The belt medi urn to reach the best
customers
I**)« <hr»bret
Velja s* eel© Hfto $s.eo
PnbMcd Km?
weekly.
lobvcriptioD
I3.00
yearly.
'i m
-EDINOST- i
g 1*49 W. m St. j
Telephone: Canal 9«.
i Chicago, 111. 1
t€ «
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKL
KNTSRKDAS SECOND CLASS MA TER OCTOBER 11. i§i§.. AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL.. UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
ZA RESNICO § IN PRAVICO. 1
♦D
ŠTEV. (No.) 82.
CHICAGO* ILL., PETEK, ai. OKTOBRA, 1921.
LETO (VOL.) VIL
(NasM)
t x§x 7, mi Sle at the Put Office •* Cttc&ce. HL — By tke 0*4e* mi
AMERIKANSKE NOYICE
NOVA POSTAVA PROTI PIVU.'
Predloga, po kateri se naj prepove pivo tudi za zdravilne namene, je O PREMOGARSKI STAVKI. bila v zbornici sprejeta. Predsednik Velika stavka, katero so napovc-j Harding jo* je že podpisal, dali voditelji raznih unij železničar-! Sedaj so napovedali boj tudi vsem jev in železniških uslužbencev bo trgovinam, kjer se dobiva hmel in najbrže padla v nič. Delavstvo v ve-' malt za domačo kuho pive. T«-trgo-liki večini ni za stavko v sedanjem vine so se pa združile v boj proti te-kritičnem času. Zato je nastal ne- mu. V kratkem se bo začelo ostro sporazum med posameznimi unijami in odpor proti voditeljem, ki so stav-kq razpisali. Nekateri unije so se izjavile, da ne bodo ubogale voditeljev, češ, da so jih umetno speljali v to, da so glasovali za stavko.
Predsednik Harding je takoj poskušal vpljivati na obe strani, da bi se stavka zabranila. Tudi razni vpljivni možje poskušajo /vse, da bi se prišlo do sporazuma. Predsednik Harding je predlagal, naj bi se stavka za sedaj odpoklicala in delavstvo naj vstraja pri delu. Pač pa naj
Pri teh razmerah pa še boj med' glavnimi odborniki. Člen izvrševal-nege odbora Mr. Daniel J. Tobin je resigniral z namenom, da bo bolj vspešno bojeval proti Gompersu predsedniku.
Delavci smo pa res reveži.
RAZGLED PO SVETU
PAPEŽ JE DAL ZA STRADAJOČE RUSE.
Papež je dal en milijon lir za stradajoče v Rusiji.
Kako znajo zavijati naši rdečkarji, ki zopet zbirajo nov fond, kateri bo najbrže izginil tako, kakor je inilijo-
A- S. Stirl eeoa. Peetauratcr General
KATOLIŠKI YESTNIK
preganjati vse, ki to prodajajo.
Proti tej novi postavi se pa pripravlja velika akcija "mokračev", ki bodo tožili vlado in gnali slučaj do navjšjega sodišča, ki naj bo odločilo, ako ni ta postava proti ustavi Združenih držav.
KOLIKO LJUDI NE ZNA ČITA-TI V MICHIGANU.
; V Michiganu 88,046 ljudi ne zna narski, da ga nikjer nič ne bo in čitati in ne brati. To jako veliko nihče ne bo vedel, ne kje, je, ne kam število za državo, kakor je Michi- bo šel, smo čitali zadnje tedne. Praga n.
ŽALOSTNO ZNAMENJE.
Da so voditelji delavstva največji njegovi sovražniki, smo že velikrat povedali. Da imamo delavci največjega svojega sovražnika med seboj, v svoji sredini, da, na svojem čelu. izvoli gotovo število odbora, ki naj kot svoje voditelje, je jasno vsaki j davkov nekako 15 milijonov vsako zastopa delavstvo in lastniki želez- dan bolj in preje ko se delavci tega Jeto.
PRVA ŽRTEV SLABIH ČASOV.
vi j o, da smo mi proti papežu, ki je
dal toliko za stradajoče v Rusiji,
ker smo se norčevali iz njih kolek-New York, 16. okt. - Tukaj so. tanja Toda mj smQ tudj za tQ da
nash mrtvega na nekem pristanišču bi se povsodi zbiraIi miH darovi za nekega človeka, ki je umrl za lakoto. stradajoče slovanske brate, toda
POVIŠANJE DAVKA NE DED- Sm° pa °dIoČn° pr0ti temU' da bi ŠČINE. Washington, D. C. — Senat
nic naj bi storili enako in naj bi skušalo najti pot, po kateri bi se prišlo «lo sporazuma glede plač.
ČASNIKARSKA ZMAGA.
Chicaški župan je tožil dnevnik Daily Tribune radi razžaljenje časti, ker je list dolžil mestno upravo in župana, da so zapravljaji mestni de-
zaveino, bolje za nas.
Slovenski delavstvo bi bilo že lahko to spoznalo, vsaj so ga njegovi voditelji dovolj že za nos vodili in ga še vodijo. Toliko denarja" so mu že izmozgali, da jasno lahko vidi, da so ga varali, ker sedaj ni denarja, ne računov in nihče ne ve kam je vse šlo. Tudi bi lahko že videli, da v tolikih letih boja in dela niso dosegli
nar. Sodnik je tožbo zavrnil, ker je bil mnenja, da ima časopisje vzviše-	najmanjšega vspeha za korist delavno nalogo, da obvešča javnost o po-	stva razun ako odštejemo njih pol-slovanju javnih -uradnikov in da	ne zepe.
sploh pove uradnikom in veljakom	Enako vidimo vse povosodi. Pre
orllrritn	mnenie in ra^Irrinlonmogarska stavka v Kansas državi . , . '
odkrito svoje mnenje 111 razknnkuje	.	.	»da se kaj takega ne sme zgoditi.
zbirali denar tisti, ki imajo ljuknje v svojih žepih, da nič v njih ne o-
, , .	'	7'	, *" -• stane 111 ki imajo smolnate roke, da
sklenil povišati davke na dedscine.	...	,
r-. 1 • ■ 11-1 , -	, , se vse njih samih prime. Slovenske
Do sedaj ie dobivala država od teh . , . . , ;, - . . ,
sirote bi naj bile dobile 6 tisočakov.
Pa so že starokrajski in tukajšni listi vpraševali 111 vpraševali, naj po-NA POTI PROTI UREDITVI vedo' kedaj in katere sirote so do-DELAVSKIH HOMATIJ. !bile dotični denar, pa ni nobenega
"Plumberji" in steklarji se skic- iodgovora- Najbrže se pač zavedajo, nili, da sprejmo plačo, katero jim je ,da so sami velike duševne in moral-
sodnik Land i s v Chicago odločil in,ne reve 5n sirote' da so toraJ* °Pra" bodo šli na delo.	vičeni do podpore kot taki.
—	—_ i In vendar se dobe še backi, ki za-
ZBORNICA PROTI ODPUŠČE-' uPaje svoJ denar tem ljudem. Takim NJU DOLGA.	ljudem pač ni pomagati, in je popol-
Kakor znano se ie pripravljala An-jnoma Prav» da take varajo. Le daj-glija. da bi pri razoroževalni konfe- te JiIl! Volenti not fit injurial! — renči delala na to. da bi Amerika od- 1 Kedor hoče, da se mu dela krivica, pustila Evropi ves df»lg in ga sama- temu je prav, da se dela, ker to ni plačala. Zbornica je pa odglasovala, krivica.
narodne škodljivce.
MIROVNA POGODBA Z NEMČIJO IN AVSTRIJO POTRJENA.
Senat je sprejel mirovno pogodbo z Nemčijo in Avstrijo z veliko večino. Sedaj še le se je za Ameriko svetovna vojska končala.
kaže to jasno. Delavstvo je šlo na» To je velik poraz za mestno upra- stavko, pa je voditelj nastopil proti vo in velika zmaga za časopisje, ki voditelju in delavstvo je razdeljeno bo gotovo sedaj še bolj odločno na-1in bo gotovo izgubilo stavko. Kaj padalo, vsakega, ki bi ne delal prav.j naJ* doseže, ako ni edino? Enako se
__I opaža celo v Amerikanski Federaci- J Hardin^ovo
NOVI UMORI V CHICAGO. ji** da se &odi isto- Iz Washingtona
xr 1 •	• 1 1 ~ ~ .prihaja poročilo, da je nastal v glav-
JNJekaj groznega je, kako so se na- *	' J	b
množili dnevni umori v Chicago. nem odboru sPor in da so Slavni	-
Nad 560 umorov je bilo v Chicagi v odbo™ki nastopili proti predsedm- NOVO GIBANJE V AMERIK, letošnjem fiskalnem letu. To je ne-,1™	Gompers je do sedaj DELAVSKI FEDERACIJI.
kaj groznega. Letos jih bo še več.'^ko dobro vodl1 Federacii°- Toda Washington, D. C. - Novo gi-Sedaj pride skoro na tri na dan. najbrže je ze prestar, da bi ohranil banje so začeli nekateri nezadovolj-Aleksander Stuart Ross, bogat ^lademsko cilost in živahnost, ka- ni radikalci, da bi se amerikansko bankar ie v Congres Hotelu prere- koržna Je Potrebna za vspešno vod- delavsko federacijo spravilo v tabor zal svoji ženi vrat z britvijo. Sprla stvo tolike °rganizavije in sicer v ta-j radikalcev. Voditeli te struje so iz-sta se radi pijančevanja in zaprav- ko Mitičnih časih, ko se problemi javili, da je gotovo, da bodo zmagal. Ijanja moževega.	vrst€ drug za drušim z električno Predsednik Gompers je pa rekel:
Isti dan so se stepli v salonu blizu Illinois, gledišča in bil je zaklan neki Arthur Anderson.
Sedem bolniških postrežnic bolnišnice West End Hospital je bilo v zastrupljenih. Ena izmed teh po-strežnic je dobila dve škatulji krasne čokolade po pošti. Pri obedu je dala ta postrežnica tudi tovaršicam, da je vsaka vzela po en košček. Toda ko je prva ugriznila, je takoj opazila, da ima čuden okus. Komaj je pa dobro požrla košček, je o-medlela. Vendar 6 drugih tovaršič je med tem tudi že požrlo vsaka po en košček in so vse omedlele. Tako se je preprečilo, da niso vse pokusi-le. Poklicale so takoj zdravnike, ki so hitro očistili vsem želodce. Vse so bile nevarno bolne. Vendar hitra zdravniška pomoč je vsem rešila življenje. Ko bi bila zdravniška pomoč samo nekoliko minut prepozno, bi bile vse umrle.
brzino in je še mlademu, svežemu "Kdo so pa ti možje, ki so začeli to razumu komaj mogoče sledeti vsem.' gibanje? Od kod so pa? Mi smo ta-Tudi niso bile unije zadovoljne z kih mož več čuli pri zadnji konven-delovanjem glavnega odbora in član- ciji v Denverju. Pustili smo jih go-stvo je začelo zapuščati organizaci- voriti, da so govorili, kolikor so hoteli in da so sami sebe s svojimi go-i" Glavni uzrok je pa splošno slabo vori ubili. Kaj so dosegli tam? Nič! '
vodstvo delavstva. Napovedovati stavke sedaj, ko je delavstvo lačno in brez dela, ko najmanj 6 milijon delavcev postopa po ulicah v veliki skrbi za prihodnjost in v strahu pred zimo, ki je pred vrati je krivica in zločin. Kaj naj stavke v takih časih dosežejo? Nič, samo škodo delavstvu! In kdor je pazno sledil zadnji stavkam in pa delavskim homatijam je prišel do prepričanja, da ne more biti drugače, kakor da voditelji delavstva nalašč delajo tako, da bi delavstvu škodili. Da bo unijonizem trpel velik} škodo radi tega, je jasno. In res opažamo kako zelo izsto-
Delavstvo se jim je smejalo in jih prezrlo."
ŠLEZIJANI PROTI DELITVI ŠLESKE.
Vsa Šleska se je organizirala, da se bo ustavila delitvi njih dežele, kakor je sklenila liga narodov. Sestavili so posebno spomenico in jo poslali vsem vladam in tudi Vatikanu, v kateri z vso odločnostjo protestirajo proti delitvi.
PRINC UBIL LEVA Z ROKO.
Iz Pariza se poroča, da se je tja vrnil švedski princ William iz Afrike, kjer je bil na lovu levov. Pravijo, da je ubil leva s samo pestjo. Koliko je resnice na tem, se ne ve. Pravijo!
NOVE ZDRUŽENE DRŽAVE V AMERIKL
V srednji Ameriki so se združile države Honduras, Guatemala in Salvador v eno državo in sedaj delajo ustavo za to novo državo. Nova država bode obsegala 100.000 štirjaških mil z 4 miljoni prebivalstva.
Pogodba za novo z vero je bila sklenjena meseca januarja v San Jose Costa Rica, toda Costa Rica se ni pridružila, ker je narod odglasoval proti združenju. Nicaragua se pa ni pridružila, ker je vezana s posebno
GRŠKI - MINISTERSKI PRED-SEDNIK PRIDE V AMERIKO
Znani republikanski voditelj Ve-nizelos in velik grški državnik je na potu v Ameriko. Govori se, da bo! P°Sodbo z našo državo, ki namera v kratkem času moral kralj Konštan-I va zidati nov kanal>kibovezal ot>a tin odstopiti in da se bodo v Grški! ceana' toraJ dru^ Panama kanal, izvršile velike spremembe.
SLESKA IZGUBLJENA ZA NEMČIJO.
Šleska gre Poljski, je bil sklep lige narodov. Nemčija je s tem želo pajo člani iz delavskih uni j in vse j prizadeta. Vidi se, da vse njene in-prigovarjanie in vsa agitacija ne po- trige niso pomagale in da ves ple-.maga nič. Kako nai plača visoke bisc;t in vse ni Nemčiji pomagalo, asesmente uniji delavec, ki ie brez Kakor znano, so imeli tam plebiscit, dela? Tako je tudi-Amerikanska de Toda Poljaki so napadli deželo in, lavska federacija izgubila zadnie ča- prišlo :e do nove ureditva tega vpra-se silno veliko. Kako- cenijo, je pad- sani". Tu ie pa sedai Poljska zma-
BURNI NASTOPI V KONGRESU Washington, D. C., 16. okt. —
Kongresnik Blanton in kongresnik Burke sta se sprla med se-V v zbornici. V razburjenju je republikan Burke zakričal nad dem. Blantonom,| lo število članov letos 1 milijon frala. Iz tega sinčki <=e vicfi, kako bi da laže in da je lažnjivec. Ko ju je( petstotisnč To ie	str šnegi bila tudi Jugoslavija bhko rešila Ko-
"speaker" pozval k >edu, sta oba za delavstvo. Kam šli ti stoti so- rošVo ?n Primorsko vprašanje, ko bi
j VELIKA LAKOTA NA RUSKEM
Vedno strašnejša so poročila, katera prihajajo iz Rusije od očevid-cev, ki so tam da vrše delo usmiljenja na stradajočem nesrečnem ljudstvu. Posebno strašno je, kako gospodari lakota med otroki, ki umirajo, da je groza. V obupnem klicu prosijo pomoči za nesrečni narod. Pravijo, da. bi jim bilo treba nekako 50 miliionov, da bi prehranili otroke črez zimo.
prosila zbornico za odpuščanje in sta prosila, naj se tega ne dene v zapisnik, čemur je zbornica pritrdila.
či delavstva? V kako dfugo unifo?|hil'» samo hotela, ko bi bili na čelu Ve! Zgubili so zaupanje v un i ioni- vi i dp. mo^'e. ki Hi imeli smisla za Ssem in izstopili.	,*n 7r{ državo.
UPOR V EGIPTU.
Po celem Egnptu vre. Ko je prišel v Cairo Said Zafloul Paša mu vlada ni dovolila, da bi bil izstopil. Nastala ie rabuka. pri kateri je bilo v veliko oseb ranienih.
HRVATSKI KATOLIKI USTANOVILI NOVO JEDNOTO.
Hvala Bogu, tudi med katoliškimi Hrvati v Ameriki se je začelo danili. Kar bi bilo že pred dvajsetimi leti potreba, to so naredili sedaj. Nekoliko pozno, vendar za dobro delo I nikdar prepozno. Dokler dihamo j lahko vedno še upamo. Veliko hrvatskih katolikov je danes brezvercev in socijalistov, ki bi bili drugače dobri katoliki in verni in srečni (ljudje, ko bi se bilo to, kar se je te dni začelo v Gary, Ind., začelo vsaj pred desetimi leti.
Vendar, kakor rečeno, pozno, vendar ne prepozno!
Pretekli teden sklicalo je hrvatsko^ društvo Presv. Srca v Gary, Ind. sestanek vseh hrvatskih svečenikov in j vseh katoliških lajikov na prijatelj-i ski sestanek, kjer so se posvetovali ;o nastopu Hrvatske Narodne Zajed-J nice, ki je pri zadnji konvenciji po-j kjjzal svojo barvo in s\]pjo boljševi-1 Ško prepričanje.
In pri tem sestanku se je skleni-1 lo, da se društvo Presv. Srca Jezu-1 sovega ustanovi kot Hrvatska Ka-• toliška Zajednica, ker katoliški Hr-; vati ne morejo več ostati v iZajed-nici. Vsi navzoči hrvatski duhovniki so se izjavili, da bodo vsak v svoji župniji skušali ustanoviti podružnico in tako bo v najkrajšem Tčasu lahko precej novih podružnic, kjer bodo'tudi katoliški Hrvatje lahko nosili svoj denar in se zavarovali brez strahu, da bi se z njihovim denarjem skrivaj koval meč, ki naj zakolje tudi njih vero in naj podere njih katoliške cerkve, katere so si s tolikimi žrtvami sezidali.
M i to novo katoliško organizacijo kar najiskreneji pozdravljamo in ča-stitamo katoliškim Hrvatom na tej veliki pridobitvi. Bog blagoslovi Vaše delo! Možje, ki ste si postavili za nalogo življenja, da rešite svoj narod s to novo Zajednico, pogum in srčnost! Ne bojte se sovra-gov, ki bodo sedaj zabesneli in aa-divjali, ki bodo v svoji podlosti vse poskusili, da bodo uničili vsak korak vaš katerega boste storili za dobro. Bodite pripravljeni na velike boje in velika nasprotstva, bodite pripravljeni na velike težave in za-vire. Tožarili Vas bodo, ovajali Vas bodo na vse mogoče oblasti, da bi Vas očrnili in predstavili ameriški oblasti kot revolucijonarje, kot fanatike in ne vem kaj še vse. Mi smo vse to že poskusili in črez vse to že prešli. Pa se nismo ustrašili, pa nismo ne duhom, ne srcem klonili m danes smo veseli, da nismo, kajti vsi naši sovragi padajo na levi in na desni, mi pa še stojimo. Verujemo v nepremagljivost resnice in pravice. Ne ustrašite se toraj tudi bi, če za nekoliko časa, navidezno zmaga hudobija in zloba. Vse njene zmage so samo navidezne.
Zato krepko naprej! Vsem hrvatskim našim čitateljem pa priporočamo prav toplo to novo gibanje, ki bode začetek nove dobe za katoliške hrvatske Amerikance in jih poživljamo, da naj v krajih, kjer so, skušajo prej ko preje ustanoviti podružnico in stopijo v kolo svoiih prvO-bojevnikov. Hrvatsko svečenstvo se je s tem pokazalo, da ima srce in glavo na pravem mestu. Narod, zaupaj takim svojim voditeljem! Duhovni vodja nove organizacije je Rev. J. Jesih, župnik v Gary, Ind., ki ima skoraj največ zaslug za ta novi pokret.
Živeli, hrvatski katoliški Ameri-kanci! Bog blagoslovi Vaše delo!
.. .ta At..:.. .
r-

Qi/lil VO X
EDINOST.
I \ | ENS]
pL#iSILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKBGA DELAVSTVA
Iv jaha dvakmt na teden.
V AMERIKI
Slovenian Franciscan Press.
Iz slovenskih naselbin.
x*49 W sand St.	Telephone Canal	Chiuf«, UL
ADVERTISING RATFS ON APPLICATION.
Published S«uni-Weekly by ST OVENIAN FRANCISCAN FATHERS. 1849 W. a*nd St. CHICAGO. ILL
E»ter»d at »rcond-clas« matter Oc« II. 1919, at the poet office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1870-
CHICAŠKE NOVICE.
Preteča železniška stavka.
Vsa Amerika je razburjena. Vse gleda s strahom v naslednje tedne. /!uganje delavstva s splošno stavko vseh železnic pomeni veliko nevarnost za naš red in mir v deželi.
tZadnje ure so nam prinesle sicer nekoliko olajšanja, ko beremo po časnikih, da se bo najbrže vladi posrečilo, da doseže sporazum med železniškim delavstvom in železniškimi kompanijami.
Gotovo je delavstvo upravičeno do dovolj ne plače in da ima pravico, tla dobi za svoje dobro delo tudi dobro plačo. Mi odkrito sočustvujemo ; želeškimi sodelavci, ki se bore za svoj obstanek in jim želimo, da bi dosegli svojo zmago.
Toda dpgodki zadnjih mesecev v delavskih vrstah, n. pr. pri sedanji premogarski stavki, nam jasno kažejo, da se bliža združeno ameriško delavstvo veliki krizi, kjer se bo odločila prihodnjost njih unij. Z velikimi trudi in z velikanskimi žrtvami si je ameriško delavstvo pozidalo krepko organizacijo različnih svojih strok in vseh strok zopet skupaj v eno, to ;e v Amerikansko delavsko federacijo. In krepko je že ta organizacija delala in marsikaj izbojevala zq delavske koristi. Marsikak vspeh ima že 7:1 seboj. Krasna je bila zadnja konvencija v Denverju, kjer se je poka-7.2X3. velika solidarnost med raznimi strokami delavstva. Opažal se je že krepek napredek v skupni ideji. Bili smo vsi veseli tega. razun seveda onih delavskih "kapitalistov", ki slepe dealvstvo pod krinko neke kolobo cije, ki se imenuje socijalizem. Ti seveda niso bili veseli tega napredka združenega delavstva in tudi naši rdeči slovenski listi niso mogli zatajiti tega svojega srda nad temi našimi delavskimi vspehi. Toda česar
elementi skušali v naših vrstah izkoristiti sedanje
* Ponesrečil se je Mr. John Volkar, ki je zaposljen na.N. Western železnici. Zlomilo mu je nogo in poškodba je resna.
Mr. Perko naš trgovec s češplji je dobil zopet novo zalogo vsakovrstnih čevljev. Rojakom ga najtopleje priporočamo.
Chicago, 111. — Tako krasnega večera, kakoršnega nam je pripravila naša dična "Adrija," naš cerkveni pevski zbor, pa še nismo imeli v naši naselbini. Veliko prireditev smo že imeli in marsikaj se nam je že predstavilo, vendar nekaj tako izbranega in domačega pa še nismo imeli in smo ponosni na našo mlado 44 Ad-rijo." Marsikak farati je prišel na zabavo z veliko radovednostjo, kaj bo videl. Imeli smo pač Chicažani že britke skušnje z našimi pevskimi
Miss Mary Janež, Janez je bil Mr. Šinkovec, Žan pismonoša je bil Mr. Skala, Krok je bil Mr. J. Fajfar, Žejko Mr. J.. Korenčan, Mucek Mr. Fr. Bicek. Vse uloge so bile v dobrih rokah in vsi igralci so jih dobro rešili.
Tu smo videli, da imamo v Chi-caški naselbini krasne talente za o-der, katere moramo porabiti. 4<A-drija" je sklenila, da bo prirejala igre tudi za druga društva, da jim ne bo treba iskati igralcev. To bo jako koristna stvar. Med igro je pristopilo tudi precej novih izvršujočih članov, to je pevcev in igralcev in tudi podpornih članov. Tako je "Adrija" sto
sem dobro poznal naših politikarjev in njihove hinavščine. Ce bi se jim v resnici šlo "vse za vero . .ne bi mogli napadati tako podlo ravno te liste, katerim je glavna naloga in namen razširjanje božjega, kraljestva na zemlji. Oni bi morali biti veseli, da imamo Slovenci več vrst katoliškega časopisja v Ameriki in da je več borilcev, kateri se bore proti sovražnikom naše svete cerkve in vere. Zato sem pa videl na tem, da njihova politika ni druzega kakor satanova zavist in hinavščina, ki se pa studi Bogu in ljudem. jZato jih je začel neskončno pravični Bog že kaznovati z razdorom v najlepši in najbolj cvetoči Jolietski naselbini. Tudi tukaj ima zadnje čase hudobni duh mnogo opraviti in bi nas rad razkosal. To pa za to, ker krivica in hinavščina prihajajo na dan. Pregovor pravi, da nič ni tako skrito, da bi ne bilo kedaj očito. To Vam
društvi. Se bomo varali tudi sedaj? In ko smo potem videli, da je "Adri-, Mr. Fr. Šinkovec, je spremljal pe\
rila velik korak naprej. Živila! Lc	pisem, da Vam povem, da po
krepko in neustrašeno naprej. Vse mojem mnenJu 111 "^ega razdora se bo doseglo! Dobili bomo v Chi- med ameriškimi katoliškimi Sloven-
cagi nazaj bratsko slogo in edinost,!0 nihce h°,J kriv' kakor naši Poli~ da bomo vsi složni in edini, ki smo!t,kaTJI sami' ker J,h ^ vodlla samo dobre bolje, kakor je želel gospod i n^\_laftnaJJubezen .in naP«hJ" ča
župnik v svojem nagovoru. "Adri-ja," ti pa rasti! živi! in procvitaj!—
ja" nekaj čilega in živahnega, da je ske točke na novem glasovirju, k i-
zdravo in krepko dete dasi majhno, o katerem popravici upamo, da se
terega je "Adrija" kupila za cerkveno dvorano in smo ga prpič culi pri
bode razvilo še v krepko društvo,! teJ priliki. Piano, klavir je tak. d:t smo bili vsi veseli in od tod prisrčen tudi sam igra in ima električno nasmeh in veselo razpoloženje, katero' pravo, da igra razne komade.
si opažal celi čas gramu.
pri
dolgem
pro-,
stihlepje. To pa vsi vemo. ki smo podučeni v katoliški veri, da tako ravnanje ni po duhu Kristusovem, ampak po duhu tistega, katerega je greh napuha vrgel iz nebes na dnu pekla. To sem Vam pisal, da Vam povem, da tisto, kar ste povedali A. S., ste vse po resnici povedali in še več je zaslužil, ker taka hinavska po-jlitika, kakor je oiii vodijo, se meni
Joliet, 111. — Ne morem si kaj, da |
111 vsakemu pošštenemu katoličanu
i \ -	1 • j • t ■ 1	, .■ ignjusi 111 10 smrtno sovražim ker ie
Pevsko društvo, kakor je "Adriia" X am ne ]>1 sedaJ ob jednem nekoli-ls J	J	, az,m' Ker ^
-------- ------------j .	J	J ,	. .	-t t i • • t -. pred Bogom gnjusoba.
sar smo se Ra najbolj bali. je pa to. da bodo razni radikalni Je za vsako naselbino to, kar je srce k<* P!faI 0 tlstem članku, ki Je bil, s • njte irijiepše T)(,zdrave Q 1
šali v naših vrstah izkoristiti sedanje zmede in izdati delav- v telesu. Kjer taka društva vspeva-1 Priobcen v "Edinosti' pod naslovo	'	1	1
ske koristi za judeževe groše.
Cesar smo se bali, to se nam zdi, da se je že začelo uresničevati. Napovedovati stavke sedaj, v teh kritičnih časih, ko je zima pred durmi, ko je toliko milijonov ljudi brez delfi, ko so omajali moč unijam, ko se je >ejala needinost in nesloga v delavske vrste, se nam ne zdi druzega
kor barantati z delavskimi koristmi.	| hraniti takega društva, tako dolgo
Kdor hoče izbojevati kak boj s silo, mora biti močan in mora biti' naseIl>ma ne bo šla naprej. In na-dobro zavarovan. Kadar se napove kaka stavka, morajo voditelji biti pre-' zaclovanje naselbine se opaža naj-4ej moralno gotovi, da so dovolj močni, da bodo stavko tudi izbojevali. PreJ P" takem društvu. Mr. Ivo Ra-Stavko začeti je lahko. Trebaeposlati med delavstvo nekaj jezičnih agi- c,cu- našemu organisti gre v resnici tatorjev, pa bodo naščuvali vse delavstvo v nekoliko urah za stavko. Zlo-i x >e priznanje
jo in cveto je znamenje, da je v na-j	čudna politika." Akoravno
selbini zdravo in krepko narodno malo pozno vseeno pišem o tem, ker
življenje in skupno delovanje. In na- PreJ mi ni hlhj mogoče pisati, ker
, . .	... 1 .. .	i o,.,« k:i ____ ..	r ^ 1 • * Kratke
Vam udanega naročnika
sledi lastnoročni podpis.
"J sprotno, dokler v kaki naselbini ne| sem bil osel" <lni v bolnišnici. Sedaj j '	^ V, S'"C "',' '
'a j morejo skupaj spraviti ali skupaj o- »»a'»	se pa namenil jflsa- ,M>mH '>a nat>Sn'h P«8™"' k«
k" I hraniti takega društva, tako dolgo " "m. A. S. piše. da je vaša po- P""fn.°"a	PaP>r	A
_	« 1 •. -i	,	„	* rikanski SOvener m ip nf» nicnnr
in vsa cast za
čin na delavstvu pa je napovedati stavko brez potrebnih predpriprav.
I11 taka napoved stavke se nam zdi sedanja železniška. Kaj čuda. da
vspeh prireditve.
Cel program je bil jako psihološko
bo mol-catero me-
litika čudna. Jaz pa rečem — kar J"ik;mski Slovenec in je podpisano od imam v srcu, to mi je na jeziku -- " KlePca' katcro Pisa™ komaj odkritosrčno, ker poznam vaše liste iP<>t ,?t "aZaJ' ,Z katereSa bodo čč. od začetka in sem bil celi čas njih!??" s,ovenski duhovniki, ki se mu-cel'naročnik, da je bila vaša politika^ I>°ISl°V<fsklh žuPniiah 5 toliki-resnična in odkrita in da ste Vi vsik- T' tr"dl ZrtvaniL videli' kako
dar povedali resnico in sicer vsake- ^ ° "J!h de,avani" ta da bodo
razumeli naso "čudno politiko."
mu naravnost v obraz. \'i ste A. S
se že čujejo treznejši glasovi, ki vidijo v tej stavki samy sebični manever sestavljen. Dobil je vsakdo nekaj. .	-11
nekoliko delavskih voditeljev izkorščevalcev. ki imajo najbrže kak velik' T»sti, ki hočejo kaj resnega, so do-;V c °^lcne"1 c1*"«« zadosti natanjko
'bili, kdor si je želel smeha, imel cra ! Povedah' kako so proti Vam rovali
načrt po katerem bodo spravili zopet nekoliko tisočakov v svoje žepe. de-| 1	-------------.	. .....
lavstvo bodo pa na cedilu pustili, oziroma *'nafarbali." da ne morejo do- je dovolj, kedor je hotel čuti prist-	as m,®,,h un,c,t1' Pa ne uničiti
seči vspehov.	I "o narodno petje, dobil ga je. kedor ^ amifk	so mislili nar
Devetdeset odstotkov stavk je bilo še izgubljenih — namreč za delav-J J*e iu>teI umetno pesen, čul jo je, ke- i J>C "as,e catol,ske llste- k« sc edi-stvo - in so imeli dobiček od njih samo voditelji.	j dor je hotel komiko. dobil jo je. ^nCUStraSen° ^
(Zato smo prepričanja, da bode treznješi element v vrstah naših to- Prvatočka na programu je bila pe-varišev železniških delavcev zmagal in da sedaj ne bodo stavkali, pač pa sem 'Naša Zvezda.' Velikrat smo ("a bodo zahtevali, da železnice znižajo cene za prevoz poljskih pridelkov, ze čul i to pesem, toda zdaj se nam da se bodo cene živilom znižale.	[ ie zdela kakor nova. To umetniško
Delavstvo je že lačno in brez denarja. Zima je tukaj. Dela nič. O- proizvajanje je bilo nekaj posebnc-iroci hočejo jesti in obleke. Tako gleda s strahom delavec v prihodnjost.	vidi. da je Mr. Račič učenec
Sedaj pa*stavko napovedati! Kdo tukaj ne vidi samo izkorščevalnih na Patra Hugolina in njegove finese. menov ali morda še kakih drugih bolj podlih?	Druga točka je bil sekstet iz opera
Je vse zastonj, mi delavci imamo največje svoje sovražnike v svojih 1-ucia Lammermoor. Peli soga obe lastnih vrstah, da, na svojem čelu!	, „ .
a se ga mora vreči v pec. Ki-
nase svete vere. Kar sami niso mogli, so pa še nahuj skali proti \'am katoliškega duhovnika. da se je drznil s svetega kraja, kakor je prižnica, naročiti ljudem, naj list "Ave Maria" vržejo v peč. Nehote sem se moral zganiti v klopi, ko sem čul to zlorabo-prižni-ce. tako me ie zbodlo, da je naš naj-
sestri Kocevar in Mr. Račič. — Na
č kuplet. kar je bilo nekaj novega za naš oder. To
Predno pa pridemo do tega pravega boja, mi A. S. še enkrat rečemo prijateljsko in bratovsko : Bodite pri miru in pustite nas pri miru! Tako nas pustite, kakor smo Vas mi vedno pustili. Ako ste katoliški list, borite Se proti slabemu časopisju, ima-
nahtr" t<? tam vsak' dan toliko napadov na katoliška načela in na katoliške u-stanove in nauke, da lahko deset svojih listov napolnite samo z odgovori. Naš pa pustite pri miru. Mi nismo nikdar začeli z Vami nikake polemike in jo nočemo in Vam povemo še enkrat, da se nam gnjusi. Vendar, kakor smo zadnjič rekli: Mi smo bili do sedaj Ie preveč potr-
|boljši cerkveni in nabožni list zaslu na svojem celu!	, uesm	m .»n. Kacic. — .\a	^
In če je to res med kakim delavstvom, to jasno vidim, da (je takoj to je j>el pa Mr. Račič kuplet. kar doj. ^^ A[ariio je ^noralo ske- *.Pežliivi in smo X aše neumno m ne-
Ieti v srce in nikdar ne bom pozabil. °!ika.n° hevskanJe predolgo pre-
je bilo nekaj, čemur smo se do solz nasmejali. Okrtačil je vse po vrsti v
OBJAVA.
Generalnom Konsulatu u Cikagu čast je umoliti sva koga ko bi znac što o nekomo od ovih lica da izvesti Konsulat i da, eventualno, poša-Ije adresu.	%
1—Marko	Mavrin, iz okraja Črnomlja, živeč 11 Americi u Chisholm, Minn.
2—Jure	Štefanac iz Podloga, o-kraj Črnomlje, živeč u Manistiqiie, Mich.
3—Martin	M urn, okraj Krško, živeč u Čikagu.
Iz Kangelarije Generalnog Konsulata Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca u Chicago. — Broj 8529.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Klepec rad bi kritik bil, Klepec rad bi pesnik bil ; Pa
presneta kapa, Najbrže bode taka; Da Stvarnik je slabe volje bil, In Jošku nič ni v glavo vlil!
PO NJEGOVEM JE PRAV.
Poslovodja najame delavca : Well, ali čakaš na delo?
Delavec : Da gospod !
Poslovodja: Dobro, pojdite z menoj ako ste zadovoljni s $4.40 11a dan ?
Delav ec : Dajte mi ravno štiri dolarje na dan, bo najlepši račun. * * #
VZROK.
Sodnik potepuhu, ki ga je policaj ravno zasačil pri tatvini: "No, zakaj ste kradli pri gospodu Ormožu Nemaniču?"
Potepuh : '-Zato ker mu ljudje pravijo, da "Nema-nič." Toda to je laž! Poglejte, gospod sodnik, v njegovi oklopni omari sem n^šel te le sto-take. Zato predlagam, da se ga za-naprej imenuje 'Tmovič"."
V PEKARNI.
—	Prosim, dajte mi hleb kruha.
—	Tu ga imate, ali danes je hleb 5 centov dražji, kakor včeraj.
—	Well, potem prosim, da mi daste včerajšni hleb.
med slovenskim ameriškim delavstvom.
Vendar se pa vse pripravlja za vsak slučaj. Poštna oblast je vse poskrbela. da bo kolikor mogoče obratovala in da se pošta ne bo ustavila. Vsa mesta so poskrbela dovolj avtomobilov, da bodo mesta dobila vkljub "aselbini. \ zel je na piko našega g. stavki ako izbruhne, dovolj živeža.	župnika, našega dr. Uršiča, cerkov-
nika Mr. Auguština, Mr. Skala, Mr. Gottlieba in njegove S\veather-je. Mr. Jeriča, našega bankirja, Šinko-večevega očeta, svoje pevce, in še celo sam sebi ni prizanesel. Nato je Mr. Skala nastopil in oponašel, kako razne narodnosti hodijo po Či-kagi. poljska dekleta, naši irski fantje po 22 Strett. Slovencci po 22. place. Italijani po Polk street, in židje po Maxaell street. Nazadnje pa kako gorila v Lincoln parku. Vse točke je tako pogodil, da smo se mu nakrohotali. Mr. Skala je pokazal kako velik gledališki dar ima. Naj bi se tega mladega igralca velikost vporabilo v takihle ulogah. Tu je doma. Mr. Korenčan, Mr. Skala in Mr. E. Šinkovec so zapeli krasen tercet, enako Miss M. Kočevar in Mr. E, Šinkovec in Mr. Skala. Spevoigra "Kovačev študent" je bila nekaj posebnega. Nekateri smo videli in čuli to igro že večkrat. Vendar kadarkoli jo človek čuje, posebno ako je proizvajana tako, kakor so jo proizvajali igralci "Adrije", ima človek velik užitek. Kovačev očka je bil Mr. Račič sam. Meta je bila
iz cer-
kako sem šel žalosten takrat kve. Ni moj namen tukaj opravljati, le toliko rečem, da do takrat ni-
da imate
zirali ker smo računali, vsaj trohico razuma še. ce že vere nimate, da boste vendar vedeli, če ste katoliški, da kolikor manj ima-
v
* + * * + * * + * * * + * * + * + * + *
V STARI DOMOVINI JE HUDO!
Zadnja vojna, slaba letina in še druga gorja, tirajo staro
domovino v obup. Tako razvidimo iz pisem, ki prihajajo od-tarn.
Mi ki živimo v Ameriki, svojim domačim veliko pomagamo, ako jim pošljemo.kak dar, za božične praznike, ki so pred durmi.
POMNITE PA, da naše podjetje pošilja denar v staro domovino ne samo, najhitreje in najbolj zanesljivo, ampak poleg tega tudi najcenejše, kar je gotovo v korist Vam in Vašim doma.
Mi računamo po najcenjšem dnevnem kurzu istega dne, ko prejmemo od pošiljateljev denar.
Ob izidu te številke smo računali:
Z« jugoslovanske krone:	Za italijanske Ure:
500 kron ...........$ s	5„ lir
1,000 kron .......... 4.-0	100 lir
5,000 kron ..........>5.0;	500 lir
10,000 kron ..........43 :c	,<000 ,ir
Pisma naslovljajte:
.$ 2.60 • 510 23.00 46.00
EDINOST 1849 W. 22nd Street	CHICAGO, ILL
* * * * + + * * * * * * * * * *
mo katoliških listov, toliko bolj bo1 nazadovala katoliška misel j in kolikor bolj bo pa nazadovala katoliška miselj, toliko bolj bomo izgubljali vsi katoliški listi, naše katoliške organizacije, naše katoliške župnije. Ako hočemo, da se bodo naše katoliške jednote širile, ni treba druzega, kakor širimo katolicizem, pa se bodo z njim širile vse katoliške ustave. -Če napredujejo nasprotne jednote, je jako slep, kdor misli, da je temu krivo samo to, da so morda boljše. Nikakor! Širi se protikatoli-ika miselj in z njo protikatoliška časopisje, z obema pa protikatoliške •organizacije. Kako se bode širila katoliška organizacija med protika-toliškimi ljudmi? Morete si misliti kaj takega? Ne!
Zato rečemo še enkrat, sedaj smo »dločeni iti v našem boju z A. S. do >krajnosti in ali ga izbojevati ali pa raje propasti, kakor pa še nadalje trpeti toliko pohujšanje in delati toliko veselja nasprotnim listom. Šli ;)omo zato v ta boj s krvavečim srcem na eni strani, na drugi pa z gnjusom, ker če je A. S. res katoliški list, je to bratovski prepir, ki je "pa vedno nagnjusen, če pa ni katoliški list. naj bo pa razkrinkan!
Sedaj pa Mr. Klepec in Mr. Ne-lanič in vsi okrog.A. S. pa izbirajte ! Ce boste molčali, je to naš zad-r.ji članek, če pa ne, pa vzemite na -e odgovornost za naslednje. Svaka -čila do vremena! Kedor nima masla :a glavi se ne boji na solnce!
Slovenian Franciscan Press.
v prodajo, ker na ta način da bi iz-^ gubili ves svoj denar, kar so ga vložili v delnice. Dosti pa ne morejo izgubiti ker delnice omen j. kompa-"nije so sedaj vredne le par centov več, kot en dolar vsaka. "Štaparjev-' je tukaj še vedno dosti.
Poročevalec.
Kansas City, Kans. — Predzadnji teden se je vršila v naši cerkvi sv. Družine štirideset-urna pobožnost, katero je vodil Rev. Benvenut Winkler, OFM. Preč. g. je vodil pobožnost z največjim vspehom. Njegovi krasni in ganljivi govori so zelo vpljivali na verna srca tukaj snih vernikov župnije sv. Družine. Cerkev je bila nabita do zadnjega kotička ob vseh pobožnostih. Višek pobožnosti pa je bil sklep, ki se je vršil v nedeljo, 16. t. m., s procesijo, katere se je vdeležilo 9 duhovnikov iz sosednih tujerodnih župnij, sedem narodnosti.
Glede delavskih razmer se nemo-remo preveč pohvaliti, ali vendar v primeru z drugimi naselbinami, ni naša naselbina najbolj prizadeta z neljubo brezposelnostjo. Vendar pa bilo bi lahko še boljše.
Poročevalec.
Canon City, Colo. — Cenjeni u-rednik: — Prejela sem Vaše Koledarje Ave Maria za leto 1922. in sem lih že tudi razprodala. Koledarji so zelo krasni po vsebini kakor tudi po bliki. Dosedaj sem bila naročena samo na Ave Maria, sedaj pa Vam pošiljam poleg druge s vote še $3.00 za naročnino na Edinost. Skušala ioni dobiti kaj novih naročnikov* na Vaše prelepe liste.
Pozdrav	Johana Šuštaršič. t
Forest City, Pa. — Ker vidim novice iz velike naselbin v listu "Edinosti," naj še jaz nekoliko poročam.
Delavske razmere so še dosti dobre
veka kar očarajo, ko pride vanje. Mr. Suhadolnik mi je tudi razkazal svoje dve lepe nove hiše, ki so ravnokar dogotovljene na 83 cesti. Delo je mojstrsko in g. Suhadolniku se mora častitati, kot lastniku teh hiš.
Nato sem se podal k gospej Gaspari, kjer sem bil zopet ljubeznjivo sprejet in kjer sem ostal tri dni. Za postrežbo in gostoljubnost se najlepše zahvaljujem Mr. Suhadolniku in njegovi soprogi, kakor tudi gospej Gašpari.
Sedaj pa uživam gostoljubnost a-meriškim rojakom dobro poznanega Mr. Grdinata. Kakor hitro bom do-gotovil po Clevelandu, se bom podal še po bljižnih slovenskih naselbinah po državi Ohio.
Delavske razmere so pa tukaj zelo slabo. Nekateri pripovedujejo da so doma že skoro leto dni.
Ravno ko pišem te vrstice, je prišla naznanit Mrs. Dimanc, da se je njen mož ustrelil. Matija Dimanc se je ustrelil v petek, 14. okt. Zapušča ženo in dva otroka. Vzrok smrti pravijo je alkohol. Kakor se sliši je že dalje užival brezmerno alkoholne pijače, kar ga je naposled tudi dovedlo na žalostni konec njegovega življenja.
Vas pozdravljam in sem udani
Vaš Leo Mladich, pot. zastop.
Sinček: "In vi pa še vedno raste-
.te, oče?"
Oče: "Kako se ti to zdi?"
Sinček: "Vašo glavo vidim, da prihaja vsak dan bolj čez Vaše lase." * * *
JIH IMAJO ŠE VEČ.
Mati sinu: "Ali sem ti zato kupila nove čevlje, da boš ž njimi drsal po ledu?"
Sin: "O mama, ne bodi tako sitna. Saj veš, da so rekli v prodajalni, da jih imajo še več."
NI MOGEL RAZUMETI.
Sinček: "Oče kako dolgo človek Dela se vsaki dan v "kmajn- raste?
cah", zasluži se, kakor ima kdo de lo. Tudi tovarne ne stoje več in sedaj bodo lahko tudi dekleta zaslužile za svoja kratka krila, saj ne potrebujejo veliko. Nekatere se res že tako oblačijo, da bodo kmalu Evi podobne, kar so pokrite samo od ramen do kolen. Pili ga pa še tudi bomo, kajti prav pridno prešamo in katere so zdrave kot je Triglas Caj vroč
1_______1- -	projden greste k počitku, zavoj TER-
stiskamo sočno grozdje, ce je prav POTEC zavoj 75 RMAN zavoj 75c. 1000
Oče: "Do 24 leta." Sinček: "Tako, koliko ste potem vi stari ?"
Oče: "Štiri-deset-let."
LOOK OUT ZA PIJAČE
Miners Mills, Pa. — Oprostite mi,j :a Vam tako pozno pošiljam naročnino za Vaše liste. Bila bi že prej, ] a razmere, v katerih se nahajamo :elavci. nam niso dopuščale. Priložen ček je za $7.00. katere blagovolite sprejeti za naročnino Ave Ma-a, Edinosti in Glasnika S. P. J. Predno končam se Vam najlepše zahvalim.-ker ste me toliko časa počakali za naročnino. Naj Bog Vam-f'a še mnogo let življenja, ker se ta ko junaško trudite za naš narod.
Fannie Kocjančič.
drago. Plačalo so ga po $150.00 to na. Agentov, ki prodajajo grozdje, je pa tudi toliko, da bi vsakdo rad postal agent. Čuje se, da so ga nekatero toliko "štelali," da bo nekaterim cerkvenim možem segnil, ko ga ne bodo mogli prodati.
ROZE zavoj 75c, Encian (GENTIAN)
zavoj 75c, in druga zelišča v zalogi. Bri. nje iz starega kraja po 16c funt, 125 funtov $11.00. Naročite si Chicage, s tem se prihrani na vožnji. PRAŠEK od vina (vine stein) po $3 funt zadostuje za 40 galonov najboljše kisle pijače ze žejo. SUGAR Coloring (Short Pint) $1.50. GAUGE (MERO) za alcohol autoradi-
SKOZI NEW YORK
Pot v stari kraj in iz starega kraja drži skozi New York. New York tvori takorekoč prehod med Ameriko in Evropo. Potnik, idoč v domovino, ne ve pri čem je, dokler nima za seboj New Yorka in tudi novi priseljenik ne, dokler njegove usode New York ne odloči. Za oba je torej velevažno, da imata točno in zanesljivo pomoč in postrežbo v New Yorku.
Naša tvrdka je v času dosedanjega obstoja dokazala, da je voljna in zmožna nuditi najboljšo službo v New Yorku. Poslužite se je torej
pri potovanju v stari kraj ali iz starega kraja, pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo, I-talijo ali kamorkoli, in •
pri drugih poslih v zvezi s starim krajem.
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK Slovenska banka,
70 gth Ave., New York City
NAZNA.NILO IN PRIPOROČILO
Rojakom Slovencem v Indianapolis, državi Indiana, v Clevelandu in državi Ohio, naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, kateri je poblaščen pobirati naročnino za naše liste Ave Maria, Edinost in Glasnik Presv. Srca Jezusovega in sploh vse, kakor oglase in drugo, kar je z zvezi z našimi listi.
Našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom ga najtopleje priporočamo, ter jih obenem prosimo da mu grejo na roko v vseh ozirih.
Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J.
STANOVANJE Z POHIŠTVOM.
Obstoječe iz štirih sob, se proda* ali pa odda v najem. Uprašajte v Slovenski trgovini.
JOHN GOTTLIEB, 1821 W. 22 St.,	Chicago, 111.
J KOSMAČ?
18O4 W. 22nd St., Chicago, 111.
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka I
FRANK SEDLAK'S SONS
Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA.
Kadar mislite graditi svoje domo* ve ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet,
344* South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250.
Umrla je hčerka Majku Peterku. tor in za vse tekočine, ki imajo proof vse
'bi meri manj kot pol grada pa do 200 gradov, stane $3.00. Pišite po zastopništvo za prodajate Gauge, velik komišn.
Barb^rton, Ohio. — Tukajšni Slovenski Dramatični Klub bode priredil dne 22. oktobra igro "Pogodba" v dvorani društva Domovina na Mulberry St. Rojaku Tom Mušič je pretekli teden umrla žena.- Trpela je mnogo v bolezni sedaj pa ji je smrt ■•lajšala isto. Zapušča moža in več malih otrok. Tukaj je 13. t. m. že y>adal sneg. Sedaj pa je zopet gorko. Tukajšno "Portage Ruber Co." 'ku-!>uje znani kapitalist Seiberling iz Akrona, O. Omenj kompanija je 1 bankrot in že dolgo časa ne obratuje. Kompanija je, kakor se čuje, razposlala okrožnice delničarjem, v katerih jih svari, da naj ne privolijo
j	a
NAZNANILO ROJAKOM V CHICAGI.
Te dni sem osebno prišel v Chicago iz Kempton, North Dakota, Icjer imam svojo farmo, kjer pridelujem krompir in druge farmarske pridelke. Da bodem zamogel rojakom v sedanji draginji postreči sem dobil celo karo krompirja, katerega sem sam pridelal na svoji farmi. Rojaki, poslužite se te. prilike! Krompir je najboljše vrste in prodajal ga bodem najceneje.
Z glasite se osebno pri meni, kadar vam mogoče po dnevi ali zvečer pri
FRANK F. ROVTAR, MIKE PA£-DERIC, 2230 So. Wood Street, Chicago, 111.
stara 23 mesecev. Bolna je bila sa mo en dan. Pokopana je bila iz St. Agnes cerkve na angleško pokopališče.
Pri nas so še vedno slabe cerkvene razmere in duhovi se še niso pomirili. Ko je odšel Father Dre v. so ostali njegovi farani. kar še pri angleški cerkvi.
Tudi štorkla se pridna oglaša po naselbini. Pri Mrs. Cempre se je 11-ustavila in je pustila krepko hčerko.
Prihodnjič poročam še kaj več.
(Prosimo! Opomba urednika.)
Poročevalec.
Prepričajte se
l
A. HORWAT, 1903 W.32 St.,Chicago, 111.
A se cene vsebujejo poštnino, samo mali in brinje ne. Naročil se. ne pošlje, ako niso naprej plačane.
Cleveland, Ohio. — Dospevši v Cleveland v soboto večer, dne 8. okt. sem bil z veseljem sprejet od Mr. in w^d^Rd* M rs. Suhadolnik, kjer sem tudi prenočil. V nedeljo pa so me Mr. Suhadolnik in njegova dva sinova prevozili po celem Clevelandskem mestu. za kar se jim tu najlepše zahvaljujem. Mesto Cleveland se mi zelo dopade, posebno pa lepi parki člo-1^
SLOV. KAT.
PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodia in podpredsednik: Matej Holmar, 1109 Nor-Tajnik: Ignacij Zupančič. 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor John Stele, &713 Edna Ave.
x'evske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer.
Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida.
Da mi resnično izdeluj** mo najkrasnej&e £ en i to van j-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših cenah.
Vsem »e priporočam.
6 meceK
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
PHONE: CANAL 2534.

Pozor!
j^I,
— Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce. raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik!
A. M. KAPSA
(General Hardwe store)
2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St CHICAGO, ILL.
FRANK TOMAŽICH
SLOVENSKIGROCERIST
Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo Slovencem in Hrvatom. V zalogi imam vedno najboljše salatno olje, doma narejeno kislo zelje in pravo kranjsko ajdovo moko. 1858 W. 22nd Street,	Chicago, 111.
Phone: Canal 2910.
Phone: Roosevelt 8215.
ANTON BANICH
FANCY GROCERY 2050 W. 22nd Street,	Chicago, 111.
Se priporočam slovenskim gospodinjam za naklonjenost. V zalogi imam vsako vrstno grocerijsko blago. Posebno pa: Najboljše salatno olje, "sweet oil," najboljšo kranjsko ajdovo moko in vedno sveže različno sadje. Pri meni dobite tudi vMALT EXTRACT and HOPS", iz katerega, si naredi izbor-no domače pivo. Torej Slovenke na svidenje!

wr- •. v'' ^msr&m*


I.	DEL.
I.
Bilo je proti koncu enajstegfa leta po Kristusovem rostvu, ko je via-dal ogromno rimsko državo imperator Oktavijan, imenovan Avgust. Bil je takrat star okoli 74 let. A kljub svojim srebrnim lasem in rumenemu obrazu je bil vendar še krepak mož. Sodeč po njegovih portretih, ki se tu in tam še dobijo, je bila neka podobnost med njim in Napoleonom prvini. Avgust je imel le bolj zakrivljen nos, posebno v času o katerem govorimo, usta in čelo sta bila pa polna gub. A skozi te gube je še vedno pro-sevala njegova nekdanja moška lepota, ki je očarovala v njegovih mladih letih ves klasični svet.
Tri leta še — in z istim sijajem, v kakšnem je živel, bo zapustil svetovno pozorišče "vladar sveta" — enak prekrasnemu, varavemu solnčne-mu zahodu, ki privede namesto lepega solnčnega jutra, kakršnega obeta vrsto temnih, mračnih dni.
Oglejmo si nekoliko bolje razmere tedanjega časa.
Ko je senat hinavsko zmernost svojega gospodarja, ali bolje uniče-vavca, ki si je sam nadel naslov "princeps" počastil z drugim večjim naslovom "Avgusta" (uzvišenega), je dal ta svoj prešnji naslov, enako obnošenemu plašču, ki je pa vendar še predober, da bi ga vrgel proč, skrbno preiskati, izprašiti in prikrojiti za druga pleča. Mislimo namreč na Dru-za Tiberija Klavdija Nerona, poznejšega imperatorja, kateremu je dal iznajdljivi jezik prilizovavcev ngv častni naslov "princeps", in "cezar." Bil je pastorek Avgusta in v tem času že slovesno določen za njegovega naslednika. Takrat je bil v štiri in petdesetem letu in je imel za seboj že dolgo vrsto let razuzdanosti, skrivnega maščevanja, ubojev in vseh mogočih hudobij.
Naloga njegova zaupnika Elija Sejana, nadpoveljnika pretorijanske telesne straže, je bila, dnevno nadzirati počasi gineče moči Avgustpve in streči strastem prihodnjega vladarja. Po višjem cilju xlosedaj Sejan ni segal. Sanje, da bi kdaj poskusil sam prijeti vajeti svetovne vlade v svoje roke, je sanjal še le več let pozneje., sanje pravim, ki so mu pripravile nenavadno grozen konec. Morda rti živel nikdar častilakomnež, ki bi bil zamislil tako velikansko izdajstvo z toliko zvijačnostjo in potrpežljivostjo, pa bi bil pri izpeljavi svojega smotra pokazal tako malo zmožnosti, kakor on.
Minolo je takrat šest in štirideset let, kar je Salust izdihnil sredi svojega z ropom in grozovitostjo nakopičenega bogastva svojo dušo. Ovid je zdihoval v pregnanstvu v Skitiji. Kornelij Nepp je umrl na zunanje sicer slaven, osebno pa zapuščen. Pretekla je komaj doba enega človeškega rodu in v tem času so pomrli Vergil, Tibul, Horac in Mecena. Lucij Varij,, ki je bil najimenitnejši pesnik tedanjega časa ter vojaški tribun in konjaniški polkovnik Velej Paterkul sta začela sloveti na dvoru in v leposlovju.
Unuk Livije in prabratranec Avgustov, plemeniti, vročekrvni Germa-nik se je pripravljal, da izbriše sramoto, katera je zadela rimske legije leto poprej pod poveljstvom Kvintilija Vara v germanskih pragozdih. Sklenil je izvesti klasično povelje: "nekaj napraviti, kar je vredno, da se zapiše," med tem ko se je okretni cezarjev dvorjanik, Paterkul, trudil nekaj napisati, kar bi bilo vredno brati." Strabo je obdeloval svoj "Sestav zemljepisja," ki ga je zaposloval in silil na razna daljna potovanja še celih trideset let. Livij, za Tacitom gotovo najznamenitejši rimski zgodovinar, je bil osem in šestdeset let star in je bil na vrhuncu svoje slave. Nikoli niso komu skazovali za časa življenja — niti samemu cesarju — večjega in nehlinjenega občudovanja, kakor njemu. Sto dva in štirideset knjig rimske zgodovine je razširjalo njegovo slavo po vsem tedanjem svetu." Od teh jih je do današnjih časov, žal, ostalo le še pet in trideset.
Naslednja zgodba, katera nam opisuje Plini j mlajši se je zgodila pet mesecev pred začetkom naše pripovesti. Iz Kadiksa — po tedanjih nazorih, na koncu sveta — je prišel nek Španec v Rim edino s tem namenom, da bi videl slavnega moža iz obličja v obličje. Rim je bil v tistem času eno samo neizmerno gledališče, kjer je en prizor sledil drugemu — kjer se je borila rimska surova moč z grško zvijačo, kjer je bilo razstavljeno vse bogastvo starega sveta in vsa,gnjusoba omikanega poganstva. A vse to Španca ni zanimalo. Zaradi tega ni prišel. Pustil si je v cirkusu le pokazati velikega zgodovinarja, katerega je obkoljevala četa častiv-cev, vtisnil si je globoko v spomin njegov obraz in obrnil Rimu hrbet. Odšel je takoj v Ostijo, tamkaj stopil na ladjo, ki ga je nesla k domačemu obrežju nazaj. Kdo bi mogel povedati, kolikokrat se je zgodilo Li-viju kaj podobnega.
Dolgo vrsto let je že Avgust žaloval, trepetajoč pred nenasitno go-Fpodstvaželjnostjo svoje žene, za pokojnim blagim in modrim ministrom in prijateljem Mecenom in za Vergilom in Horacem, ki sta ga marsikateri večer razvedrila in kratkočasila. Vergil je, kakor znano, trpel vsled naduhe. Horac je pa imel krmežljave oči. zaradi česar so mu vedno solzile. Če ju je toraj imperator cesar povabil k svojim "simpozijam" (zabavnemu večeru), ki so se še Ie pod poznejšimi cesarji razvile v razuzdano pijančevanje, — je večkrat rekel v šali: "(In suspiriis sedeo et lacri-mis) Sedim med vzdihljeji in solzami." Ti časi so že zdavnaj minuli: sedaj je imel za družbo le še svoje lastne vzdihe in solze.
II.
Bilo je toplega jesenskega večera prejomenjenega leta enajst. Po fipijski, pozneje trajanski cesti je drdral priprost voz, zelo podoben moderni italijanski "vettura," ki sta ga vlekla dva konja v smeri proti Rimu. Opoldne je zapustil Minturno, da bi proti zvečeru prispel do najbližnje poštne postaje, ki je bila tri milje južno od Formije. V vozu je sedela dama srednjih let. Njen fini obraz je nosil še sledi nekdanje lepote polne neobične blagosrčnosti. Poleg nje je sedela bleda deklica z skrajno nežnim obrazom. Obe ste bili oblečeni v črno — žalno obleko, Ricinium imenovano, katere konec je bil potegnjen čez glavo. Po zunanjosti bi deklici prisodil kakih štirinajst let, ter je izgledala, ako ne naravnost bolna, vsaj bolehna. Starajša dama ji je pihljala neprestano s pahljačo hladilni zrak in se pri tem ljubeznipolno skrbno ozirala na njo. Obema nasproti je sedel na prednjem sedežu lep mladenič. Nosil je temno "lacerno," neko vrst lahkega, gosto nagubanega plašča iz dragocenega sukna. Kroj te obleke v Rimu ni bil običajen in je kazal, da je mladi mož tujec. Tudi mladenič ni obrnil očesa od deklice, ki je ležala s zaprtimi očmi nazaj naslonjena. Lacerno je imel pripeto čez prsi z dvema srebrnima zapo-
nama, fibulae imenovanima in čez pas je bil prepasan z širokim pasom, ki je bil po azijskem načinu pobarvan. Na njem je visel v dolgi nožnici inostranski trorezni meč, katerega konica je počivala, med mladeničevi-ma nogama, dočim mu je slonel s smaragdom okrašeni ročaj na prsih. V tem času so imeli Rimljani še navado hoditi tudi zunaj hiše gok>glavi. Le kdor je nosil togo ali paenulo, je potegnil ob slabem vremenu na njej se nahajajočo kapuco čez glavo. Na kolenih mladega popotnika pa je ležal ploščat širokokrajen klobuk, petasus imenovan, okrašen z velikim črnim peresom.
TcltfoB: Canal »3X9.
MATH KREMESEC
Priporoča Slovencem in Hm tom mojo dobro in okusno
Vsaki
Majhno reč storiti dobro je bolje,
kakor veliko stvar slabo.
* * *
Vedi, da gre ena stvar v drugo, in predno se boš zavedel, te bo ena zavedla in zamotala v drugo, da se' ti
Dnriforo Sv. Ciril* in Metoda iter. S. D. Z. ▼ Clevelandu. O.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55. leta. Za smrtnino se lahko za varuje za $150, $300. $500, $1000, $1500 in za $3000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče.
Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike.
Predsednik Rudolf Cerkvenilc, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (1153 East 6zst Street, Cleve land, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šsk, blagajnik Anton Bašča; nadzorniki Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare.
Društveni zdravnik: Dr. J M Seliš kar.
Zastavonoša: John Jerman.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani
bo zdelo, kakor bi se eno ne dalo od drugega ločiti. Vendar vedi, vsaka
stvar je za se celota.
* * *
Nekateri ljudje najraje o tem govore, o čemur najmanj vedo.
tudi
doi
klobaso — delano vedno na razpolag*.
!»12 W. 22ad St., Cki**?«, n*.
HARMONIKE!
Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah.
Istotako izvršujem tudi krasne ol-tarčke za v sobe, ki se jih lahko z električno svetljavo razsvetlji.
Se priporočam rojakom ši rom Amerike.
ANTON BOHTE, 3626 E. 82 n d S U Cleveland, O.
ff


SLAVNEMU OBČINSTVU
naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po te-lelonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22nd St, near Hovne Ave.,	Chicago* JBL
TeL: Canal 4108

STWW.
k. a 1
lot arejs .otfae me—tmm »eje a>
•rva nedelj« v mease« ▼ Kaavst*
Itstsm. cor- St- CUIr Ave. amd tef Str. M K.
UrmdmO* ss Predsednik, Aat«a Grdina ' i«$j fczad Street-, tajnik. J«ae»b R«is 4§i? ■•ana Ava. N E-; «ata»aik. J«aa»>
3ftrie 1051 AMma Rd- W.; Dr«ftt~*» idra-vaik Dr. J. If. Seliakar aa liay Clair AvMua-
Kovi <Ha»i n serejsnsj« v dr«ttv> >4 i4-ft lata 4m $a~*a lata atar««t> H a xavaruje>« xa pasnrtmina $ia«a «n »8 *9*oe n«fte droit™ «!a*«ia *fc«a
Kale draft**« tpreja« tod! «tr«k* Iflatfaalri «4detek «d 1 da tS lata **aro < h « saaarvjaj« $i«o«o: Otr«d m sta staraš* »rest«*ij« k aktftratai «■ ia aa zavaruje)« «d tsjs.«« da $t«a* tačavaaj« društvenih aa** «H »aja* ~ i ara d«« tn d« 5 ara pm%
N«vt tiaal i« članic« »araja biti «r* •ta al «4 sdtava&a naj haaaaja 4« 1*
D R. JAMES W. M ALLY.
SLOVENSKI—ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Clair ave.,	Cleveland, Ohio.
Uradne tire :
Od 9:00 do 1.2:00 in i :oo do 5:00; -zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00.
Phones:
Randolf 3711—Office Princt. 1274 L—Office Randolf	W— Res.
Szymanski.

1907 BLUE ISLAND AYE.,
Vodim uspešno ie tri-in-tride-set let svojo dobro založeno trgovino z raznim pohištvom. _
\ sak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojepa blaga. V zalogi imam najfinejše postelje, naslanjače. kuhinjsko pohištvo in sploh vse pohištveno opremo.
Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si mojo trgovino, ki je' Vam vedno na razpolago.
Se priporočam vsem Jugoslovanom !
CHICAGO, ILL.
PHONE: CANAL 597.
Povabljeni ste
Naša trgovin je od prta vsa torek. četrt* in soboto zve čer
da pridete v našo trgovino in si ogledate naše nove vzorce oblek za jesensko in zimsko sezono.
Moške in fantovske o-bleke v najnovejših "sty-lih" po novih znižanih cenah. Fantovske in moške obleke z dvojnimi hlačami prodajamo sedaj po:
$30.00,
S3500,
$40.00 in višje.
Posebna vrednost pa je v moških površnih suknjah za jesensko in zimsko sezono, v najnovejšem 4'double breasted style" katere dobite sedaj za: $15-00, $20.00, $25.00, $30.-00 in višje.
Pridite k nam in izberite si iz dobrih oblek naj-
hn'išo obleko.
NAŠA TRGOVINA JE ODPRTA VSAKO NEDELJO DOPOLDNE.
JELIN^K & MAJER
Comer Blue rs*and Ave. and 18th Street.

M
I
n