lakovič, Mavro Gerin, Marko Gergolet, Lucija Lavrenčič, Marta Ferletič, Katja Lavrenčič, Egle Fran-dolič. Prireditev so gojenci še popestrili z dvema posebnima točkama: pred koncem prvega dela so mlajši nastopili s svojim »Orff orkestrom«, ki se je tudi staršem in vsem navzočim priljubil, za konec pa je pod vodstvom prof. Peršičeve nastopil mladinski zbor in nam prav lepo zapel štiri pesmice. Na klavirju jih je spremljala Marta Ferletič. Letos so spremljali gojence pri pouku kar trije pedagogi. Nekaj časa je bila pri nas študentka Vlasta Vižintin, ki. se je otrokom hitro priljubila. Vse leto pa je poučeval tudi naš študent Hilarij Lavrenčič, ki si je s svojo vestnostjo in smislom za glasbeno vzgojo pridobil zaupanje in simpatijo vseh. Glavno težo pouka pa je nosila prof. Lojzka Peršičeva, za katero skoraj ne najdemo besed, ki bi ji primerno izrazile vso našo hvaležnost in priznanje. Prof. Lojzka vodi namreč našo šolo že od vsega začetka, to je sedem let, in če imamo danes v Doberdobu toliko otrok in mladincev, ki se s pridom ukvarjajo z glasbo, če jih je toliko izmed njih vzljubilo petje, je to vse njena zasluga. Zato ji gre naša naj-prisrčnejša zahvala za ves trud, hkrati pa že tudi želja oz. prošnja, da bi še dolgo zahajala k nam. Kot skromen dokaz svoje hvaležnosti so na koncu gojenci izročili svojim učiteljem majhna darila, vsi prisotni pa so jih nagradili z dolgotrajnim aplavzom, na kar se je v imenu vseh treh občuteno zahvalila prof. Lojzka. Letošnji tržaški velesejem Uradno je bil odprt v torek 17. junija. Prisotnih je 14 držav. Kitajska letos prvič razstavlja, Jugoslavija pa sodeluje že od prve prireditve. Razstavljalcev je letos okoli tisoč. Od teh je 260 iz tujine. Nagrada »Dr. Frane Tončič« Odbor Slovenskega visokošolskega sklada »Sergij Tončič« sporoča, da je moral občni zbor odložiti na jesen. Vendar želi seznaniti javnost z izidom natečaja za nagrado »Dr. Frane Tončič«. V skladu z razpisom so bila pravočasno oddana naslednja dela: 1. Nadja Maganja: »Trieste 1945-1949: Nascita del movimento politico autonomo sloveno«. 2. Giorgio Qualizza: »Proverbi e detti slo veni nelle Valli del iNatisone«. 3. Maria Peterlin: »II ruolo del romanzo Senčni ples nella narrativa di Alojz Rebula«. Komisija, ki jo določa razpis, se je sestala 6. junija 1979. Ugotovila je, da odgovarjajo vsa poslana dela pogojem, ki jih postavlja razpis; da so vsa resni znanstveni prispevki; in je priznala nagrado disertaciji »Trieste 1945-1949: Nascita del movimento politico autonomo sloveno« Nadje Maganja s sledečo utemeljitvijo: Študija je tehtna razprava, ki s prozorno in dokumentirano analizo skuša ustvariti tudi sintetičen pregled o zanimivem trenutku v zgodovini tržaških Slovencev; dokumentacija prinaša številne še neobjavljene priče. V skladu s 7 členom razpisa bo odbor Sklada priporočil kaki slovenski založbi v objavo nagrajeno disertacijo ter osrednji del disertacije Giorgia Qualizza o Slovenskih pregovorih in rekih v Nadiških dolinah. 6. Škedenjska »Poletna prireditev« Kot že šesto leto, je tudi letos zaključil Dom Jakoba Ukmarja svoje redno delovanje s prireditvijo na prostem. Ta praznik stopa že v tradicijo. Kakor je povedala Helena Sancin v svojem kratkem nagovoru, je bila letošnja prireditev v znamenju treh obletnic: pet let odprtja Ške-denjskega etnografskega muzeja, 15-letnica Poimenovanja slovenskih šol na Tržaškem V zadnji številki revije »Mladika« je bilo objavljeno pismo nekoga, ki se je udeležil poimenovanja osnovne šole v Zgoniku, katera je dobila ime »1. maj 1945«. Del tega pisma simo že objavili v uvodniku zadnje številke našega lista pod naslovom »Sami si žagamo vejo«. Res je boleče, da je slovenski človek primoran 35 let po toliko opevani osvoboditvi pisati taka pisma in iznašati žalostne ugotovitve. Pisec omenjenega pisma takole zaključi svoje pisanje: Ob poimenovanju te šole se mi je zazdelo, da smo se primorski Slovenci borili in krvaveli za rdečo revolucijo in ne za naš narodni preporod. NOB, za katero vse pogosteje nekateri uporabljajo samo še kratice EN O BE kot bi šlo za besedo brez pomena, pa ni bila rdeča revolucija, vsaj pri nas gotovo ne, saj se nismo za to borili proti fašizmu in nacizmu. Bila je narodno osvobodilna vojna. Morda je danes koga tega dejstva sram. Ali pa spreminja vsebino NOB namenoma po današnjih votivnih potrebah. Vsekakor bi rad na poimenovanjih slovenskih šol na našem Krasu videl več slovenskih barv in slovenskega duha, nekoliko več Prešerna, po katerem je nosila slovenska brigada ime, in tnalo manj \iarxa, o katerem mi ni znano, da bi po njem poimenovali kako slovensko brigado med NOB. Uredništvo »Mladike!« je k temu pismu dodalo: Tudi nam proslava v Zgoniku iz razlogov, ki jih naštevate, ni bila všeč. Bilo je že toliko drugih poimenovanj od Trebč in Bazovice do Opčin, ki so bila vsaj slovenska. Tega pa za poimenovanje zgoniške občine ni mogoče povsem trditi. Na oltarju fratelance izginjajo slovenske prireditve in tudi poimenovanja slovenskih šol. Po tej poti bodo čez nekaj desetletij pri nas slovenske — zahvaljujoč se 2. vatikanskemu koncilu — samo še nekatere sv. maše. Pa bo kdo rekel, da je to propaganda za »farje«. Pa naj bo! V isti številki še beremo na strani 74: Tudi letošnjo pomlad se poimenovanja slovenskih šol na Tržaškem vrstijo drugo za drugim. Najprej sta bili na vrsti osnovni šoli v Zgoniku in Saležu. Obe poimenovanji »/. maj 1945« in po partizanu Lojzetu Kokoravcu so žal kazile dosledna in tudi nepotrebna dvojezičnost, fra-telanca in politična obarvanost. Veliko lepše sta izzveneli poimenovanji po mladinskem pisatelju Josipu Ribičiču in glasbeniku Ivanu Grbcu. Z razliko od obeh poimenovanj na Krasu sta bili oni v tržaškem mestu dva lepa slovenska praznika. Obvestilo za tržaško skupno romanje v Lurd 1. Pavlinci iz Milana, ki organizirajo naše romanje v Lurd, so zvišali ceno in sicer: za romarje z vlakom na 260.000 lir in za romarje z letalom na 315.000 lir. Zgodilo se je, kar smo prvotno že predvidevali. 2. Vlak za Lurd odpelje v nedeljo 6. julija iz Milana ob 14.15. Ker iz Trsta nimamo prave zveze do Milana, se bomo peljali do Milana z avtobusi. Odhod je predviden ob 7. uri. Nazaj pa se bomo peljali z vlakom direktno v Trst. Za romanje z vlakom je še vedno na razpolago nekaj mest. 3. Težave so nastale tudi za potovanje z letalom. Pavlinci ne morejo oskrbeti direktnega prevoza iz Ronk v Lurd kot so prvotno napovedali. Potovali bomo s francoskim letalom, ki vozi na progi Mi-lan-Toulouse in ki lahko sprejme samo 45 oseb. Romarji z letalom bodo odpotovali iz Trsta v ponedeljek 7. julija ob 7. uri z avtobusom proti Milanu in od tam ob 14.15 nadaljevali pot proti Lurdu. V Lurdu ostanejo do petka 11. julija. Upamo, da boste z razumevanjem sprejeli nastale težave, ki nam ne smejo pokvariti romanja. Romarski odbor ★ Pogosto se zamisli sam vase. Bo to izborno uporabljen čas (bi. p. Leopold Mandič). delovanja Doma Jakoba Ukmarja ter 25-letnica rednega in stalnega delovanja mešanega pevskega zbora, ki je edina skupina v Skednju, ki vztraja toliko let v svoji aktivnosti. Trg pred Domom in pred muzejem postane mali anfiteater, ki ima svojo osrednjo točko v odru pred muzejem. Na ta oder so najprej stopili znani in simpatični člani ansambla Lojzeta Hledeta iz Števerjana. Oni so imeli levji delež na večeru. Nato je nastopil domači pevski zbor, za njim prva skupina folklore ške-denjske osnovne šole Ivan Grbec, sledil je Mladinski zbor iz mesta pod vodstvom prof. Tomaža Simčiča. Ti so dali nastopu poseben mladostni pečat; za njimi je nastopila druga folklorna skupina, tudi ta pod vodstvom Tamare Pavletič s harmonikarjem Marinom Zobinom iz Mačkolj, nazadnje pa še otroški pevski zbor iz Skednja. Do poznega je potem zabaval številne prisotne ansambel Lojzeta Hledeta. Prostor pred Domom ni idealen, toda številno občinstvo in nastopajoči dajo vsemu okolju poseben prijazen pečat, in tako ostane prirediteljem, nastopajočim in občinstvu v lepem spominu. Jubilej jezuitske cerkve v Trstu Jezuitska skupnost in župnija v ulici del Ronco v Trstu slavi sedemdesetletnico svoje cerkve, ki je posvečena Jezusovemu srcu. Pri gradnji te cerkve si je pridobil velike zasluge slovenski jezuit pater Franc Ksaver Tomc. Nabrežina Dan prvega sv. obhajila. 25. maja je 10 otrok prejelo prvič sv. obhajilo med prvo mašo ob 9. uri, pri drugi maši za vernike italijanskega jezika pa 12 otrok. Marsikomu se oči ustavijo na nizkih številkah. Res je tako, a drugo leto bo število večje. Tudi lepe, enake in preproste obleke nedolžnih otrok imajo svojo zanimivost in pomen. Seveda, glavno je vera in ljubezen do obhajila, kar naj podpirajo z zgledom starši in sorodniki, zlasti v počitnicah. Sv. birma. 8. junija je prejelo zakrament sv. birme pri prvi maši 41 birmancev, pri drugi pa 46. Seveda v deževnem vremenu, kot smo letos že navajeni. Sprejem, petje, darovi in drugo je dobilo še zadnji poudarek ob srečanju škofa (dvakrat) z birmanci in botri v župnijski dvoranici ob skromni, a prijazni »agapi«. Srednješolska zaključna prireditev v telovadnici in v dvorani Igo Gruden je navdušila vse pričujoče. Poleg petja, recitacij in glasbe so zelo ugajali folklorni plesi in igrica o »plastiki«, ki je neusmiljeno spodrinila nekdanje obrtniško delo. Med gosti je bil tudi pisatelj Košuta, ki je med drugim pripel srebrne in zlate značke zaslužnim čitateljem slovenskih knjig. Pogreb. Stano Marc, rojeno Škrinjar smo pred dobrim tednom pokopali, komaj leto dni za njenim zaslužnim in znanim možem Ignacijem. Veliko ljudstva jo je pospremilo na zadnji poti in tako spričalo njeno priljubljenost. Odlikovala se je z močno vero, značajnostjo, delala in trpela zlasti zadnje leto. Naj ji bo Bog bogat plačnik, sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. Celovečerni koncert moškega in dekliškega zbora I. Gruden je dostojno in na umetniški višini zaključil letošnjo prosvetno sezono. Posebno so izstopale nove pesmi, med katerimi so: Tri molitve sv. Frančiška (Francis Poulenc), Makedonska (Sabila Timka), Črnska duhovna (Kook A.) in v španščini Missa Criolla (Vidal Ba-buala) ter druge. Zlati maši g. Srečkota Rejc se pridružujemo v duhu in molitvi tudi verniki iz Nabrežine, kjer je deloval celih 31 let. Naj bi kmalu okreval in tako prišel ponovit zlato mašo tudi med nas! Razstava Bogomile Doljak, Nabrežinke, bo v prostorih Turistične ustanove v Se-sljanu od 19. junija do 6. julija vsak dan od 9-12 in od 16-19; ob nedeljah pa od 10-13. Obiščite, ne bo vam žal! ZAHVALA SLOVENSKE SKUPNOSTI Po objavi volilnih izidov, ki potrjujejo nenadomestljivo vlogo slovenske stranke in njenega samostojnega nastopanja, se Slovenska skupnost v Trstu iskreno zahvaljuje vsem svojim volivcem, kandidatom, podpisnikom, aktivistom, podpornikom kot tudi sredstvom javnega obveščanja. ■ Sv. Križ pri Trstu Preteklo nedeljo 15. junija je praznovala svoj 90. rojstni dan naša dobra in verna vaščanka ter zvesta naročnica in bralka Katoliškega glasa Marija Pipan, vd. Košuta. Ob tem častitljivem življenjskem jubileju ji Križani iskreno čestitamo in želimo, da bi še dolgo zahajala v breg k svojim žlahtnim trtam. Še o tržaškem romanju na Koroško Gospa, ki bi se rada udeležila romanja h Gospe Sveti in k Sv. Emi v Krki, je vprašala po telefonu za program romanja. Program romanja je v glavnem sledeč: V petek 29. avgusta ob 6. uri se bomo odpeljali s Tržaškega proti Trbižu in prek mejnega prehoda pri Kokovem proti Gospe Sveti. Tam bo okrog 11. ure služba božja, nato pa ogled starodavnega in veličastnega Marijinega svetišča. Svetišče nam bo razkazal in razlagal naš znani prijatelj g. Vinko Zaletel. Po kosilu, ki bo v Celovcu, si bomo ogledali Št. Rupert, kjer imajo Šolske sestre gospodinjsko šolo, Velikovec, Pliberk, Šmihel in Doberlo vas, ki je bila svojčas postojanka Ogleja. Od tam se bomo vrnili po južni strani Klo-pinskega jezera mimo Tinj v Celovec. V soboto 30. avgusta si bomo po zajtrku najprej ogledali znamenitosti in trgovine Celovca. Potem se bomo odpeljali k Sv. Emi v Krko. Tam bo sv. maša in ogled krasnega ter umetniško bogatega svetišča. Po kosilu, ki bo v Krki, se bomo odpeljali v Osoje ob Osojskem jezeru. Nato si bomo ogledali romarsko cerkev na Otoku in se nato peljali preko Rožeka v Št. Peter pri Sv. Jakobu, kjer imajo tudi Šolske sestre svoj zelo lep in velik zavod z gospodinjsko šolo. Tam se bomo po malici poslovili od prelepe Koroške in od naših preizkušenih koroških rojakov. Po Koroški nas bodo spremljali in nam kazali njene lepote koroški duhovniki. Večerjo ob povratku bomo imeli najbrže v Trzizmu. Vpisovanje se bo zaključilo v ponedeljek 30. junija. Pomemben jubilej 16. junija je praznoval msgr. Alojz Rozman, župnik v Trebčah pomemben jubilej. Ze trideset let je minilo, odkar je med nami. Ob tej priložnosti se mu najtopleje zahvaljujemo za ves trud in požrtvovalnost ter mu želimo, da bi še mnogo let deloval med nami ter se dobro počutil v naši vaški skupnosti. Prav te dni praznuje tudi svoj god in rojstni dan. Hvaležni vaščani mu iz srca čestitamo in želimo vse najbolje. Letošnji avstrijski novomašniki Avstrija ima letos več novomašnikov kot lani. Število se je dvignilo od 46 na 59. Med letošnjimi novomašniki je 24 redovnikov. Celovška škofija bo imela 3 novo-mašnike, največ pa Salzburg in sicer 7. Francoska televizija o sv. Benediktu Francoska televizija je za 1500-letnico rojstva sv. Benedikta, očeta zahodnega meništva in zavetnika Evrope, pripravila serijo enajstih oddaj, v katerih seznanja gledalce s sv. Benediktom in njegovimi sinovi. V vsaki oddaji je tudi kratek izvleček iz redovnih pravil in pa gregorijansko petje menihov. Z GORIŠKEGA Farni praznik v Jamljah V nedeljo 15. junija smo v Jamljah obhajali lepo slovesnost: praznik sv. Antona Padovanskega, ki je zavetnik naše prijazne cerkvice in župnije. Požrtvovalne žene in dekleta so temeljito očistile in prav okusno okrasile cerkev, pa tudi cerkveni pevski zbor pod vodstvom organistinje Marije Devetak se je vestno pripravil, da je mogel tako s svojim ubranim petjem dostojno povzdigniti slovesnost. Slovesno mašo nam je daroval in pri njej lepo govoril g. Mirko Mazora, ki zahaja k nam ob nedeljah, odkar v Jamljah nimamo več stalnega dušnega pastirja. Gospod se je šele opomogel od težke bolezni, pa vendar rad prihaja v Jamlje, da nam je tako v duhovnem oziru bolje postreženo. Za to njegovo dobroto smo mu verniki v Jamljah iz srca hvaležni. Po sveti maši se je razvila procesija s sv. Rešnjim telesom po vasi kot je bila pri nas že stara navada. Vodil jo je naš začasni upravitelj, župnik iz Doberdoba ob asistenci g. Mazora in dr. Humarja. Ker je hilo lepo vreme in je vmes lahen vetrič hladil, so mogli številni verniki doživeto sodelovati pri procesiji ob lepem petju domačega zbora. Na koncu smo bili tega vsi veseli, zlasti še ker prejšnjo nedeljo zaradi upravnih volitev oz. slabega vremena nikjer ni bilo procesije. ZAHVALA SLOVENSKIM VOLIVCEM NA GORIŠKEM Občinske volitve v Gorici, Števerjanu, Sovodnjah in Doberdobu so ponovno potrdile zrelost in odgovornost našega volilnega zbora. Izidi so pokazali, da velik del Slovencev na Goriškem soglaša s politično usmeritvijo in z akcijo Slovenske skupnosti, edine slovenske politične stranke v Italiji. Zato se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so odločilno pripomogli k dobremu volilnemu uspehu list z lipovo vejico. Posebna zahvala gre volivcem, kandidatom in vsem tistim, ki so pomagali v volilnem boju in pri volilni kampaniji. Ponovna uveljavitev Slovenske skupnosti nam je vsem v ponos in jamstvo, da bomo naš boj tudi v bodoče z enako silo nadaljevali! Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti v Gorici Zlata maša v goriški stolnici Kot smo napovedali, je g. Srečko Rejc obhajal zlato mašo v nedeljo 15. junija v goriški stolnici. Ob 7. uri je bilo v cerkvi prav lepo število vernikov, ki so hoteli biti navzoči ob tej izredni slovesnosti, saj je kljub pomanjkanju poklicev še vedno več novih maš kot zlatih. Prišli so tudi nekateri verniki iz župnij, kjer je prej bil g. zlatomašnik v službi. Na koru je pel pomnoženi zbor Marijine družbe. K oltarju so zlatomašnika spremljali njegov sobrat prav tako zlatomašnik dr. Rafko Premrl, msgr. Anton Rutar, ki bo v juliju obhajal železni mašniški jubilej (70-letnico mašništva), potem idrijski rojak msgr. Franc Močnik, pa g. Janez Eržen, ki je imel zlato mašo pred štirimi leti, g. Marjan Markežič, sedaj kaplan pri Sv. Ivanu, in Kazimir Humar, stolni vikar. Ta je tudi med mašo spregovoril in navezal svoje misli na nedeljsko berilo sv. Pavla. Opravičenje, to je božja milost, je dar, ki nam prihaja iz vere in sv. zakramentov. Posebno sv. Evharistija je vezana na sodelovanje ljudi, saj brez mašnikov ni Evharistije, ni maše. Zato bodo za poklic v mašnika hvaležni Bogu predvsem mašniki sami, pa tudi božje ljudstvo, saj so mašniki vzeti iz ljudi in postavljeni za ljudi v tem, kar se nanaša Boga. Zahvalna pesem ob koncu maše naj bo torej zahvala zlatomašnika in vsega božjega ljudstva, istočasno pa tudi prošnja, da naše ljudstvo ne ostane brez oznanjevalcev božje besede in posvečevalcev sv. Evharistije. Po maši se je zlatomašnik vidno ganjen spomnil svojih staršev in se vsem zahvalil. Goriška nadškofija ima novomašnika V nedeljo 29. junija bo goriški nadškof msgr. Cocolin posvetil v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici Roberta Drusetta, ki je iz župnije sv. Ignacija. V Trstu pa ni za letos predvideno nobeno mašniško posvečenje. Števerjan V Števerjanu ne zamujajo časa. Že v soboto 21. junija se bo sestal novoizvoljeni občinski svet, ki ga sestavlja 12 svetovalcev Slovenske skupnosti in trije od o-pozicije. Sejo je sklical dosedanji župan Stanislav Klanjšček, ki je prejel največ glasov in preferenc. Na dnevnem redu bo izvolitev župana in občinskega odbora. Tako bodo novi organi lahko takoj začeli Kočo sv. Jožefa v Žabnicah poznate vsi, saj ste mnogi v njej preživeli lepe počitnice ali jo vsaj obiskali, ko so drugi tam letovali. Vsi veste, kako odlično služi naši mladini in tudi drugim. Vsi prav tako vemo, kako je v njej tesno s prostorom. Zato je bila zmeraj želja vseh, da bi mogli kočo povečati in ji dodati vsaj najnujnejše za lepše življenje v njej. Tej želji do sedaj ni bilo mogoče zadostiti predvsem zato, ker ob koči nimamo nobenega svojega zemljišča. Sedaj se je pa nakazala možnost, da pridemo do potrebnega zemljišča. Gospodar zemljišča ob koči je namreč pripravljen prodati potrebne kvadratne metre, ki bi jih potrebovali, da kočo povečamo. Dogovor z njim je pravzaprav že sklenjen. z delom, ki se bo vsekakor nadaljevalo po liniji, ki jo Slovenska skupnost vodi v števerjanski občini že ves povojni čas in je prav za te volitve dobila tako množično potrditev s strani velike večine Šte-verjancev. Volitve v rajonske svete v Gorici Mestno središče: SSk 1 sedež (Marjan Černič), DC 7, PSI 1, PSDI 1, MSI 2, PLI 1, PRI 1, PCI 2. Sv. Rok-Podturn in Sv. Ana: SSk 1 (Niko Klanjšček), DC 7, PSI 1, PSDI 2, MSI 1, PRI 1, PCI 3. Svetogorska četrt-Placuta: SSk 1 (Ivo Bolčina), DC 7, PSI 1, PSDI 1, MSI 1, PLI 1, PRI 1, PC 3. Štandrež: SSk 2 (Božidar Tabaj, Dušan Brajnik), DC 3, PSI 2, PSDI 1, PRI 1, PCI 3. Pevma-Štmaver-Oslavje: SSk 3 (Silvan Bensa, Silvan Radinja in Jožef Kosič); DC 2, PSI 3, PSDI 1, PCI 3. Podgora: SSk 2 (Emil Jarc, Bruno Ru-stja), DC 3, PSI 1, PSDI 1, PCI 5. V Ločniku je SSk prejela 67 glasov, v Stražicah 86, na Rojcah 71 in pri Madon-nini 22. V teh četrtih je SSk ostala brez svojih zastopnikov. Krmin-Plešivo Versko in kulturno življenje je na Ple-šivem zelo razgibano. Župnijski svet je v sodelovanju z osnovno šolo organiziral v mesecih marcu in aprilu tri predavanja. Prvo predavanje z versko tematiko je imel kaplan pri Sv. Ivanu v Gorici Marjan Markežič. S svojim razmišljanjem je pripravil starše in druge odrasle, ki jih je bilo lepo število, na velikonočne praznike. Zdravstveno predavanje in sicer o simptomih otroških bolezni je imel dr. Mirko Špacapan. Predavanje je bilo zelo zanimivo in koristno, toda žal udeležencev ni bilo veliko. Tretje predavanje je bilo namenjeno staršem in otrokom. O svojem bivanju in življenju črncev v Ugandi je s skioptič-nimi slikami predaval dr. Bernard Špacapan. Debata, ki je sledila vsem trem predavanjem, je dokazala, da so bila vsa zelo zanimiva in poučna. Predavateljem najlepša hvala! 18. maja smo imeli v obnovljeni cerkvici sv. Subide prvo sv. obhajilo. K božji mizi je pristopilo pet otrok, ki sta jih pripravila veroučitelj Danijel Pintar in domači dušni pastir Mirko Rijavec. Med mašo sta pela domači pevski zbor ter otroci. Toda zemljišča v Kanalski dolini so draga in upravitelji koče ter lastnik nimajo dovolj denarja. Zato se obračajo na vse prijatelje naše mladine, posebno še na vse bivše goste v koči, da bi priskočili na pomoč in za nakup zemljišča prispevali vsak po svojih močeh. Vsak prispevek bo dobrodošel. Sedanji in prihodnji rodovi naše mladine bodo gotovo hvaležni, ker bodo sčasoma dobili lepše in večje prostore v koči sv. Jožefa. Ko so nekateri zvedeli za nabirko, so se že oglasili in darovali tudi čedne vsote. Upravitelji koče računajo, da bodo ti prvi darovalci dobili še veliko posnemalcev. Darove sprejema tudi uprava Katoliškega glasa. Učenci plešivske osnovne šole so tudi letos zaključili šolsko leto s tradicionalno zaključno prireditvijo in bogato razstavo ročnih del. V četrtek 5. junija zvečer smo se zbrali pri družini Buzzinelli v Krminu v novi in veliki, zaenkrat še prazni vinski kleti. Program je bil zelo bogat in pester. Naj mlajši so recitirali nekaj pesmic, podali prizorček o zajčkih v šoli, o ptičjem telefonu, o Sneguljčici in zrcalcu. Prikazali so nam tudi šaljivko: »Kirurški poseg«, simbolične vaje na melodijo: Le sekaj smrečico ter zapeli in zarajali svojim mamicam. Tudi večji otroci so recitirali nekaj pesmic, prikazali igrico o dobrih palčkih in podali nekaj šaljivih prizorčkov iz šolskega življenja. Program je zaključil domači moški zbor »Brda«, ki je pod vodstvom Zdravka Klanjščka zapel nekaj pesmi. Ob koncu so otroci obdarili svoji učiteljici Lidijo in Anko, veroučitelja Danijela in se jim zahvalili za trud in požrtvovalnost. Niso seveda pozabili na po-strežnico Mileno. c.c. Nov slovenski izseljenski duhovnik S 1. majem je nastopil službo izseljenskega duhovnika na Dunaju g. Stanislav Rijavec iz družbe klaretincev, doma iz Dolenje Tribuše. Duhovnik je od leta 1978. Na Dunaju je še p. Ivan Tomažič, ki pripada isti redovni kongregaciji, a je ravnatelj »Korotana«, to je zavoda za slovenske visokošolce. Rojstvo Martine Hlede Mali Martini, kd je v četrtek ,12. junija razveselila števerjansko vas, posebno pa družino Adrijane in Brunota Hlede, želijo člani ansambla »Lojze Hlede« iz Števerja-na, da bi rastla zdrava in vesela v zadovoljstvo mame in očeta ter številnih tet in stricev. Romanje v Lisieux in obisk Pariza Avtobus (58 mest) je polno zaseden. Sprejemamo pa še pogojne prijave za primer, da se kdo v teh dneh odpove potovanju. Potovanje traja 7 dni: od sobote 26. julija do petka 1. avgusta. Odhod iz Gorice ob 6. uri zjutraj. Prijavljene! iz Trsta naj se poslužijo vlaka, ki odpelje ob 5.20 in pride v Gorico ob 6.14. Nje bomo počakali na goriški postaji, da se vkrcajo v avtobus. Povratek je predviden 1. avgusta ob 22. uri v Gorico. Potrebna je in zadostuje veljavna osebna izkaznica. Vse, ki še niso poravnali prispevka 360.000 lir nujno vabimo, da to storijo do ponedeljka 30. junija, ker bomo drugače smatrali, da se odpovedujejo potovanju. Kraji bivanja: prva noč v letoviškem kraju Aix Le Bain v Savojskih Alpah. Drugi dan obisk groba sv. Bernardke v Ne-versu, prenočitev v Toursu, kjer je grob sv. Martina; tretja noč prenočitev v Li-sieuxu; četrta in peta noč v Parizu, šesta noč v Ženevi v Švici. OBVESTIIA Vpisovanje v prvi razred osnovne šole je od 16. do 26. junija vsak dan od 9. do 12. ure na sedežu osnovnih šol. Vpisujejo se otroci, rojeni v letu 1974. Za vpis je potreben rojstni list in potrdilo cepljenja. Učenci ostalih razredov bodo uradno vpisani v naslednje razrede, če kdo hoče zamenjati šolo, naj starši to javijo. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu priredi v nedeljo 22. junija ob koncu sezone izlet v Rezijansko dolino ob strokovnem vodstvu prof. Pavla Merkuja. Odhod ob 8. uri izpred sodne palače v Trstu. Na razpolago je še nekaj mest. V Lurdu bo vse mesece do oktobra od 1. do 20. v mesecu na voljo stalni slovenski duhovnik g. Silvo Česnik. DAROVI Za sklad Katoliškega glasa: Kristina Le-giša 7.000; verniki salezijanske skupnosti v Trstu 12.000 lir. Za Pastirčka: N. N., Trst 10.000 lir. Za cerkev na Peči: N. N., Sovodnje ob godu pok. Alojzija Kovica 20.000 lir. Za Odsek prostovoljnih krvodajalcev iz občine Sovodnje: Helka D. z Vrha 48 namesto cvetja na grob Mile Cotič 10.000; družina Devetak, Vrh 48 namesto cvetja na grob pok. Mare Devetak z Vrha 10.000. Ob smrti mame, ki bi čez mesec dni dopolnila 97 let življenja, daruje hčerka Mirka Kette za cerkev sv. Ivana v Gorici, za katoliški tisk, za Katoliški dom, za Aloj-zijevišče in za Zavod sv. Družine po 10.000 lir. Za obnovitev cerkve na Opčinah: družina Daneu v spomin moža in očeta Karla Drenčkovega 10.000; N. N. 15.000; družina Calzi 10.000; -N. N. 5.000; razni 37.000 lir. Za Marijin dom v Rojanu: družina ob obletnici tragične smrti Karla Kobal 10.000. Za ploščo »Slovenskega šopka«: N. N. 10.000; Branko 10.000; Pečar Milka 3.000; Čok Marija 3.000; Ernesto in Albina 4.000; Darija 4.000; Boža Petaros 50.000; Ženska sekcija SSk Dolina 50.000; odbor šagre Krmenka 25.000; slovenski prijatelji iz Trsta 200.000 lir. Za popravilo cerkve v Mačkoljah in za nove luči v cerkvi: člani župnijskega sveta namesto cvetja na grob Umberta Peccia 100.000; N. N. 50.000; N. N. 40.000; skupina raznih darovalcev 110.000; N. N. 30.000; N. N. 20.000; N. N. 10.000; Tul 5.000; N. N. 50.000; N. N. 40.000; N. N. 20.000; Z. P. 10.000; N. N. 50.000; N. N. 10.000; Imelda Rehar 10.000; 'N. N. 20.000; Alma Stepančič 20.000; N. N. 20.000; Livija Šturman 10.000; N. N. 50.000; Ernesta Smotlak 20.000; N. N. namesto rož birmancem 10.000 lir. Za kapelo bi. p. Leopolda Mandiča pri Doniju: N. N., Donijo 10.000; družini Žgavec in Luin, Trst v spomin pok. Jožefa Croci 20.000; družina dr. Zlobec, Stare Milje 20.000; Dario Pračelj, Trst ob 30. oblet-nioi poroke staršev 200.000 lir. Za lačne po svetu: N. N., Opčine 100.000; M. F., Gorica 5.000 lir. Za misijone: Jelka in Maks ob obletnici smrti pok. očeta Ivana Terčon 30.000; Ana Rebula 10.000; N. N. 5.000 lir. Ljubljanska TV Spored od 22. do 28. junija 1980 Nedelja: 12.30 Pevski tabor Šentvid 80. 13.50 Razvoj popularne glasbe; dokumentarna oddaja. 15.25 in 16.30 Krško: Speed-vvai za svetovni pokal. 17.30 Ko je kraljevala komedija, ameriški film. 19.25 Rim: Finalna tekma na evropskem nogometnem prvenstvu. Ponedeljek: 17.20 Minigodci v glasbeni deželi. 17.30 Živalstvo Avstralije. 18.00 Izbor filmov z XI. festivala znanstveno tehničnih filmov. 18.45 Mladinska oddaja. 20.00 L. Pirandello: Kaj je resnica, predstava Primorskega gledališča Nova Gorica. 21.45 Kulturne diagonale. Torek: 17.10 Mali pingvin. 17.25 Dobimo se pri »Treh šeširih«, glasbena oddaja. 17.55 Poletavček, otroška oddaja. 20.00 Aktualna oddaja. 20.55 Lanou.x-Lorenxi: E-mile Zola, TV nadaljevanka. 20.05 Romeo in Julija, bailet. Sreda: 17.10 Moj prijatelj Piki Jakob. 17.25 Umetnost na jugoslovanskih tleh. 17.55 Mednarodno tekmovanje dirigentov Hans Swarowsky, 1. del. 20.00 Iz oči v oči, jugoslovanski film. 22.15 Sodobniki: Vladimir Lakovič. Četrtek: 17.05 Dediščina za prihodnost, dokumentarna serija. 17.55 Odprava zelenega zmaja, mladinska nadaljevanka. 18.40 Mladi za mlade. 21.05 Glasbena oddaja. Petek: 17.00 Mi smo smešna družina, lutke. 17.15 Ptičje strašilo, mladinska nadaljevanka. 17.45 Rock koncert. 18.30 Reševanje umetnin. 20.00 Zabavno glasbena oddaja. 21.00 Kako so osvojili divji zahod, serijski film. 22.45 Sinjebradec, film. Sobota: 15.25 Heidi, ameriški film. 16.55 Nogomet Dinamo: Sarajevo. 18.55 Naš kraj. 20.00 S. Aleramo: Zgodba o Lini. 21.05 Vsi so igrali ragtime. 22.05 Odkupnina, ameriški film. Koča sv. Jožefa v Žabnicah MbMH Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9; Trst 103,9. Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 13., 19; kratka poročila ob 11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša. Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 22. do 28. junija 1980 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Poslušali boste. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Mladinski oder: »Potopljena galeja«. Četrti in zadnji del. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 15.00 Nedeljsko popoldne: »Mesečnik«, variete, šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. Ponedeljek: 8.10 Ženska stran neba. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Radijski koncert. 11.30 Socialna problematika. 12.00 »Gledališki trenutek doma in drugod. 12.40 Naši orkestri zabavne glasbe. 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«. 14.10 Otroško o-kence: »Zdaj pa zapojmo!«. 14.30 Roman v nadaljevanjih - Ciril Zlobec: »Moj brat svetnik«, 3. del. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.10 V našem prostoru: mladinski zbor Glasbene matice; glasbeni drobiž; kulturno pismo. Torek. 8.10 Goriške podobe. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Radijski koncert. 11.30 Človek in zdravje. 12.00 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja (ponovitev). 14.10 Odraslim prepovedano! 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 17.10 V našem prostoru: mi in glasba; Mirko Mahnič: »V ekspresionizem«. Izvaja radijski oder v avtorjevi režiji. Sreda: 8.10 »Mal’ položi dar domu na oltar«. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Radijski koncert. 11.30 Umetnost dobre kuhinje. 12.00 »Pod Matajurjan«. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Naši zbori. 14.10 Otroško okence: Odprimo knjigo pravljic. 14.30 Roman v nadaljevanjih. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 17.10 V našem prostoru: mladi izvajalci; narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (ponovitev); kulturne rubrike našeh časopisov; problemi slovenskega jezika; naši pevci. Četrtek: 8.10 Človek v sodobni družbi. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Radijski koncert. 11.30 Naša pristna vina. 12.00 Mikrofon v razredu. 12.30 Jugoslovanski pevci. 14.10 Otroško okence: »Tomi na obisku«. 14.30 Mladi pisci. 14.45 Odmevi iz Dalmacije. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 17.10 V našem prostoru: skladbe slovenskih avtorjev; kulturni dogodki; četrtkova srečanja; priljubljeni motivi. Petek: 8.10 Iz sveta folklore in ljudskega izročila. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Radijski koncert. 11.30 Osebna vozila danes. 12.00 Na goriškem valu. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka?«. 14.30 Roman v nadaljevanjih. 11.00 Glasbeni popoldan za mladino. 17.10 V našem prostoru: glasbeni trenutek doma in drugod; literarni večer; slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; ljudski zbori. Sobota: 8.10 Potovanje v Ameriko. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Radijski koncert. 11.30 Čoln - šport in razvedrilo. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature. 14.30 Glasbeni popoldan za mladino. 16.30 Poslušali boste. 17.10 V našem prostoru: slovenski zbori na ploščah; na goriškem valu (ponovitev); portreti naših igralcev: Marjan Bajc. 18.45 Vera in naš čas. Počitniške kolonije Javljamo odhode za 'letovanje otrok iz slovenskih ljudskih dn srednjih šol: gorska kolonija — dečki 4. julija; morska kolonija — dečki in deklice 4. julija. Za misijon p. Kosa v Tokiu: N. N. Opčine 15.000 lir. ★ Popravljamo: Mira in Jožko Pangos sta darovala v spomin Pepce Koršič za Zavod sv. Družine 20.000 lir (in ne 10.000 kot je bilo pomotoma javljeno). OGLASI £a vsak mm višine v širini enega stolpca! trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, K temu dodati 14% davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. Franc Močni* Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo L Koča sv. Jožefa — kraj zbiranja naše mladine