Politika Ptuj • Hodnik: »Nekorektno je s prstom kazati na nas«
O Stran 5
Podravje
Destrnik • Za smeti bodo plačevali tudi lastniki vikendov
O Stran 4
s Štajerski
Ptuj, torek, 13. februarja 2018
letnik LXXI »št. 12 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič• ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
t
RADIOPTUJ
89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si
Kronika
Valentin ne odklepa le korenin
O Stran 24
Politika
Ptuj • Staršem nekaj več občinskega denarja ob rojstvu otroka
O Stran 9
Kultura Podravje, Ptuj •
V kakšnih časih živimo
O Stran 12
v
Šport
Miran Lipovac, Aluminij •
»Upamo na čim hitrejšo adaptacijo novincev«
O Stran 13
Jaka Bizjak, Drava •
»Delo v 1. in 2. ligi je primerljivo«
O Stran 14
Futsal • Vodilna
ekipa lige iz Ptuja brez prask
O Stran 16
Spodnje Podravje • Vrhunci letošnjega pustovanja
Praznik kurentov, karnevalskih
v*
/
m «
ikwap0"'1"r
nMjMuži
mwmnih .d^rugih^bČinahSpOdnjegaPodiaVja
dSredMiaPovorka ^^¡piujskegaKfrentovanjaj6 poteki v ljpemvremenu. Tudi zato je v slovenski pustni vre^lScU v^ediljOuživalo^dm4mtiye$Iju okrog^pl000obiskovalcev od^bliZu in daleč.	je bilotudif
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno •
Mar je v razredu s 26 učenci potreben varnostnik"?
o Stran 3
11
Markovci •
Kdo bo izvajalec občinske prireditve ob dnevu samostojnosti
o Stran 9
Spodnje Podravje •
Zaradi trme ministrstva nasprotovanje južni trasi?
o Stran 4
■ub kupljenim vstol pnicam ostali karnevalsko
m
2 Štajerski
Aktualno
torek • 13. februarja 2018
Ptuj • Zaplet na letošnjem Kurentancu
Kljub kupljenim vstopnicam v
Tako kot celoten glasbeni program Kurentovanja 2018 je tudi Kurentanc potekal v karnevalski dvorani v Qcentru. A kapaciteta te enostavno ni prenesla števila tistih, ki so se želeli udeležiti sredinega dogodka in so zanj že imeli tudi kupljene vstopnice. Ko je varnostna služba ocenila, daje dvorana prepolna, je več sto jeznih in razočaranih ljudi z vstopnicami v rokah ostalo,>_ pred vhodom...
Tradicionalni pustni dogodek, ki ga prireja Klub ptujskih študentov (KPŠ), vsako leto privabi večti-sočglavo množico iz Štajerske, pa tudi od drugod. Letos je pustova-nje sovpadlo s kulturnim dnevom, zato so Kurentanc organizirali kar na njegov predvečer, v sredo. Dejstvo, da je po tem dogodku dela prost dan, je letos KPŠ odlično izkoristil, a na tako velik interes, kot so ga bili deležni, očitno niso bili najbolje pripravljeni. Več sto ljudi, ki je kupilo vstopnice, je namreč ostalo pred vrati dvorane. Po pričevanju množice ljudi, ki so bili ta večer na koncertu, je bila gneča nepopisna; tako v dvorani kot zunaj nje. Zato so se varnostniki odločili za skrajen, toda zaradi varnosti obiskovalcev potreben ukrep. V dvorano po določeni uri enostavno niso spuščali nikogar več, niti tistih, ki so imeli že kupljene vstopnice, kar je, razumljivo, na mrazu čakajočo množico razjezilo. Zato se je po dogodku na spletnih omrežjih vsul plaz kritik čez organizatorje. Očitki se v večini nanašajo
na to, da je bilo glede na kapaciteto dvorane prodanih bistveno preveč vstopnic. Jezo in razočaranje čakajočih pred dvorano pa so najbolj občutili varnostniki in policisti, ki so morali več sto ljudem razlagati, kako je enostavno prenevarno, da se dvorana še bolj napolni.
Na KPŠ vztrajajo: lahko bi prodali 4500 vstopnic, a so jih »le« 3986
V KPŠ sicer vztrajajo, da je prišlo le do zamika vstopa za skupino obiskovalcev na vhodu v dvorano: „Poudarjamo, da je bila upoštevana uradna kapaciteta dvorane. Da je prireditev razprodana, smo objavili pravočasno, dodatnih vstopnic ni bilo. Kot je bilo najavljeno, se je prireditev začela ob 21. uri. Točno takrat smo začeli v dvorano spuščati goste in jim malo do polnoči zagotavljali nemoten in hiter prehod v dvorano. Do 23.30 je v
dvorano brez čakanja prišla velika večina gostov. A kljub temu se je kmalu pred polnočjo pred dvorano v kratkem času zbrala večja skupina obiskovalcev; zato je varnostna služba v tistem trenutku ocenila, da je zaradi varnosti obiskovalcev, ki so že v dvorani, potreben po stopen prehod preostalih obisko valcev v dvorano. Po razporeditvi obiskovalcev v dvorani, za kar je poskrbela varnostna služba, smo vrata dvorane ponovno odprli za vse obiskovalce, ki so na prireditev prišli kasneje. Varnost in dobro počutje obiskovalcev vseh prireditev sta naša prva skrb in zmeraj na prvem mestu," so pojasnili organizatorji Kurentanca KPŠ.
To pa obiskovalcev, ki so ostali pred vrati, očitno ni pomirilo. Trdijo, da se je otročje izgovarjati na varnostnike, ki so zadnji v organizacijski verigi in so v bistvu popravljali napako organizatorja.
Jeza tistih, ki so s kupljenimi vstopnicami v rokah ostali pred vrati dvorane, je seveda razumljiva, a dejstvo je, da je bila odločitev,
SE I^EVA^KA^ORA^
==.;	C JiriintNTOV
..	Sevidirra. česeprcpoin5n»i
M; KURENTANC 2018
™javD Kazalište, Vlado Kreslin in Pop Design ¡Hf; STOJIŠ Ce
10
l
\
;—" : 12,00
i.SVCCV- Llitu*
KARNEVALSKA DVORANA PTUJ
Vr Ser Ptuj. Puhova uhca 21 s 2250 Rtu;
KURENTOV AN JE 201S
7 2 18 KURENTANC^
Prijavo Kazatište, Vlado Kreslin, Pop Design
prosti vstop-vabilo
1016516 1016516
mu	(«"»•Jioceva
Več sto ljudi naj bi ostalo pred vrati, saj je bila dvorana okrog 23.30 že prepolna ...
Ptuj • Kaj se dogaja z nogometnim igriščem v Ljudskem vrtu
Kdo bi zaslužil, če bi društvo prodalo igrišče
Problematika neuporabe nogometnega igrišča v Ljudskem vrtu ima očitno dolgo brado. Lastnik športnega igrišča je športno društvo, ki je pred leti tam želelo urediti sodobne vadbene površine, a so si premislili. Zdaj imajo bolj donosno idejo: da bi zemljišče prodali. Zato so predlagali spremembo namembnosti, po kateri bi se na tem območju gradila kar varovana stanovanja. A temu ptujska politika ni najbolj naklonjena.
Kdo bi s prodajo zemljišča zaslužil
Kot poudarja Čuš, društvo razpolaga s svojim premoženjem, vendar je vse prihodke s prodajo premoženja dolžno vračati v razvoj svoje dejavnosti ali v posodobitev nadomestnih objektov, zelenih površin, površin za šport, tudi telovadnice. Po zakonu o društvih je dobiček društva prepovedano deliti med člane.
„Nič še nismo prodali! Gre pa za društveno lastnino in zakon je tu jasen. Nihče se ne more osebno okoristiti, vsi člani društva se trudimo načrtovane cilje izpolniti v korist članstva, lokalne skupnosti in širše. Je pa žalostno, da nam stoji projekt, ki bi rešil prostorske probleme društva in za katerega bi lahko pridobili tudi evropska sredstva. Vsekakor bomo vztrajali pri naših načrtih," zaključuje Čuš.
Na Ptuju je premalo zagotovljenih vadbenih površin, po drugi strani pa je precejšen del igrišč bodisi namenjen za izvajanje specifičnih programov bodisi v lasti ali upravljanju zasebnikov. Med drugim tudi nogometno igrišče ob Peršonovi ulici, ki že vrsto let ne služi svojemu namenu. Čeprav gre za igrišče z velikim potencialom in na odlični lokaciji, se to ne koristi, kot bi se lahko ali celo moralo. Takšno stanje in neuporaba igrišča moti številne, med drugim tudi svetnika Martina Mlakarja, ki je na MO Ptuj podal vprašanje o lastništvu in statusu tega nogometnega igrišča. Zanimalo ga je, kako je prišlo do lastništva sedanjega lastnika in kaj namerava Mestna občina (MO) Ptuj narediti, da bo to nogometno igrišče zaživelo ter dejansko začelo služiti igranju nogometa.
Kot izhaja iz odgovora MO Ptuj, je lastnik zemljišča Društvo za telesno vzgojo Partizan Ptuj, katerega predsednik je Ivan Čuš. Zemljišča je lastnik pridobil na podlagi 64. člena Zakona o športu. Društvo Partizan Ptuj se je v zemljiško knjigo vpisalo leta 1998 na podlagi navedenega zakona in pogodbe o brezplačnem prenosu pravice iz leta 1982.
Kdo je odgovoren za današnje stanje: društvo ali občina
O tem, kaj je razlog, da igrišče ne služi svojemu namenu ter kakšne načrte imajo z njim, smo govorili z Ivanom Čušem, predsednikom Društva za telesno vzgojo (DTV) Partizan Ptuj.
Prepričan je, da nogometno igrišče redno in kakovostno vzdržujejo. „V dani situaciji, ko v ptujskem športu ne dobijo ustrezne podpore niti tisti, ki Ptuj najuspešneje promovi-rajo v mednarodnem merilu, smo se odločili, da bo društvo do nadaljnjega delalo izključno na področju rekreativne športne dejavnosti," je jasen Čuš. Na pomislek, da je društvo dobilo ta prostor namensko,
Kako je društvo postalo lastnik zemljišča?
Zakon o športu iz leta 1998je določil, da športni objekti, ki so družbena lastnina ali last razvojnih skladov in v upravljanju društev (ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu), postanejo društvena lastnina. Izjema so objekti, kijih pristojni organ lokalne skupnosti najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona določi za športne objekte občinskega pomena.
za kar ga očitno ne izkorišča, pa odgovarja: „Društvo nič ni dobilo od nikogar. Obstoječe površine so bile društvena last, res pa je, da se je v prejšnjem sistemu to v zemljiški knjigi obravnavalo drugače, skozi današnji pogled lahko rečemo napačno. Če je kdo komu kaj dal, je bilo to naše društvo, ki je občini Ptuj brezplačno odstopilo zemljišče ob igrišču za potrebe dovozne ceste naših sosedov ob igrišču."
Priznava sicer, da sedanje stanje ni dobro in ne koristi nikomur, a ga čudi, da tisti, ki postavljajo svetniška vprašanja v mestnem svetu, niso te domače naloge opravili, ko so se sprejemali občinski prostorski
Foto: Črtomir Goznik
torek • 13. februarja 2018
Aktualno
Štajerski	3
karnevalsko dvorano niso mogli
Enkrat jakne, drugič juha, tretjič vstopnice ...
Organizacija tako velikih dogodkov se nemalokrat zalomi. Pred tremi leti je tako bila v Markovcih odmevna afera z bundami, na Kurentancuje pred leti zmanjkalo kisle juhe za vse obiskovalce, letošnje leto bo obeležilo dogajanje, povezano z vstopom in čakanjem pred dvorano, lansko dogajanje s klobasami, ki so imele policijsko spremstvo, pa je bilo groteskno.
da se v dvorano ne spušča več obiskovalcev, z vidika varnosti najbrž pravilna.
Zakaj je do tega sploh prišlo, smo govorili tudi s predsednikom KPŠ Alenom Hlišem, ki sicer trdi, da niso prodali preveč vstopnic: »Priporočeno število obiskovalcev dvorane je 4500 ljudi, a smo se po prodanih 3986 vstopnicah odločili, da je dovolj in da prenehamo prodajo. To smo tudi sporočili Eventimu in ustavili prodajo. V pol ure je v dvorano želelo vstopiti 1.000 ljudi, enostavno ni šlo, zato je dlje časa trajalo, da so nekateri obiskovalci prišli noter. Nekaj časa sem tudi sam zunaj skušal pomiriti ljudi, a dejstvo je, da bi se stvari lahko drugače odvijale. Spredaj, pri odru in ob vip prostoru, je bilo še precej prostora. Problem je nastal, ker se je množica ljudi nakopičila v zadnjem delu dvorane in jih zato varnostniki niso več spuščali noter,« pravi Hliš. Dodaja še, da posnetki nadzornih kamer, ki so si jih ogledali dan po dogodku, kažejo, da je zunaj čakalo okrog 220 ljudi. Po njegovi oceni se jih je čakanja naveličalo in domov odšlo kakšnih sto.
Hliš sicer obžaluje, da je sploh prišlo do tega, da so ljudje morali čakati zunaj na mrazu. Pravi, da
plani in tudi pravila za financiranje ptujskega športa.
Želje po spremembi namembnosti: ne
• . • v v ,	v
igrišče, temveč varovana stanovanja
Društvo Partizan Ptuj je že leta 2003 ter nato še leta 2005 na ptujsko občino podalo pobudo za spremembo namembnosti omenjenega zemljišča, kjer danes stoji nogometno igrišče. Takrat so ob cestnem pasu želeli urediti manjši objekt v podporo njihove dejavnosti. A ta pobuda se povsem razlikuje od tiste, ki so jo podali leta 2015, ko so predlagali, da se namembnost zemljišča korenito spremeni in da se ob glavni cesti gradi poslovno-stano-vanjski objekt. Na občini takrat tej pobudi niso prisluhnili. Zavzeli so stališče, da je na tej lokaciji možna osnovna dejavnost, s katero društvo upravlja, to so šport in rekreacija ter nekatere spremljajoče dejavnosti. »Kot popolnoma nova vloga
pa je pobuda za umestitev varovanih stanovanj na površini celotnega športnega igrišča,« je še navedeno v gradivu iz leta 2015.
Marsikaterega svetnika in člana odbora je takrat zmotilo dejstvo, da želi športno društvo spreminjati namembnost in na tem območju urediti povsem novo dejavnost. Ni zanemarljivo, da je društvo igrišče dobilo z brezplačnim prenosom in bi potemtakem najbrž moralo služiti javnemu namenu. Trenutno pa igrišče očitno povsem izgublja svojo funkcijo. Čuš trdi, da za to obstaja razlog in s prstom kaže tako na aktualno kot prejšnjo mestno politiko.
Skrb za stanovalce ali želja po profitu?
Kot poudarja Čuš, sloni osnovna teza za spremembo namembnosti športnega igrišča na dejstvu, da se je obravnavan širši prostor skozi zadnja desetletja v funkcijskem smislu spremenil (bivalno naselje sedaj starejših hiš) in da je igrišče glede na strukturo poselitve in
Podžupan: morali bi si
• 1	, •	• 1 1»V •	•
prizadevati za izboljšanje pogojev
Podžupan Gorazd Orešek se sprašuje, ali se društvo drži pravil, sklicuje občne zbore ipd.:„Gotovo je smiselno preveriti tudi, kaj se zgodi, če društvo več ne deluje, kot bi moralo, kdo je potem upravljavec oz. lastnik zemljišča, na katerem je igrišče." Prepričan je, da aktivnosti društva v zadnjih letih kažejo le željo, da se ustvari profit, od katerega bi korist imeli zgolj posamezniki: „Čudno je, da si društvo, kije v osnovi namenjeno za športno dejavnost, zelo prizadeva za spremembo namembnosti v stanovanjsko gradnjo.« Prepričanje, da bi si namesto želje po ustvarjanju profita društvo moralo prizadevati, da se igrišče uredi.
Foto: Črtomir Goznik
urbanističnega koncepta domala tujek v prostoru, kjer je locirano. Prepričan je, da bi nadgradnja igrišča v sodoben vadbeni prostor predstavljala dodaten hrup, kar bi za okoliške prebivalce pomenilo celo degradacijo in znižanje vrednosti njihovih nepremičnin.
Na društvenem zemljišču so v preteklosti že načrtovali investicijo v večnamenski vadbeni prostor. Pravi, da so pričakovali, da bodo to lahko rešili že v mandatu prejšnje mestne oblasti, a občina doslej ni našla ustreznih zemljišč za zamenjavo.
njihovo nezadovoljstvo razume, a poudarja, da KPŠ skrbi za nastopajoče, kislo juho in krofe, preostalo pa je v domeni organizatorja oz. najemnika dvorane, podjetja Fest. si.
Za Severino prodanih
v	v .	•
se več vstopnic, a težav ni bilo
Govorili smo tudi z Lovrom Cen-trihom, vodjo službe za odnose z javnostjo letošnjega Kurentovanja. Tudi on je pritrdil navedbam KPŠ, da je bilo prodanih nekaj manj kot 4.000 vstopnic. Zanimivo: za sobotni koncert Severine naj bi celo prodali več vstopnic kot za Kuren-tanc, in sicer 4.200, pa težav v soboto ni bilo. Zakaj je potemtakem do zapleta v sredo sploh prišlo, ni najbolj jasno. Pojavljajo se tudi špe-
kulacije, da je bilo preveč obiskovalcev z brezplačnimi vstopnicami, ki jih morajo organizatorji vsako leto zagotoviti. »Dejstvo pa je, da smo se takoj opravičili, večina obiskovalcev je opravičilo sprejela in so razumeli, da je tudi nam žal, da je do neljubega dogodka prišlo,« še dodaja Centrih.
Letošnji Kurentanc se bo tako v zgodovino vpisal kot rekorden po številu obiskovalcev, bo pa imel za nekatere rahlo grenak priokus. Številnih, ki so kljub kupljeni vstopnici ostali pred vrati dvorane, vsaj sodeč po odzivih na družbenih omrežjih, pojasnila organizatorjev niso prepričala. Bodo pa organizatorji v opravičilo vsem, ki zaradi čakanja niso vstopili v dvorano, povrnili denar za vstopnico. Povračilo lahko zahtevajo do srede, 14. februarja.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Čuš: „Občina omejuje trajnostni razvoj!"
V letih 2005 do 2007 je DTV Partizan Ptuj športno igrišče v Ljudskem vrtu obnovilo in takrat postavilo tudi začasne kontejnerje, ki so še danes tam. Kot poudarja predsednik društva, so se takrat lotili ambicioznega projekta in nameravali urediti ustrezne pokrite prostore: „A sta nam občinska politika in uprava vsa leta namesto strokovne in druge pomoči onemogočali izgradnjo ustreznega objekta, čeprav smo pridobili tudi gradbeno dovoljenje. Vsa ta leta smo občinske funkcionarje opozarjali, da se nam bodo brez te investicije, ki bi jo sicer izpeljali sami brez evra javnih sredstev, močno poslabšale obstoječe razmere in uporabnost športnih površin."
Zato Čuš odgovornost za nastalo situacijo v celoti prenaša na občino. Meni, da se je ta v zadnjih desetletjih obnašala prostorsko zelo neodgovorno. „Občina sama izpostavlja, da ima preveč nezazidanih stavbnih zemljišč, za kar je seveda sama odgovorna. Zaradi lastne neučinkovitost pa omejuje razvojni, trajnostno naravnan in vsebinsko kakovostno zasnovan razvoj prostora, kot je igrišče DTV Partizan," poudarja.
Večkratni predlog, da se pristopi k zamenjavi zemljišč, doslej ni bil realiziran, namembnost prav tako ni spremenjena. A ne glede na vse ostaja dejstvo, da je društvo lastnik zemljišča postalo na podlagi dejavnosti, ki jo opravlja: športne torej. In ravno to je tisto, kar bi morali postaviti v ospredje ter površine v uporabo dati tistim, ki bi jih z veseljem uporabljali. Sedanje stanje gotovo nikomur ni v ponos.
Dženana Kmetec
Destrnik • Učiteljici v drugem razredu pomaga še asistent
Mar je v razredu s 26 učenci potreben „varnostnik"?
Ravnatelj Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjenije na občino Destrnik naslovil dopis za sofinanciranje zaposlitve dodatnega strokovnega sodelavca v razredu bodočih tretješolcev, ki so danes drugošolci.
Za letošnje leto je dodatna strokovna pomoč tem učencem zagotovljena. Delo asistenta, ki je prisoten v razredu, financira ministrstvo za izobraževanje. Ker se to financiranje s koncem šolskega leta izteče, je ravnatelj na občino kot ustanoviteljico poslal vlogo za sofinanciranje spremljevalca učencev bodočega tretjega razreda. Gre za razred, ki je za današnje razmere številčno zelo močan, v njem je 26 otrok. Štirje med njimi imajo odločbe za dodatno strokovno pomoč. Omenjeni razred je šolo precej „zaposloval" že v minulem letu, ko so bili otroci prvošolci. „V lanskem šolskem letu smo imeli veliko aktivnosti za ureditev učno-vzgojne dinamike v prvem razredu. Aktivnosti se nadaljujejo tudi letos v drugem razredu. Ker je pri takšnem številu težko zagotoviti popolno varnost, nam je v tem šolskem letu ministrstvo zagotovilo sredstva za zaposlitev asistenta kot dodatnega sodelavca v razredu. Delavec ima pogodbo sklenjeno do 30. junija 2018 in ga ministrstvo v naslednjem šolskem letu več ne predvideva financirati. Na predlog staršev, podan na roditeljskem sestanku, občino zaprošamo za odobritev sredstev, ki bi za šolsko leto 2018/19 omogočala zaposlitev sodelavca za delo s tretješolci," je v vlogi zapisal ravnatelj Skurjeni. O njegovem dopisu so na zadnji seji razpravljali tudi občinski svetniki. Ob informaciji, da je razred težko obvladljiv, so kar malo zmajali z glavami in skoraj drug za drugim ponovili: „Če je že sedaj v drugem razredu potreben „varnostnik", kaj bo potem naslednja leta." Župan Vladimir Vindiš je poudaril, da če je razred težko obvladljiv, naj ravnatelj najprej poskusi z zamenjavo učiteljice. Zaskrbljeno je razmišljal, kaj če se v prihodnje podobna situacija zgodi še v katerem razredu. Svetnik Silvo Horvat (SDS) je zmajeval: „Če 10-letnikov ne obvladamo, kako bomo potem 15-letnike? In kako je sedaj to - bodo po razredih za zagotavljanje reda potrebni varnostniki ...?" Podžupan Branko Horvat (Lista za Urban) je nadaljeval: „Ali nam bo v 9. razredu otroke stražila vojska? Menim, da ta delavka (učiteljica) svojega dela ne obvlada." Svetnica Elizabeta Fras (SDS) je povedala, da je razred s 26 učenci po njenem mnenju res težje obvladati, kot če bi bila skupina manjša. „Če bi imela otroka v tem razredu, bi kot starš zagotovo težila k temu, da bi delo potekalo nemoteno," je poudarila. Svetnik Anton Sever (SLS) je dodal, da je šola tista, ki bi morala narediti red. „Najlažje je napisati vlogo na občino za sofinanciranje. Lahko bi ravnatelj prišel sem in nam o situaciji povedal kaj več, nam vse skupaj obrazložil." Po kratki debati so svetniki vlogo šole za financiranje dodatne zaposlitve z večino glasov zavrnili.
Mojca Zemljane
Foto: CG
4 Štajerski
Politika
torek • 13. februarja 2018
Spodnje Podravje, Destrnik • Za smeti bodo plačevali tudi lastniki vikendov
Vedno nove in nove finančne obremenitve
Člani sveta občine Destrnik so na februarski seji v drugem branju obravnavali odlok, ki ureja področje ravnanja s komunalnimi odpadki. Bistvena sprememba je ta, da bodo po tri evre za ravnanje z odpadki v prihodnje plačevali tudi lastniki nenaseljenih hiš, vikendov in stanovanj. Odlok bo veljal za vse občine na območju upravne enote Ptuj.
vikendaša ne dobi nič. Koristijo komunalno infrastrukturo, s smetmi polnijo zabojnike pri pokopališču, na sedežu nekdanjega občinskega podjetja Gradnje, pa v Desencih ... V teh odloženih smeteh je veliko prazne embalaže, plastičnih krožnikov, pribora. Naši občani niso problem. Problem so tisti vikend-aši, ki v občino prihajajo iz drugih krajev.« Svetnica Majda Kunčnik (Lista za Urban) je županu Vindiši prikimala: »Vikendaši polnijo tudi posode za odpadke pri bloku, šoli in vrtcu. Nad tem bi se moral izvajati nadzor. Če ustvarijo smeti, naj za njih tudi plačajo.« Tudi podžupan Branko Horvat, Lista za Urban, se je z županom in pripravljavci odloka strinjal. Povedal je, da če ima nekdo denar za gradnjo vikenda, bo imel tudi tiste tri evre na mesec, da bo plačal obveznost za ravnanje z odpadki. Župan je v razpravi dodal, da se na tem področju mora vzpostaviti red, saj je v občini nad sto gospodinjstev, ki odvoza odpadkov ne plačujejo.
Svetnik SLS Anton Sever je poudaril, da bi se tega področja občina morala lotiti previdneje: »Da ne bomo ljudi, namesto da bi jih v kraj vabili in bi še raje prihajali k nam, iz kraja odvračali, odganjali.« Kljub opozorilom o domnevni zakonski neskladnosti in izrečenim pomislekom so destrniški svetniki odlok potrdili.
Mojca Zemljarič
Markovci • Po večkratnih neuspelih poskusih končno sestanek z okoljskim ministrstvom
Zaradi trme ministrstva nasprotovanje južni trasi
Po tem, ko so župani večkrat neuspešno vabili predstavnike okoljskega ministrstva na sestanek v zvezi z gradnjo glavne ceste od Ormoža do Ptuja (nekdanje bivše hitre ceste, ki so jo v vmesnem času prekategorizirali), predvsem glede umestitve zadnjega dela trase, so končno dobili vsaj obljubo, da naj bi se ta zgodil konec februarja oz. v začetku marca...
Na že tretjem sestanku županov in drugih predstavnikov spodnjepodra-vskih občin v Markovcih o cestni povezavi med Ptujem in Ormožem, je predstavnik ministrstva za infrastrukturo Zvonko Zavasnik, ki je sicer znova potrdil časovnico za nadaljevanje del prvega odseka z ormoške strani, v zvezi s tem, da je po starih ocenah za izgradnjo celotne trase, vredne 78 milijonov evrov letos zagotovljeno le 1,25 mio evrov, povedal, da to naj ne bi bila nobena težava, saj začetek naložbe ne zahteva velikih stroškov.
Zavasnik je med drugim še dejal, da bodo marca lokalni skupnosti predstavljeni rezultati prometne študije, ki se izdeluje za celotno območje od Ptuja do Ormoža, o njeni vsebini pa za zdaj še ni želel govoriti, saj postopke vodi Dars. Kot smo sicer že poročali pred nekaj dnevi, bo omenjena študija med drugim podala odgovore, ali bo glede na pričakovane prometne obremenitve lokalnega prometa in glavne ceste Ptuj-Mar-kovci Puhov most zagotavljal ustrezno pretočnost prometa ali pa se bo pokazala potreba po novem mostu. Vodja Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja Alenka Korpar
Svetnika Bojana Potrča (Lista za Urban) je zanimalo, ali bodo po novem odloku tudi društva zavezana k plačilu storitve odvoza smeti. Doslej so te stroške načeloma krile občine. Svetnica SDS Elizabeta Fras je dejala, da odlok predvideva plačevanje storitev za pravne in fizične osebe. Društva so registrirana kot samostojne pravne osebe, zato bodo zavezana k plačevanju. Frasova je pripravljavce odloka opozorila, da so se pri oblikovanju besedila posluži-li neobstoječe kategorije - pojma
občasno bivališče. »Preverila sem na upravni enoti, kjer so pojasnili, da obstajata samo kategoriji stalnega in začasnega bivališča. Občasno bivališče ni z zakonom predpisana kategorija,« je dejala in nadaljevala: »Sprašujem se, zakaj bi morali ljudje plačevati dvojno, tudi za nenaseljene nepremičnine, katerih lastniki so. Odlok bo izvajalcu omogočal, da se bo storitev zaračunavala tudi samostojnim podjetnikom posameznikom (s. p.-jem), ki imajo na naslovu bivališča registrirano dejavnost. Po-
Vikendaši
Destrniški župan Vindiš je na seji poudaril, da občina od vikendašev nima nič, kar pa ravno najbolj ne drži. Veliko cest, ki so občinske in za katere so dolžne poskrbeti občine, so ljudje (domačini in vikendaši) financirali iz lastnega žepa. Ogromno kilometrov asfalta seje po Slovenskih goricah in Halozah položilo s samoprispevkom in sofinanciranjem krajanov; pa tudi vodovoda. Lastniki vikendov, ki imajo javni vodovod, mesečno plačujejo položnice za oskrbo s pitno vodo, s tem pa tudi omrežnino, kije prihodek občinskega proračuna! Brez vikendašev bi bili bregi po Halozah in Slovenskih goricah še bolj prazni, zapuščeni in neobdelani. Nad vinogradništvom, kije tam od 60. do 90. let po gričih okrog Ptuja kar lepo cvetelo, so številni že zdavnaj obupali, gorice opustili ali pa skrčili. Kakšno veselje bodo tisti redki, ki še vztrajajo, sploh imeli do svojega vikenda in vinograda, če se jim bo kar naprej na ramena obešalo neko finančno breme. S takšnimi ukrepi občinske politike se jih bo iz krajev samo odganjalo, namesto da bi se jih privabljalo.
Čeprav odpadkov ne bodo ustvarjali, bodo ljudje za njih dolžni plačevati ...
temtakem bi morali zajeti vse, tudi kmetije z registrirano dejavnostjo, samostojne kulturne ustvarjalce, odvetnike ... Zakaj bodo dolžni plačevati dvojno? Pri lastnikih vikendov je pa tako, da nekateri svoje odpadke odpeljejo, drugi ne. Za odlok ne bom glasovala, ker ne podpiram, da bi občani nekaj plačevali dvojno. Občane bi preveč obremenili in s tem se ne strinjam. Sicer pa je vprašanje, ali so takšne določbe skladne z višjimi pravnimi akti.« Frasovi je prikimal tudi Silvo Horvat, prav tako
SDS, zlasti kar se tiče obremenitve s. p.-jev. V mislih je imel predvsem dejavnosti, ko so ljudje primora-ni delo opravljati kot samostojni podjetniki. Na primer: trgovski potniki, delo z računalnikom . Na naslovu bivališča imajo prijavljeno dejavnost, ki jo bodisi izvajajo na domu bodisi na terenu bodisi pri naročniku in kot pravna oseba ne ustvarjajo odpadkov. Za odpadke pa na tem istem naslovu že tako ali tako plačujejo kot fizična oseba. Direktorica Skupne občinske uprave občin Sp. Podravja Alenka
Korpar je dejala, da bo odlok veljal za vse. Torej za vse pravne in vse fizične osebe.
Župan: »Občina od vikendaša ne dobi nič«
Župan Vladimir Vindiš zastopa stališče, da je pravilno, da se bo lastnikom vikendov zaračunaval pavšalni odvoz odpadkov. »Imajo piknike in nekateri za seboj pustijo ogromno smeti. Občina od
Foto: MZ
je ob tem opozorila, da je navezava na Puhov most nesprejemljiva, saj ni bil zgrajen za ta namen in ne bi prenesel vsega prometa, na kar sicer kažejo že zdajšnje prometne razmere v času obnove starega ptujskega mostu.
Kaj si obetajo
Sicer pa je Korparjeva med drugim še izrazila nezadovoljstvo nad dosedanjo (ne)odzivnostjo ministrstva
za okolje in prostor, saj se le-to kljub večkratnim prošnjam za udeležbo na sestankih ni odzvalo. Kot je bilo slišati, so šele preko posredovanja državne sekretarke na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandre Pivec zdaj končno dobili vsaj termin oz. obljubo, da se bo sestanek s predstavniki omenjenega ministrstva in drugimi akterji zgodil konec februarja oz. v začetku marca. Na omenjenem sestanku pričakujejo odgovore, na kak način nadaljevati postopke, da
bi od Markovcev do Ptuja vendarle prišlo do umestitve južne trase. »Možni sta dve poti: da z omilitvenimi in izravnalnimi ukrepi na eni od južnih variant dosežemo, da se postopek presoje okoljskega poročila zaključi s pozitivno odločbo, kar bi bila za občine najboljša rešitev. Če prva možnost ne bo sprejemljiva in bi bila torej izdana negativna odločba, bo treba začeti še postopek prevlade javne koristi nad Naturo,« še razlaga Korparjeva. Markovski župan Milan Ga-
brovec pričakuje, da bodo na napovedanem sestanku vendarle dorekli neko »pametno rešitev« in da bodo v triletnem obdobju, ko naj bi cesto pripeljali do Markovcev, zadnji del trase umestili v prostor. Sam sicer ne vidi potrebe po nekih dodatnih študijah: »Imam občutek, da je preveč zakoreninjeno mnenje, ki ga je nekdo pred 20 let zavzel in danes čisto po domače rečeno »trmari« oz. si ne da čisto nič reči. Ne živimo več v tistem času, stvari so se na območju Nature,
Foto: Marija Slodnjak
kjer naj bi potekala južna varianta, bistveno spremenile. Prav tako se je v tem 20-letnem obdobju na nekaterih drugih območjih, predvsem v Ormožu in Vidmu, v Naturo 2000 vrnilo okoli 100 hektarjev zemljišč in ta območja bi se lahko upoštevala pri tem. Sam tako menim, da ni treba iti v neke nove presoje oziroma da se te stvari enostavno dodajo v že obstoječe dokumente in se izda odločba z omilitvenimi ukrepi. Če pa ta prva možnost ne bo sprejemljiva, pa da se čimprej izda negativna odločba, da gremo v to, da dosežemo prevlado javne koristi.«
Sicer pa je Zavasnik županom še zagotovil, da bodo takoj, ko bodo vremenske razmere dopuščale, šli v prestavitev 110-kilovoltnega daljnovoda in da bodo sredi tega meseca objavili javno naročilo za gradbena dela na viaduktu Sejanca. Po končanem sestanku je markovski župan pomirjen, saj kot je dejal: »Ne vidim razloga, da bi nas nekdo okrog prenašal, čeprav so pred vrati parlamentarne volitve in so lahko to tudi predvolilne obljube, a saj veste, vsaka taka stvar se grobo vrne ...«
Monika Levanic
torek • 13. februarja 2018
Politika
Štajerski	5
Videm • S 27. redne seje občinskega sveta
V občinsko blagajno kapnilo še nekaj denarja
Videmski občinski svet je na zadnji seji potrdil prvi rebalans občinskega proračuna za to leto, saj naj bi se prihodki občine letos povečali za 302.406 evrov. Nekaj občinskih svetnikov je opozorilo, da so nekatere krajevne skupnosti pri delitvi te pogače spet ostale praznih rok.
Prihodki občine se bodo povečali zaradi predvidenih sredstev iz razpisov Fundacije za šport in Eko sklada ter zaradi prodaje zemljišč v kompleksu farm Draženci. Župan Vidma Friderik Bračič je pojasnil: »Od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS smo dobili 4 hektarje zemlje, od tega smo okoli 27.000 kvadratnih metrov zemljišč uvrstili v načrt prodaje. Gre za načrtovan prihodek, ki še ni realiziran.« Investicijski odhodki občine letos tako ne bodo znašali 2.111.288 evrov, kot je bilo sprva predvideno, ampak 2.380.725 evrov.
Zaradi dodatnih sredstev so na videmski občini povečali nekatere postavke za investicije, ki so jih v proračunu že predvideli, npr. za lokalno cesto Videm-Markovci, tribune Videm, nadstrešnico Lesko-vec, kulturno dvorano Videm itd. Dodali so še postavko za izgradnjo kanalizacije v Vidmu, ki se je začela
decembra (62.100 evrov). Največja letošnja investicija bo druga faza izgradnje kanalizacije Tržec-Jurovci. Zanjo so sprva rezervirali 900.000 evrov, z rebalansom pa znesek povečali na 935.869 evrov. Razliko do polne cene investicije (okoli 1,4 milijona) bodo pokrili s povratnimi in nepovratnimi sredstvi po 23. členu Zakona o financiranju občin. Na kanalizacijsko omrežje naj bi se priključilo 185 gospodinjstev. Investicijo naj bi zaključili aprila.
Sanje o lučeh in ogledalih
Nekateri občinski svetniki z razporeditvijo »dodatnih« sredstev niso bili zadovoljni. Andrej Rožman je dejal: »Na terenu slišim očitke, da smo zemljišča prodali v Lanco-vi vasi, na Selah in Pobrežju, pa ta naselja niso dobila ničesar. Ta denar smo namenili drugam (vemo, da je
Videmski občinski svet je občinski proračun za leto 2018 popravil že februarja.
Benedikt • Šesta izredna seja občinskega sveta
Odločitev o začetku gradnje muzeja prepustili novi občinski vladi
Zadnjegajanuarjaje potekala šesta izredna seja občinskega sveta, na kateri je o dveh točkah dnevnega reda, ki sta se nanašali na prostorski načrt za Terme Benedikt z načrtovano postavitvijo muzeja na tem območju, razpravljalo pet od devetih svetnikov.
Ker je šlo pri prostorskem načrtu za Terme Benedikt za manjše spremembe, so svetniki odlok potrdili soglasno. Zapletlo pa se je pri projektu postavitve muzeja na prostem. Ta naj bi zahteval okrog 243.000 evrov, pri čemer naj bi 40.000 evrov prejeli iz razpisa Las Ovtar, okrog 150.000 pa naj bi še dodatno prispevala občina poleg tega, da je že zagotovila infrastrukturno mrežo.
Občina Benedikt je za postavitev muzeja na prostem že pridobila potrebno zemljišče z zamenjavo, naročili so tudi pripravo dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja, za kar so porabili 15.000 evrov. Do konca februarja bi se morali prijaviti na razpis Las-a za pridobitev sredstev.
Ker pa investicijskega projekta svetniki niso potrdili, se na razpis ne bodo prijavili, bo pa občina do volitev še pridobila gradbeno dovoljenje za ta muzej. Županu Milanu
Gumzarju je bilo žal, da so se svetniki odločili projekt izgradnje muzeja »spraviti v predal.«
Odločitev o denarju in o začetku gradnje tako svetniki iztekajočega se mandata prepuščajo novemu županu in občinskemu svetu. „Takšni razpisi bodo tudi še v prihodnje oz. se bodo ponudile tudi druge možnosti za pridobitev potrebnega investicijskega denarja. Ne strinjam se, da bi občina Benedikt najela kredit za ta projekt in bila njegova nosilka," je bil jasen Igor Repič.
„Povsod, kamor gremo, povsod nekaj snujejo, delajo, ko to opazujemo, gledamo, smo presenečeni, zadovoljni, tudi mi bi morali nekaj začeti. Vem, da ni denarja, da je težko priti do njega. Prepričan sem, da bodo turisti prišli, če bomo tudi pri nas nekaj naredili. Veliko se jih vozi v Prekmurje, kjer si množično ogledujejo Vulcanio, pa stolp Vinarium
v Prekmurju," je razpravljal Jožef Maurič, ki je tudi prepričan, da samo vlaganje v razvoj prinaša uspeh.
V občini Benedikt je turizem prepoznan kot razvojna priložnost. V okviru tega bi želeli postaviti tudi muzej na prostem in rekonstruirati Čolnikov kozolec, ki je bil v dolini Drvanje postavljen leta 1864. To je bil tudi prvi kozolec na Štajerskem, ki ga je postavil rodoljub in izjemen vinogradnik Dominik Čolnik ob svojem markantnem kamnitem dvorcu. Z rekonstrukcijo bi ga postavili v funkcijo letnega prireditvenega prostora Benedikta. Že dolgo pa si v občini želijo, da bi le prišlo do gradnje Term. Od nakupa 8,4 ha zemljišč za gradnjo term, v letu 2017 jih je kupila družba Beneco od DUBT, se pri tem projektu ni zgodilo nič, ker še vedno iščejo poslovnega partnerja za izvedbo.
MG
Izredna seja na meji sklepčnosti za zdaj odnesla muzej na prostem oz. postavitev kozolca za turistične in kulturne namene.
šlo največ v Tržec in Jurovce), vsi drugi še čakamo. Če že delamo, naredimo, vendar ne pozabimo, kam smo denar dali.« Podobno je po-
vedal Martin Vidovič: »Sredstva se pridobivajo s prodajo nepremičnin v Lancovi vasi, namenila pa se bodo drugam. Tudi mi čakamo na kana-
lizacijo. Upam, da se bo izgradnja kanalizacije nadaljevala.«
Katja Svenšek je poudarila, da se denar vedno deli velikim: »Deli se Leskovcu, Jurovcem, Tržcu, Vidmu in Pobrežju, na male pa se pozabi. Na Selah večjih investicij nimamo že leta in leta, odkar smo uredili šolo. Ko se tu deli po 900.000 evrov, mi na Selah o tem ne sanjamo. Mi sanjamo o 1.000 evrih za strop, 1.000 evrih za luč in o kakšnem ogledalu. Tudi o kanalizaciji niti sanjamo ne, pri tem mi je žal edino to, da nismo v občini Kidričevo; tam so kanalizacijo zgradili že skoraj do nas.«
Rožman je spomnil, da je zaradi vodovoda občina Videm z referendumom že izgubila Bolečko vas: »Ljudje so v občino Majšperk odnesli 600 hektarjev zemlje. Bojim se, da bodo tudi na Selah lepega dne naredili referendum ...« Božidar Varnica je opozoril, da je vrstni red gradnje kanalizacije vendarle smiseln: »Logično je, da se ne more kanalizacija v Lancovi vasi zgraditi prej kot v Tržcu in Jurovcih, saj bo vodila v isto čistilno napravo.«
Eva Milošič
Ptuj • Za razpoke na Mestnem trgu naj bi bil odgovoren projektant
Hodnik: »Nekorektno je s prstom kazati na nas«
Župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar je na ponedeljkovi seji ošvrknil delo Javnih služb (JS) pri tlakovanju Mestnega trga pred štirimi leti. Dejal je, da so na trgu med tlaki razpoke. Na županove besede se je že odzval direktor JS Ptuj Alen Hodnik.
»Nad županovimi besedami sem šokiran. Na občini smo doslej večkrat pojasnili, da za poškodbe na Mestnem trgu ni kriva naša izvedba tlakovanja, temveč zahteve projekta. Očitke o naši krivdi odločno zavračam in ponovno izpostavljam to, kar smo opozarjali med samo obnovo Mestnega trga - da obstaja velika verjetnost, da bo prihajalo do poka fug in drugih poškodb, ki se danes kažejo na trgu, vendar je projekt ostajal enak. Detajl dilatacije betonske plošče je izveden skladno s projektom. Ob polaganju granitnih kock smo opozorili na dejstvo, da bi morala biti dilatacija tudi skozi granitne kocke, vendar je bil odgovor projektanta negativen, saj da naj tega ne bi bilo mogoče Izvesti zaradi zahtevanega vzorca polaganja granitnih kock. Zahtevano je bilo valovanje, medtem ko bi dilatacija zahtevala ravno črto. Projektant je že tedaj predvidel, da bodo možne razpoke, verjetno se nI pričakovalo nekoliko večjih poškodb, kot se na primer kažejo danes. Kar se tiče poškodb ob linijskih rešetkah, smo tudi slednje Izvedli skladno s projektom, po Izrisanih detajlih. Tudi v tem primeru smo opozorili, da bi bilo bolje, da se ob linijski rešetki položijo plošče, kot je to izvedeno ob rešetkah v okoliške ulice (Miklošičeva, Lackova, Murkova), saj bi
bilo glede na debelino betona med kockami in kanaleto to primerneje. Tudi v tem primeru je ostala zahteva, da se dela izvedejo skladno s projektom. Plošče so tako položene le do meje med trgom in vsako ulico. Posedanje kock ob rešetki je tako povsem razumljiva posledica, ki smo jo predvideli že ob izgradnji,« je pojasnil direktor Hodnik in dodal: »Prepričan sem, da vodstvo občine te okoliščine pozna, saj bi sicer doslej zagotovo že zahtevali odpravo napak in uveljavitev dane garancije. Izjave župana so tako najmanj nekorektne, v luči zadnjih
dogajanj v mestu bi jih lahko opredelil že kot škodoželjne. Ne vem, kako drugače razumeti izjave, ki krnijo ugled podjetja, zlasti ker so dane v trenutku, ko se na njih ni mogoče odzvati in jih deman-tirati. Glede na dejstvo, da so bile izrečene na seji mestnega sveta, v razpravi o vprašanju primernosti postavljenih pogojev za izbiro izvajalca za obnovo tržnice, pa izjave razumem še kot dodaten dokaz za to, da bi bilo sodelovanje JS Ptuj pri obnovi tržnice za nekatere zelo moteče.«
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Razpoke v tlakih na Mestnem trgu na Ptuju po besedah direktorja JS Ptuj Alena Hodnika niso posledica slabe ali nekakovostne izvedbe del, temveč zahtev projekta.
Foto: EM
Foto: MG
6 Štajerski
V središču
torek • 13. februarja 2018
Ptuj • 58. mednarodna pustna in karnevalska povorka
Praznik kurentov, pisanih karnevali
Osrednja povorka 58. ptujskega Kurentovanja je potekala v lepem vremenu, tudi zato je v slovenski pustni prestolnici v nedeljo uživalo je tudi nekatere visoke goste iz Slovenije in tujine, največje bilo političnih obrazov, ki so prišli brez pustnih oblačil in preobrazbe. Ta
V maskah pa je bilo okrog 2.500 udeležencev pustne in karnevalske povorke iz osmih držav: Hrvaške, Srbije, Makedonije, Slovaške, Belgije, Francije. Češke in Slovenije, ki so se predstavili v 41 etnografskih in karnevalskih skupinah, 13 tujih in 28 domačih. V etnografskem delu so prevladovali kurenti, več kot 700 jih je bilo, iz 29 skupin, ki so bili v nedeljo še posebej glasni, zanje je bil to nadvse pomemben in velik dan. Predsednik vlade Miro Cerar, tudi častni pokrovitelj 58. Kurentovanja, je
Foto: Črtomir Goznik
11. februar je bil tudi velik dan za kurente in korante, Kurentovanje, Ptuj in
Slovenijo. Predsednik vlade RS Miro Cerar je tudi uradno predal certifikat	njala tudi protokolarna darila. Pred
o vpisu kurentov na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne	sednik vlade je ptujsko Kurentovanje svetovne običaje te vrste na svetu,
dediščine človeštva.	označil za praznik. Dejal je, da bo po- je tretje v Evropi, zato verjamem,
Foto: Črtomir Goznik
Bukovska mladina s 70 člani je na Ptuj v nedeljo pripeljala veliko sladkih dobrot, in z njimi posladkala karnevalsko vzdušje. Sebe pa razveselila z drugo nagrado.
tudi uradno predal certifikat o vpisu magal pri ohranitvi in varovanju sve-kurentov na Unescov reprezentativ- tovno znanega običaja. Pomembno ni seznam nesnovne kulture dediš- je, da bo postal znan celemu svetu. čine človeštva. S ptujskim županom Vesel je, da Ptuj živi z njim, saj gre za Miranom Senčarjem pa sta si izme- enega največjih praznikov te vrste v Veliki zmagovalci 58. ptujskega karnevala so Mali rimljanČki iz Sodincev, skupina TD
Evropi. „Ze sedaj sodi med največje so pod našimi nogami, in Ptuj, ki je znan po Rimljanih: da se mravljice preoblečejo v ri
šivali smo sami, prav tako poskrbeli za koreografijo. Skupaj nastopamo že od otroštva, ■ si bomo plačali gostovanje v Srbiji, kjer smo že bili," je zadovoljen povedal predsednik h
Majšperk • 19. pustna povorka
Zmagali so jurčki, mušnice in gobarji
Na pustno soboto seje z Brega do Majšperka vil živopisan sprevod. Maškare so se predstavile pred Osnovno šolo (OŠ) Majšperk, rajanje pa končale s pogostitvijo pred majšperškim gasilskim domom.
Na 19. majšperški pustni povorki se je v tekmovalni kategoriji predstavilo ducat skupin. Komisija, sestavljena iz predstavnikov občine, društev in OŠ Majšperk, je ocenila izvirnost in aktualnost pustnih likov, predstavitev skupin in povezavo pustnih likov s tradicijo. Občina Majšperk je v sklad za nagrade prispevala okoli 700 evrov, sponzorji so prispevali še praktične nagrade.
Med otroškimi skupinami so najbolj navdušile dežne kapljice iz majšperškega vrtca, drugo mesto
je zasedla skupina Dravinja tretje triade OŠ Majšperk, tretje voda s ha-loškim okusom Žlebek druge triade OŠ Majšperk in četrto mesto potapljači iz podružnične šole Stoperce. Med odraslimi so prvo mesto osvojili gobe in gobarji Športno-pohodni-škega društva Preša, drugo Labodje jezero po stoperško Folklorne skupine Kulturno-prosvetnega društva Stoperce, tretje hobotnice - gasilke Prostovoljnega gasilskega društva Majšperk in četrto netopirji Kultur-no-umetniškega društva Majšperk,
nagrado je prejela tudi družinska pustna skupina Snežinke.
V povorki so se predstavili še ko-ranti iz Lancove vasi, nevihta podružnične šole Ptujska Gora, mavrica prve triade osnovnošolcev, izven konkurence so jih spremljali krampu-si, klovni, žonglerji in celo pobegli zaporniki iz Alcatraza ... Za zabavo so poskrbeli animatorji ZUM Kreativa, za glasbo Duo Extra, za pogostitev Društvo žena Majšperk in za pijačo Društvo vinogradnikov Majšperk.
EM
Med odraslimi pustnimi skupinami so zmagali gobe in gobarji iz Športno-pohodniškega društva Preša.
Markovci • S 27. pustne povorke
Najboljša »La parada Los muertos«
Tudi Markovce so v soboto, na njihov največji praznik, kot fašenku radi rečejo domačini, preplavile pustne šeme.
Povorka v okviru že 27. Fašenka v Markovcih, ki ga tradicionalno organizira Etnografsko društvo Korant Markovci, je vključevala skupine tradicionalnih etnološko obarvanih likov, otroške skupine ter druge karnevalske skupine.
Številne maske in liki so na pot krenili ob 13. uri izpred gostišča Ambiente skozi Zabovce in Markovce do občinskega poslopja, kjer so se predstavili. Poleg tamkajšnje godbe in kopjašev, sta se najprej predstavili vrtčevska in šolska skupina. Otroci iz vrtca so se letos našemili v klovne in klovnese, okoli
200 učencev in učiteljev OŠ Markovci pa se je preobrazilo v miške v siru. Sledili so tradicionalni etnografski liki, med drugimi vile, piceki, koranti, rusa in orači, ki odražajo in ohranjajo tamkajšnje lokalne posebnosti. Prava paša za oči so bile tudi druge organizirane karnevalske skupine iz okolice in drugod, med njimi tudi skupina divjih prašičev iz Belgije. Sicer pa so prevladovali pravljični liki - Aladini, Hugo in Hugolina, duhci, zaspančki ... Videti je bilo mogoče tudi simpatične rimljančke, tlačane, zlate športne trofeje, candy shop, žive skice, mavrično fantazijo in
mrtvece okostnjake, manjkala pa ni niti kakšna pustna na račun politike - letalonosilka »Slovenija do Zadra«. Dobro voljo so prinesle še tri skupine ciganov.
Letos so med nastopajoče razdelili kar 6.500 evrov. Strokovna komisija je tretje mesto in denarno nagrado v višini 1.000 evrov dodelila skupini Mavrična fantazija Spuhlja, drugo mesto in nagrado v višini 1.200 evrov je pripadlo Duhom iz Vopošnice - Bukovcev, zmagala pa je skupina KUD Maska Stojnci z »La parada Los muertos«, ki je prejela 1.500 evrov.
Monika Levanič
a
Foto: ML
Strokovna komisija je za najboljšo razglasila skupino »La parado Los muertos«, KUD Maska Stojnci.
Foto: EM
torek • 13. februarja 2018
V središču
Štajerski	7
¡kih skupin in veselja
o in se predajalo pustnemu veselju blizu 60.000 obiskovalcev od blizu in daleč. Pritegnila pa pa je manjkala tudi večini obiskovalcev.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Karnevalska skupina Mala vas se je ob svoji desetletnici predstavila z masko Zlate športne trofeje. Z njo so se poklonili našim zlatim košarkarjem in vsem drugim uspešnim slovenskim športnikom. 55-Članska skupina si je za izviren prikaz uspehov slovenskih športnikov prislužila tretjo nagrado na letošnjem karnevalu.
Foto: Črtomir Goznik
Sodinci. „Naša maska je nastala z razmišljanjem na Ptuj. Zamislili smo si mravljice, ki mljancke. Od zamisli do realizacije je preteklo tri mesece, vse smo si naredili sami, tudi društvo pa smo ustanovili pred osmimi leti. Zelo smo veseli, da smo zmagali. Z nagrado linko Soštarič.
da bomo z njim naredili Ptuj, Kuren-tovanje in Slovenijo prepoznav-nejšo," je poudaril. Navdušeno sta mu pritegnila tudi Branko Brumen, predsednik 58. Kurentovanja in podpredsednik FECC-a, ki je dejal, da so sedaj kurenti tudi uradno v zakladnici tisočletij duhovnosti človeštva, in Vlado Hvalec, predsednik Zveze dru-
štev kurentov Ptuj, ki je povedal, da gre za praznik vseh kurentov in tudi vseh nas.
Veliko veselja so v nedeljo ob etnografskih skupinah prinesle tudi karnevalske, ki jih je bilo sicer manj kot prejšnja leta, le 14, a so vse po vrsti stavile na lepoto, razigranost in barvitost oblačil. Dotaknile se
jih niso niti številne afere, ki smo jim vsak dan priče, pomembnejše jim je bilo sporočilo veselja. Karnevalski nagradni fond je letos znašal 8.000 evrov bruto. Po oceni komisije (predsednica je bila Marija Her-nja Masten, člani pa Stanka Vauda Benčevič, Urška Fakin, Zoran Trop in Majda Goznik), ki je upoštevala
Posebno nagrado, darilo Term Ptuj, so na letošnji karnevalski povor-ki prejeli osnovnošolci iz Selnice ob Dravi za predstavitev Družine naše kranjske čebele, s katero so s ponosom predstavili del slovenske tradicije.
kriterije izvirnosti, izdelave, nastopa in številčnosti, je prva nagrada, 1.500 evrov bruto, pripadla skupini Mali rimljančki (Sodinci), druga je bila skupina Candy shop bukovske mladine, ki je prejela nagrado 1.200 evrov bruto, tretja pa Zlate športne trofeje iz Male vasi, ki je prejela 1.100 evrov bruto nagrade. Četrto nagrado (900 evrov bruto) je prejela skupina Parada los muertos (Maska Stojnci), peto (800 evrov bruto) Aladin in duh iz svetilke KTD Klopotec Soviče Dravci, šesto Mavrična fantazija (700 evrov bruto) iz Spuhlje, sedmo Žive skice (600 evrov bruto) iz Sigeta, Stojnci, osmo Hugi in Hugoline (500 evrov bruto) iz Moškanjcev, deveto Olgo-žužki iz OŠ Olge Meglič Ptuj (400 evrov bruto), deseto nagrado pa Za-spančki (300 evrov bruto) iz Društva Kocil. Posebno nagrado, darilo Term Ptuj, pa so prejeli učenci OŠ Selnica ob Dravi, ki so se predstavili z Družino naše kranjske čebele.
MG
Središče ob Dravi • Z 22. tradicionalne pustne povorke
Lectova srca, morje, simfonija godal in cirkus
V sklopu tradicionalne pustne povorke v Središču ob Dravi je zimo odganjalo kar 28 skupin, ki so navdušile z izvirnimi in raznolikimi pustnimi opravami.
Središče ob Dravi je na pustno soboto okupiralo lepo število maškar. Ta dan je namreč tradicionalno rezerviran za povorko, ki jo organizira Turistično društvo Središče ob Dravi s podporo občine in številnih sponzorjev. V letošnjem, že 22. pustnem sprevodu, se je poleg tradicionalnih pustnih mask - kurentov, predstavilo kar 14 otroških in šolskih skupin. S svojo izvirnostjo in slikovitostjo so navdušili lepo število obiskovalcev. Občudovati je bilo mogoče najrazličnejše
like: lectova srca, čudovite regrate, mlade gradbince, muhice, pa morje, čisto prave zvezde in zvezdnice, celo Kekca in njegovo druščino ... Predstavile so se tudi odrasle skupine - z vozili in brez njih, med njimi tudi dve skupini iz sosednje Hrvaške. Poleg središke godbe, ki se je letos preobrazila v vesele Ribnčane in mažoretk iz Nedelišča, so nastopile zeliščarke iz Svetega Tomaža, šalovska zimska pravljica, pa pirati, volnarji, središki cirkus in drugi.
Strokovna komisija, ki je imela vsej prej kot lahko delo, je v kategoriji vrtci tretje mesto dodelila skupini regrati iz vrtca Navihan-ček Središče ob Dravi, drugo mesto pajku in muhicam iz Vrtca Miklavž pri Ormožu, prvo mesto pa lectovim srcem iz Vrtca Kog. Med šolskimi maskami so tretje mesto zasedle kokice iz 4. razreda OŠ Središče ob Dravi, drugo središki devetošolci, ki so se prelevili v Kekca in njegovo druščino, zmagalo pa je morje prvega razreda OŠ Središče ob Dravi.
V kategoriji odrasle skupinske maske brez vozil so bile tretje zeliščarke iz Sv. Tomaža, drugi Peter Klepec in dobre vile KTD Kog, zmagala pa je simfonija godal iz Juršincev. Med skupinami z vozili so tretje mesto zasedli volnarji Mladinskega društva Obrež, drugo šalovska zimska pravljica, slavil pa je cirkus Konjeniškega društva Središče ob Dravi. Z denarnimi in praktičnimi nagradami so nagradili prav vse maškare.
Monika Levanič

Med odraslimi skupinami brez vozil je žirijo najbolj prepričala simfonija godal iz Juršincev.
Cirkulane • 25. Fašenk v Cirkulanah
Kljub mrazu pisano in veselo
Cirkulanski fašenk je letos praznoval natanko četrt stoletja obstoja. Je bilo morda tudi zato na pustno soboto kljub mrazu v Vareši tako pisano in veselo?
Fašenk so pripravili v Turističnem društvu Cirkulane v sodelovanju s sponzorji, predsednik društva Anton Bratušek je povedal: »Letos je v pustni povorki nastopilo 600, 700 mask, tudi obiskovalcev je bilo približno toliko.« V sprevodu so se predstavili otroci iz vrtca, učenci in uči-tel ji Osnovne šole Cirkulane--Zavrč, v etnografskem delu tradicionalni pustni liki, v karnevalskem delu pa še pet skupin. Tudi letos so predstavitve posameznih skupin spe-
snili v verzih in poskrbeli za glasbo, da so maškare lahko zaplesale. Otroci so v Cirku-lane pripeljali vse štiri letne čase hkrati, pa celo mena-žerijo eksotičnih živali, nekaj karnevalskih skupin iz okoliških vasi je pripravilo pravcate koreografije, brez oračev, po-kačev in kurentov pa seveda ni šlo ...
Komisija je med maskami izbrala najizvirnejše: prvo mesto je osvojila skupina Aladin Kulturno-turističnega društva Klopotec Soviče-
-Dravci, drugo Mali Rimljanč-ki iz Sodincev, tretje Zaspanč-ki Društva Kocil Zgornji Le-skovec, četrto skupina okostnjakov La parada Kulturno--umetniškega društva Maska Stojnci in peto mesto Hugi in Hugoline iz Moškanjcev. Skupine najizvirnejših mask so prejele tako praktične kot denarne nagrade (prvouvr-ščena skupina 200 evrov), za otroške skupine so 300 evrov namenili cirkulansko-završke-mu šolskemu skladu.
EM
Otroci iz vrtca in učenci Osnovne šole Cirkulane-Zavrč so iz daljnih krajev v Cirkulane pripeljali celo vrsto živali, tudi pisane papige.
Foto: EM
8 Štajerski
V središču
torek • 13. februarja 2018
Dornava • 11. prva brazda
Zaorali prvo brazdo in naznanili začetek fašenka
Na svečnico, v noči z 2. na 3. februar, so se v Dornavi na svoj pohod odpravili orači Turistično etnografskega društva Liikari, ki so zaorali prvo brazdo in oznanili začetek fašenka.
Foto: Arhiv TED Lukari
Sekcija oračev TED Lukari je že 11. zapovrstjo zaorala prvo brazdo.
Skupina približno 20 oračev je malo pred polnočjo v Mezgovcih pri Pesnici že 11. leto zapovrstjo zapregla plug. Okoli polnoči so s pokom pokačev naznanili začetek fašenka. Nato pa so ob pesmi
oračev in pokačev priorali vse do občinske stavbe, kjer jih je sprejel župan občine Dornava Rajko Jan-žekovič, ki jim je za ves pustni čas tudi letos predal občinske ključe. Kot je še pojasnil podpredsednik
društva Franc Čeh, bodo orači vse do pustnega torka obiskovali domačije in orali za dobro letino. Nato pa bodo oblast znova predali izvoljenemu županu.
Monika Levanic
Juršinci • Kulturno-etnografsko društvo
Ohranjajo in širijo pustno tradicijo
Kulturno-etnografsko društvo Juršinci je nadvse pomemben člen bogatega pustnega dogajanja na Ptujskem in širše. Šestega marca letos bo staro šest let. Še preden so ustanovili društvo, so se zbrali v Zagorcih, ker je bila njihova želja, da bi se kot skupina predstavili na katerem od pustnih karnevalov oz. fašenkov. Njihov prvi pustni lik je bil veverica.
To masko si jih je nadelo 27, najprej so se predstavili na karnevalu pri Svetem Tomažu leta 2011, nato še v Dornavi, Ormožu in na Kurentovanju na Ptuju. Od takrat dalje so v izbranih pustnih kostumih, ki jih izbirajo in šivajo sami, vsako leto med nagrajeni skupinami na pustnih povorkah na Ptujskem in Ormoškem. Tudi na fašenku v Dobovi so se že predstavili. Njihov pustni fundus se je v teh letih zelo obogatil, vevericam se je pridružil kostum grozdje, pa papige, simfonija godal, sadna kupa, orhideja in zlata ribica v letu 2017.
Središče njihovega pustnega ustvarjanja je društveni prostor v večnamenskem kulturnem centru dr. Antona Slodnjaka v Juršincih.
Predsednica društva Anica Žmauc je povedala, da če jih ne bi povezovala pustna tradicija in če jim pustno dogajanje ne bi zlezlo pod kožo, ne bi moglo nastati toliko lepih kostumov in toliko lepih pustnih spominov. Vse, kar delajo, delajo z veliko predanostjo in zavzetostjo, ni jim žal časa, ne denarja, ki ga porabijo za izdelavo kostumov in vaje, ker želijo, da ima vsak njihov nastop tudi dovršeno koreografijo. Za dejavnost sredstva pridobivajo tudi na razpisu občine Juršinci, pomagajo pa si tudi z denarjem iz nagrad na pustnih po-vorkah.
Pod imenom Jursinus pa se vsa leta društvo udeležuje tudi rimskih iger. Leta 2012 so izdelali nakit in oljenke, s katerimi se vsako leto
predstavljajo na rimskih povorkah po ptujskih ulicah in trgih. Najlepša nagrada za uspešno izvedene aktivnosti pa je vsakoletni izlet oz. ekskurzija, ki njihovo povezanost le še utrjuje, hkrati pa spodbuja družabnost. Skupaj se poveselijo tudi ob prazniku žensk in materinskem dnevu. Za letošnje pustne dni niso ustvarili novega pustnega kostuma. Z doslej najuspešnejšim pustnim kostumom, Simfonijo godal, so leta 2014 zmagali na kar dveh pustnih povorkah, v Cirkulanah in Vidmu ter bili uspešni tudi na več drugih pustnih povorkah, te dni pa so se predstavili pri Svetem Tomažu, v Središču ob Dravi in v Viru pri Domžalah, danes pa jih čaka še pust v Cirkovcah.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Letos Člani KED Juršinci pustujejo kot Simfonija godal.
Ptuj • Pustovanje invalidskih organizacij
Na zabavi invalidskih organizacij rajalo 600 udeležencev
Zabave invalidskih organizacij, izvedene v sklopu Kurentovanja, so zmeraj nekaj posebnega. Zaznamuje jih polna mera veselja, razigranosti, optimizma in pričakovanj. Zaradi invalidnosti so velikokrat prikrajšani za marsikateri dogodek, zato je ta namenjen prav njim.
Množico je med drugim zabaval tudi priljubljeni pevec Dejan Vunjak.
Skorajda vsak letošnji dogodek je karnevalsko dvorano na Ptuju dodobra napolnil. Koncerti so odlično obiskani, otroške zabave prav tako, izjemno veselo pa je bilo tudi na 9. pustovanju invalidskih organizacij. Vrsto let ga organizira Sonček, Društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož, letos pa so jim na pomoč priskočili še organizatorji javnega dela Kurentovanja, Javni zavod za turizem Ptuj.
Torkovega rajanja se je udeležilo več kot 600 članov različnih invalidskih organizacij, ki so se zabavali
z Dejanom Vunjakom. Povabilu na prav posebno pustovanje so se odzvala mnoga invalidska društva iz Ptuja, Maribora, Dornave, Ormoža in Murske Sobote.
Kot vsako leto pa so tudi tokrat najbolj inovativne maske nagradili, za nagrade pa so poskrbeli donatorji, in sicer Terme Ptuj, CID Ptuj, Mestno gledališče Ptuj in gostilna Raj.
Najboljše maske so po mnenju komisije letos imeli člani društva Ozara iz Maribora, učenci OŠPP dr. Ljude-vita Pivka ter VDC Sonček, Maribor. Ker v tem času ni prave zabave brez
Foto: arhiv organizatorjev Kurentovanja
kurentov, so se seveda prireditve udeležili tudi oni. „Prireditev veliko pomeni vsem udeležencem; veselijo se je vse leto, saj se marsikateri od članov z invalidnostjo težko udeleži rednih pustovanj - tako zaradi gneče kot tudi zaradi težav s prevozom. Ptuj je tako ponovno dokazal, da si zasluži naziv "mesto, prijazno invalidom", saj v svoj največji praznik, 5. letni čas, vključuje tudi dogodke, namenjene invalidom," so po dogodku povedali na Javnem zavodu za turizem Ptuj.
Dženana Kmetec
Sveti Tomaž • Fašenk po tomaževsko
Prevladovale male maškare
Sveti Tomaž so minulo soboto zavzele zelo slikovite pustne maske. V tradicionalni povorki Fašenk po tomaževsko je sodelovalo kar 17 skupin, strokovno komisijo pa je med odraslimi tekmovalnimi skupinami najbolj prepričala simfonija godal iz Juršincev.
V sklopu pustne povorke se je tudi letos predstavilo lepo število mask iz šol in vrtcev, ki so navdušile s pestrostjo in izvirnostjo kostumov ter simpatičnimi nastopi. Tako so nastopili čudoviti ježki, kaktusi, barvice, pa prikupni gozdni škratje, mušnice, brezsrčni grinči in še in še ... Zimo sta pomagali preganjati tudi dve skupini kurentov. V živahnem pustnem
sprevodu, ki ga vsako leto organizira Turistično društvo Sveti Tomaž, pa so nastopile še štiri odrasle skupine, prav vse pa so prejele denarne nagrade. Kot je že v navadi, so tekmovalne skupine tudi letos navdušile z izvirnostjo, saj so uprizarjale aktualne lokalne teme ter prinesle veliko dobre volje. Strokovna žirija je prvo mesto in 300 evrov podelila simfo-
niji godal iz Juršincev, drugo mesto in 200 evrov je prejel medgeneracij-ski center Savci, tretje mesto in 100 evrov nagrade pa sta osvojili kar dve skupini, in sicer zeliščarke Društva gospodinj Sv. Tomaž in šalovska zimska pravljica. Medtem ko je vseh 11 otroških skupin prejelo denarno nagrado v višini 50 evrov.
Monika Levanič
Na povorki so tudi letos po številčnosti prevladovale maske iz šol in vrtcev, ki so navdušile s pestrostjo kostumov.
Foto: ML
torek • 13. februarja 2018
Politika
Štajerski	9
Markovci • S februarske seje občinskega sveta
Kdo bo izvajal prireditev ob dnevu samostojnosti?
Edina kritična točka predloga letnega programa kulture za 2018, ki so ga markovski svetniki med drugim obravnavali na zadnji občinski seji, je bil izvajalec občinske prireditve ob dnevu samostojnosti, 26. decembra.
Po predlogu župana Milana Ga-brovca naj bi omenjeno prireditev odslej izvajala OŠ Markovci in ne več KUD Markovski zvon, a se večina svetnikov s tem ni strinjala. Predlagani spremembi je nasprotoval odbor za negospodarske dejavnosti s predsednikom Petrom Majcnom na
čelu: »Lepo in prav je, da društva, ki jih občina financira, izvedejo čim več dejavnosti za občino. To prireditev društvo izvaja že več let. Izvajali so jo dobro in imela je tudi dober obisk. Društvo je pomlajeno in ima voljo delati naprej. V predlogu je omenjeno, da bi to prireditev izvajala šola. Šola
Izgradnja kolesarskih povezav in novega vstopno-izstopnega mesta Ribič
Sicer pa so na februarski seji svetniki soglašali s sprejetjem idejne dokumentacije za ureditev pomola pri Ribiču, ki se ga loteva MO Ptuj skupaj z občino Markovci. Projekt je ocenjen na 136.800 evrov, od tega naj bi večino sredstev prispevala ptujska občina. Delež občine Markovci naj bi znašal nekaj več kot 27.000 evrov. Novo pridobitev na Ptujskem jezeru bodo namenu predali predvidoma septembra letos.
Prav tako so svetniki brez pripomb potrdili idejne projekte za začetek gradnje regionalnih kolesarskih povezav v Spodnjem Podravju, ki bo MO Ptuj kolesarsko povezala s sedmimi središči spodnjepodravskih občin ter vzpostavila kolesarske povezave tudi znotraj mesta. Izgradnja več kot 60 km kolesarskih povezav bi stala okoli 11,3 milijona evrov, pri čemer se nadejajo precejšnjih evropskih in državnih sredstev, saj naj bi prispevek občin do leta 2022 znašal dobra 2 milijona evrov lastnih sredstev. V občini Markovci je predvidena izgradnja 1,7 km kolesarske povezave ob glavni cesti od Borovcev do meje z občino Gorišnica. Ocenjena je na nekaj čez 650.000 evrov, od tega naj bi markovska občina prispevala okoli 120.000 evrov.
Odbor za negospodarske dejavnosti je občinskemu svetu predlagal, da občinsko prireditev ob dnevu samostojnosti še naprej izvaja KUD Markovski zvon, kar so svetniki tudi podprli.
svojo prireditev tako ali tako izvaja in jo bo izvajala naprej. Zato odbor za negospodarske dejavnosti predlaga občinskemu svetu sprejetje tega pravilnika s spremembo, da ob dnevu samostojnosti pustimo dosedanjega izvajalca.«
Kot je pojasnil župan, se je za spremembo izvajalca odločil, ker se z društvom ni mogel dogovoriti za prestavitev omenjene prireditve zgolj za eno uro. »Moje vodilo je, da imamo v občini čim več dogajanja, prireditev,
Ormož • Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
Poklon kulturnikom in športnikom
Na ormoški občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku so podelili 18 značk Franca Ksavra Meška za ustvarjanje na kulturnem področju ter tri značke za dosežke na področju športa v lanskem letu.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je občina Ormož v tamkajšnjem hramu kulture pripravila proslavo s podelitvijo občinskih priznanj s področja kulture in športa za leto 2017, v katero je obiskovalce že tradicionalno popeljal Trobilni kvintet Glasbene šole Ormož. Po državni himni in nagovoru mode-ratorke Karoline Putarek je župan občine Ormož Alojz Sok podelil 14 bronastih značk Franca Ksavra Me-ška za ustvarjanje na kulturnem področju, ki so jih prejeli: Sara Antolič,
Katja Stanič, Aleksander Kosi, Avgust Majcen st., Ivan Pleh, Franc Mesarec, Nada Prejac, Milica Šoštarič, Robert Šmidlehner, Nejc Kralj, Mateja Kralj, Anja Črešnjevec, Mihael Črešnjevec in Sabina Muršič; tri srebrne značke: Mihu Mlakarju, Aleksandru Mesarecu in Avgustu Majcnu ml. ter zlato značko Marti Lah. Večina nagrajencev je bila iz Kulturnega društva Simona Gregorčiča Velika Nedelja. Omenjeno društvo kot predsednik vodi Anton Žumbar, ki mu je v nadaljevanju pripadel tudi slavnostni nagovor, v kate-
rem je med drugim izpostavil pomen ljubiteljske kulture. Na svečanosti so podelili tudi nagrade športnikom za izjemne dosežke v letu 2017. Bronasto značko so dodelili Zali Cunk, Blaža Orešnika in Matejo Pokrivač pa so nagradili s srebrno značko.
Po podelitvi priznanj in slovesnem nagovoru predsednika KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja je sledil kulturni program, v katerem so nastopali učenci OŠ Ormož v sodelovanju z Glasbeno šolo Ormož.
Monika Levanič
Foto: Foto Host
Dobitniki nagrad s področja kulture z ormoškim županom Alojzom Sokom.
odmevnih stvari. Lansko leto smo imeli uro pred to prireditvijo Orfejčka, zato sem prosil društvo, ki izvaja prireditev ob dnevu samostojnosti, naj jo prestavijo vsaj za eno uro - torej samo eno uro, ne dan. A so rekli, da ne bodo. Pa je to naša, občinska prireditev. Organizator navadno določa kraj, čas in dan. Strinjam se, da je to njihov tradicionalni koncert. Globoko spoštujem delo vseh društev, saj veste, da sem bil 23 let del društvenega dela v naši občini in sem to počel s srcem, dušo in celim telesom, vendar če je občina organizator, plača vse stroške, pa se mi zdi čudno, da ne more določiti niti ure ... Glede na to, da sem jih tudi letos lepo prosil, da bi prestavili začetek prireditev za eno uro, ker bi jaz in veliko drugih radi bili
na obeh prireditvah, a je bil odgovor, da je upravni odbor sprejel sklep, da to ni mogoče, sem predlagal, da se to spremeni . Šola bo prireditev opravila takrat, ko se bomo dogovorili,« je razloge pojasnil Gabrovec. Ob tem pa je še dejal, da ga je na lanski prireditvi zmotilo, da na začetku niso izvedli državne himne.
Društvo od vsega začetka izvaja prireditev
To je dvignilo svetnika Franca Ro-žanca, ki je sicer tudi član omenjenega društva. Kot je dejal, ni nikoli pričakoval, »da bo župan tako degradiral neko društvo«. Poudaril je, da odkar
je Slovenija samostojna, proslavo izvaja omenjeno društvo. Izpostavil je še mlade, ki so prevzeli vajeti društva in delajo odlično. Na očitek v zvezi s himno pa je odvrnil, da občina nima protokola, kako naj posamezna proslava poteka. Zato je, tako trdi Ro-žanc, društvo že podalo predlog oz. pobudo, da občinska uprava pripravi protokol teh prireditev.
Župan: »Nisem si mislil, da se bo problem dogovoriti za eno uro zamika«
»Meni očitati, da nekoga degradiram, meni, ki 25 let delam v tem in spodbujam vso dejavnost, je milo rečeno smešno. V resnici pa gre po mojem za nabiranje nekih točk . Ko sem se pogovarjal za Orfejčka, ki je v slovenskem merilu ena največjih prireditev, niti pod razno nisem razmišljal, da bi lahko bil problem dogovoriti se s katerim koli našim društvom o eni uri zamika začetka ...,« je dvignilo župana. Na njegovo stran se je postavil Franc Kostanjevec, ki je še zabrusil: »Kar se tiče občinskih prireditev, mislim, da ima župan neko besedo in o tem se pogovorite . Ni pa vse tako rožnato - ko ste začeli s temi koncerti, nanje niste povabili niti takratnega župana in to se vsi še danes dobro spomnimo .«
Večina svetnikov je županov predlog zavrnila in potrdila predlog letnega programa kulture odbora za negospodarske dejavnosti, ki kot izvajalca za omenjeno prireditev še naprej določa KUD Markovski zvon.
Monika Levanič
Ptuj • Sprememba pravilnika o dodelitvi enkratne pomoči ob rojstvu otroka
Staršem nekaj več občinskega denarja ob rojstvu otroka
Doslej je denarna pomoč staršem ob rojstvu otroka znašala 100 evrov, po novem bo malenkost višja.
Pravilnik MO Ptuj o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka je bil sprejet leta 2007, spremenjen pa 2015. Na naslednji seji mestnega sveta, ki bo v ponedeljek, ga bodo predvidoma ponovno spreminjali, razlog za to pa je pobuda, ki jo je pred nekaj meseci podal svetnik Martin Mlakar, in sicer, da se denarna pomoč ob rojstvu otroka zviša. „Za pripravo sprememb pravilnika smo se odločili zaradi predloga glede dviga višine enkratne denarne pomoči in demografskega potenciala Mestne občine Ptuj. Le-ta je ugodnejši, več kot je mlajšega prebivalstva. Ptujsko občino označuje neugodna starostno-spolna struktura prebivalstva, zlasti če jo primerjamo s slovenskim povprečjem," so pojasnili na ptujski občini. Da je treba ukrepati in mladim kaj ponuditi, da ostanejo na Ptuju, dokazujeta tudi podatka o naravnem prirastku v Sloveniji in indeksu staranja, ki se na Ptuju povečuje hitreje kot v Sloveniji.
Zato pripravljavci gradiva mestnemu svetu predlagajo, da se višina enkratne denarne pomoči zviša s 100 na
150 evrov. Sredstva v proračunu so zagotovljena, in sicer za letos v višini 23.550 evrov, kar je nekaj več kot lani, ko so imeli za ta namen 16.000 evrov.
Nekatere slovenske občine imajo bistveno višji znesek enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka, tudi po 1.000 evrov, medtem ko nekatere v proračunih sploh ne zagotavljajo teh sredstev.
Dobra novica za vse bodoče starše je tudi ta, da je državna pomoč ob rojstvu otroka od januarja 2018 naprej ponovno univerzalna pravica. Cenzusa pri upravičenosti do pomoči ob rojstvu otroka ni več, pomoč za vsako družino pa znaša 280 evrov (tako kot že doslej), ne glede na materialni položaj.
Dženana Kmetec

A
Foto: ML
Foto: DK
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 13. februarja 2018
Rače • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 4. sezona
Sproščen in razigran pevski oder
V športni dvorani OŠ Rače so na predvečer slovenskega kulturnega praznika slovenske zabavne in narodno-zabavne pesmi peli učenci OŠ Rače.
Sponzorji prireditve
1*1
Lahkota prihodnosti
K Odern
koainala plil
Foto: Črtomir Goznik
Laura Vindiš in Katja Jelšek, 4. razreda, zmagovalki v mlajši kategoriji sta v duetu zapeli pesem Ta svet na zna živet, ki jo poje Nina Pušlar. Zelo se veselita nastopa v polfinalu in upata na najboljše. Laura Vindiš: „Pojem že zelo dolgo. Zmagala sem že tudi na šolskem tekmovanju Pokaži kaj znaš, za nagrado sem obiskala Gardaland. Zelo so mi všeč pesmi Nine Pušlar. Polfinalistka sem bila že lani, skupaj z Žigom Florjančičem, tudi s pesmijo, ki jo poje Nina Pušlar, z naslovom To mi je všeč. S Katjo sva bili naprej del velike skupine pevcev, nakar sva se odločili, da bova peli sami. Pridno sva vadili, da sva lahko dobro zapeli."
Katja Jelšek: „V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sem letos nastopila prvič. To je bil tudi moj prvi nastop pred tolikšnim občinstvom. Pričakovala sem, da se bova z Lauro uvrstili naprej. Petje mi pomeni veliko."
Foto: Črtomir Goznik
Zapelo je 31 mladih pevk in pevcev.
V četrti sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo jih je bilo skupaj kar 31. To je bil v letošnji sezoni doslej najmočnejši oder: v mlajši kategoriji jih je pelo 28, več je bilo tudi skupinskih nastopov, od dveh do petih pevcev, v starejši so nastopili trije. Zelo močno so bili tokrat zastopani tudi fantje,
Peli so: Alen Bezjak, Anej Jager, Lana Jurij in Zala Bezjak, Ela Škodic in Lina Vari, Nejc Boškovič in Anej Godec, Talia Marie Zidanšek, Maj Brezner in Filip Sitar, Mila Tanasič, Zala Kores, Špela Šlamberger, Lina Pepevnik in Elin Tacer Grbec, Klara Antonija, Klara Štiglic in Ajda Pivec, Tine Kumrič Rajšp, DorotejaJager, Ana Lampreht in Žiga Florjančič, Katja Jelšek in Laura Vindiš, Anja Kmetec in Tina Trčko ter David Reljič v mlajši kategoriji, v starejši pa: Anja Petek, Matija Leva in Nina Robič v starejši kategoriji.
Ptuj • Območno tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje
Od učencev in dijakov pričakujejo kritično branje in čud(ež)ne besede
144 učencev in dijakov iz kar 40 šol je konec januarja na Ptuju sodelovalo na območnem tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Krovna tema so letos bile Čud(ež)ne besede...
Gostiteljica območnega tekmovanja iz slovenščine za Cankarjevo priznanje 2018 za našo regijo je bila tudi letos Gimnazija Ptuj, koordinatorica pa profesorica Marija Holc. Prijavljenih je bilo 144 tekmovalcev, ki so se pripravljali s pomočjo 50 mentorjev iz 40 osnovnih in srednjih šol. Tekmovalne skupine se delijo na osnovnošolske (8. in 9. razred) ter srednješolske (1. do 4. letnik). Krovna tema se je letos nanašala na to, kakšne so besede v litera-
turi; čudne in hkrati čudežne. Ključne besede, ki so jih izpostavili, pa: realistično, fantastično, satirično, ironično groteskno.
Znanje tekmovalcev bo ocenjeno na podlagi različnih kriterijev. Seveda pa je ključno poznavanje vsebinske in slogovne prvine, snovnega ozadja pripovedi, poznavanje povezave med celotnim avtorjevim delom in izbrano knjigo ter poznavanje značilnosti izbrane književne vrste. Seveda pa se
v obeh kategorijah jih je zapelo kar deset. Mladi pevci so pred mikrofon stopili sproščeno in razigrano, nekateri sicer tudi s kančkom treme, vsi pa so drug drugega močno spodbujali, da bi se čim bolje odrezali. Pri tem so imeli tudi polno podporo občinstva, ki jim je navdušeno zaploskalo. Pokazali so, da bo treba v prihodnjih sezonah projekta nanje močno računati,
še naprej bodo peli in se izpopolnjevali, da bi lahko že v peti sezoni stopili na polfinalni oder tudi tisti, ki so letos šele začeli.
V polfinale sta se po seštevku ocen komisije (Dalibor Bede-nik, Marjan Herceg in Majda Go-znik) v mlajši kategoriji uvrstili Laura Vindiš in Katja Jelšek, učenki 4. a, ki sta zapeli pesem Ta svet ne zna živet, ki jo poje Nina Pušlar, v starejši pa Matija
Na območnem tekmovanju se je pomerilo 144 tekmovalcev.
od tekmovalcev zahteva samostojnost, inovativno in prepričljivo pisanje.
„Temeljni namen pisnih nalog je spodbujanje subjektivnega in argumentiranega vrednotenja književnih besedil - dijaki v njem izrazijo svoje lastno razumevanje ter tehtno in prepričljivo interpretacijo besedil," na spletni strani navaja glavni organizator Cankarjevega tekmovanja Zavod za šolstvo RS.
Tekmovanje se uradno začne z vsakoletnim razpisom, ki ga Zavod Republike Slovenije za šolstvo do konca julija objavi za naslednje šolsko leto na svojih spletnih straneh. Poteka na treh zahtevnostnih stopnjah: bronasta priznanja lahko tekmovalci osvojijo na šolskem tekmovanju, srebrna na območnem in zlata na državnem. Tekmovalci pišejo razlagalni spis ali esej in v njem dokazujejo svojo bralno zmožnost (doživljanje, razumevanje, vrednotenje) in zmožnost subjektivnega zaznavanja, doživljanja, razumevanja in vrednotenja leposlovnega besedila ter književno znanje. Poudarek je na kritičnem in raziskovalnem branju književnih besedil.
Dženana Kmetec
ZIDARSTVO IN FASADERSTVO SREČKO D.0.0.
P0ZEG10,2327 RACE TELEFON: 070 858 496
IZVAJAJO VSA GRADENA DELA
Foto: Črtomir Goznik
Matija Leva, učenec 6. razreda, zmagovalec v starejši kategoriji: „Za tokratni nastop se nisem dolgo pripravljal, saj sem si pesem Poskočnih muzikantov Adio madam izbral tako rekoč tik pred nastopom. Pojem že dolgo, vesel sem, da sem se že drugič uvrstil v polfinale. Nastopiti želim tudi v finalu."
Leva, učenec 6. b, ki je zapel pesem Adijo madam, ki jo pojejo Poskočni muzikanti.
Predizbor v športni dvorani OŠ Rače je družba Radio-Tednik Ptuj izvedla v sodelovanju z Občino Rače-Fram in OŠ Fram. Voditelj Dalibor Bedenik se je za sodelovanje in podporo projektu še posebej zahvalili občini in vodstvu šole, kot tudi vsem sponzorjem večera, ki s tem projektom odpirajo vrata mladim pevskim in glasbenim talentom.
MG
Sponzorji so bili: DEM, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. o. o., Talum, d. d., Kidričevo, Elektro Maribor, d. d., Zidarstvo in fasaderstvo Srečko, d. o. o., Keramica Franc Hribernik, s. p., Marjan Kocbek, s. p., Linija projekt, d. o. o., Kmetijska zadruga Rače, Lepotni salon Amaia, Maja Semenič, s. p., Naitors, d. o. o., in Tiskarna Ekart.
elektroinštalacije
• zaključna gradbena dela
• računalniške inštalacije
• vzdrževanje objektov
servis
ž—T-i
linija projekt
d.0.0.
M: +386 (0)31 67 67 33 E: bojan@linijaprojekt.s¡ W: www.linijaprojekt.si
Foto: CG
torek m 13. februarja 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	ll
Kidričevo • Razstavajaponskih umetnikov
Zimski vrt in mikropop domišljija
V galeriji FO.Vi v Strnišču pri Kidričevem je na ogled razstava sodobnihjaponskih umetnikov. Naslovili so jo Zimski vrt: raziskovanje mikropop domišljije v sodobni japonski umetnosti. Na razstavi je predstavljena zbirka 35 del 14 mladih japonskih ustvarjalcev: risb, slik in avdiovizualnih del.
Razstavo je odprl japonski veleposlanik v Sloveniji Keiji Fukuda. Na fotografiji drugi z leve.
Razstavljena dela so nastajala v obdobju zadnjih dveh desetletij. Generaciji umetnikov so skupni nekateri pristopi in umetniška načela, kot npr.: soočenje z negativnimi učinki globalizacije v razpadu gospodarstva, uniformiranost življenjskih slogov in razpad lokalnih skupnosti po svetu. Naslov razstave zimski vrt ima dva pomena. Prvi pomeni dobesedno opustošen vrt v zimskem času, drugi pomen je rastlinjak. Razstavo je slovesno odprl japonski veleposlanik v Sloveniji Ke-
iji Fukuda. Veseli ga, da je razstava svoj začasni dom našla tudi v Forbi-cijevi galeriji. „Na razstavi predstavljena dela so odgovor japonskih umetnikov na neugodne razmere, ki jih prinaša globalizacija," je med drugim povedal ob odprtju in poudaril, da pozna obe veliki kidričevski podjetji Boxmark in Talum. Dejal je tudi, da se v Sloveniji počuti dobro, je srečen in zadovoljen.
Gostitelj razstave Vladimir Forbici je izrazil zadovoljstvo, da se je japonska razstava ustavila tudi
v galeriji FO.VI: „To je za nas edinstvena priložnost. Pri naši hiši smo bili vselej nekoliko usmerjeni proti Japonski. Otroci so trenirali karate in judo, sam sem gojil ikebano. Nikoli si nisem predstavljal, da bomo imeli čast gostiti japonskega veleposlanika. Z razstavo se predstavljajo mladi japonski umetniki. Prepotovala je dobršen del sveta, od južne Amerike, severne Azije, Rusije ... Sedaj je pri nas in bo na ogled 14 dni."
Mojca Zemljarič
Gorišnica • S spominske svečanosti ob obletnici boja
Vojne grozote naj nam bodo v poduk
Občina Gorišnica in tamkajšnja občinska zveza borcev za vrednote NOB sta prvo februarsko nedeljo pripravili spominsko svečanost ob obletnici boja na Toplakovi domačiji »V spomin padlim 4. februarja 1945 v Gorišnici«.
Slavnostni govornik, župan Jožef Kokot je v svojem govoru obudil spomine na strašan dogodek, ki se je zgodil na ta dan. Toplakovo domačijo, kjer so se ustavili partizani,
so kmalu po poldnevu obkolili orožniki. Nemških vojakov je bilo več sto, partizanov pa samo 13. Nemci so ujeli devet partizanov, v boju pa so padli Franc Belšak - Tone iz
Foto: Toplak Matija
Zupan Jožef Kokot je v slavnostnem govoru med drugim dejal, naj nam bodo tragedije, ki so se žal zgodile, v poduk, da bomo drug do drugega strpni in miroljubni.
Muretincev, Anton Frlež - Jelen iz Rogaške Slatine, Rudi Sever-Vojko in Franc Tobijas iz Moškanjcev. Vse ujetnike so odpeljali na Ptuj, kjer so jih v strahotnih mukah zasliševali, zatem pa jih odpeljali v Maribor, kjer so štiri ustrelili (Franca Solino iz Bukovcev, Martina Ljubca in Alojza Strelca iz Nove vasi pri Markovcih, v Šoštanju pa še Jakoba Roškarja - Jošta iz Cvetkovcev). Pet ujetnikov (Stanko Vajda - Bojan iz Stojn-cev, Mikša Janez iz Strelcev, Franc Poplatnik iz Placerovcev, Franc Ozmec iz Sodincev in Franc Rakuša iz Dornave) so najprej poslali v Gradec, kjer so jih nameravali obglaviti, a so jih zatem poslali v kazensko četo na Tirolsko fronto v boj proti Američanom. Vseh pet se je na srečo vrnilo domov.
Župan je med drugim dejal, naj nam bodo tragedije, ki so se žal zgodile, »v poduk, da bomo drug do drugega strpni in miroljubni, da si bomo znali prisluhniti in si medsebojno pomagati.«
Po slavnostnem govoru in pozdravnem nagovoru - zbrane je nagovorila tudi predsednica območnega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Branka Bezeljak - je sledil kulturni program s številnimi nastopajočimi.
Monika Levanič
Slovenska Bistrica • Zimske radosti
Postavili zimskega velikana Gurčana
Sneg, ki je v februarju pobelil našo krajino, je v srcih vzbudil nagajivost, iskrivost ter ustvarjalnost. In skupek tega so številni snežaki, ki se ponosno razkazujejo na dvoriščih, vse dokler jih ne pobožajo sončni žarki. V Slovenski Bistrici, v Laporski Gorci, pa bo zagotovo sneženi mož vztrajal dlje od drugih njemu podobnih, saj je visok kar šest metrov.
Medtem ko so mnogi godrnjali nad sicer težko pričakovano snežno pošiljko, so se je v Laporski Gorci razveselili. Družina Aksentijevič se je s pomočjo sosedov domislila, kako ustvarjalno izrabiti sneg. Nadeli so si rokavice, vzeli v roke lopate ... ter se lotili postavitve snežaka velikana. Po
dobrih treh urah je snežak že zrasel, imel pripete gumbe, pisker na glavi, nos ter metlo v svojih snežnih rokah. In kako visok je sneženi mož, ki se imenuje Gurčan? »Od oka - šest metrov,« je ocenil Marjan Aksentijevič. Izkušenj s postavljanjem niso imeli, tudi kakšnih posebnih predpriprav
ne. »Letos smo ga postavili prvič in povsem spontano. Postavitve sneža-ka pa smo se lotili predvsem zaradi druženja. Uspelo nam je narediti velikega in še lepega povrhu, s kozarcem dobre vinske kapljice pa smo obeležili še kulturni praznik,« je dodal.
MV
Ptuj • 25 let Viktorinovih večerov
Srebrni jubilej društva
Februarja praznujemo okroglo obletnico Viktorinovih večerov. Na jubilejnem Viktorino-vem večeru, ki bo ta petek, 16. februarja, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju, nam bo spregovoril naš domačin, p. Branko Cestnik na temo »Kako bi pred 1800 leti lahko krščanstvo prišlo na Ptuj.
V	glasbenem delu večera bo pod vodstvom zborovodkinje Olge Winkler zapel mešani pevski zbor sv. Viktorina Ptujskega.
Organizator Viktorinovih večerov je Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega, ki je bilo ustanovljeno 26. februarja 1993 na Ptuju. Smo prostovoljno združenje izobražencev in ljudi dobre volje, ki čutijo potrebo po duhovnem in kulturnem delovanju, da bi postali izziv času in prostoru. Ime društva in naših prireditev smo izbrali po svetniku Vikto-rinu Ptujskem, ki je bil škof, muče-nik in žrtev preganjanja kristjanov na Ptuju v času cesarja Dioklecijana (284-304). Viktorin Ptujski je bil pomemben pisatelj in prevajalec svetega pisma takratnega časa na Ptujskem.
V	obdobju 1993-2018 smo organizirali skupaj 261 Viktorinovih večerov z 248 osrednjimi gosti in z več kot 1000 nastopajočimi mladimi glasbeniki. Organizirali smo 25 božičnih koncertov in 26 drugih glasbenih dogodkov. Ob tej prilož-
nosti bi se rad zahvali vsem, ki so pomagali skozi 25-letno zgodovino delovanja, in vsem, ki prihajate na
Viktorinove večere. Povabim vas na jubiljeni Viktorinov večer.
PeterPribožič
ISKANI IN VEDNO AKTUALNI -POKLICI V GOSTINSTVU IN TURIZMU
Turistični informator Prodajalec turističnih storitev Receptor
Turistični animator Vodja cateringa ,
( Ljubezen gre RES
Dietni kuhar [ skozi želodec Kuhar Natakar
«O
a
9
SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM
MARIBOR
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR
Mladinska ulica 14 a 2000 Maribor Telefonska številka: 02 / 23 50 010 Elektronska pošta: ss.gtmb@guest.arnes.si
FOTO: MZ
Foto: MV
12 Štajerski
Kultura
torek • 13. februarja 2018
Ptuj • Na osrednji slovesnosti ob kulturnem prazniku podelili priznanja
V kakšnih časih živimo
Mestna občina (MO) Ptuj je na predvečer Prešernovega dne v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj pripravila osrednjo slovesnost ob kulturnem prazniku, na kateri so podelili občinska priznanja za uspehe na kulturnem področju.
Veliko oljenko MO Ptuj je prejela Rozina Šebetič za dolgoletno delo na področju slikarskega ustvarjanja in poustvarjanja ter doprinos pri predstavitvi občine v širšem kulturnem prostoru. Na več šolah je poučevala likovni pouk, slikarstvu pa se je posvetila tudi sama. Doslej je pripravila 96 samostojnih razstav (zadnjo lani ob 90-letnici v Salonu umetnosti), sodelovala in razstavljala je na 426 skupnih razstavah doma in v tujini, na 233 slikarskih kolonijah in 44 ex-temporih. Prejela je že številna priznanja in nagrade, leta 1994 tudi oljenko MO Ptuj. V imenu vseh nagrajencev se je zahvalila in poudarila, da se kljub potrošništvu ni bati, da ne bi kultura živela naprej.
Veliko oljenko je prejela tudi Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj za dolgoletno delo na področju glasbenega izobraževanja, umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, ki je ptujsko občino predstavilo v širšem kulturnem prostoru. Šola, katere okoliš obsega kar 16 občin, letos praznuje 140 let uspešnega delovanja, priznanje je prevzel njen ravnatelj Štefan Petek.
Foto: Foto Langerholc
Letos so podelili kar dve veliki oljenki Mestne občine Ptuj.
Foto: Foto Langerholc
Oljenke Mestne občine Ptuj sta podelila župan Ptuja Miran Senčar ter predsednica občinske komisije za odlikovanja in priznanja Nuška Gajšek.
Oljenko MO Ptuj je prejel Dejan Zadravec, zaposlen v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, za izdajo priročnika Ptujski meščani do uničujočega požara leta 1684. Publikacija predstavlja izjemen uspeh
in temeljno delo za raziskovanje starejše ptujske mestne zgodovine.
Oljenko sta prejela restavrator Boštjan Roškar in umetnostna zgodovinarka Tatjana Štefanič za večletne odmevne dosežke na
Ptuj • Cerkljanski laufarji v klekljanih podobah
V	novo leto z mirno vestjo
V	ptujskem Salonu umetnosti bo do 27. aprila gostovala razstava Mestnega muzeja Idrija Cerkljanski laufarji v klekljanih podobah.
Na ogled je 24 klekljanih podob naglavnih mask cerkljanskih laufar-jev. Pri zelo zahtevnem podvigu je sodelovalo 21 klekljaric iz Klekljar-skega društva Marjetica Cerkno, ki so skupaj porabile več kot 2.000 ur dela. Vzorčne predloge za čipke je izdelala risarka Maja Svetlik v sodelovanju z mentorico klekljaric Stano Frelih. Članice omenjenega društva razstavo pripravijo vsako leto, a je bila ta naloga še posebej težka. Klekljaricam je z uporabo različnih tehnik in debelin niti uspelo doseči osupljiv rezultat.
Avtorica razstave Milojka Magaj-ne iz idrijskega mestnega muzeja je dejala, da laufarje Ptujčani že dobro poznajo: »Cerkljanski laufarji so stalni gostje ptujskega karnevala, na Ptuj so se prvič odpravili že leta 1960. Šega je po prvi svetovni vojni
skoraj utonila v pozabo, prišlo je do več desetletne prekinitve, leta 1956 pa so jo spet obudili. Prav 60-letnica obuditve je bila pred dvema letoma povod za nastanek te razstave.«
Skupino laufarjev sestavlja 25 likov, vsi razen enega imajo naličja oz. larfe izrezljane iz lipovega lesa, eden pa iz telečje kože. Liki nekaterih laufarjev imajo svoj izvor v predkrščanskem verovanju, drugi predstavljajo človeške lastnosti in posebnosti, tretji socialne ali poklicne skupine. Njihova naloga je, da preženejo zimo in obračunajo z vsem, kar je bilo v preteklem letu slabega, ter tako omogočijo očiščenje grehov, mirno vest in nov začetek.
Kustodinja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) Stanka Gačnik je povedala: »V ptujskem
muzeju se že nekaj let trudimo, da v pustnem času pripravimo razstavo s pustno tematiko.« Direktor PMPO Aleksander Lorenčič je poudaril, da je pustna dediščina v Sloveniji izredno bogata: »O tem priča tudi podatek, da je v slovenskem registru nesnovne dediščine med 60 enotami kar 11 pustnih, med njimi so tudi cerkljanski laufarji.« Na tem seznamu je tudi klekljanje idrijske čipke.
Direktorica idrijskega mestnega muzeja Ivana Leskovec je Ptujča-nom in okoličanom čestitala ob vpisu kurentovih obhodov na Unescov seznam: »Mi s klekljanjem idrijske čipke in klekljanjem slovenske čipke čakamo na obravnavo v letošnjem letu in upamo, da se bo tudi za nas izteklo tako ugodno, kot se je za vas.«
Eva Milošič
Razstavo so na Ptuj pospremili klekljarice in čisto pravi cerkljanski laufarji.
področju muzejske dejavnosti v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, nazadnje za monografijo Celjski baročni orglarski mojster Janez Frančišek Janeček.
Oljenko je prejel tudi Teater III Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Ptuj za dolgoletno uspešno delo (deluje od leta 1982) na področju gledališkega, studijskega in lutkovnega ustvarjanja ter doprinos pri uveljavljanju mladih gledališčnikov v širšem kulturnem prostoru.
Plaketo Franca Lačna Zveze kulturnih društev (ZKD) Ptuj je za življenjsko delo in izredne uspehe na področju vokalne glasbe prejel zborovodja in glasbenik Jože Der-nikovič, priznanje je v njegovem
imenu prevzel Andrej Korenjak. Plaketo ZKD je za izjemne ustvarjalne dosežke na področju ljubiteljske kulture prejel Feliks Polanec, ki je lani zaključil kariero aktivnega zborovskega petja. Obe priznanji je podelila predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič.
»Prešernovski performans«
Slavnostni govornik, literat, urednik in lanskoletni prejemnik velike oljenke Aleš Šteger je poudaril, da ob kulturnem prazniku vsako leto slišimo enake besede, ki pa ničesar ne spremenijo: »Zakaj? Zato, ker je naš pogovor o stanju slovenske kulture enak vsakemu drugemu pogovoru. Zato, ker se, cenjene Ptu-jčanke, dragi Ptujčani, kratko malo ne znamo pogovarjati.« Recitiral je pesem Bertolda Brechta v prevodu
Ervina Fritza Za nami rojenimi in poudaril verz: »Kakšni časi so to, v katerih je pogovor o drevju skoraj hudodelstvo, ker pomeni molk o tolikerih slabih dejanjih!« Poudaril je, da je umetnost važna in jo je torej treba podpirati, tudi finančno. Govor je sklenil s svojevrstnim 'kulturnim performansom': obiskovalci prireditve so drug drugemu pogledali globoko v oči ...
V kulturnem programu slovesnosti so nastopili učitelji Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj (Simon Peter Feguš, Marjeta Urbanič Rudolf, Samo Ivačič, Stane Hebar, Luka Herman Gaiser, Jože Zadravec, Gregor Zver in Boris Majcen), gledališki studio in Teater III DPD Svoboda Ptuj ter dramski igralec Aljoša Kol-tak, za scenarij in režijo prireditve je poskrbela Branka Bezeljak.
Eva Milošič
Kidričevo • 70 let DPD Svoboda
Za uverturo Kerblerjeva razstava
Kidričevski kulturniki bodo letos proslavili društveni jubilej. Sedem desetletij ustvarjanja nameravajo zaznamovati z več prireditvami.
Prvi v nizu petih dogodkov, ki se bodo zvrstili skozi celo leto, je bilo odprtje razstave fotografij Stoja-na Kerblerja. Razstava z naslovom Kmečka opravila je na ogled v slavnostni dvorani dvorca Sternthal. Naslednji v nizu dogodkov bo aprila,
ko bodo v knjižnici organizirali klepet na temo „naših 70 let". Junija bodo priredili 15. likovno kolonijo Poklon ravnemu polju, umetniška dela pa nato razstavili v razstavišču dvorca Sternthal. Septembra se bodo člani podali na kulturni po-
tep po Celju, za november napovedujejo literarni večer in odprtje pregledne razstave o sedmih desetletjih delovanja društva. Razstavo bodo postavili v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo.
Ml
Foto: Srdan Mohorič
Ponedeljkovega odprtja razstave priznanega mojstra fotografije se je udeležilo lepo število obiskovalcev. Avtorja je na prireditvi predstavila Marjeta Ciglenečki.
Foto: CG
Nogomet
Jaka Bizjak: »Delo v 1. in 2. ligi je primerljivo«
Stran 14
Rokomet
Ormožani v gosteh po tradiciji - porazno
Stran 14
Tenis
Napredovanje ne, obstanek da
Stran 15
Odbojka
Gostjam je uspevalo prav vse ...
Stran 15
MHI^
Futsal
Vodilna ekipa brez prask tudi iz Ptuja
Stran 16
Strelstvo
Ptujčani do druge zmage s pištolo v 1. A DL
Strani 16
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Miran Lipovac, direktor NK Aluminij
»Upamo na čim hitrejšo adaptacijo novincev«
Če ne bo prišlo do kakšnih sprememb, potem bodo nogometaši Aluminija in Ankarana v soboto začeli drugi del sezone 2017/18 v 1. ligi Telekom Slovenije. Gre za zaostalo tekmo 18. kroga, ki bi naj bila odigrana v Dravogradu, kjer pa snežne razmere niso najbolj obetajoče ... Kljub temu je direktor NK Aluminija Miran Lipovac, ki je v klubu odgovoren za igralski mozaik, podal pregled dogajanja v prestopnem roku in pričakovanja pred drugim delom sezone.
Kakšen je vaš pogled na prestopni rok?
M. Lipovac: »V tem prestopnem roku nas je zapustilo kar nekaj igralcev, za nekatere od njih si tega nismo želeli, predvsem tukaj mislim na Sanina Muminoviča. Na drugi strani smo v klub pripeljali igralce v skladu z našimi finančnimi zmožnostmi, pri čemer smo močan poudarek dajali temu, da so tudi karakterno primerni za naš mladi kolektiv. Morda nekomu zveni smešno, a naša ekipa bo še mlajša, kot je bila v jesenskem delu sezone. Rad bi poudaril, da smo članski ekipi priključili štiri mladice iz lastne nogometne šole, ki so na pripravah povsem upravičili naša pričakovanja. Za preostale novince si želim, da bi se čim prej prilagodili ekipi; zavedamo se, da vsak potrebuje čas, mi pa bomo storili vse, da bo ta čim krajši.«
Zdi se, da je bil močan poudarke dogajanja v prestopnem roku namenjen centralni branilski liniji, kjer je bilo jeseni kar nekaj težav.
M. Lipovac: »Branilska linija je v smislu kakovosti sedaj zagotovo močnejša, a tudi tukaj bo zaradi novincev potreben čas za želeno uigranost. Vsekakor si želimo, da bi upravičila naša pričakovanja; če jo bo, potem bo precej razlogov za zadovoljstvo.«
Znova se zdi, da je znova močno sodelovanje z Mariborom; prišla sta Denis Šme in Luka Štor.
M. Lipovac: »Z Mariborom imamo ves čas dobre odnose, na tej liniji ni nobenih težav. Šme in Štor iščeta priključitev v prvo moštvo Maribora, svojo priložnost sta sedaj našla v Kidričevem. Interes zanju je pokazalo kar nekaj slovenskih klubov, na koncu sta se odločila za nas, kar nas tudi veseli.«
NK Aluminij
Prihodi: Denis Šme, Luka Štor (oba Maribor), Kru-noslav Ivančic (Spartaks, Latvija), Josip Zeba, Miho-vil Klapan, Rok Kidrič (oba Ankaran), Christopher Makengo (Mercyhurst Lakers, ZDA), Syjar Kepir (Bešiktaš II), Nik Marinšek (mladinci).
Odhodi: Luka Čagalj, Sa-nin Muminovic, Damir Bartu-lovic, Vedran Mesec, Derrick Mensah, Matej Rodin.
Prišla sta dva tujca, Makenga in Kepir. Predvsem slednji je kar precejšnje presenečenje, prihaja namreč iz Turčije.
M. Lipovac: »Pustimo se presenetiti! Govorimo o mladem fantu, ki je NK Aluminij prepoznal kot perspektivno sredino, z odličnimi trenerji in odličnimi pogoji za delo in napredovanje. Resda v zadnjem času običajno Slovenci odhajajo v Turčijo, tokrat pa je šlo v drugo smer. V Turčiji je enostavno tako, da je veliko število kakovostnih igralcev in vsi enostavno nimajo možnosti za preboj. Prav temu pripisujem odločitev agencije, ki skrbi za nogometno pot Kepirja, da je fanta pripeljala v Kidričevo.«
Kako je sploh prišlo do kontakta s to agencijo?
M. Lipovac: »Ta agencija se je v osnovi pojavila v Kidričevem z informacijo, da imamo tukaj odlične pogoje za delo. Ko so se še sami prepričali o tem, so v tem prepoznali potencial, da bi tudi sami kakšnega fanta pripeljali sem. Še enkrat pa poudarjam, da gre za mladega fanta, ki je resda odigral kar nekaj tekem za mlade turške reprezentance, a je še vedno na poti uveljavljanja. Verjamemo v uspešno nadaljevanje zgodbe. Trenutno zanj še urejamo vso potrebno dokumentacijo, pri čemer opravljamo pionirsko delo, saj v Sloveniji nimamo izkušenj s turško zvezo in njihovim načinom urejanja prehodov v tujino. Vsekakor se nadejamo, da bomo to uspešno rešili v čim krajšem času.«
Za nekaj dni ste odšli na priprave v Umag: kako ocenjujete ta del?
M. Lipovac: »Odločitev za to je padla precej hitro, ko zaradi za-
V ekipi na prijateljskih tekmah ne vidimo Žiga Škofleka, ki je bil v prejšnji sezoni močan adut Aluminija?
M. Lipovac: »Žiga v tem trenutku trenira z drugo (beri mladinsko) ekipo. Sicer obstaja kar nekaj interesa za prehod v druge klube v tujino, zato verjamem, da bo to v naslednjih dneh urejeno.«
padlega snega nismo uspeli zagotoviti primernih površin za vadbo v Kidričevem. V Umagu so naši fantje odigrali dve srečanji (z Ilirijo in Dinamo II, op. a.) in opravili nekaj kakovostnih treningov na igriščih z naravno travo. V tem času predvsem nismo želeli tvegati dodatnih poškodb s prehodom na umetno travo, saj imamo kar nekaj težav s poškodbami. Ocenjujem, da je bila odločitev pravilna. Po vrnitvi imamo znova odlične pogoje doma, očiščeno pomožno igrišče z naravno travo, kar je v tem trenutku v delu Slovenije, kjer je padel sneg, prava redkost.«
V Umagu sta bili tudi ekipi Celja in Domžal: ste imeli kakšne stike?
M. Lipovac: »Srečevali smo se, saj smo bili nastanjeni v istem hotelu, a smo vsi delali po svojih programih, zato drugih stikov skorajda ni bilo.«
Če ne bo prišlo do kakšnih no-
Foto: Črtomir Goznik
Miran Lipouac: »Zauedamo se, da igramo na dueh jrontah, zaradi tega je u ekipi tudi kakšen fant ueč, kot je bil v jeseni.«
vih sprememb, smo tik pred nadaljevanjem prvenstva v 1. ligi. Kako v tem trenutku gledate na ekipo in s kakšnimi pričakovanji stopate v spomladanski del?
M. Lipovac: »Pričakovanja so enaka, kot so bila pred začetkom prvenstva: obstanek v 1. ligi brez igranja kvalifikacij. Glede same ekipe je moja groba ocena ta, da
je vsaj enako močna kot jeseni, na posameznih igralnih mestih pa tudi močnejša. Pustimo času čas, predvsem imam tukaj v mislih čas, ki ga bodo novinci potrebovali za prilagoditev ekipi, da bodo lahko igrali na želenem nivoju.«
Treba pa se je zavedati, da tekmujete na dveh frontah, ob prvenstvu še v Pokalu Slovenije, ter
da bo tekem res ogromno.
M. Lipovac: »Tega se absolutno zavedamo, zaradi tega je v ekipi tudi kakšen fant več, kot je bil v jeseni. Konkurenca znotraj ekipe je tako močnejša, močnejši pa bo tudi ritem igranja tekem, tako da bodo vsi lahko dobili svojo priložnost.«
Jože Mohorič
Nogomet • Prijateljske tekme
Aluminij od odličnega do slabega, Drava učinkovito
Aluminij - Dinamo II 3:2
STRELCI: za Aluminij Zeba, Ta-hiraj, Nunič, za Dinamo II Cekici, Miklič
ALUMINIJ: Kovačič, Zeba, Martinovič, Jakšič, Ploj, Mensah, Kidrič, Vrbanec, Petrovič, Klapan, Rogina. Igrali so še Janžekovič, Brglez, Kepir, Nunič, Tahiraj, Jurčevič, Lukanc, Rogina, Šme, Krajnc. Trener: Oliver Bogatinov.
V Umagu so na igrišču Bešanija igralci Aluminija v sredo odigrali prijateljsko tekmo z močno drugo ekipo Dinama (ta je npr. ugnala Domžale). Kidričani so odigrali zelo dobro tekmo (trajala je dvakrat 60 minut) in slavili z rezultatom 3:2.
Aluminij - Kalcer Radomlje 2:3 (0:2)
STRELCI: za Aluminij Mensah 2x; za Radomlje Halilovič, Ivanov, Jakovljevič.
ALUMINIJ, 1. polčas: Kovačič, Pušnik, Lukanc, Jurčevič, Martinovič, Kepir, Rogina, Krajnc, Štor, Makenga, Kidrič. 2. polčas: Jan-žekovič, Ploj, Jakšič, Zeba, Šme, Petrovič, Vrbanec, Klapan, Tahi-raj, Mensah, Nunič. Trener: Oliver Bogatinov.
Nogometaši Aluminija so pretekli teden zvečine preživeli v Umagu, kamor so se pred nizkimi temperaturami v Sloveniji zatekle
še ekipe Celja in Domžal. Po petkovi vrnitvi so v soboto na pomožnem igrišču z naravno travo v Kidričevem odigrali pripravljalno tekmo s Kalcerjem. Gostje so pod vodstvom trenerja Nermina Ba-šiča resni kandidati za vrh 2. lige, to so dokazali tudi v Kidričevem ...
Domači strateg Oliver Bogatinov zagotovo ni mogel biti zadovoljen s predstavo v 1. polčasu, po katerem so gostje z zadetki Adela Haliloviča in Dušana Ivanova vodili 0:2. V drugem delu so imeli Kidričani več od igre, a so vseeno znova prvi zadeli gostje, na 0:3 je povišal Robi Jakovljevič. V nadaljevanju je z dvema zadetkoma vtis domačinov popravil Ibrahim Mensah, ki je v tem trenutku v najboljši strelski formi izmed vseh igralcev Aluminija.
Drava Ptuj-Avto Rajh Ljutomer 9:0 (5:0)
STRELCI: Bizjak 5x, Cuffaro 2x, Andraž Kolar, Fanimo
DRAVA: Domjan, Flis, Vezjak, Pirtovšek, Rešek, Andraž Kolar, Školnik, Cuffaro, Špom, Bizjak, Fanimo. Igrali so še: Lonzarič, Prince, Kukovec. Trener: Simon Sešlar.
Nogometaši Drave so v soboto popoldan na igrišču z umetno travo ob ptujskem Mestnem stadionu gostili tretjeligaša iz Ljutomera. Ta v močni vzhodni skupini 3. lige zaseda 4. mesto po
jesenskem delu sezone, vodi pa jih trener Boštjan Zemljič.
Varovanci domačega stratega Simona Sešlarja so bili bistveno boljši tekmec skozi celotno srečanje, kar potrjuje tudi končni rezultat. Igralci v modrih dresih so narekovali močan ritem s hitrimi prehodi v napad, kar je gostom povzročalo veliko preglavic. V zaključku so znova pokazali - podobno kot proti Šampionu med tednom - zavidljivo učinkovitost. Uvodni zadetek na srečanju je bil delo Andraža Kolarja, nato pa so do polčasa zadeli še Bizjak (2x),
Cuffaro in Fanimo. Zelo lep je bil predvsem tisti Cuffarov, ki je s prefinjenim strelom žogo poslal čez vratarja.
V drugem delu sta v napadu pravi simultanko odigrala Cuffaro in Bizjak, slednji je zadel še trikrat. Prav vsi igralci so z borbenostjo in zavzeto igro upravičili zaupanje trenerja.
Srečanje je v prvem delu za nekaj minut prekinila skupina kurentov, med njimi je bilo moč opaziti tudi kapetana ptujskega moštva...
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Draue (v belih dresih) so visoko ugnali goste iz Prlekije.
14 Štajerski
Križemkražem	
torek • 13. februarja 2018
Nogomet • Jaka Bizjak, Drava Ptuj
»Delo v 1. in 2. ligi je primerljivo«
Eden izmed novincev v dresu Drave je tudi 26-letni Jaka Bizjak. Gre za napadalno usmerjenega igralca zvezne vrste, izrazitega levičarja. Prihaja iz povsem nogometne družine, saj se z nogometom ukvarjata tudi njegova dve leti mlajša brata, dvojčka Lovro in Boštjan. Doslej smo imeli priložnost najbolje spoznati Lovra, ki je igral za Aluminij in je pred letošnjo sezono prestopil k Domžalam. Boštjan in Jaka sta nazadnje skupaj igrala v Avstriji, Jaka pa bo sedaj nogometno pot nadaljeval na Ptuju.
O prvih vtisih na Ptuju Jaka Bizjak povedal: »Ekipa je mlada, a dela zelo dobro. To se počasi kaže že tudi na igrišču, ko je podoba iz tekme v tekmo boljša. Pomembno je, da se trudimo na igrišču pomagati eden drugemu, da se znamo podpirati - to je pra-
»Mali nogomet je moja druga ljubezen«
Ekipa Poetovio ima med ljubitelji malega nogometa na Ptuju in tudi širše posebno mesto, gre za klub z dolgo in izjemno bogato tradicijo. V klub le redko povabijo igralce izven ozkega kroga, Jaka Bizjak je pred dnevi doživel to čast in je zanjo zaigral na zaključnem turnirju zimske lige MNZ Ptuj ter ji pomagal do novega naslova.
»To je očitno znak, da zaupajo vame! Na Ptuju sem sicer že igral pred dvema letoma, takrat za ekipo Črenševci. Tokrat me je povabil Nastja Čeh in vabilo sem z veseljem sprejel - mali nogomet je namreč moja druga ljubezen! A sedaj bo morala za nekaj časa ostati na drugem mestu, pred mano in ekipo Drave so izzivi na velikih travnatih igriščih,« je o tem povedal jaka Bizjak.
va pot. Sam se z vsemi dobro razumem in upam, da bo vse skupaj dobro teklo.«
Trener ti je namenil vlogo za napadalno vrsto, proti Ljutomeru si jo s petimi doseženimi zadetki še posebno dobro izkoristil.
J. Bizjak: »Zaenkrat mi gre res dobro, upam, da bom to strelsko formo zadržal tudi v prvenstvu.

Med svoje dobre lastnosti sicer štejem natančne podaje z levico in hitrost, imam pa še veliko možnosti za napredovanje, predvsem imam v mislih igranje z desno nogo in v igri z glavo. Vedno so možnosti za napredek.«
Cilji Drave so povezani z vrhom 2. lige. Kako sam gledaš na to?
J. Bizjak: »Jaz tukaj sploh ne
V;..-. i >/- '~ - ■»Sc -I.- - : . _:_
Jaka Bizjak (Drava Ptuj)
Foto: Matija Brodnjak
bi preveč razpredal o uvrstitvi pri vrhu, o 1., 2.., 3. ali 4. mestu - grem na 1. mesto! Podobno je mnenje tudi celotne ekipe; v drugi del gremo z zavedanjem, da si želimo vrh.«
Sam si doslej v Sloveniji igral za Sampion in Smartno v 2. ligi, ter za Rudar v 1. ligi.
J. Bizjak: »Pri Šampionu sem začel, takrat sem bil še precej mlad, podobno kot pri Šmartnem. Glede Rudarja in sedaj Drave pa lahko rečem, da je delo zelo primerljivo, tudi pogoji so odlični. Ekipa je tukaj izjemno zagnana, mlada, vsi hočejo delati in napredovati. Moja ocena je, da je delo v 1. in 2.
ligi primerljivo.«
Nazadnje si igral v Avstriji, za nižjeligaško ekipo Kirchbach.
J. Bizjak: »V klubu niso bili preveč navdušeni nad tem, da se vrnem v Slovenijo. Kljub temu so me podprli pri tej moji odločitvi in smo se razšli v prijateljskih odnosih.«
Jože Mohorič
Rokomet • 2. SRL (m)
Na igrišču pomagal tudi trener
Rokomet • 1. A SRL (m)
Ormožani v gosteh po tradiciji - porazno
Aleksander Markl, trener Dobove: „Zasluženo smo zmagali. Fantje so odigrali dobro tekmo in se držali zadanih navodil. Ekipa Jeruzalema nam enostavno leži in upam, da bo tako tudi v prihodnje."
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: „Nikakor nam ne steče igra v gosteh. Na Hardeku igramo odlično, v gosteh neprepoznavno. Brez točk v gosteh nimamo možnosti za uvrstitev v Ligo za prvaka. Čestitam Dobovi za zasluženo zmago, bili so boljši."
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Velike Nedelje (na fotografiji Peter Zorec) so kljub številčno skromnemu igralskemu kadru ugnali Radgončane.
Dobova - Jeruzalem 28:25 (14:12)
DOBOVA: Delič, Blaževič (12 obramb); Dular, Markušič 11 (1), Rožman, Seferovič 3, Mustapič, Rantah 2, Jazbec 4, Zavodnik, Krnc 2, Kučič, Smojver 2, Sintič 1, Hotko 3, Hrupič. Trener: Aleksander Markl.
JERUZALEM: M. Šulek (7 obramb), Balent; Voljč, Čudič 4 (2), Krasnič, Niedorfer, Žuran 9, T. Hebar, Šoštarič, Ozmec 2, Ci-glar, Mesaric 1, Vujovič 6, Rajšp, Cirar 1, Kavčič 2. Trener: Saša Pra-potnik.
SEDEMMETROVKE: Dobova 3 (2); Jeruzalem 4/2. IZKLJUČITVE: Dobova 4; Jeruzalem 4 minute.
Ormožani so v Dobovi doživeli četrti zaporedni poraz v gosteh in se še za dodatni korak oddaljili
od uvrstitve v Ligo za prvaka. Zdaj ostaja Ormožanom le še ena raču-nica: tri tekme, tri zmage (Krka, Maribor, Škofla Loka).
Gostje so prvi šok doživeli že dan pred tekmo, ko je bilo jasno, da zaradi poškodbe kolena ne bo nastopil Jure Kocbek. Slednjega je sicer odlično nadomestil Frano Vujovič, s šestimi goli drugi strelec ormoške ekipe. Do petnajste minute je izid bil izenačen (7:7), nato pa so stvari v svoje roke prevzeli domačini in si ustvarili celo štiri gole prednosti (13:9). Dobova, ki se krčevito bori za obstanek v ligi, je nekoliko popustila v obdobju od 23. do 40. minute, ko je Ormo-žanom uspelo izid izenačiti (17:17). V naslednjih petih minutah je sledil nov niz Dobove s 4:0 (21:17), ki je bil za Ormožane usoden. Domačini so na krilih odličnega Do-rijana Markušiča uspeli zadržati
prednost in se veseliti pomembne zmage v boju za obstanek v ligi.
Dobova je še enkrat več dokazala, da je za Ormožane neugodna ekipa. Znova sta zatajila vratarja Jeruzalema, ki sta zbrala le sedem obramb. Niti enkrat se v tem prvenstvu ni zgodilo, da bi Je-ruzalemčani osvojili točke, ko sta vratarja ostala pod številko desetih zbranih obramb. Četo trenerja Saše Prapotnika zdaj v soboto, 16. 2., ob 19.00 čaka domača tekma proti Krki. Prostora za spodrsljaj več ni, saj šteje le zmaga.
U K
NLB liga
REZULTATI 15. KROGA: Riko Ribnica - Koper 2013 24:21 (8:11), Dobova - Jeruzalem Ormož 28:25 (14:12), Maribor Branik - Trimo Trebnje 27:30 (18:15), Krka - LL Grosist Slovan, Urbanscape Loka - Herz Šmartno 34:24 (19:10).
1. RIKO RIBNICA	15	12	1	2	25
2. KOPER 2013	15	9	3	3	21
3. URBANSCAPE LOKA	15	9	1	5	19
4. KRKA	15	8	1	6	17
5. TRIMO TREBNJE	15	7	2	6	16
6. JERUZALEM ORMOŽ	15	7	1	7	15
7. MARIBOR BRANIK	15	6	1	8	13
8. DOBOVA	15	4	2	9	10
9. LL GROSIST SLOVAN	15	3	2	10	8
10. HERZŠMARTNO	15	2	2	11	6
Velika Nedelja - Arcont Radgona 34:29 (17:13)
RK VELIKA NEDELJA: Jaušo-vec, Zorec 5, Mesarec, Kosi, Bom-bek 6, Mavric 5, Bezjak, Bokša 3, Fekonja, Sok 9, Škrjanec, Lorenčič 6. Trener: Robi Mesarec.
»Končno,« so po tekmi dejali najzvestejši navijači domačih. Čeprav je na trenerjevem spisku vsak dan manj igralcev, pa je zato pri tistih, ki pridno trenirajo, toliko več želje. Zaradi pomanjkanja igralcev je tokrat dres oblekel celo trener in pomagal ekipi tudi na igrišču, ne samo ob njem.
Za obe ekipi je bila tekma zelo pomembna, saj je zmaga prinesla točke, ki pomenijo veliko motivacijo za naprej in tudi približevanje sredini prvenstvene lestvice. Po izenačenem rezultatu v 10. minuti so domači prestavili v višjo prestavo ter ob obilni pomoči vratarja Matica Škrjanca v 17. minuti po-vedli za 6 zadetkov (11:5). Domači bi prednost lahko tudi povišali, vendar so delali nepotrebne napake, kar so gostje izkoristili in do polčasa uspeli zmanjšati zaostanek.
2. SRL (m)
REZULTATI 13. KROGA: Velika Nedelja - Arcont Radgona 34:29, Ajdovščina - Pomurje, Moškan-jci-Gorišnica - Mokerc-Ig 13:31, Metlika - Alples Železniki 29:31, Kronos - Sevnica 26:24.
1. MOKERC-IG	11	10	0	1	20
2. ALPLES ŽELEZNIKI	12	7	2	3	16
3. POMURJE	11	6	3	2	15
4. AJDOVŠČINA	11	7	1	3	15
5. MOŠKANJCI - GORIŠNICA 12		4	2	6	10
6. CERKLJE	10	4	1	5	9
7. VELIKA NEDELJA	12	3	3	6	9
8. METLIKA	11	4	0	7	8
9. SEVNICA	12	3	2	7	8
10. ARCONT RADGONA	11	3	0	8	6
11. KRONOS	11	3	2	6	6
Nadaljevanje tekme je pripadlo gostom, saj jim je v osmih minutah zaostanek uspelo prepoloviti. Domači igralci so se hitro pobrali in igro vzeli v svoje roke ter začeli ponovno višati prednost. Pri tem je bil zaslužen tudi domači vratar Timi Jaušovec. V 54. minuti je prednost znašala 8 zadetkov (31:23) in tekma je bila odločena. Za borbenost je treba pohvaliti obe ekipi, saj sta kljub kratki klopi pokazali hitro in dinamično igro.
V naslednjem kolu Velikonede-ljčani gostujejo v Sevnici.
Janko Meško
Pust jih je razorožil ...: Moškanjci Gorišnica -Mokerc Ig 13:31 (8:15)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Ranfl, Šandor 5, Bedrač N., Horvat, Ozmec 4, Tement 1, Geč M. 1, Foršt-narič, Letonja, Mendaš, Geč N., Zorli 2, Toplak, Leben, Bedrač B. Trener: Jaka Lozinšek.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci Gorišnica 2/3, Mokerc Ig 3/5. IZKLJUČITVE: Moškanjci Gorišnica 16 minut, Mokerc Ig 12 minut.
Rokometaši Moškanjcev Go-
rišnice so z nepopolno postavo in pod pustnim vplivom pred približno 100 gledalci doma visoko - kar z 18 goli razlike - izgubili z Mokr-cem iz Iga.
Domačini so držali korak z gosti le prvih deset minut, nato pa je sledil »razpad sistema«. Gostje so se »razleteli« po igrišču in dosegli številne lahke zadetke, medtem ko domači rokometaši niso bili dovolj natančni v napadu, saj so zapravili preveč čistih situacij za dosego zadetka. Na drugi strani so rokometaši Iga dosegli vsaj tretjino zadetkov na lahek način iz protinapadov, prav tako pa so brez večjih težav dosegali zadetke na postavljeno obrambo. Do dvajsete minute so si priigrali pet zadetkov prednosti, do polčasa pa sedem.
Tudi v drugem delu so v napadu bili uspešni, medtem ko Moškan-jcem Gorišnici nič ni šlo od rok: v tridesetih minutah so dosegli le pet zadetkov ... Mokerc je še naprej povečeval prednost, z dvema serijama 0:7 in 0:5 je narasla preko 15 zadetkov. Trener domače ekipe Jaka Lozinšek je na koncu tekme dal priložnost tudi nekaterim kadetom.
DB
Foto: Črtomir Goznik
Frano Vujovič (Jeruzalem Ormož) je dobro nadomestil poškodovanega Kocbeka, a kljub temu poraza svoje ekipe ni uspel preprečiti.
Športni napovendik
Rokomet • Pokal Slovenije (ž)
Četrtfinale: ŽRK Ptuj - Ljubljana (sreda, 14. 2., ob 17.30, v športni dvorani OŠ Ljudski vrt).
torek m 13. februarja 2018
Šport
Štajerski	1S
Tenis m Pokal Federacij
Napredovanje ne, obstanek da
Slovenska ženska teniška reprezentanca je od srede do sobote v Talinu nastopala v 1. evro-afriški skupini Pokala Federacij. Pod vodstvom kapetana Andreja Kraševca in njegovega pomočnika Daniela Šantla so nastopale Tamara Zidanšek (178. na WTA), Nina Potočnik (430.), Kaja Juvan (489.) in Nika Radišič.
Slovenke so imele v svoji skupi-
ni C za tekmice Hrvatice, Madžar-ke in Švedinje. Nobena izmed ekip ni nastopila v popolni postavi, zato je bilo pred dvoboji precej neznank. V uvodu so se Slovenke merile s Hrvaticami in klonile 1:2. Tamara Zidanšek je dobila posamični dvoboj s Teno Lukas (320.), nato pa je skupaj z Nino Potočnik lovila še zmago v dvojicah. Izkazalo se je, da je bila odlična Darija
Pokal Federacija, 1. evroafriška skupina (Talin), rezultati:
1.	krog: Slovenija - Hrvaška 1:2 (Kaja Juvan - Lea Boskovič 2:6, 6:4, 2:6, Tamara Zidanšek - Tena Lukas 6:3, 6:1, Zidanšek/Potočnik
-	Jurak/Lukas 1:6, 3:6);
2.	krog: Slovenija - Madžarska 1:2 (Nina Potočnik - Anna Bondar 6:4, 6:2, Tamara Zidanšek - Fanny Stollar 4:6, 4:6, Juvan/Zidanšek
-	Galfi/Stollar 4:6, 3:6);^
3.	krog: Slovenija - Švedska 3:0 (Kaja Juvan - Jacqueline Cabaj Awad 6:1, 6:3, Tamara Zidanšek - Rebecca Peterson 4:6, 6:4, 6:2, Juvan/Radišič - Bjorklund/Cabaj Awad 6:3, 6:7 (5), 6:2.
Vrstni red v skupini: 1. Madžarska 2/1 (6:3), 2. Hrvaška 2/1 (5:4), 3. Slovenija 1:2 (4:5), 4. Švedska 1/2 (3:6).
Jurak (52. na WTA med dvojicami) jeziček na tehtnici v prid hrvaške ekipe...
Sledil je dvoboj proti Madžar-kam, ki ga je z zmago proti Anni Bondar (522.) odprla Nina Potočnik. Sledil je dvoboj prvopostav-Ijenih igralk obeh ekip, Zidanško-ve na slovenski in Fanny Stollar (209.) na madžarski strani. Stol-larjeva se je izkazala za močno tekmico, saj je v prvem nizu odlično začela dvoboj (1:5), v drugem pa ga je po vodstvu Tamare (3:2 z breakom) uspela preobrniti. Dvojica Zidanšek-Juvan je prav tako naletela na previsoko oviro v podobi dvojice Dalma Galfi-Fanny Stollar. S tem je bilo konec upanja na 1. mesto v skupini, ki je edino vodilo v boj za napredovanje ... Še več, na koncu so v dvoboju s Švedsko celo reševale obstanek v skupini .
Slovenke so se v tem položaju odlično odzvale in se s prepričljivo
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Zrečankam uspevalo prav vse ...
ČOK GSV Zava Ptuj -Swatycomet Zreče 0:3 (17:25, 19:25, 23:25)
ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Stavbar, Sakovič, Praprotnik Flisar, Gajser, Horvat, Gričnik, Frumen, Oancea, Novak, Tancer; Pušnik, Mesarič, Paternost, Pignar. Trener: Bojan Novak.
Bobnarska sekcija je od prve do zadnje točke držala ritem in dajala podporo igralkam Swatycometa, ki so na krilih njihovih zelo bučnih navijačev igrale izvrstno. Na drugi strani Ptujčanke niso bile prave, saj so se pustile ujeti v igralski »mlin« gostij iz Zreč, ki jim je uspevalo praktično vse.
O bučnem navijanju in tekmi je iz Ženskega odbojkarskega kluba GSV Zava Ptuj Eva Pušnik dejala: »To glasno navijanje nas ni motilo, ampak je bilo lepo igrati v dobrem vzdušju. Nam na tej tekmi enostavno nič ni šlo po načrtih, odločilen faktor je bil naš slab sprejem.«
Ta je pešal skozi vse tri nize, gostje so v odbojkarskem žargonu »poservirale« domačinke. Uvod prvega niza je bil še izenačen, a po vrsti slabih sprejemov in nekaj uspešnih napadih neugodne levičarke Gorškove se je rezultat
2. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 15. KROGA. ŽOK
GSV Zava Ptuj - Swatycomet Zreče 0:3, Benedikt - Mozirje 2:3, ŽOK Ljutomer - Celje 2:3, Braslov-če - KLS Ljubno 3:0, Korvolley A
-	Nova KBM Branik II 0:3, S volley
-	Prevalje 0:3.
1.	NKBM BRANIK II 15 15 0 45:12 42
2.	GSV ZAVA PTUJ 15 13 2 41:8 40
3.	SWATYCOM. ZREČE 15 12 3 40:17 35
4.	MOZIRJE	15 9 6 30:24 26
5.	ŽOK LJUTOMER 15 8 7 33:25 26
6.	PREVALJE 15 7 8 27:29 21
7.	BRASLOVČE 15 6 9 22:31 18
8.	KORVOLLEY A 15 5 10 21:33 17
9.	KLS LJUBNO 15 6 9 23:34 16
10.	CELJE	15 4 11 21:36 14
11.	S VOLLEY 15 4 11 18:40 10
12.	BENEDIKT 15 1 14 12:44 5
hitro prevesil na stran Zrečank -13:19. Ptujski trener Bojan Novak je v uvodnem nizu naredil številne menjave, saj je rotiral devet odboj-karic in iskal razpoložene igralke. Enostavno jih ni našel in gostje, ki so pokazale več volje in energije v igri, so brez težav zaključile niz -17:25. V domači vrsti so občasne prebliske s pozitivnimi potezami in točkami pokazale Pušnikova, Gajserjeva in Praprotnik Flisarje-va, a to je bilo absolutno premalo, da bi lahko derbi obrnile v svojo korist. V želeno smer so Zrečanke zapeljale tudi drugi niz: pri izidu
Slovenska ženska izbrana vrsta, ki je igrala v Talinu: Tamara Zidanšek, Nika Radišič, Kaja Juvan in Nina Potočnik.
zmago obdržale v 1. evroafriški skupini. To so si zagotovile že po igrah posameznic, saj sta tako Kaja Juvan kot Tamara Zidanšek odlično opravili svoje delo. Zi-danškova je po dobrih dveh urah ugnala Rebecco Peterson (137.).
Napredovali Velika Britanija in Latvija z igralkama iz TOP 10
Skupno je v Estoniji nastopalo 14 reprezentanc, v kvalifikacije
za napredovanje v 2. evroafriško skupino pa sta se uvrstili ekipi Velike Britanije z Johanno Konta (11.) in Heather Watson (74.) ter Latvija z Jeleno Ostapenko (6.) in Anastasijo Sevastovo (16.).
JM
10:11 je serija uspešnih servisov uspela še Pecovi in Swatycomet se je ponovno točkovno odlepil in po napakah Ptujčank in predvsem z zelo borbeno igro v polju ohranil prednost - 19:25. Na krilih navijačev in pozitivnega rezultata so gostje ta zalet obdržale tudi v začetku tretjega niza in povedle 1:6. Uspevalo jim je praktično vse, medtem ko so domačinke delovale precej anemično. Po zaostanku 9:16 so se Ptujčanke prebudile in z ostrimi servisi Praprotnik Flisar-jeve - takšne so Zrečanke pošiljale vso tekmo - ter uspešnimi zaključki, pri katerih je nekaj točk uspelo mladi Horvatovi, celo preobrnile rezultat na 18:17. Sledila je napeta končnica, v kateri so domačinke imele spet težave s sprejemom, zaradi česar so igralke Swatycometa vzele še tretji niz
- 23:25.
Glede na prikazano je zmaga v derbiju zasluženo odšla v Zreče, katerih odbojkarice so se z njihovimi glasnimi in tudi nekaterimi maskiranimi navijači zelo veselile uspeha. Na drugi strani je bilo logično prisotno veliko razočaranje po porazu, s katerim so Ptujčanke zdrsnile na 2. mesto prvenstvene lestvice.
David Breznik
Tamara Zidanšek: »Na začetku smo imele smolo, predvsem proti Hrvaški, ko se je Kaja rahlo poškodovala. Dvojice proti Madžarski sva se s Kajo trudili, da bi dosegli zmago, a se žal ni izšlo. V zaključku smo proti Švedinjam vendarle pokazale, da lahko igramo na visokem nivoju. Osebno sem tokrat zadovoljna s tem, da smo obstali v 1. evro-afriški skupini. Mislim, da tudi druge punce delijo veselje z menoj.«
Nina Potočnik: »Na koncu se nam je izšlo z obstankom. Srečne smo zaradi rezultata tekme proti Švedski. Morda bi lahko bilo boljše, ampak smo v tem trenutku zadovoljne tudi s tem dosežkom.«
Andrej Kraševec, kapetan reprezentance: »V prvih dveh tekmah smo imeli svoje priložnosti, a jih, tudi zavoljo smole, nismo mogli izkoristiti. Na zadnjem dvoboju smo visoko premagali
Švedinje in dokazali, da sodimo v to skupino. Na tem tekmovanju smo imeli daleč najmlajšo ekipo s 17-letnima Kajo in Niko, 20-letno Tamaro in 21-letno Nino. Vesel sem, da smo si s to mlado ekipo pred zadnjim dnem tekmovanja zagotovili obstanek v 1. evroafriški skupini. Čestitke dekletom za prikazano borbo na igrišču in odlično vzdušje zunaj igrišča.«
Marko Umberger, predsednik Teniške zveze Slovenije: »Ekipa je pokazala značaj takrat, ko je bilo najtežje. V prvih dveh tekmah je bilo nekaj smole, proti Švedski pa so vse odigrale vrhunsko. Kapetan Andrej Kraševec in pomočnik Daniel Šan-tl sta dobro opravila nalogo. Delo je bilo dobro zastavljeno, punce pa so ambiciozne, kar nam vsem daje optimističen pogled naprej. Resnično imamo perspektivno ekipo. V tej skupini so vse države v teniškem pomenu bistveno večje, zato je obstanek za Slovenijo uspeh.«
Namizni tenis m Ekipno mladinsko DP
Ptujčanke v finalni skupini, a brez medalje
Foto: Črtomir Goznik
Ptujskim odbojkaricam tokrat ni uspelo prebiti bloka Zrečank.
NTK Ptuj je v soboto in nedeljo organiziral finalni turnir mladinskega državnega prvenstva za fante in dekleta. Med seboj se je v obeh konkurencah merilo po osem najboljših slovenskih ekip, ki so si nastop priborile na kvalifikacijskih turnirjih.
Pri fantih so se po dveh drugih mestih naslova prvaka veselili igralci izolskega Arrigonija (Matija Novel, Michele Vigini, Tim Pavli), drugi je bil Fužinar Inter Diskont, tretji pa Mengeš.
Med dekleti so bile prve favo-ritinje Mengšanke, ki so to vlogo upravičile že v predtekmovalni skupini, kjer so jim nekoliko zagrenile življenje le domačinke turnirja, ki so se jim po zmagah Daniele Tomanič Butkovske in Katje Kra-njc približale na izid 3:4. Da pa do presenečenja ni prišlo, je poskrbela trenutno najbolje uvrščena mladinka na lestvici NZTS Kristina Stražar. Ob Mengšankah so se iz te skupine v finalno zanesljivo uvrstile še Ptujčanke, ki so ugnale ekipi Keme in Vesne. V drugi skupini sta prvi mesti zasedli ekipi Kajuh Slovan in Arrigoni.
V prvem krogu finalne skupine je Mengeš s 5:1 premagal Arrigo-ni, Kajuh Slovan pa s 5:2 Ptuj, tako da je o naslovu državnih prvakinj odločal njihov medsebojni dvoboj. Več razpoloženih igralk so
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska trojka na ekipnem državnem prvenstvu: Daniela Tomanič Butkovska, Katja Krajnc in Nika Belaj
imele branilke naslova, ki so igrale v postavi Kristina Stražar, Vita in Tara Kobetič.
Zanimiv je bil tudi obračun za končno 3. mesto, ki ga je s tremi zmagami zaznamovala Lea Paulin, dvakrat pa je bila za Arrigoni uspešna še Manca Paljk. Za ptujsko ekipo je dvakrat zmagala Katja Kranjc in enkrat Daniela Butkovska Tomanič. S porazom
3:5 so Ptujčanke zasedle končno 4. mesto.
Končni vrstni red, dekleta:
1.	Mengeš,
2.	Kajuh Slovan
3.	Arrigoni
4.	Ptuj
5.	Kema, 6. Letrika, 7. Muta, 8. Vesna.
JM
16 Štajerski
Križemkražem	
torek • 13. februarja 2018
Futsal • 2. SFL
A
Vodilna ekipa brez prask tudi iz Ptuja, Tomaž do točke v zadnji minuti
Foto: Črtomir G ozn i k
FC Hiša daril Ptuj -FSK Stripy 3:5 (1:2)
STRELCI: 0:1 Jamnik (10.), 1:1 Pauko (13.), 1:2 Jamnik (15.), 1:3 Šturm (22.), 1:4 Mohorič (28.), 2:4 Fleten (35.), 2:5 Jamnik (38.), 3:5 Lovrenčič (40.).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Stepišnik, Pajek, Lovrenčič, Roškar, Krajnc, Pihler, Kotnik, Murko, Ramadani, Pauko, Fleten. Trener: Dejan Kraut.
V času, ko je futsal zelo »in«, saj je v Ljubljani potekalo evropsko prvenstvo (Portugalci so v finalu po podaljških s 3:2 ugnali Španijo, 3. mesto so osvojili Rusi, Slovenija je obstala v četrtfinalu), se je nadaljevalo prvenstvo v vseh slovenskih ligah.
Ptujski futsalerji so odlično začeli drugi del sezone v 2. ligi, saj so nanizali tri zaporedne zmage. V petek jih je v četrtem poskusu čakala najvišja ovira, vodilni Stripy. Gostje iz Škofje Loke so v sezoni izgubili eno samo srečanje, vsa druga so dobili. V svojih vrstah imajo tudi daleč najboljšega strelca lige Luka Jamnika, ki je do tega kroga na 13 tekmah dosegel 20 zadetkov. V dvorani Center je k temu zbiru dodal tri ...
Že v prvem polčasu je bil prav Jamnik najzaslužnejši, da so go-
Vodilna ekipa Stripy je tudi na Ptuju pokazala svojo moč in dosegla še 13. zmago v sezoni.
Strelstvo • 5. turnir Pokala SZS - Ljubljana
Ptujčani do druge zmage s pištolo v 1. A DL
stje odšli na odmor z golom prednosti. Za izenačenje na 1:1 je vmes poskrbel David Pauko. Odločilno prednost so si gostje priigrali v prvem delu drugega polčasa, ko so si priigrali tri gole prednosti (1:4). Davor Fleten je domačinom pet minut pred koncem tekme vrnil kanček upanja, a so gostje v končnici z zbrano igro ubranili prednost.
V	naslednjem krogu čaka Ptu-jčane v soboto težko gostovanje v Zagorju ob Savi pri domači ekipi Mlinše.
Kebelj - Tomaž ŠIC bar 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Golob (38.), 1:1 Belšak (40., iz 6-m)
TOMAŽ ŠIC BAR: Krajnc, D. Go-ričan, Matjašič, Gašparič, Kavaš, Kociper, Belšak, Piberčnik. Trener: Bojan Cunk.
Prleki so v Oplotnico odpotovali z oslabljeno zasedbo. Zaradi izpolnjene kvote rumenih kartonov je manjkal Urban Goričan, zaradi poškodb in drugih obveznosti pa proti Keblju niso zaigrali Prijol, Vrbnjak, Fajfar, Ciglarič, Miklašič in Školiber.
V	prvem delu sezone je Tomaž ŠIC bar tokratnemu tekmecu na-sul šest zadetkov, prleški ljubitelji futsala pa so se tudi tokrat nade-
2. SFL
REZULTATI 15. KROGA: FC Hiša daril Ptuj - FSK Stripy 3:5, Futsal klub Kebelj - KMN Tomaž Šic bar 1:1, KMN Miklavž TBS Team24 -Mlinše 5:9, ŠD Extrem - KMN Velike Lašče 3:4, Dlan Logatec - Gorica Futsal 1:4.
1.	FSK STRIPY	14 13 0 1 39
2.	GORICA FUTSAL 14 11 0 3 33
3.	MLINŠE	14 8 2 4 26
4.	KMN VELIKE LAŠČE 14 8 0 6 24
5.	KMN TOMAŽ ŠIC BAR 15 7 2 6 23
6.	FC HIŠA DARIL PTUJ 15 6 1 8 19
7.	FUTSAL KLUB KEBELJ 14 4 2 8 14
8.	DLAN LOGATEC 15 4 1 10 13
9.	ŠD EXTREM	14 3 2 9 11
10.	KMN MIKLAVŽ 15 3 0 12 9
jali zmage, ki bi ekipo popeljala do visokega 3. mesta.
Vendar je več kot očitno, da so igralci Tomaža ŠIC bara v zadnjih krogih v slabi formi. V štirih letošnjih tekmah še jim ni uspelo zmagati, osvojili pa so vsega dve točki. Skorajda bi praznih rok ostali tudi tokrat, saj so gostitelji v 38. minuti povedli z zadetkom Marka Goloba. Ko so se v domačem taboru že veselili treh točk, je pred iztekom igralnega časa za izenačenje poskrbel Kevin Belšak, ki je zadel iz kazenskega strela s šestih metrov. Belšak je v tej sezoni zabil 14 zadetkov in je na četrtem mestu liste strelcev.
JM, MS
Minulo soboto je na centralnem strelišču v Ljubljani v organizaciji SD 1956 Trbovlje potekal peti turnir 1. A in 1. B državne lige v streljanju z zračno puško in pištolo za Pokal Strelske zveze Slovenije. Na izenačenem in napetem tekmovanju najboljših prvoliga-šev so se novega velikega uspeha veselili Ptujčani s pištolo in Ormo-žani s puško.
Ptujčani korakajo proti prvemu naslovu prvakov, Miklavž do srebra
V 1. A DL s pištolo so Ptujčani kot prvi v sezoni dosegli drugo ekipno zmago (1122) ter se utrdili v vodstvu skupnega seštevka, kjer imajo zdaj devet točk prednosti pred ekipama Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem (1116) in Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu (1117). Ptujčani so na najboljši poti do svojega premiernega naslova prvakov v 1. A DL s pištolo. Naslov podprvakov se nasmiha miklavški ekipi, ki je v zadnjih sedmih letih
slavila tri naslove prvakov in en naslov podprvakov, lani pa je osvojila peto mesto. Nov najboljši ekipni rezultat v sezoni pa so dosegli aktualni prvaki Kovinarja iz Ormoža (1101), ki so se na krilih Kevina Vente utrdili na 10. mestu v skupnem seštevku in tako ube-žali grozeči nevarnosti izpada v 1. B DL.
Venta in Stojak do nove dvojne zmage
Med posamezniki se je ponovil scenarij predhodnega turnirja iz Ormoža, saj sta dvojno zmago znova dosegla najboljša v kvalifikacijah, ormoški rekorder Kevin Venta (386) in aktualni ligaški prvak, Ptujčan Sašo Stojak (384). Slednjemu je v kvalifikacijah kazalo še bolje, saj je vodil po treh odličnih serijah s po 98 krogi, nato pa je popustil v zaključku in s serijo 90 kljub temu izenačil osebni rekord v sezoni. Najboljši slovenski strelec Kevin Venta si je z odličnim kvalifikacijskim rezultatom (95> 97> 98> 96) zagotovil napre-
dovanje v skupnem seštevku na visoko četrto mesto.
Venta je tokrat suvereni kvalifikacijski zmagi dodal še izjemno streljanje v finalu, kjer je bil s kar 16 deseticami v 24 strelih enostavno nepremagljiv in dosegel za dva kroga boljši rezultat od lastnega državnega rekorda, ki ga je postavil januarja 2017. V finalu se je dobro boril tudi Stojak in si priboril veliki finale z Vento ter mu na koncu tudi športno čestital za prepričljivo zmago s prednostjo dobrih osmih krogov. Odlično streljanje obeh naših najboljših strelcev pa je zelo dobra popotnica za nastop na EP v Gyoru na Madžarskem (24. 2.).
Z uspešnim kvalifikacijskim nastopom (374) sta si finale priborila tudi miklavška strelca Aleksander Ciglarič in Miran Mi-holič na 6. in 7. mestu. V finalu je Miholič osvojil končno 7. mesto, Ciglarič pa s končnim petim mestom ostaja peti tudi v skupnem seštevku. Tretjemu miklavškemu strelcu in šestouvrščenemu v skupnem seštevku Boštjanu Si-moniču (369), pa je tokrat finale
odneslo pomanjkanje koncentracije zaradi pustnega vzdušja. Brez finala je presenetljivo ostal Klemen Tomaševič iz Železnikov, posledično pa je Ptujčan Sašo Stojak znova prevzel vodstvo v skupnem seštevku s prednostjo zajetnih 12 točk (121:109).
Kovinar Ormož znova na stopničkah
V 1. A DL s puško si je vodilna ekipa Olimpije s četrto zmago v sezoni in neulovljivo prednostjo 22 točk pred zasledovalci že priborila ekipni naslov prvakov. Po treh petih mestih so na oder za zmagovalce znova stopili Ormo-žani Kovinarja in osvojili bronasto odličje ter zmanjšali svoj zaostanek (46) za Trzinom (49) oziroma Grosupljem (50) v skupnem seštevku na vsega tri oziroma štiri točke.
Urška Kuharič z osebnim ligaškim rekordom
Med posamezniki je s četrto zmago svojo kakovost najboljše strelke s puško znova potrdila dvakratna olimpijka Živa Dvoršak, ki je bila nepremagljiva v kvalifikacijah s 417,5 kroga. Slaba dva kroga zanjo je z osebnim ligaškim rekordom v sezoni zaostala ormoška strelka Urška Kuharič (415,2), ki prav tako z novim odličnim dosežkom potrjuje svojo dobro pripravljenost pred EP. V finalu je sicer Kuharičeva izgubila dve mesti.
Vodstvo v skupnem seštevku je prevzela Dvoršakova, Kuharičeva je zdaj druga, na zadnjem turnirju pa se obeta napet obračun za srebro in bron med Kuharičevo, Benčino in Jerovškovo. Z dobrim nastopom s 411,1 kroga se je znova izkazal drugi najboljši Ormožan
Rezultati: 1. A-liga pištola
Ekipni rezultati: krogi	točke
1.	PTUJ 1122	63
2.	J. KERENČIČA MIKLAV Ž 1117	54
3.	DUŠANA POŽENELA REČICA 1116	54
4.	GROSUPLJE 1109	37
5.	BREŽICE 1102	44
6.	ŠTEF. KOVAČA TURNIŠČE 1102	19
7.	KOVINAR ORMOŽ 1101	18
8.	LOTRIČ ŽELEZNIKI 1100	46
9.	ŠKOFJA LOKA 1089	28
10.	KAMNIK 1079	22
11.	DOMŽALE 1076	11
12.	OLIMPIJA 1041	14 Posamični rezultati strelcev:
1.	Kevin Venta, Kovinar Ormož (386)	86 (4.)
2.	Sašo Stojak, Ptuj (384)	121 (1.)
3.	Peter Tkalec, D. Poženela (379)	106 (3.)
4.	Jagoda Tkalec, D. Poženela (374)	81 (7.)
5.	Aleks. Ciglarič, Miklavž (374)	86 (5.) 7. Miran Miholič, Miklavž (374)	20 (26.) 11. Matija Potočnik, Ptuj (371)	56 (13.)
14.	Klemen Tomaševič, Želez. (370)	109 (2.)
15.	Boštjan Simonič, Miklavž (369)	83 (6.)
20.	Majda Raušl, Ptuj (367)	49 (15.)
21.	Nenad Vignjevic, Kovinar (366)	12 (32.) 32. Rok Tomažič, Kovinar O. (349)	0 (44.) Simon Simonič, Miklavž (/)	17 (30.) Žan Tomažič, Kovinar Ormož (/)	3 (39.)
1. A-liga puška
Foto: Strelska zveza Slovenije
Z drugo ekipno zmago u sezoni so Ptujčani zelo blizu pruemu naslouu pruakou u 1. ADL s pištolo, miklauška ekipa Jožeta Kerenčiča pa si je na pustno soboto z drugim mestom priborila tretje odličje u sezoni. Z leue Miran Miholič, Boštjan Simonič, Aleksander Ciglarič, Matija Potočnik, Majda Raušl, Sašo Stojak, Peter Tkalec, Jagoda Tkalec in Andrej Brunšek.
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1. OLIMPIJA	1245,7	72
2. POSTOJNA	1232,5	19
3. KOVINAR ORMOŽ	1230,4	46
4. TRZIN	1229,5	49
5. ŠTEF. KOVAČA TURNIŠČE 1225,9		34
6. KAMNIK	1223,7	28
7. GROSUPLJE	1220,4	50
Jan Šumak, ki pa je finale zgrešil za krog in pol ter osvojil 10. mesto.
Juršinci v boju za bron
V 1. B DL s pištolo je juršinska ekipa (1083) prvič v sezoni ostala brez ekipnega odličja na 5. mestu, z drugouvrščeno ekipo Gorjancev (1108) pa se bodo na zadnjem turnirju sezone pomerili za bronasto odličje v skupnem seštevku. Kidri-čani (1062) so osvojili osmo mesto. Med posamezniki je zmagala Postojnčanka Denis Bola Ujčič (377), juršinski strelec Ludvik Pšajd (368) je osvojil osmo mesto in v skupnem seštevku zdrsnil z drugega na četrto mesto.
Simeon Gonc
8.	I. POH. BATALJON RUŠE 1219,1 36
9.	KOL. FLISARJA TIŠINA 1218,9 18
10.	LOTRIČ ŽELEZNIKI 1209,2	17
11.	ČRENŠOVCI 1208,2	15
12.	TRIGLAV JAVORNIK K.B. 1198,5	26 Posamični rezultati strelcev:
1.	Živa Dvoršak, Olimpija (417,5)	120 (1.)
2.	Klavdija Jerovšek, Grosuplje (412,6) 107 (4.)
3.	Sonja Benčina, Olimpija (415,0)	113 (3.)
4.	Urška Kuharič, Kovinar (415,6)	114 (2.) 10. Jan Šumak, Kovinar (411,1)	62 (12.)
13.	Franc Pinter, Kamnik (409,3)	74 (9.) 28. Tadej Horvat, Kovinar (403,7)	1 (42.) Petra Vernik, Kovinar Ormož (/)	27 (20.)
1. B-liga pištola
Ekipni rezultati:
1.	MAROK SEVNICA
2.	GORJANCI 3 . VREMŠČICA
4.	TRZIN
5.	JURŠINCI
6.	POSTOJNA
7.	MROŽ VELENJE 8 . KIDRIČEVO
9.	1956 TRBOVLJE
10.	LIBOJE
11.	CELJSKA ČETA MALA
12.	GORENJA VAS Posamični rezultati strelcev:
1.	Denis Bola Ujčič, Postojna (377) 121 (2.)
2.	Klemen Juvan, Sevnica (373) 115 (3.)
3.	Mario Hološ, Trzin (373) 132 (1.)
8.	Ludvik Pšajd, Juršinci (368) 114 (4.)
9.	Jože Čeper, Vremščica (368) 93 (5.) 12. Uroš Mohorko, Kidričevo (363) 32 (22.) 16. Mirko Moleh, Juršinci (362) 65 (11.) 18. Matevž Mohorko, Kidričevo (356) 35 (20.) 23. Niko Pšajd, Juršinci (353) 45 (16.) 25. Bukšek Milan, Kidričevo (343) 1 (34.) Mateja Levanič, Kidričevo (/) 17 (27.)
krogi	točke
1117	66
1108	48
1096	32
1089	66
1083	48
1074	35
1074	31
1062	28
1020	16
1018	18
1003	8
1002	14
torek m 13. februarja 2018
ZOI2018
Štajerski	IT
ZOI m Iz slovenskega tabora
Veter močno kroji spored smučarjev
Moški smuk in ženski veleslalom v četrtek
Tekmovalna žirija je morala na olimpijskih igrah v Pjongčangu v nedeljo zaradi premočnega vetra odpovedati moški smuk. Kot je po sestanku odločila žirija, bodo tega nadomestili v četrtek, 15. februarja, ob isti uri, torej ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času. Slovenske barve bodo branili Boštjan Kline, Martin Čater, Klemen Kosi in Miha Hrobat.
V četrtek, 15. februarja, bi moral biti ob 3. uri zjutraj na sporedu moški superveleslalom, ki pa se zdaj seli na petek, 16. februarja, ob 3. uri zjutraj.
Prav tako je bil zaradi premočnega vetra prestavljen ponedeljkov veleslalom za ženske. Tudi ta bo izveden v četrtek, 15. februarja. Prva vožnja bo v četrtek ob 1.30 po slovenskem času, druga pa ob 5.15.
Slovenke so sicer dobro razpoložene, za kar so poskrbele same z rezultati na zadnjih tekmah svetovnega pokala, svoje je dodala še mlada Meta Hrovat, ki je na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojila dve medalji.
»Z nekaterimi uvrstitvami na MSP sem bolj zadovoljna, z drugimi manj, na splošno pa se je moj teden v Švici dobro sestavil. Slalom je bil še toliko slajši, ker si še bolj vesel, če nečesa ne pričakuješ,« je Hrovatova dejala o nasto-
Meta Hrovat
pih na MSP, odstopu v veleslalomu in zmagi v slalomu.
»Letos mi energije sploh ne zmanjka. Včasih začutim utrujenost, a se potem veselim naslednje tekme. Tekme mi dajejo energijo in upam, da bo čim dlje tako. Na OI si res ne želim dajati rezul-tatskega bremena. Sem še mlada in mi ni potrebno dajati nase dodatne teže. Rezultat je lahko zelo dober, če se odpeljem, kot znam. Zaenkrat v tem uživam in ne čutim, da bi bil to dodaten pritisk,« je pred začetkom iger zrelo razmišljala mlada tekmovalka.
Hokejisti bodo nared za Američane
Hokejiste na olimpijskih igrah prva tekma čaka 14. februarja, ko se bodo pomerili z Američani. Zdaj se navajajo na korejske razmere, po selitvi v olimpijsko prizorišče pa že redno trenirajo in se pripravljajo na svoj prvi nastop na teh igrah.
Hokejisti so na teh igrah, podobno kot je bilo na prejšnjih v Sočiju, nameščeni ločeno od preostalih slovenskih športnikov. Prebivajo namreč v obalnem mes-
ZOI m Iz slovenskega tabora
Skakalci brez deseterice
Predvidevanja po treningih, da Slovenci na srednji olimpijski skakalnici v Pjongčangu ne bodo povsem pri vrhu, so se uresničila. Peter Prevc in Tilen Bartol sta sicer zabeležila solidni uvrstitvi, a to ni zadovoljilo apetitov trenerja Gorana Janusa, pa tudi želj Prevca, branilca srebra iz Sočija, ne. Prvo tekmo skakalcev je sicer dobil Nemec Andreas Wellinger pred Norvežanoma Johannom Andrejem Forfangom in Robertom Johans-sonom.
Tihi upi na slovensko presenečenje so se razblinili že v prvi seriji, ko med deseterico ni bilo nobenega slovenskega tekmovalca. Peter Prevc, po prvi seriji 24., je v drugi seriji eksplodiral s 113 metrov dolgim skokom in končal kot 12. Tilen Bartol je bil na koncu 16., Jernej Damjan 28., Timi Zajc pa se
na 33. mestu ni uvrstil v finale.
»Ne vem, kaj je bilo hujše, veter ali mraz. Ne spomnim se, da bi me kdaj tako zeblo. Ponavadi se potim tudi pri okrog 0 stopinjah Celzija, danes sem dol prišel z zmrznjenimi prsti. Nisem imel prostora, da bi se lahko ogrel, po drugi strani pa dresi niso narejeni za veter in mraz. Nisem si mislil, da me bo čakanje zgoraj zmedlo, a me je, padla je zbranost, prikradle so se napake in skok je bil slab,« je prvi skok opisal Prevc, ki je bil v drugi seriji nato odličen, s 113 metri je postavil drugo daljavo dneva. »Skočil sem z jezo, več sem tvegal, imel sem pa tudi srečo z vetrom. Drug skok je predvsem pomiritev, obliž, tolažba, po njem bolj optimistično gledam naprej.«
»Lahko le priznamo, da smo si po koncu pošteno oddahnili, in
Peter Prevc
to prav vsi. Mala skakalnica je za nami, zdaj se lahko ozremo proti veliki. Niti nisem razočaran, ampak sem jezen zaradi vsega, kar se je dogajalo. V prvem skoku smo pri Petru zahtevali predska-kalca, niso upoštevali naših želja. Čakanje je bilo mučno, tudi mene še nikoli ni tako zeblo. To so olimpijske igre, na katerih se mora vse uskladiti, nam se danes ni, sem pa vesel za Petra, da je opravil takšen finalni skok, kar kaže, da ima nekaj v nogah za veliko skakalnico. Pohvalil bi tudi Tilna, Jernej je skakal slabo, Timi pa je pregorel v preveliki želji,« je dosežke ekipe na kratko orisal Goran Janus.
Fak brez možnosti v zasledovanju
Tudi biatlonci so opravili prvi tekmi letošnjih olimpijskih iger. V zahtevnih razmerah, zelo hladnem vremenu s spremenljivimi sunki vetra so v sprintu le redki ohranili povsem mimo roko in zadeli vse tarče. Novi prvak Amd Peiffer je bil med njimi, Jakov Fak je z dvema zgrešenima streloma končal na 23. mestu.
To, kar se je napovedovalo že ves teden, se je na tekmi tudi uresničilo. Zahtevne razmere z mrzlim vremenom, vetrom in zelo hladnim snegom, ki je že tako ne prav lahko olimpijsko progo še dodatno otežil, so močno pomešali vrstni red na vrhu.
Zlato medaljo je osvojil Peiffer, ki je tako naslovu svetovnega prvaka v tej disciplini iz leta 2011 dodal še največji uspeh na olimpijskih igrah, kjer doslej še ni imel posamične medalje. Precej večja
tu Gangneung, kjer je središče za športe na ledu (hokej, umetnostno in hitrostno drsanje, drsanje na kratke proge), v gorski del prizorišč pa zaidejo redko.
Jan Muršak bo na teh igrah kapetan izbrane vrste. Prvi test morda ni bil najboljši, čeprav so Slovenci zmagali v boju z gostitelji Korejci (2:1), ti so nedvomno pred domačimi igrami zelo motivirani in okrepljeni z naturaliziranimi Se-vernoameričani. »Imeli smo težave s sestavljanjem tekme. Igramo dobro 40 minut, 20 minut pa nas stane, da naredimo dobro tekmo. Upam, da bomo lahko sestavili dobrih 60 minut. Ni težava samo nezbranost. Kondicijsko smo dobro pripravljeni, morda se preveč sprostimo in se šele potem, ko je prepozno, zavemo, da lahko bolje igramo. Verjamem, da bomo v sredo pravi,« je o tekmi z južnoko-rejsko ekipo razmišljal Muršak.
»Glede na to, da je tekma v sredo, se nanje še nismo pripravljali. Bolj se osredotočamo na naš sistem, da bomo mi dobro odigrali čim bolje to, kar se dogovorimo. Američani brez NHL-ovcev teoretično ne bodo tako močni, ampak za nas bo proti njim težje igrati. Za večino so to prve igre, dobijo energijo, bolj se potrudijo, ne bodo nas podcenjevali, kot so nas igralci iz NHL, tako da bo morda celo težje,« o prvem tekmecu, ekipi ZDA, ki bo nastopila brez največjih zvezdnikov, pravi Muršak.
UR, sta
senzacija je na drugem mestu Mi-chal Krčmar; češki tekmovalec, ki še nima zmage v svetovnem pokalu. Bron je pripadel Italijanu Dominiku Windischu.
Velika poraženca tekme sta bila prva favorita, Francoz Martin Fourcade in Norvežan Johannes Thingnes Boe. Prvi je bil kljub trem zgrešenim strelom še med deseterico na osmem mestu, drugi pa le 31., mimo je poslal štiri strele.
Slovenci so tekmo dobro začeli. Prvi je bil na vrsti Bauer in prvi strelski nastop končal brez napake. Dve napaki pri streljanju stoje sta ga hitro potisnili navzdol, na koncu je s 57,6 sekunde zaostanka pristal na 26. mestu.
Na koncu je bil tri mesta pred njim Fak, ki je zgrešil dva strela. »Načeloma sem tekaško napredoval od zadnjih tekem v svetovnem pokalu, žal pa na strelišču nisem bil stoodstoten. To je bil največji minus današnje tekme,« je bila prva Fakova ocena. »Bilo je težko, ampak sem poskušal narediti svoj maksimum. To je bilo to za danes, ko povlečemo črto, je bilo toliko boljših od mene in to je bilo to. Ti, ki so spredaj, so streljali ničle. Ni jih bilo veliko, a to je biatlon. Treba je dobro odteči in odstreljati, upoštevati je treba oba segmenta. Danes nihče od teh, ki so med prvimi tremi, ni bil favorit.«
Slovenski tekmovalci so bili daleč od pričakovanj tudi na zasledovalni tekmi. Najboljši je bil Klemen Bauer na 24. mestu, Jakov Fak je po drugem streljanju in treh zgrešenih strelih odšel na pogovor k trenerju Tomašu Kosu, a se nato vendarle odločil za nadaljevanje. Sledili so še trije kazenski krogi in končno 47. mesto.
Zlato je osvojil Martin Fourcade (Francija), drugi je bil Sebastian Samuelsson (Švedska), tretji pa Benedikt Doll (Nemčija).
UR, sta
Spored ZOI (od 14. do 16.2.) 1	
Sreda, 14. februar:	
- končne odločitve (6)	
Alpsko smučanje:	slalom, ženske (Ana Bucik, Maruša Ferk, Meta Hrovat)
	02.15 1. vožnja
	05.45 2. vožnja
Deskanje na snegu:	02.30 snežni žleb, moški (Tit Štante, Tim Kevin Ravnjak)
Nordijska kombinacija:	srednja skakalnica/10 km, posamično (Marjan Jelenko,
	Vid Vrhovnik)
	07.00 skoki
	09.45 tek
Hitrostno drsanje:	11.00 1000 m, ženske
Biatlon	12.05 15 km posamično, ženske (Urška Poje, Anja Eržen)
Sankanje:	12.20 dvosed, 1. in 2. vožnja
- preostala tekmovanja	
Umetnostno drsanje:	02.00 športni pari, kratki program
Curling	01.05 predtekmovanje, moški
	06.05 predtekmovanje, ženske
	12.05 predtekmovanje, moški
Hokej na ledu:	ženske, skupina B:
	04.10 Švedska - Švica; 08.40 Južna Koreja - Japonska
	moški, skupina B:
	13.10 Slovaška - Rusija, 13.10 ZDA - Slovenija
Četrtek, 15. februar:	
- končne odločitve (7)	
Umetnostno drsanje:	02.30 športni pari, prosti program
Alpsko smučanje:	03.00 smuk, moškii (Boštjan Kline, Martin Čater, Klemen Kosi,
	Miha Hrobat)
	veleslalom, ženske (Ana Drev, Tina Robnik, Meta Hrovat,
	Ana Bucik); ob 01.30 - 1. vožnja; ob 05.15 - 2. vožnja
Deskanje na snegu:	05.30 deskarski kros, moški
Smučarski tek:	07.30 10 km prosto, ženske (Anamarija Lampič, Nika Razinger,
	Manca Slabanja)
Biatlon:	12.00 20 km, moški (Jakov Fak, Klemen Bauer, Miha Dovžan,
	Mitja Drinovec, Lenart Oblak)
Hitrostno drsanje:	12.00 10 000 m, moški
Sankanje:	13.30 štafeta
- preostala tekmovanja	
Skeleton	02.00 1. in 2. vožnja, moški
Deskanje na snegu	03.00 deskarski kros, kvalifikacije, moški
Smučanje prostega sloga	12.00 akrobatski skoki, kvalifikacije, ženske
Curling:	01.05 predtekmovanje, ženske
	06.05 predtekmovanje, moški
	12.05 predtekmovanje, ženske
Hokej na ledu:	ženske, skupina A:
	04.10 ZDA - Kanada, 08.40 Rusija - Finska
	moški, skupina C:
	04.10 Finska - Nemčija, 08.40 Norveška - Švedska
	moški, skupina A:
	13.10 Švica - Kanada, 13.10 Češka - Južna Koreja
Petek, 16. februar:	
- končne odločitve (5)	
Alpsko smučanje:	03.00 superveleslalom, moški (Martin Čater, Klemen Kosi,
	Boštjan Kline, Miha Hrobat)
Skeleton:	01.30 3. in 4. vožnja, moški
Deskanje na snegu:	04.15 deskarski kros, ženske
Smučarski tek:	07.00 15 km prosto, moški (Janez Lampič, Miha Šimenc)
Hitrostno drsanje:	12.00 5000 m, ženske
Smučanje prostega sloga: 12.00 akrobatski skoki, ženske	
- preostala tekmovanja	
Umetnostno drsanje:	02.00 moški, kratki program
Deskanje na snegu:	02.00 deskarski kros, kvalifikacije, ženske
Skeleton:	12.20 1. in 2. vožnja, ženske
Smučarski skoki:	13.30 velika skakalnica, kvalifikacije, moški (Jernej Damjan,
	Peter Prevc, Tilen Bartol, Anže Semenič, Timi Zajc)
Curling:	01.05 predtekmovanje, moški
	06.05 predtekmovanje, ženske
	12.05 predtekmovanje, moški
Hokej na ledu:	moški, skupina B:
	04.10 ZDA - Slovaška, 08.40 Rusija - Slovenija
	moški, skupina C:
	13.10 Finska - Norveška, 13.10 Švedska - Nemčija
Najstniški deskar Gerard in tragično poškodovani McMorris navdušujeta
O deskarjih Redu Gerardu in Marku McMorrisu, ki sta v snežnem parku v Pjongčangu osvojila zlato oz. bron, se v teh dneh veliko piše. V središču pozornosti sta se znašla tudi zato, ker je 17-letni Gerard postal prvi zmagovalec zimskih olimpijskih iger, rojen v tem tisočletju, McMorris pa ima za sabo osupljivo zgodbo.
Življenje Marka McMorrisa je še pred slabim letom viselo na nitki - med deskanjem se je zaletel v drevo ter si zlomil čeljust, levo roko, stegnenico, rebra, raztrgal si je vranico in poškodoval pljuča.
Sedemkratni zmagovalec iger X je znan po svojih številnih vrnitvah na veliko sceno po poškodbah. Leta 2014 je osvojil bron, čeprav si je zlomil rebro vsega 14 dni pred olimpijskim nastopom v Sočiju. V začetku leta 2016 si je zlomil stegnenico, marca 2017 pa je imel vrsto že omenjenih poškodb.
sta
18 Štajerski
Križemkražem
torek • 13. februarja 2018
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Šembidci
S flavto do mehkejšega zvoka
Začetki ansambla Šembidci segajo v leto 2010. Najprej so ljudi razveseljevali na rojsttiodnevtiih zabavah iti podobnih dogodkih kot del presenečenja. Ko pa je vse skupaj postalo resnejše, so si brez pomislekov nadeli ime Šembidci, po starejšem imenu domačega kraja Podnanos, Šembid, iz katerega vsi skupaj izhajajo: harmonikar Anže in njegova sestra kitaristka Tej a, bas kitaristka Klara in njen brat trobentač Klemen ter flavtistka Tadeja.
Njihov repertoar temelji predvsem na narodno-zabavni glasbi, razveseljujejo pa tudi s širokim naborom zabavnih skladb in različnih ritmov. Imajo tudi nekaj svojih skladb, s katerimi so se že uspešno predstavili na nekaterih festivalih: Steverjan, Slovenskogoriški klo-potec v Cerkvenjaku, Vurberk. „Posebej smo ponosni na našo Sembidsko polko, za katero smo 2016 na festivalu v Cerkvenjaku prejeli nagrado za najboljše besedilo. Avtorica nagrajenega besedila je Alenka Skupek, ki je tudi napisala besedilo za Študentski valček, ki
trudijo različne skladbe narediti še malo bolj posebne. Od drugih na narodno-zabavni sceni se razlikujejo še najbolj po mehkejšem zvoku, saj tradicionalni klarinet v kvintetu zamenjuje nežen zvok flavte. Vsaka pohvala jim veliko pomeni, je najlepša motivacija za še večji trud kljub kakšnemu padcu, saj »v prepihanem kraju,
v
rastejo žilavi značaji,« radi poudarijo. Količinski razmah narodno--zabavne glasbe pa je žal prinesel tudi padec kakovosti, predvsem izvirnosti je v njej vse manj. Občutek je, da vsak, ki ima posluh in zna igrati na harmoniko, želi imeti svoj ansambel, kar pa žal pri nas ni dovolj, povedo.
„Festivali so odlična priložnost za ansamble, saj jih ti prisilijo, da se razvijajo in izpopolnjujejo ter tako najdejo svoj stil. Ker imamo v Sloveniji ogromno trio zasedb, je to še toliko pomembneje. Pri kvintetih je to nekoliko lažje, saj se lahko že s pestrim instrumen-
talnim delom najde svoj stil, je pa zato potrebnega toliko več dela. Večinoma pa se ansamblom sploh ne uspe zbrati v takšni zasedbi, zaradi toliko bolj priljubljene trio zasedbe je to še težje. Ker pa se priljubljenost kvintetov povečuje, verjamemo, da se bo povečalo tudi njihovo število," pravijo Šembidci, ki so trenutno zaradi službenih obveznosti odsotni z odrov, kar pa ne pomeni, da mirujejo, saj je glasba njihova stalna spremljevalka. Pridno vadijo in snemajo pesmi, da se bodo lahko že kmalu predstavili tudi na katerem od festivalov.
MG
VSAK ČETRTEK OB 20. URI ORFEJČKOVA LESTVICA
DVA X TRI
smo ga pred kratkim posneli. Pri nastajanju skladb sodeluje tudi naš harmonikar Anže Pižent, ki je napisal tudi prvo avtorsko skladbo Vinogradnik ter nekaj drugih melodij in besedil naših skladb. Za umetniški vtis skladb pa poskrbi naša desna roka, akademska glasbenica Nika Pipan, ki je prispevala melodijo in aranžma za večino naših skladb. Javnost pa dobro pozna
so
tudi našo skladbo Princeska, povedali člani ansambla Šembidci, ki se tudi že pripravljajo na izdajo prve zgoščenke. Ne želijo delati na količini, poudarek dajejo kakovosti, ker želijo tudi sami nekaj prispevati na bogati oltar slovenske narodno- zabavne scene. V vsako skladbo posebej vložijo veliko truda, od besedila do nastanka končne melodije: z vsako noto se tako
ZABAVNA
Glasujem za:_
Glasujete lako tudi na: Luka Pepi
Tel. številka:
Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1998
Zaradi Esmeralde evforično tudi na Ptujskem
Tednik je star 50 let, minilo pa je tudi 120 let od napisa prvega časnika v Ptuju. Natisniti ga je dal ptujski Žid Jakob Schen, sicer v nemščini, ki pa ni bil prav nič nacionalistično obarvan. 90 let pa je minilo tudi od t.im. septembrskih dogodkov v Ptuju, ki so imeli velik odmev med vsemi Slovenci.
V	poslovnem središču Drava v Ptuju bodo uredili tudi mladinska prenočišča s 55 posteljami in mladinski center, skladno s konceptom urejanja vprašanj mladih v Ptuju. Ureditev prenočišč na 1000 m2 bo stala 140 milijonov tolarjev. Zagotovili jih bodo Urad za mladino (55 odstotkov), MO Ptuj (30 odstotkov) in Počitniška zveza Slovenije (15 odstotkov). Za mladinski center na površini 300 m2 pa bosta investitorja MO Ptuj in Urad za mladino.
V	Dravski ulici v Ptuju, med restavracijo Ribič in nekdanjem ptujskim poletnim kopališčem, je GP Gradis Gradnje porušilo nekdanji proizvodni objekt Hiko Olge Meg-lič v stečaju. Na območju porušenega objekta bodo začasno uredili parkirišče za 100 vozil, v bodočnosti pa sprehajališče ob Dravi. Ureditev le-tega je vezana tudi na ureditev stavbe Koto, ki jo bo potrebno v celoti sanirati oz. celo porušiti ter na njenem mestu zgraditi nov objekt. V Ptuju je prišlo do menjave ravnateljev osnovnih šol, upoko-
jili so se dolgoletni ravnatelji: Ivo Težak, Hilda Slekovec in Marija Šumandl. Čeprav je ptujsko območje med prvimi v Sloveniji sprejelo kriterije za delitev premoženja, je ptujska občina med redkimi mestnimi občinami v Sloveniji, ki še ni sprejela delitvene bilance. To je tudi ovira, da druge nove občine na Ptujskem ne morejo normalno poslovati. Stopnja brezposelnosti, ki je bila leta 1995 še 25,5 odstotna, se je v MO Ptuj lani znižala na 18,6 odstotka. Na Osojnikovi cesti v Ptuju se je pričela gradnja novega stanovanjskega bloka z 32 neprofit-nimi stanovanji. V MO Ptuj so prve ekološke otoke postavili v Spuhlji. Gradnjo ptujskega igrišča za golf vse od začetka spremljajo težave, te se nadaljujejo tudi po izdaji gradbenega dovoljenja.
Carrera Optyl Ormož naj bi se širila, je ob obisku v Ormožu nakazal predsednik in solastnik koncerna Safilo Vittorio Tabacchi. Ptujski cvetličarji, člani sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj, so na zelenici ob ptujskem podvozu v obliki ptujskega promocijskega grba posadili okrog 2000 begonij. To je njihovo darilo mestu, ki je že šestkrat zapored zmagalo v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa, urejena in čista v konkurenci turističnih krajev. Ob začetku nove turistične sezone so se Ptujčani srečali z legendarnim
Zimska idila Mestnega trga v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so v mestnem jedru še uspešno poslovale številne manjše trgovine.
Poseg, kakršnega še ni bilo

Namestnik direktorja Pošte Slovenije Jože Fošt, predsednik uprave Telekoma Slovenije Peter Teuž in župan MO Ptuj Miroslav Luci so 18. maja v Ptuju svečano podpisali dogovor o menjavi objektov Pošte in Telekoma z zemljiščem na Minoritskem trgu 1 v Ptuju z objektom in zemljiščem na Minoritskem trgu 1 a. S tem so dani pogoji, da se bo pričel uresničevati projekt obnove minoritske cerkve, ki je bil začrtan že v letu 1982 in po katerem bo Minoritski trg dobil staro urbano osnovo izpred treh stoletij. Obnova naj bi bila konča-i—i na do leta 2005.
^	- rg
olimpijcem Leonom Štukljem, ki je ob tej priložnosti povedal, da se v Ptuju počuti kot mladenič. Pri mostu za pešce so postavili informacijsko stojnico za turiste.
Ustanovili bodo pokrajino Spodnje Podravje s Prlekijo
V naselju Draženci se je kar 81,78 odstotka glasovalcev izreklo proti vključitvi naselja v občino Haj-dina. Pričakujejo, da njihova volja upoštevana pri oblikovanju novih občin. Župani občin na Ptujskem so podpisali namero o ustanovitvi pokrajine Spodnje Podravje s Pr-lekijo, v katero se bodo v začetni fazi povezale le novoustanovljene občine na Ptujskem: Destrnik -Trnovska vas, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Videm, Zavrč in MO Ptuj. Kmetijski kombinat Ptuj se je preoblikoval v delniško družbo. Adriaplin je prevzel ptujsko plinsko omrežje na podlagi izvršbe. Po številu zasebnikov v
zdravstvu je ptujsko območje med prvimi v Sloveniji. Koncesijsko pogodbo za zasebno zdravstveno dejavnost je podpisalo devet novih zasebnikov.
Z odprtjem sodobnega hotela Črni les, nastal je iz nedokončanega hotela Agata, se je v Lenartu pričelo novo poglavje v turizmu. Ptujska dekleta, Gordana Ogrizek, Maja Lešnik, Manja Gojkovič, in Miša Novak, so bila uspešna na domačih in mednarodnih lepotnih tekmovanjih; Miša Novak je kot druga Ptujčanka osvojila lento miss Slovenije. Udeležila se je tudi svetovnega tekmovanja za miss sveta na Sejšelih. Na območju Slovenskih goric je ponovno klestila toča, kot jabolko debela ledena zrna so najbolj prizadela Cerkve-njak. Hudo neurje s točo je zajelo tudi del Dravskega polja. Na tretji avdiciji za manekenke in mane-kene naše družbe so slavile Maja Žunkovič, Mihaela Kukovec in Petra Grahek med dekleti, med fanti pa Bruno Šincek, Almir Zahovič in
Aleš Mlakar. Leticia Calderdon, ki je upodobila Esmeraldo v mehiški televizijski nadaljevanki, je očarala tudi Slovence. Povsod so jo navdušeno sprejeli, tako tudi v Ptuju, Gorišnici in Moškanjcih. Ptuj potrebuje galerijo sodobne likovne umetnosti: razvija se v sodobno slovensko mesto, ki mu nujno pripada tak kulturni objekt, poudarja Bogomir Lugarič. Po stečaju Save Gumarne je zaposlitev izgubilo okrog 50 delavcev, 55 delavk pa je izgubilo zaposlitev po stečaju Planike v majšperškem obratu. Slabo se piše tudi Delti konfekciji in Validu.
Častni občan MO Ptuj je postal akademik dr. Vinko V. Dolenc. Krona poletnih dogajanj v Ptuju je bil koncert simfoničnega orkestra in zbora Mihail I. Glinka iz St. Pe-tersburga ter treh tenorjev: Janeza Lotriča, Krunoslava Cigoja in Gian-luce Zampierija. Minister za okolje in prostor Pavle Gantar je potolažil Lenarčane, tudi v ministrstvu so bolj naklonjeni južni varianti avtoceste. V 92. letu je umrl slikar in akademik in tudi častni občan mesta Ptuja France Mihelič. Ben-ka Pulko bo po svetu potovala še dve leti. Sejma domače in umetne obrti, ki je potekal na Slovenskem trgu, v Murkovi in Prešernovi ulici, je sodelovalo več kot 30 obrtnikov in podjetnikov iz cele Slovenije. Več prireditev pa so avgusta organizirali tudi na bazenu v Kidričevem.
Diplome v Svetu Evrope za tri mlade ptujske fotografe
Z adaptacijo mansarde bo OŠ Mladika pridobila osem dodatnih učilnic, računalniško učilnico in knjižnico z medioteko. V Ormožu so odprli gimnazijo, v prvem letu jo bo obiskovalo 64 dijakov. Po dolgih letih prizadevanj, je MO Ptuj le us-
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina
pelo, da je pridobila v upravljanje grajski hrib in dele grajskih prostorov, ki niso v uporabi Pokrajinskega muzeja Ptuj. Zgodovinski arhiv Ptuj je izdal faksimile Statuta mesta Ptuja iz leta 1376 s spremno študijo. Krajani Zagrebške ceste v Ptuju vztrajajo, da pri njih ne bo asfaltne baze. Ptuj je kot edini iz Slovenije sodeloval na evropskem tekmovanju narodi v razcvetu.
Trije mladi Ptujčani so slavili na mednarodnem natečaju Fotografska izkušnja v okviru Evropskih dnevov kulturne dediščine : Blaž Ivanuša, Črtomir Goznik in Tanja Verlak. Za nagrado so obiskali Strasbourg, kjer so jim v palači Sveta Evrope podelili diplome. Prebivalce naselij ob Dravi oz. na območju Spodnjega Podravja s Pr-lekijo so prizadele močne poplave, kot jih ne pomnijo. Na 9. festivalu nekomercialnih radijskih postaj je Marija Slodnjak prejela prvo nagrada za intervju. 29. festival domače zabavne glasbe Ptuj '98 je prvič potekal v okviru tradicionalnega martinovanja. Občinstvo je bilo za šov band Klobuk in Štajerske barone. Kovinotehna Celje je na Ormoški 23 v Ptuju odprla prvi nakupni center Supermesto v Ptuju, v poslovnem centru Drava pa so 25. novembra odprli supermarket Spar. Prvi krog lokalnih volitev je zaznamovala nizka udeležba. Kjer je bilo kandidatov za župane več, je bil potreben drugi krog, da so izvolili nove. V Ptuju se je porodila ideja o ustanovitvi Kluba 100, katerega člani bi odkupili prostore trenutno samevajoče kavarne Evropa sredi Ptuja. Tudi s tem bi vsi tisti, ki bi se aktivno vključili, na zelo konkreten način pokazali, da so za „ptujskost". Ptujsko podjetje Nizke gradnje se je uspešno predstavilo v Rusiji, v Tuapsi ob Črnem morju je zgradilo velik in moderen poslovno-hotelski objekt. Lenarški dosežek leta je bila delitev velike občine Lenart, iz katere so nastale štiri nove: Cerkve-njak, Benedikt, Sveta Ana in preoblikovana občina Lenart. Na 8. Orfejčkovi paradi je bilo več kot 100 nastopajočih.
Pripravila: MG
Glasujem za
Naslov
torek • 13. februarja 2018
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^¿nJ	NEDELJA	PONEDELJEK
zelenjavna juha,	prežganka, ocvrt	juha, piščančji	cvetačna juha, njoki,	juha, ocvrt piščanec,	kostna juha, goveji	kuhano meso iz
makaronovo meso,	oslič, pečen krompir,	paprikaš, pire	gobova omaka, radič	korenčkova omaka,	zrezki v čebulni oma-	razsola, krompirjeva
endivija, krofi	zeljna solata,	krompir, solata iz	s koruzo, rulada	porov riž, motovilec,	ki, krompirjevi ko-	solata, puding
	mandarine	stročjega fižola,		biskvitne rezine z	renčki, zelena solata,	
		jabolčna čežana		orehi	kokosove rezine	
Krompirjevi korenčki
Biskvitne rezine z orehi
Sestavine: 750 g krompirja, 50 g masla, 100 g moke, 1 ščepec muškatnega oreščka, 1 jajce, 0,5 žličke soli, 2 pesti drobtin, olje za cvrenje.
Krompir dobro operemo, položimo v lonec in kuhamo približno 20 minut. Odcedimo ga, še vročega olupimo in pretlačimo. Dodamo maslo, nariban muškatni orešček, moko, sol in razžvrkljano jajce. Maso dobro pregnetemo, da dobimo gladko testo. Iz njega izoblikujemo 4 cm dolge svaljke, ki naj bodo na eni strani tanjši (v obliki korenčka). Svaljke povaljamo v drobtinah. V kozici segrejemo olje in v njem zlato rjavo ocvremo 'korenčke'. S penovko jih poberemo iz olja in odcedimo na papirnatih brisačkah.
Sestavine: 14 dag sladkorja, 2 jajci, 14 dag moke, 14 dag orehov, maščoba in moka za pekač.
Sladkor mešamo z jajcema, da se speni in zgosti. Z lopatko vmešamo moko in na debelo zrezane orehe ter dobro premešamo. Spečemo v manjšem namaščenem in pomokanem pekaču (pri nas smo uporabili tistega za manjši šarkelj); namesto maščobe in moke za pekač uporabite papir za peko ali sprej za pečenje. Pečemo dobre pol ure. Ohlajeno pecivo zrežemo na tanke rezine in jih v zmerno topli pečici nekoliko popečemo -posušimo.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Zima, zima bela
Sneg, gnojilo revežev so včasih rekli, je pobelil naše kraje in prav je tako. Naj narava kar počiva. Pod snegom je to lažje. Res je ponovno povzročil nekaj težav, žal pač na večje količine nismo več navajeni, a tako lepa, čista, bela narava je tudi nekaj posebnega. Pa nadaljujmo s spoznavanjem novih rastlin.
Okra ali bamija
S to vrtnino sem se sama prvič srečala v Bosni. Tako kakor pri nas paradižnik, je pri njih obvezna rastlina na vrtovih in njivah. Je nujna sestavina vseh tekočih zelenjavnih jedi in jo uporabljajo kot naravno zgoščevalo. Preprosto narežejo plodove in jih dodajo v juhe, golaže, obare ...
Okra sodi med sleze in je v sorodu z našimi hibiskusi, pa tudi ajbi-šem, zelo znano zdravilno rastlino. Njenim plodom rečemo stroki, a to ne pomeni, da je stročnica. V kolobarju na vrtu ima lahko dobro mesto, posebej v rastlinjaku, saj potrebuje veliko veliko sonca.
Sejemo jo zdaj. Njeno seme ima zelo trdo lupinico, zato ga je dobro pred setvijo namočiti vsaj čez noč. Najbolje pa je počakati, da poči. Namočite lahko v toplo vodo. Če pa imate domač kamilič-ni čaj, lahko skuhate čaj, in ko se ohladi toliko, da v njem brez težav držite prste, namočite vanj seme. Posejete jo lahko direktno, v lončke premera 5 cm. Lahko pa jih posejete najprej v korita, ko imajo klične liste razvite in se kaže prvi
pravi list, pa prepikirate. Po piki-ranju zalijte posevek s pripravkom iz izvlečkov morskih alg ali pa z rastlinskimi izvlečki oz. čaji. Okra raste v začetku dokaj počasi, zato se sama bolj nagibam k direktni setvi v ločke brez pikiranja.
Ze sadike naj bodo zelo na toplem, celo bolj kakor paradižnik in paprika, saj prihaja ta rastlina k nam iz vročega Orienta. Tudi veliko svetlobe potrebuje, a bo sadika tudi na okenskih policah uspevala.
Na prosto jo presadite šele sredi maja, v rastlinjak pa nekje v začetku maja. Potrebuje zmerno pognojeno zemljo, hvaležna je za kompost (12 l/m2) ali gnoj (2,5 1/ m2). A preveč organskih gnojil bo povzročilo bujno rast in manj cvetov. Ko listam po spletu, vidim, da jo opisujejo kot zelo visoko rastlino, ki zraste do 2 m. žtako visoko pri nas ne bo prišla, morda v rastlinjaku, a okoli 120 cm visoke pa sem že videla. Zato potrebuje dovolj prostora. Sadimo jo na razdalji 50 cm v vrsti in vrste vsaj 70 cm narazen, torej kakor paradižnik.
Raste brez opore, če pa jih bo veliko, je opora potrebna. Njena rast je podobna rasti paprike, je
Foto: Miša Pušenjak
grmičasta. Če ima rastlina dovolj sonca in svetlobe, požene cvet in kasneje plod za vsakim listom. Zelo dobro uspeva tudi v večjih loncih na sončnih terasah. Ker so cvetovi lepi, je tudi lep okras balkonov.
Poleti ne potrebuje dodatne nege, tudi na sušo ni zelo občutljiva. V rastlinjaku jo seveda redno namakamo, na vrtu pa morda enkrat tedensko po potrebi globoko zalijemo. Priporočam pa zastiranje tal, da se vlaga ohrani in ostanejo tla mokra ter hladna.
Plodove pobiramo zelo majhne. Naj vas ne zavedejo slike, na katerih so precej veliki. V Bosni jo pobirajo, ko je velika centimeter ali dva, na splošno pa velja, da stroki ne smejo preseči 8 cm. Večji so, bolj bodo namreč sluzasti. Sluzavosti se izognete tako, da so plodovi majhni ali pa da odstranite pecelj tako, da ne ranite stroka, stroke pa posušite na soncu toliko, da se sluz ustavi. Potem jih za 10 minut pokuhate v kisu in so uporabni. Lahko jih tudi pope-čete, lahko jih namočite v pivsko testo, najpogosteje pa so del gostih zelenjavnih jedi in juh. Brez težav
jo dodajte obaram, golažem, saj nima izrazitega okusa.
Kaj že sejemo
Še vedno ne sejemo paradižnika, če bo kasneje rastel na prostem. Če imate ogrevan rastlinjak, pa ga že lahko sejete. Zelo se že mudi s setvijo čilija in jajčevca za sadike, seveda. Prav tako posejte tudi por, čebulo, solato tudi za pridelovanje na prostem kasneje. Nadzemno kolerabico, brokoli in cvetačo za sadike pa seveda samo za pridelovanje tudi kasneje v ne-ogrevanem rastlinjaku. Če imate dovolj prostora, lahko za sadike posejete tudi bob in grah, saj ga na prosto zaradi vremena še ne morete. Potem boste na prosto presadili sadike. V neogrevane rastlinjake pa lahko sejete obe stročnici že direktno na stalno mesto. Za kasnejšo pridelavo na prostem lahko vzgojite tudi sadike rukole, azijskih listnatih rastlin, špinače in blitve. Redkvico pa v rastlinjakih kar direktno posejte, najbolje med vrstice solate. Dela ni veliko, hvala bogu ga preprečuje tudi vreme. Le grejte se še lepo na toplem.
20 Štajerski
Križemkražem
torek • 13. februarja 2018
M G DIR 24 Deset najlepših deklet letošnjih zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu Koristni nasveti za gospodinje: krompir
Najbolj vroče tekmovalke olimpijskih iger zaustavite kalitev
Ste opazili, da vam je krompir, ki ste ga pripravili za ozimni-Če bi bil edini pogoj za medaljo lepota, potem bi si na zimskih olimpijskih igrah prav vsa dekleta in fantje zaslužili co> m£e\ Miti?
zlato. A seveda ni tako in v naslednjih dneh se bodo številni športniki iz vsega sveta športno potegovali za medalje.
Do 25. februarja bodo praktično vse oči uprte vanje in za marsikoga bodo to najlepši trenutki v življenju, spet druge čaka razočaranje.
Katera najlepša v deželi je tej?
Splet je dobesedno ponorel od številnih seznamov najlepših športnic in športnikov. Na vrhu največ lestvic se je pojavil tekač na smučeh Pita Nikolas Taufatofua iz Tonge. Pita je sicer tekvondoist, a na zimskih olimpijskih igrah se bo pomeril v teku na smučeh. Sicer mu nihče ne pripisuje kakšnega večjega uspeha, a bo v mrzlem Pjongčangu gotovo ogrel srce marsikatere navijačice. Še več pozornosti pa so seveda pritegnila dekleta. Deset imen se konstantno pojavlja na seznamih najlepši športnic na svetu in med njimi je tudi veteranska smučarka, ki bo skoraj gotovo posegala po najvišjih mestih. Moramo priznati, da smo zaradi prostorske stiske izvzeli slovenske športnice, saj bi jih morali na seznam uvrstiti vse. Če malce predrugačimo Prešernov zapis: »Lepši od Slovenke bilo ni nobene.«
Zoran Franc
Foto:Media 24
Sicer pa je vrstni red takšen:
•	Lindsey Vonn (ZDA), alpsko smučanje
•	Julia Dujmovits (Avstrija), deskanje na snegu
•	Tessa Virtue (Kanada), drsanje
•	Rosalind Groenewoud
(Kanada), smučanje prostega sloga
•	Jamie Anderson (ZDA), deskanje na snegu
•	Spencer O'Brien (Kanada), deskanje na snegu
•	Seun Adigun (ZDA), bob • Silje Norendal
(Norveška), deskanje na snegu
•	Alexa Scimeca Knierim
(ZDA), drsanje
•	Nadja Purtschert (Švica), deskanje na snegu
Lindsey Vo
Foto: Profimedia
Najprimernejša temperatura za skladiščenje jedilnega krompirja je od 5 do 6 'C.
Nič nenavadnega ni, da prične jedilni krompir v začetku leta kaliti. Slednje se lahko pripeti tudi zaradi previsoke temperature prostora, najpogosteje v primerih, ko ga ne skladiščite v hladni kleti. Same kalitve seveda ni mogoče povsem preprečiti, lahko pa s preprostim trikom pridobite vsaj nekoliko več časa. Najprej odstranite vse gomolje, ki so začeli kaliti. Nato med krompir namestite tri jabolka - lahko tudi več, glede na količino skladiščenega krompirja. Zakaj jabolka? Zato ker ob zorenju sproščajo rastlinski hormon etilen, ki uspešno zavira kalitev jedilnega krompirja. Omenjeno eko metodo so uporabljali že naši stari starši, morda je čas, da jo ponovno obudite.
Kaj pa lahko storite s krompirjem, ki je začel kaliti? Mnenja so si deljena. Nekateri strokovnjaki pravijo, da je treba vse gomolje zavreči, saj kalčki vsebujejo solanin, ki je strupen že v manjših količinah. Drugi pravijo, da lahko gomolje mirno zaužijemo, če le odstranimo vse kalčke ali še bolje, odrežemo mesto, kjer so pognali na plan.
V.M.
Da boste sneg očistili hitreje
Kaj vam lahko olajša kidanje snega
Očitno se je zima dodobra prebudila. Spet je zapadlo kar nekaj centimetrov snega, napovedujejo ga tudi vnaprej, zato nas čaka telovadba - kidanje snega!
To opravilo pa je včasih kar naporno, še posebej, če se sneg kar naprej oprijemlje lopate. Kidanje na tak način ne gre nikamor. Kaj pa lahko storite, da to preprečite? Za vas imamo zelo preprost trik. Vašo lopato dobro premažite spredaj in zadaj z voskom. Uporabite lahko kar čajno svečko ali pa ostanek kake druge sveče. Na tak način so nekoč mazali tudi smuči in sani, da so bile na snegu hitrejše. Če pa slučajno doma nimate niti koščka sveče, bo zadostovalo tudi olje. Na krpico kanite nekaj olja, nato pa spet dobro premažite spredaj in zadaj po lopati. Sneg se lopate ne bo več oprijemal, kidanje bo lažje in hitrejše. Poskusite!
P.L.
Foto: Profimedia
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj
Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 13. februarja 2018
Za kratek čas
Štajerski	21
Vidi se...
... da se tudi v reklamnih oglasih opazi šovinistično pojmovanje, kaj se spodobi za moškega in kaj za žensko. Kot vidimo na letakih, mora moški delati, za kar potrebuje delovno opremo - pajaca, rokavice, delavsko obutev ... , ženska pa mora biti lepa in elegantna. Zdaj ne vemo, ali naj bodo užaljeni moški, ker - po reklami sodeč - naj le delajo, ni pa treba, da so še lepi, ali ženske, ker itak nič ne delajo, glavno, da so lepe. In elegantne.
Govori se...
... da v Spodnjem Podravju župani razočarani ugotavljajo, da gre pri vladnih obljubah za ormoško-ptujsko hitro cesto le za predvolilni pesek državnih oblastnikov v oči volivcev. Pa tako so se župani veselili, da bodo lahko tudi na svojih lokalnih volitvah ponosno pokazali kak meter asfalta več in pridobili kak glas več zase.
... da če sodimo po hitrosti, s katero država umešča hitro cesto v spodnjepodravsko okolje, ne gre za nobeno hitro cesto, pač pa za polžjo obvoznico.
Prireditvenik
... da bo v skladu z mnenjem neke ptujske svetnice treba ptujska parkirišča označiti z dodatnima znakoma: 'Parking za moške' in 'Parking za ženske'. Le kako bo označen parking za brezjajčnike? Nekaj podobnega kot tisti za mestne svetnice in svetnike?
... da je v torek, 9. januarja, zjutraj (v novejši mestni zgodovini bo ta datum znan kot »dan poseka«!) postalo jasno,
zakaj so se nekaj dni pred božičem na ptujski tržnici nekateri spodnjepodravski župani veselili s kuhanim vinom. Najverjetneje so se dogovarjali, katero od dreves bo kateri posekal. Ali pa vsaj sponzoriral njen posek.
... da Ptujčani ugotavljajo, da če imaš veliko (zmeraj večjo) plešo, ti gre vsaka rast na živce. Vključno z drevesi. In morda je tudi to razlog za ve-
likansko število posekanih dreves v zdajšnjem mandatu ptujske vedno bolj plešaste oblasti.
... da so na Ptuju v okviru neke prireditve ob kulturnem prazniku ponudili tudi Prešernov čaj. Žal ga nismo uspeli pokusiti, ampak po poznavanju legendarnega Prešernovega pivskega okusa bi najbrž moral na recepturo dati svoj blagoslov tudi minister za zdravje ...
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
9	8				4			7
		1	6				8	
		6	7					
6	1		8	9				
								
				7	3		2	6
					8	3		
	3				7	1		
1			4				9	5
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©©	€€	Q
Bik	¥¥¥	©©	€	QQ
Dvojčka	¥¥	©©©	€	QQQ
Rak	¥¥¥	©	€€	QQ
Lev	¥	©©	€€€	Q
Devica	¥¥¥	©	€	QQQ
Tehtnica	¥¥¥	©©	€€	Q
Škorpijon	¥	©©	€€€	Q
Strelec	¥¥	©	€	QQQ
Kozorog	¥¥¥	©	€€€	QQ
Vodnar	¥	©©©	€€	O
Ribi	¥¥¥	©©©		OOO
Velja za teden od od 13. 1 znak - slabo, 2 znaka
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
do 19. februarja 2018 - dobro, 3 znaki - odlično
Torek, 13. februar
10:00 Dornava, prostori občine, izredna seja občinskega sveta
Dornava - sekcije oračev TED Lukari 10:00 Zavrč, pred trgovino Haložanka: Fašenk v Zavrču 11:00 Destrnik, srečanje pustnih likov 11:00 Stojnci, Fašenk po stojnsko 11:00 Ptuj, dvorišče Ptujske kleti, Pustni piknik PP 12:00 Ptuj, Kurentovanje, Pustni torek v mestu, zabave v mestu do poznih večernih ur; ob 10.30 na Mestnem trgu, pustovanje z učenci OŠ Olge Meglič; ob 11.00 Kuhna na dvorišču v Furstovi hiši, ob 12.00 slovo od pusta s Petovio kvintetom in Markom Vozljem ter mojstri, ob 17.00 pokop pusta, pustni PP piknik z okusom, vino, hrana, glasba in dobra družba na dvorišču Ptujske kleti, pokop pusta v hotelu Mitra 14:00 Bukovci, Fašenk v Bukovcih 14:00 Podlehnik, Pokop pusta z manjšo povorko v Podlehniku 15:00 Cirkovce, Cirkovški fašenk
15:00 Pobrežje, iz boršta do vaškega doma, Povorka v Pobrežju 16:00 Spodnja Polskava, Pustna povorka na Spodnji Polskavi 17:00 Ptuj, Terme, rand hotel Primus, klub Gemina XIII., tradicionalno otroško pustno rajanje 17:00 Slovenska Bistrica, koncertna dvorana Glasbene šole, pust v glasbeni šoli Slovenska Bistrica
Sreda, 14. februar
16:00 Ptuj, Osrečevalnica, Dravska 8, predstavitev masaže zatilja po metodi HumanUP
Četrtek, 15. februar
09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Cucki
16:00 Podlehnik, dvorana VKTC, predstavitev študentskih delavnic
zazidalne cone Podlehnik in ureditve ribnika Dežno 16:00 Hajdina, gostilna Kozel, Zbor članov ZB za vrednote NOB občine Hajdina
16:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, Pionirska knjižnica, otroška predstava Bonton za male lumpe 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljična soba mladinskega oddelka, Pravljična ura z jogo, za otroke od 4. leta starosti dalje 18:00 Ptuj, hotel Mitra, Predstavitev knjige Boštjana M. Turka Kota 101
Petek, 16. februar
09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Cucki, ob 9.30 in ob
12.00, za šole in za izven 18:00 Ormož, Gasilski dom, Letni občni zbor PD Ormož, zbor in
odprtje razstave člana društva 18:00 Vitomarci, Hvaletinci 2, Ekološka kmetija Forštnerič, predavanje Spomladanske zdravilne rastline 18:00 Studenice, Dom kulture Andreja Stefanciosa, 20. območno
srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 18:00 Hajdina, cerkev sv. Martina, Kitarski recital Jana Brodnjaka 19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, 25 let Viktorino-vih večerov, pater Branko Cestnik - Kako bi pred 1800 leti krščanstvo prišlo na Ptuj
Mestni kino Ptuj
Sreda, 14. februar: 18:00 Dan ljubezni: Ljubezen na prvo bolezen;
20:15 Dan ljubezni: Petdeset odtenkov svobode. Četrtek, 15. februar: 19:00 Trije plakati pred mestom. Petek, 16. februar: 16:00 Palčki pomagalčki; 18:00 Lady Bird; 20:00 Črni panter.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 12. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Julija Marodi, Biš 51, 2254 Trnovska vas.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Qelix
UČILA
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 13. februarja 2018
«nww.adk.si
Podjetje ADK, d. o. o., iz Hoč v okviru širitve proizvodnje in zaradi povečanega obsega dela vabi k sodelovanju
izkušene upravljavce mehansko obdelovalnih strojev,
da skupaj z nami začnejo pot za nove in obstoječe programe.
Vabimo vse zainteresirane, ki imajo ustrezne delovne izkušnje, da se nam pridružijo.
Iščemo dolgoročne rešitve z možnostjo osebnega razvoja v zanesljivem in stabilnem delovnem okolju.
Nudimo: razgibano delovno okolje in ustrezno plačilo za vaše znanje.
Vsaka vloga bo individualno obravnavana.
Pišite ali pokličite na:
ADK, d. o. o., Miklavška cesta 59, 2311 Hoče E-Mail: kadrovska@adk.si s pripisom »Nova mehanska« Telefon: 031 822 853
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, p red vse m hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da začnemo v četrtek, 15. februarja, prodajati kokoši nesnice v začetku nesnosti, cepljene. Vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Pod-lože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAMO okrogle silažne bale krme -otave. Telefon 041 809 814.
KUPUJEMO traktorske priključke, moto-kultivatorje, frezo, koso, mulčar in druge stroje, lahko so tudi v okvari. Telefon 041 407 130.
ZAPOSLIMO disponenta za organizacijo prevozov v domačem in mednarodnem transportu. E-mail: info@lamot.si, tel. 040 296 391.
NEPREMIČNINE
PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema 3 sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234.
I GLASBO DO SR6A
Bodite t> Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2k. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
Šahovski kotiček
Februarja od Ptujčanov najvišje Andraž Suta in Amalija Skok
Ob primerjavi številčne zastopanosti članov ŠD Ptuj na slovenskih šahovskih lestvicah februar 2017 - februar 2018 je letošnje število nižje za šest. Razloge gre iskati v prenehanju članstva nekaterih članov, nekaj gre na račun premajhnega števila nastopov posameznikov in avtomatskega črtanja z lestvic, nekaj pa tudi na račun prehoda mlajših v člansko konkurenco, kjer pa je konkurenca za uvrstitev med sto najboljših še premočna.
V februarju je po ratinških točkah od Ptujčanov najbolj napredoval Tomaž Šuta v konkurenci U18, saj jih ima v
primerjavi z januarjem več kar 70, sledi Amalija Skok v konkurenci deklet U16 z dodatnimi 46 točkami, pa MK David Murko U20 z novimi 37 točkami. Kljub manjšemu padcu v ratinških točkah (11) je najbolje uvrščeni Ptujčan MK Andraž Šuta na 10. mestu v konkurenci mladih do 20 let, naslednja najboljša uvrstitev, 11. mesto, pa pripada Amaliji Skok v konkurenci deklet do 16 let. Od Tomaža in Amalije lahko največ pričakujemo na mladinskem državnem prvenstvu konec februarja v Portorožu, Andraža in Davida pa prvenstvo do 20 let čaka šele decembra.
Silva Razlag
;:00 20. redna seja občitic Dcstmik 1:30 Gostilna pr' Francet* :30 Oddaja iz preteklosti 00 Video strani
:00 Italijanska trgovina - v živo 1:00 Pust V Majšperku 2018 1:00 12. Bal na Destmiku _ 00 Vidcu strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
i/eč na spletni strani www.siptv.si
SIP
08:00 Spominski večer na
Valentina Zumra 10:00 Dobrodelni koncert v Staršah 11:05 Gostilna pr' Francet' 12:30 Vidco Strani 15:00 Italijanska trgovina - v i,ivo 1 S: 00 K. ii i luni i praznik V Prepoljah 20:00 Kulturni praznik v Skorbi 21:30 Spominski večet na
Valentina Žumra 22:30 Sreda v sredo 23:30 Video strani
:00 Fašenk po Domavsko 2017 :30 Ljudski pevci se predstavijo :00 Utrip ¡7 Ormoža ¿00 Video strani :00 Italijanska trgovina - v živo :00 šolska seja ivela Narkovci - v živo :00 Oddaja a preteklosti :00 Fašerik po Domavsko 201H :20 Utrip Ormoža :00 Video strani
Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA: info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.O.O .; 02 749 34 27; 031 627 340
program v živo tudi preko spieta: www.siptv.si
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
I Pamiaane stranke |
I íl&imno pod uefnk Ztera
I TJ rcputófri
t-JÍMiJena MMawcic ,
Va ta¿M¿a tabuje
Pomfpltív na desmeli Jama prihaja na kavo na sedež NSI
T-oninóva sira leg ija; Kako do 10 odstotkov volilnih sbnv
Kdaj jfl nazadnje srečal Milan« Kučana
Kak&na vlogo imata v »franki Marko Pogorcvc in JaiiAz Skrabc c
O primerjavah z avstrijskim kArtcierj^m Sílmwliflom Kurzem
fe VW
HOM^

Slovenski Kwz
povsem frakfitQ»
Matej Tonin, v. d. predsednika Nove sfóvenfé ^ekshluzivnem intervjuju
klriki"la i,irih holesih I «do je močnejši; Slovenija „Ii Hruška?
L	www.reporter.si |
POLITIKA -	Pomladne stranke obvezno pod dežnik Zbora za republiko
DOSJE -	Kdo je močnejši: Slovenija ali Hrvaška?
INTERVJU -	Vinko Lipovec, Ameriška domovina: Trump ni neumen,
	je pa bolj robat
OSEBNO -	Milena Miklavčič, pisateljica, ki razbija tabuje
MS* I. D., X, SW, ST, WLTP, A110
Kaj pomenijo te črke in številke? ¡
jxm mwm
Postanite imetnik kartice zvestob Radia-Tednika Ptuj.	^ Jfl&j
Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudnikii
najrazličnejših storitev in izdelkov ter " ^ prihranite vse do 50 %!
Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača!
Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov.
Veljavnost kartice je 1 leto.
Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si
kartica zvestobe
Radio-Tednik Ptuj
Äa/mfa" TEDNIK	;
i
OOOOOI
Janez Novak %
o
Iz NAJNOVEJŠE številke:
•	Vamgrozi KRVNI STRDEK?
•	ZDRAVE NAVADE, ki vam lahko ŠKODIJO
•	TRIKI, ki delujejo in prikličejo BOGASTVO
•	PRIGRIZKI, ki kurijo MAŠČOBO
•	5 SKRITIH NAPAK prihujšanju
Lepi spomini ne bledijo!
	*TT	12 VSEBINE
»...P_II.II BIHB ._„		11 lil
VUHwuigmnilrnifni^ Za zdravo pitra voda v Halozah		IU 1HHIU« UPIH Premalo dogovarjanja i nesitei delegatskega sistema!
	¿¿S	
'^¿r-k ET-T;		
S?^-'-		
MIlan Knežeirič kandiifai za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor		
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega, tednika, zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
3838898114427
petek • 16. februarja 2018
Oglasi in objave
Štajerski	, 23
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
Ivane Vincek
IZ BUKOVCEV 37 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala gospodu župniku, govornici, godbeniku, zastavonoši, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Sin Janko z družino
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči.
Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dedija in brata
dragega moža, očeta,
Vojteha Belšaka
IZ PTUJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za pisno in ustno izražena sožalja, darovano cvetje in sveče, pevcem za sočutno odpete pesmi in govorcu za besede slovesa.
Njegovi najdražji
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Duplek, Osnovno šolo Duplek ter Osnovno šolo Korena vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Duplek in Osnovne šole Korena.
Vidimo se v četrtek, 15. februarja, ob 18. uri v Večnamenski dvorani Osnovne šole Duplek.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.

dem
Projekt podpira župan občine Duplek, Mitja Horvat.
www.radio-ptuj.siwww.tednik.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava na dom.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli? Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam ju dal?
SPOMIN
Danes minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek
Jožef Drevenšek
IZ SPODNJEGA LESKOVCA 20
Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi.
SPOMIN
12. februarja so minila tri leta, odkar nas je zapustil
Viktor Sakelšek
IZ DOLENE 46
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižgete svečo na njegovem grobu.
Žena Marija ter hčerki Ivica in Danica z družinama
SPOMIN
11. februarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi ata, tast, dedek in prade-dek
Franc Jurgec
BUKOVCI 133
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečo.
Vsi tvoji
Utrgal bom cvet, na grob ga položil in tiho potožil, da joče srce.
ZAHVALA Zalki Valenko
IZ BELŠAKOVE ULICE 49 PTUJ
Vsem, ki ste pospremili drago mamo Zalko Valenko na njeni zadnji poti, hvala.
Hvala za darovano cvetje, sveče in besede tolažbe.
Vsi njeni
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči.
Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
SPOMIN
Tih in boleč je spomin na dan 12. 2. 2013, ko nas je za vedno zapustila mama, babica in prababica
Julijana Kolarič
IZ BUKOVCEV 4
Hvala vsem, ki se je spominjate, s toplo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke.
Vsi tvoji, ki te imamo neizmerno radi in te pogrešamo
			
Umrli so	i		■
Elizabeta Stajnko, roj. Zavratnik, Mestni Vrh 31, roj. 1935 - umrla 31. januarja 2018; Neža Kvar, Senešci 31, roj. 1933 - umrla 31. januarja 2018; Ivan Polajžar, Dobrina 29, roj. 1933 - umrl 2. februarja 2018; Jožica Vajs, Ptuj, Selska cesta 25, roj. 1941 - umrla 2. februarja 2018; Martin Glavač, Kajžar 7, roj. 1945 - umrl 2. februarja 2018; Ivana Vincek, roj. Solina, Bukovci 37 a, roj. 1930 - umrla 2. februarja 2018; Venčeslav Kacijan, Ptujska Gora 14 a, roj. 1961 - umrl 31. januarja 2018; Rozalija Valenko, roj. Bombek, Ptuj, Belšakova 49, roj. 1943 - umrla 4. februarja 2018.
Spodnje Podravje, Slovenija • Trije prazniki ljubezni
Valentin ne odklepa le korenin
Ptički se pri nas ženijo na kar tri različne datume: na vincencijevo (22. januarja), valentinovo (14. februarja) in gregorjevo (12. marca). Kdaj pa vi praznujete ljubezen?
Po podatkih Statističnega urada RS v naši državi živi le 2.630 Valentin (tako je ime približno vsaki 400. Slovenki, po pogostosti je temu imenu med vsemi ženskimi imeni pripadlo 106. mesto), še redkejši so Valentini (to ime nosi približno vsak 770. moški, po pogostosti med moškimi imeni je Valentin šele na 147. mestu). Glede na pomen, ki ga je stari kmečki koledar pripisoval svetemu Valentinu, je to sila malo. Valentin namreč prinese ključe do korenin, zato je dobil vzdevek »prvi spomladin«. Prav z njim naj bi se vsako leto začelo težko pričakovano delo na vrtu in na polju (pri tem je treba upoštevati, da je bil po starem julijanskem koledarju njegov god štirinajst dni kasneje).
O tem, kaj ima omenjeni svetnik opraviti s srčnimi zadevami, strokovnjaki že dolgo modrujejo; očitno je Valentin prevzel dolžnosti in naloge kakšnega prastarega božanstva. Etnolog Damjan J. Ovsec je v Veliki knjigi o praznikih pojasnil, da je valentinovo pri nas neke vrste nadomestni ali vrinjeni pra-
znik, podobno kot npr. prvi april: »Valentinovo izvira iz Anglije, od koder se je razširilo zlasti v Ameriko, se tam docela skomercializi-ralo in se vrnilo na Stari kontinent ter ga seveda po idejni in trgovski plati - zavzelo.«
Prva srca so k nam prispela iz Holandije
V Angliji so si zaljubljenci pisma in razglednice, pa tudi drobna darilca, na valentinovo izmenjavali že pred pol tisočletja. S to tradicijo so Slovenijo do nedavna povezovali le ptički; pri nas so se ženili, v anglosaksonskem svetu pa so jih na valentinovo še posebej natančno opazovala mlada dekleta. Prvi ptič, ki ga je dekle na valentinovo videlo, je namreč napovedal bodočega moža. »Kos je pomenil duhovnika, taščica mornarja, zlati ščinkavec ali kakršen koli rumen ptič bogataša, vrabec kmeta, modra taščica srečnega človeka, krivokljun prepirljivca, golob do-
Valentin razveseljuje tako zaljubljence kot trgovce.
brosrčneža. Gorje pa, če bi videle žolno: potem se ne bi nikoli omo-žile,« je povedal Ovsec.
Etnolog Niko Kuret je v Prazničnem letu Slovencev niti ne tako daljnega leta 1989 zapisal: »K nam še ni prodrlo praznovanje, ki je
Ljubezen gre skozi denarnico
Valentinovo seje najbolj zasidralo v Združenih državah Amerike; po podatkih spletne strani Fundivoje predlani valentinovo praznovalo 54,8 % Američanov. Med praznujočimi so bili gotovo tudi trgovci, ki so prodali za 19,7 milijarde ameriških dolarjev daril. Največ denarja so Američani porabili za nakit (4,5 milijarde ameriških dolarjev), večer zunaj (4,4), oblačila, predvsem spodnje perilo (2), cvetje (l,98), slaščice (l,76), darilne kartice (l,68) in voščilnice (l,14 milijarde dolarjev).
Za valentinova darilca namenjeni zneski po gospodarski krizi spet naraščajo. Američani pozornosti ne poklanjajo samo svojim partnerjem, temveč vse pogosteje tudi prijateljem, družinskim članom, sodelavcem in celo hišnim ljubljenčkom. Podrobnejših raziskav valentinovih navad za Slovenijo žal nimamo, po ponudbi na trgovskih policah sodeč Slovenci najraje podarjajo cvetje, bomboniere, plišaste živali in parfume.
doma menda v Ameriki in ga pozna že dobršni del zahodne Evrope. Valentinovo namreč slavijo kot praznik mladih ljudi, zlasti zaročencev, ki si na ta dan pošiljajo darila, predvsem sladkarije. V sosednji Italiji po izložbah slaščičarn že
dneve prej ponujajo bogato izbiro vabljivo pripravljenih zavitkov za 'Valentine'.«
Le nekaj let zatem je Ovsec povedal: »Po naših cvetličarnah smo opazili leta 1991 valentinova srca (uvožena iz Holandije), skupaj s samo zamislijo o tem, sicer na zahodu zelo priljubljenem prazniku, ki ljudem, ki se imajo radi, ponuja
zlasti cvetje, voščilnice in drobna darila. Valentinovo, ki je predvsem praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi, je za današnjo rabo gotovo zelo prepričljiv.« Gotovo, bo pa pozabljivce morda uspel rešiti še sveti Gregor, prina-šalec luči. Pozornosti sicer štejejo tudi preostalih 363 dni v letu ...
Eva Milosic
Markovci • Naj krof za leto 2018
Priznanje Slavici Vincek
Društvo podeželskih žena občine Markovci je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo KGZS, Zavoda Ptuj, prvo soboto po svečnici priredilo tradicionalno ocenjevanje pustnih krofov, letos že 17. po vrsti.
Ocenjevanje je potekalo v prostorih župnijske dvorane. Organizatorji so povabili, da krofe na ocenjevanje prinese kdorkoli, ne le članice društva. Krofe je ocenjevala štiričlanska komisija v naslednji sestavi: učiteljica praktičnega pouka iz Srednje živilske šole Maribor Marija Horvat (predsednica komisije), Bernarda Trafela in Terezija Bogdan, svetovalki na KGZS Zavoda Ptuj, ter Darinka Meznarič, članica društva. Ocenile so 12 vzorcev,
ki SO bili Oštevilčeni in gospodinje	Foto: Marija Prelog
ter obiskovalci niso vedeli, čigavi Udeleženke in obiskovalke prireditve ocenjevanja za Naj krof 2018
so. Za ocenjevanje je bilo treba prinesti po pet krofov, brez nadeva in brez sladkornega posipa. Komisija se je morala osredotočiti na zunanji videz, videz sredice, vonj in okus krofa. Ocenjevanje je bilo javno in si ga je ogledalo lepo število domačih članic, sodelovale pa so tudi članice iz Društva gospodinj Draženci in Zavrč. Navzoče so lahko ocenjevane krofe tudi poskusile. V »finalni« izbor so prišli trije vzorci in komisija je imela resnično težko nalogo za razglasitev »Naj krofa 2018«, saj razlike skorajda ni bilo. Po posvetovanju je bila vseeno zmagovalna številka tri in to so bili krofi, ki jih je pripravila predsednica domačega društva podeželskih žena občine Markovci Slavica Vincek, ki je pred leti že prejela to priznanje. Čestitke društvu, ki se že 17. leto trudi, da se pred-fašensko dogajanje popestri z za naše kraje značilno kulinariko.
Marija Prelog

C
T,c, ö
C
Cp

o
ti«
O?
Í-.-C?1---'

° má
C3*
CbS
Rodile so: Andreja Korošec, Veliki Okič 5, Zgornji Leskovec - deček Brin; Anja Veselic, Seliškarjeva ulica 9, Ptuj - deklica Kim; Estera Čuček Pintarič, Poljska cesta 3, Ptuj - deček Tijan; Tanja Malek, Moravci v Slovenskih Goricah 120 A, Mala Nedelja - deklica Žana; Tea Cimprič, Ulica Jožefe Lackove 40, Ptuj - deček Tian; Nuša Svenšek, Tovarniška cesta 13, Kidričevo - deček Nell; Karmen Ve-hovar, Celjska cesta 24, Šmarje pri Jelšah - deček David; Vesna Dukarič, Ptujska cesta 63, Pragersko - deklica Sarah; Dalida Majcen, Stančeka vas 16 A, Majšperk - deček Žiga; Natalija Munda Kosi, Strjanci 27 A, Podgorci - deček Tejo; Željka Savanovic, CMD 17, Ptuj - deček Filip; Tjaša Kumer, Kokolova ulica 8, Ptuj - deklica Felicija; Mateja Sagadin, Kolodvorska ulica 9, Pragersko - deklica Zoja; Deana Urih, Slomškova ulica 4, Ptuj - deklica Bela.
- > Cp -
^ o ^ C» - *
g*. O
» *
Valentin ima ključe od korenin
Danes bo oblačno, predvsem na jugu in vzhodu države bo občasno še rahlo snežilo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zjutraj zmerna do močna burja, ki bo čez dan slabela. Najnižje jutranje temperature bodo -5 od 0, ob morju do 3, najvišje dnevne od -4 do 2, na Primorskem okoli 6 stopinj Celzija.
4 dnevna napoved za Podravje
r. . Torek	Sreda	Četrtek	Petek
13.02.2018	14,02.2018	15.02.2018	16.02.2018
♦		*	
0 Dopoldan 2 Popoldan	~2 Dopoldan 4 Popoldan	Dopoldan 3 Popoldan	-9 6 Popoldan
fcSrpg vfrtrA Šilu1 h: j	■fl	Hitrost vafra 3 nVš	v Milrosl Völr'ä 3 rftfft
Vir: aksu
Foto: CG