KRANJ — Včeraj so v Kranju v hali A Gorenjskega sejma odprli šesti kranjski zimskošportni sejem. Sejem, ki bo odprt do nedelje, 23. novembra, ima poleg prodaje stare in nove zimskošportne opreme tudi zanimiv program. Zbor vaditeljev in učiteljev ter trenerjev smučanja, ki sejem organizira, je pripravil poleg prodaje tudi vrsto informacij o tekih, sprehodih in hoji na smučeh, o tečajih smučanja ter o turistični ponudbi. Povedali vam bodo vse o varnosti na cesti v zimskih razmerah, zimskih vrtcih, vrteli pa bodo tudi smučarske filme. Na tem sejmu, ki je največji na Gorenjskem, je pestra ponudba za vse. (H) — Foto: F. Perdan J ■ gmotnega polosmj* ko-2* bi delavcev, ae rojevajo W sredi *ča. Pomemben ko-1 tej poti bo združitev industrije Gorenjske iz loke in K me ti;« k oži vil akega kombinata iz Kranja v Kmetijskoftivileki kombinat Gorenjske. Oba kolektiva ae morata o tem odloČiti na referendumu, vendar ze sedaj velja poudariti, da načrtovana združitev ne bo pomembna le za gorenjsko klav-niitvo in mesno predelavo, ampak za družbeno in zasebno kmetijstvo na Gorenjskem nasploh, za večjo proizvodnjo hrane, za preskrbo in za zboljšanje položaja kmetijske panoge. Prav tako važen prispevek k oblikovanju gorenjskega klav-niikega in mesnopredelo val nega središča pa je sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in delitvi dela, ki so ga v ponedeljek po dveletnih prizadevanjih podpisali na gorenjski medobčinski gospodarski zbornici predstavni- ca _ ovB 8TOENKI ZA ALPSKO REPREZENTANCO -b?* Zastave Ljubljana Borut Mišica je včeraj direktorju alpskih repre mfrc Tonetu Vogrincu, trenerjema ženske A in moške alpske reprezen-l\!Jotetu Šoarovcu in Filipu Gartnerju ter smučarjema Bojani Dornig in ■C* Knzalu izročil ključe za dva nova avtomobila Zastava 101 Comfort. mfralnincev seje delovnemu kolektivu zahvalil za pomoč, saj vemo, da ^t^SrmrezentanH izredno slab vozni park. Vsako sezono morajo na aV evropska smučišča in tekmovanja v vseh selekcijah pripeljati nad W&*t tekmovalcev, tekmovalk in dvajset trenerjev. Zastava Ljubljana je podpisom, da se vključi v jugoslovanski smučarski sklad. Našim \\^antomje pri prevozu priskočila na pomoč tudi delovna organizacija fdh) - Foto: F. Perdan ki škofjeloške, jeseniške, kranjske, radovljiške in bohinjske klavnice. Sporazum je bil sprejet na zborih delavcev, cilji sporazuma pa so boljše medsebojno sodelovanje in zmanjševanje razdrobljenosti, doseganje višje kvalitete izdelkov in večjih količin, specializacija proizvodnje, usklajevanje in dogovarjanje pri surovinah, klanju, predelavi ter prodaji. Sporazum določa tudi vlaganja v modernizacijo sedanjih obratov in gradnjo sodobnega predelovalnega osrednjega gorenjskega obrata na Trati. - Kranjska klavnica se obnovi, da bo lahko letno zmogla klanje 15.9*0 prašičev in 9990 govedi (sedanje zmogljivosti niso izkoriščene), prav tako se obnovi predelava, ki bo v Kranju še do zgraditve novega obrata na Trati. Potem bo postal predelovalni obrat center za distribucijo mesa in izdelkov, delavcem pa bo zagotovljeno delo na Trati. Škofjeloška klavnica bo z zgraditvijo Trate ukinjena, v Tržiču pa bodo klali le prašiče. Jeseniška klavnica bo povečala klanje na 4090 govedi in 15.000 prašičev, z zgraditvijo obrata na Trati pa predelava preneha, delavci pa bodo imeli delo v povečani klavnici. Radovljiška klavnica bo po zgraditvi predelovalnega obrata na Trati spremenjena v center za distribucijo mesa in izdelkov, bohinjska klavnica pa bo nekaj časa še zadržala klanje za lokalne potrebe, potem pa bo specializirana za izdelovanje klobas. Gorenjske klavne kapacitete se bodo širile le do dogovorjene meje, potem pa bo nujno za Gorenjsko zgraditi osrednji klavniški obrat. Sporazum tudi zavezuje podpisnike, da se takoj začne z zgradnjo predelovalnega obrata na Trati, ki bo zmogel 5999 ton letne proizvodnje pol trajni h in suhomesnatih izdelkov, dnevna proizvodnja pa bo 20 ton. Prav tako je v sporazumu določeno, kaj in v kakšni količini bodo delali v novem obrata na Trati, dogovorjeno pa je tudi, da si mora gorenjsko klavništvo zagotoviti do leta 1985 letno 23.000 govedi, oskrba s prašiči pa bo zagotovljena z lastno proizvodnjo in vlaganji v farme v drugih republikah in v Sloveniji. J. Košnjek Vsakemu po njegovem prispevku Med delavci v neposredni proizvodnji ni časa za dolgovezno razpravljanje in dolgovezenje kaj in kako narediti, pač pa je tam mesto, kjer se zahtevajo odločne in korenite spremembe, če je to mogoče in potrebno. Stabilizacija ne bo uspešna, če ne bomo vsi prispevali po svojih močeh in kolikor ne bodo tako delavci za stroji in v neposredni proizvodnji ter vodilni v redu opravljali svojih nalog. Zato je skrajni čas, da se spoprimemo s slabostmi, ki jih ne kaže več dopuščati, jih le ugotavljali in sprejemati začasne rešitve. Predvsem je potrebno v vseh okoljih na novo proučiti nagrajevanje, kjer je še vrsta nepravilnosti in neusklajenosti. Zato ni naklučje, da je javna razprava o osnutku družbenega dogovora, ki opredeljuje nova izhodišča delitve po delu, pripravil ga je republiški svet ZZS, tako zaživela. Nobena razprava o kakršnemkoli dokumentu, so povedali na škofjeloškem občinskem svetu ZSS, še ni doživela tolikšnega odmeva med delavci v neposredni proizvodnji, kot prav razprava o delitvi po delu. To med drugim tudi pove, da kljub dolgoletnim razpravam in priporočilom na tem področju ni večjega premika med nagrajevanjem produktivnega dela in »dragega« režijskega dela. Ne gre zato, so poudarjali delavci, da bi kar počez kritizirali vse delo izven proizvodnje in, da bi vse administrativno delo označili za nepotrebno. Res pa je, da nam administracija poje velik kos kruha in se po svojih zakonitostih še naprej bohoti in zanje ne veljajo merila o produktivnosti in učinkovitosti dela. Tako se sedaj dogaja, da za stabilizacijska prizadevanja in varčevanje vedo predvsem delavci v neposredni proizvodnji, medtem ko se izpadi v proizvodnji in manjši dohodek nič ali pa zelo malo pozna delavcem v režiji. Ta razhajanja se vlečejo že dalj časa in verjetno je prav sedaj o sprejemanju družbenega dogovora o delitvi po delu čas, da se uredijo. Skratka, nujno je, da se začne proizvodno delo bolje vrednotiti, saj bo le na ta način moč med drugim zavreti beg iz proizvodnje v administracijo in le s pravilnim vrednotenjem dela bomo lahko izpeljali spremembo sestave proizvodnje in ne nazadnje tudi stabilizacijo.. L. Bogataj Sproščene rezerve praška in olja Kranj — Zaradi zagotovitve normalne preskrbe se je republiški izvršni svet odločil sprostiti republiške rezerve olja in pralnih praškov. Hkrati je republiški izvršni svet priporočil občinskim, naj tudi ti sprostijo svoje rezerve. Nekatere občine jih imajo, vsaj enomesečne. V teh občinah je bila preskrba boljša kot tam, kjer teh rezerv še nimajo. Republiški izvršni svet je tudi priporočil, naj bi bili ti proizvodi na poli- Zamejski mladinci v Radovljici Radovljica — V nedeljo, 23. novembra, bo z avtobusom prispelo 40 članov Zveze komunistične mladine Italije iz slovenske občine. Devin -Nabrežine. Po delovnih razgovorih s predstavniki občinske konference ZSMS Radovljica si bodo ogledali muzej v Kropi, kjer jim bodo kro-parski mladinci prikazali film o kro-parskih kovačih in kolednikih. Od tam bodo odšli na ogled Dražgoš, nato pa obiskali muzej v Begunjah, v Radovljici in Prešernovo hišo v Vrbi. cah popoldne po 15. uri, ko ima večina ljudi možnost nakupa. Prodaja bo še vedno omejena: kupec lahko dobi največ tri kilotrame praška, 20 dekagramov kave in dve steklenici olja v zameno za prazne steklenice. Kranjski komite za gospodarstvo in finance se je odločil, da bo danes (petek) sprostil del občinskih blagovnih rezerv. V trgovine bo šlo 15 ton olja, 5 ton masti in 15 ton praška iz rezerve, trgovci pa bodo dodatno dali na trg 35 ton svojih zalog, kar pomeni, da bo danes popoldne na trgu 50 ton praška. Omenjene količine bi morale zadostovati za normalno preskrbo. O odločitvi republiškega izvršnega sveta in kranjskega komiteja za gospodarstvo so že obveščeni potrošniški sveti pri krajevnih konferencah SZDL, o celoviti problematiki preskrbe pa bo v sredo seznanjena tudi občinska skupščina. •jk •UJCEHEJSC GORENJSKO \ILVESTF@WNJE Na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju CENA VSTOPNICE 350 DIN Prodaja vstopnic v komerciali ^Umbml VILIJA PETRIĆA s pevko Majdo Renko Gorenjskega sejma na razstavišču. Vsak gost dobi: — aperitiv — vstopnico za sejme v letu 1981 — priložnostno spominsko značko _> O LAS 2.STRAN K1EK. 21.N0VHMM 1M PO JUGOSLAVIJI Seja predsedstva SFRJ V Beogradu je bila pod predsedstvom predsednika Cvijetina Mijatovića seja predsedstva SFRJ. Predsedstvo je obravnavah nadaljnje izpopolnjevanje mobilizacijskega sistema oboroženih sil in družbe ter nekatera druga vprašanja s področja vodenja in poveljevanja v oboroženih silah. Predsednik ZIS Veselin Djuranovič pa je predsedstvo seznanil z žgočimi vprašanji v zvezi z uresničevanjem letošnje plačilne bilance. Vojaki med najbolj prizadevnimi Spravilo sladkorne pese z njiv v bistriški, ptujski in ormoški občini poteka nemoteno. Poleg strojev so na poljih tudi delavci, vojaki in mladina. Med najbolj prizadevnimi so vojaki iz Maribora in Slovenske Bistrice. Nova sladkorna tovarna Predstavniki Generaleks-porta iz Beograda in Teh-noeksporta iz Prage so podpisali sporazum o dobavi opreme za novo tovarno sladkorja, ki jo bodo gradili pri Požarevcu. Poleg praške tovarne bo pri dobavi opreme sodelovala tudi strojna industrija Djuro Salaj iz Slavonskega Broda. Oprema bo vredna več kot milijardo in 8 milijonov dinarjev. Čista voda na Plitvicah V narodnem parku Plitvice so pred nedavnim začeli z vsakodnevnimi hidrometeorološkimi meritvami. V ia namen so postavili posebno klimatološko postajo. Postavili so tudi več merilcev dežja in drugih naprav. Vse to delajo z namenom, da zaščitijo čisto vodo v narodnem parku Plitvice. Manjka strokovnjakov Organizacije združenega dela v občini Svetozarevo so v minulih desetih mesecih sprejele v delovne razmerje 2400 delavcev. Več kot polovica se je zaposlilo za nedoločen čas. Prostih je bilo 3200 mest, vendar so mnoga ostala prazna, ker niso mogli dobiti strokovnjakov. V tej občini je na seznamu nezaposlenih prek 3800 oseb, vendar jih je več kot 2000 brez kvalifikao je, med njimi skoraj 1900 žensk. Višja RTV naročnina v Srbiji Predsedstvo RK SZDL Srbije je podprlo zahtevo RTV Beograd za zvišanje naročnine. Končno besedo pa bo imel republiški izvršni svet. Naročnina za TV in radio sprejemnike naj bi se povišala od 140 rta 180 dinar jev. Še več izvoza Ugodna gibanja zunanjetrgovinske menjave v Sloveniji se nadaljujejo. Tako smo prevzeli obveznost za dodat ni izvoz na konvertibilno področje v vrednosti 140 milijonov dolarjev. S tem izvozom si bodo delovne organizacije Zagotovife uvoz repromate-nala za približno enomesečne potrebe slovenskega gospodcirsti a. Nujna samoupravna preobrazba bank in boljše gospodarjenje z denarjem Praksa zahteva spremembe Prepočasi uresničujemo naloge, ki smo jih sprejeli na VIII. kongresu Z K Slovenije na področju bančništva in denarja — V sedanjem kre-ditnodepozitnem mehanizmu bank se dohodek odtujuje od združenega dela, banka pa oblikuje denar s tehniko bančnega knjiženja — Še vedno odločanje v zaprtih krogih bank — Delavec bi moral odločati tudi pri emisiji denarja prevelik obseg izplačil za investicije in kasnitve pri izplačilu izvoznih spodbud. Krivo pa je temu tudi neodgovorno ravnanje komunistov. Da bi spremenili sedanjo prakso, morajo komunisti, ki delujejo v organizacijah ' združenega dela, v bankah, SDK, organih družbenopolitičnih skupnostih in povsod drugod opredeliti svoje naloge in predvsem ugotoviti, kakšna je resnična gmotna podlaga reprodukcijskih tokov v ozdih ter kakšen je položaj delavcev pri razpolaganju z ustvarjenim dohodkom. Komunisti so tudi odgovorni za usklajevanje planskih listin za naslednje obdobje, za uvajanje novih oblik pri združevanju sredstev, ki naj nadomeste zdaj prevladujoče kreditne odnose itd. Osnovno pa je, kot je poudaril v svojem uvodnem govoru predsednik predsedstva CK ZKS France Popit, da delavci vedo, koliko sredstev ustvarjajo v proizvodnji, koliko kreditov, domačih in tujih bremeni njihovo proizvodnjo. D. Dolenc Analiza naj odloči Visoko - Krajevni konferenci SZDL Visoko in Olševek-Hotemaže ter koordinacijski odbor za gradnjo nove šole iz obeh krajevnih skupnosti je pripravil v sredo na Visokem pogovor o reševanju problematike osnovnega šolstva na tem območju in o predlogu za gradnjo osemletke v prihodnjem petletnem razvoju kranjske občine. Predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Visokega, Olftevka in Hotemaž so vztrajali, da ima visoško področje pogoje za zgraditev nove osnovne šole, da bi morala analiza o razvoju osnovnega šolstva v kranjski občini v razpravo pred sprejemanjem in odločanjem o kraju gradnje nove osnovne šole (analize kljub obljubam še ni) in da morajo biti odločilni vsestransko oblikovani argumenti, ne pa le število učencev. Zavlačevanje z gradnjo šole, so dejali na seji, utegne povzročiti v krajih težje probleme, tudi družbenopolitične narave, in onemogočiti nekatere akcije, ki jih v krajevnih skupnostih še načrtujejo, .j^ Svet v tem tednu Ljubljana — Problemska konferenca o samoupravni preobrazbi bank in gospodarjenju z denarjem, ki jo je v sredo sklical Centralni komite ZKS je imela namen oceniti, kateri dejavniki vplivajo na odtujevanje dohodka, spregovoriti o ključnih idejnopolitičnih vprašanjih pri nas, to je o položaju delavca ter njegovem dejanskem vplivu na pogoje dela in razporejanje dohodka in se dogovoriti za oblike in metode delovanja komunistov pri ustvarjanju pogojev in rešitev na področju gospodarjenja s sredstvi in uresničevanja politike ekonomske stabilizacije. Tri leta je že, kar smo sprejeli nove zakone, ki urejajo področje gospodarjenja z denarjem, vendar bistvenih sprememb v poslovanju naših bank nismo dosegli. V nasprotju z idejnopolitičnimi usmeritvami na VIII. kongresu, imajo pri uresničevanju sedanjega srednjeročnega plana odločilno vlogo kredit-no-depozitni odnosi. Povečuje se delež obresti v dohodku, zmanjšuje se akumulativna sposobnost združenega dela in OZD so prisiljene najemati kredite za obratna sredstva in razširjeno reprodukcijo, s tem se pa povečuje njihova odvisnost v bankah. Pri financiranju reprodukcije krediti bank obsegajo že okrog polovico sredstev. Vse temeljne banke niso uresničevale svoje poslovne politike v skladu s planskimi usmeritvami in še vedno se odloča v zaprtih krogih. Med-bančno sodelovanje v Sloveniji in Jugoslaviji se ni prav zaživelo. In še vedno delavec ne odloča pri tako pomembnih stvareh, kot je emisija denarja; še vedno se ustvarjanje novega denarja ne uporablja dovolj za gospodarstvo, temveč v preveliki meri za vnaprejšnjo porabo. Prepočasi krožijo sredstva plačilnega prometa, saj je potrebnih kar deset dni za prenos sredstev od enega do drugega uporabnika družbenih sredstev. Likvidnost bank se zaostruje in da bi banke zagotavljale svojo likvidnost, uporabljajo dvakrat večje rezerve kot v preteklem letu. Težave pri vzdrževanju likvidnosti pa poglablja še zmanjševanje sredstev v OZD, zmanjševanje discipline pri poravnavanju obveznosti, Odlikovanja predsedstva SFRJ je delavcem TOZD TEA podelil predsednik občinskega sveta ZSS Vinko Sarabon. Odlikovanja predsedstva SFRJ Pred kratkim je 35 članov temeljne organizacije TEA iz kranjske Iskre prejelo odlikovanja predsedstva SFRJ. Hkrati so proslavili tudi 30-letnico delovne organizacije Sve čanost se je začela s predstavitvijo del slikarja Konrada Petemela-Slo-venca Razstavo so odprli v Iskri Lahore. Hkrati so pevski zbor Iskra in recitatorji pripravili krajši kul turni program. Iskrina temeljna organizacija TEA je v zadnjem času doživela iz reden razvoj in se je iz elektromehanike usmerila v elektroniko. Vse sile so usmerjene v razvoj in čimhitrejši vstop v množično proizvodnjo elek tronskih terminalov, kajti Is tako hodo lahko konkurenčni ob hitrem razvoju telefonije v svetu. Pri/a devajo si tudi doseči čimvečji razvoj. Poleg velikih delovnih uspehov v preteklih tridesetih letih, so za te meljno organizacijo TKA značilni tudi pomembni koraki v razvoju sa moupravljanja, kar se kaže v uspešnem in aktivnem delu družbenopo litičnih organizacij, v veliki aktivnosti delavcev na delavskih zborih in v družbenopolitičnih organ in <* ^ 1 ■— — - . - -,. '^r zaradi alkoholizma nevzdržni zakonski zvez.. Tud. mi lojene, alkoholiki niso izjema; brfiog. med nj.m. že dolga leta p Sadi hude odv.snoHti ^ alkohola n. več mogoče zdravit,. lEihe v borbi z alkoholizmom bomo dosegi, le s korenitimi pre Tudi med u popijejo in ['anphe v noro 1 c ainHim-i.""'.....~.....-------y aiiki v^konomskih ^noH'n do t odstotkov več izdelkov kot lani in s tem presegla dolarski plan izvoza za 29 odstotkov. Manj dohodka kot lani »o ustvarili samo v treh organizacijah združenega dela: v Tokosu. Obrtnem podjetju in Kpgu, V prvih dveh sf je precej zmanjšalo število zaposlenih, v tretji pH m,, meli največ težav s««V ~ zaradi pomanjkanja materiala: Nadpovprečno rast dohodka pa "so n> beležili v Zlitu, Triu, Peku Tiku, Oblačilih Novost in ' gospodarstvu. Zato je bila i tudi nekoliko ugodnejša rai tev sredstev za osebne doho so v skupni masi dosegli 22-odstotno povečanje. V devetih mesecih so dogovor'1 uresničevsnju družbene usmerim razporejanja dohodka prekršiti * Tokosu, Obrtnem podjetju, S Rogu, kjer bodo morali do leta napeti vse sile, da pridej« kroga kršiteljev. Cene Zlito vegs pohištva ostanejo TRZIĆ - Sprostitev cen nekaterim vrstam izdelkov jf prineslo olajšanje tudi delavcem lesnopredelovalne industrije, saj bodo končna lahko uveljavili cene, ki so ji* doslej »umetno« oblikovali * pomočjo najrazličnejših samoupravnih sporazumov in »novimi programi«. Za primer vzemimo saa* vrednoat rezanega lesa. Nikjer v Jugoslaviji ga menda mi mogoče dobiti ceneje \ot s* 6€*t dinarjev, čepra. štiri leta star cenik dovoljuje štirikrat nišjo vrednost. Sproščene cene bodo ustavile tudi poplavo najrazličnejših »novih« iadelkov, ki * običajno imeli zelo malo novega. Rasen cen. Združeni lesni industriji Tržič v bližnji prihodnosti presto oblikovsnje cen ne bo prineslo večjega dohodka. Pohištva, ki ga pretežno izvažajo na zahodni trg, zaradi konkurenčnosti ne bodo podražili, saj ne želijo izgubiti dragocenih tujih naročil in deviz, rosen tega pa položaj v svetovni trgovini s pohištvom že daje slutiti, da bo blago, čeprav kvalitetno, vedno teše prodati. V Zlitu izdelujejo tudi zelo iskano tapecirano pohištvo. Ni dolgo, kar so cene zanj na novo oblikovali, zato bodo še vztrajali pri starih. Podražili pa bodo rezan le* a lean.3 J-mbalažo, kl U te My časa i prodnjsjo - Jgg^ B«. 21 NOVEMBRA 1980 5.STRAN GLAS Kondi Pižorn Popoldan za gledališče Vladina in kultura, kultura in '»dina. Sredi tega »labirinta« kot -.« in zasvojen, zdaj pri prvi, zda j i drugi, ponavadi pri obeh -*■» je Kondi Pižorn. Vzkipljiv oh ^■vflnoatih v družbi, a vedno javljen govoriti brez dlake na *»n, brez »kozmetičnega« olep 7>aja, povedati resnico, pa če je Se surova. Zaradi resnice in zgolj nje se je marsikomu že zame-' »svojim člankom v glasilu pred ^nW mladine je razburkal duhovito vsej krajevni skupnosti. Ugo da je Preddvor le bleda senca **hj kulturno tako razgibanega in da edino svetlo točko pred-"■ipjo folklorne skupine, ki delu-* pod okriljem osnovne šole oz. *>tičnega društva. *|f to kulturno praznino smo s "Vsn idejami in manifestacijami poseči domači mladinci, toda ;**rije smo izšli z grenkimi izkušnji Do mladih so starejši Ae nezaupljivi, kot da smo le za očiščevalne akcije, za [^■•nnje vabil in krasitev volišč. organizacija v Preddvoru EJii organizator tudi številnih phsaih prireditev, toda brž ko se a* plakatu ali vabilu pojavilo ime »IMS že je bilo vse skupaj - na propad. Da bi na mesto Jtorja zapisali SZDL ali os-šola, bi bila dvorana zagotovo Pjto polna. Tako ni samo v Pred-J*], is zdaleč ne, saj se mladi s PtsJniJ težavami ubadajo tudi v l^jn krajevnih skupnostih. Upati I'*, da bo Preddvor po obnovi kul-l^tojji doma zopet postal ena I^njih žarišč ljubiteljske kulture svojski občini,« Dravi Kondi ki je resneje zabredel v kul-Jmde povsem slučajno. Ko je ^ padivo za proslavo v Prešer-[JJtoa gledališču v Kranju, se je mtorska skupina ravno zbirala ■ ''•jo. Pridružil se jim je in danes Pasiidj Pižorn član mladinske sku-Ph članskega ansambla kranj-^gadaUšca. Kulturni koledar |[«staice — Amatersko gie-?™*o Tone Cufar bo v soboto. * novembra, ob 19.30 premier-oprizorilo. igro v enem de-Eugena Ionesca: Učna Predstavo je režimi Miran scena je delo Jožeta r*-, igrali bodo Igor Škrlj, Pjtrua Gašperšič in Vera J**. Predstavo bodo ponovili ^•odeljo, 23. novembra, ob ?*ia izven ter v ponedeljek, novembra, v torek, 25. 2°»bra, in v sredo, 26. no-J*«a, vselej ob 19.30 za abon- za izven. Kaiovijiea — Drevi ob 19.30 ^Radovljici gostovalo Ama-■**o gledališče Tone Čufar z ?*toc z Novak Novakovim laikom. ^ Siveevi hiši pa bodo drevi ^ uri odprli razstavo plastik j ^Hefov akademskega kiparja "torta Dermšmrja iz Ljublja- i Otvoritev bo popestril kul-spored, ki bo obsegal •2*cije pesmi Toneta Kun-2f iz najnovejše pesniške 2** V lesu ogenj, ki je lani JT'pri Mladinski knjigi, ter 7J*° slovenskih skladateljev Lebiča, Antona Lajo-Danila Svara in Uroša Lite ran i del je z reci-T)i Linhartovega odra pri-JJjSa Alenka Bole-Vrabec, izbrala Sanda Vremšak. ^rtnj — V Prešernovi hiši zavija Franci Zagori čn i k: voco-vizualno 1965 do V galeriji Mestne hiše je . avtorjevi šesdesetletnici na pregledna razstava fo-.'**fij Jožeta Kološe-Kolo-^ ki sta jo pripravila Kabinet /**nske fotografije pri Go-jtokem muzeju in Obalne fj^ije Piran. V stebriščni dvo-Mestne hiše so Gorenjski r*totj iz Kranja, Kulturni 2*er iz Kamnika in Numiz-^ftio društvo Slovenije s so-J^nnjem Ljubljanske banke ,ff*vili razstavo Motivi t4fb, rastlin in živali na .*^*nih novcih. V mali gale-^estne hiše se z novejšimi predstavlja akademski sli-''Henrik Marchel. ' Prešernovem gledališču bden gostuje Stalno slo-^ko gledališče iz Trsta s ^•jdellovo komedijo Človek, -^aa in čednost. Drevi ob l 1 bo predstava namenjena "adu petek. jutn. 22. no »Večkrat me je imelo, da bi stopil med »prešernovce« in dejal: »Dajte mi vlogo, da poskusim!« Od recitator jev me je v gledališko igro popeljal režiser Lojze Domajnko v Molieru za mlade in letos sem prvič nastopil tudi v abonmajski predstavi, v Grči. delu Frana Govekarja, ki je po sedemdesetih letih doživelo svojo krstno uprizoritev prav na kranjskih odrskih deskah. V teh dneh tečejo tudi pospešene priprave za Shakespearov Sen kresne noči, kjer mi je režiser zaupal obrtnika Klopčiča. Pri Gledališkem centru, ki ima v prvi vrsti nalogo vzgajati mlade igralce, pa sva si z Iztokom Alidičem razdelila vlogi v groteski Slavomira Mrožka-Emigranta. Gre za študijsko predstavo, ki bo za naju velik zalogaj, saj živahen dialog teče neprekinjeno skoraj dve uri. O prostih popoldnevih ob vsem tem ni mogoče razmišljati. Dopoldne delo v Elektro Kranj, popoldne vaje in predstave .. .«_ Dražgoška bitka, največji slovenski filmski projekt, bojuje trenutno bitko z družbeno odgovornostjo in razsipništvom. Igralci so na »prisilnem« počitku, toda ko bodo filmske kamere ponovno zabrnele, bo Kondi zopet junak Ivo, partizan Bičkove čete. »Okoli petdeset snemalnih dni so načrtovali za to sicer stransko vlogo, toda dovolj, da bom spoznal filmsko igro, ki se v mnogočem razlikuje od gledališke. Pri filmu je najvažnejše, da lik držiš v pravi smeri, da ne nihaš. Če si bil včeraj trdne hrbtenice, moraš tak ostati tudi. jutri in pojutrišnjem. Doslej smo snemali v okolici Železnikov, Škofje Loke in v Preddvoru pretep v gostilni s hitlerjugendovsko bando. Mislim, da bo film naletel na ugoden odmev, čeprav je javnost zaenkrat zaradi spremljajočih peripetij še nenaklonjena »bitki«. Napak bi bilo, če Kondija ne bi povprašali po željah in načrtih. Napak zato, ker mu je volje in ambicioznosti skorajda zavidati. ob 19.30 pa redu so- vembra. bota- V ponedeljek, 24. novembra, ob 12.30 bo Stalno slovensko gledališče iz Trsta uprizorilo recital Bazovica za Gimnazijo. Zvečer ob 19.30 pa bo za red ponedeljek v Prešernovem gledališču uprizorilo Pirandellovo komedijo Človek, zverina in čednost. V petek, 28. novembra, ob 11.30 bo Prešernovo gledališče za Poklicno šolo uprizorilo Zgodbe o tovarišu Titu, ob 16.30 pa za osnovno šolo France Prešeren. Glasbeni center Kranj bo drevi ob 19.30 v dvorani kranjske glasbene šole priredil koncert dua Pavel Sraj (lutnja) in Sherill O'Connr-Šraj (čembalo, glas). Na instrumentih, ki jih je po muzejskih vzorcih izdelal Pavel Sraj, bosta izvajalca z glasbo, petjem in plesom predstavila giasbenG 15 «tuzau* no življenje v obodbju renesanse. Skorja Loka - V galeriji na loškem gradu je odprta razstava Titova srečanja na Gorenjskem, tako kot stalne muzejske zbirke ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. V knjižnici Ivan Tavčar bo v torek, 25. novembra, ob 17. uni Marija Lebar predšolskim otrokom pripovedovala partizanske zgodbe. V četrtek. 27. novembra, ob 18. uri bo na sporedu predavanje z diapozitivi: Po poti Avnoja (z učitelji osnovne šole Peter Kavčič), ki ga bo vodil Janko Krek. Glasbena šola iz Škofje Loke bo v ponedeljek, 24. novembra, ob 18.30 v puštalski kapeli priredila glasbeni večer, v katerem bodo nastopili Jože Falovt (rog). Tomaž Lorenc (violina) in Primož Lorenc (klavir). Hkrati bodo odprli razstavo likovnih del Franca Novinca Tržič - V paviljonu NOB bo še do 24. novembra odprta razstava črnobelih fotografij Foto šport Tržič '80, vsak dan od 16 do 18. ure Železniki - V soboto, 22. novembra, ob 16. uri bodo v galeriji muzeja ob dnevu republik«- odprli razstavo del akademskega slikarja Franceta Godca, velikega prijatelja Selške doline in opazovalca njenih lepot Razstavo bo pripravilo Muzejsko društvo iz Železnikov »Letos sem ,pogrnil' na sprejemnih izpitih za vpis na igralsko akademijo, drugo leto ne smem. Dotlej se bom praktično izpopolnjeval na odru Prešernovega gledališča in ob različnih prireditvah v krajevni skupnosti. Z igranjem, z delom, ob katerem občutim neko notranje zadovoljstvo in ki ti nudi možnost ustvarjanja, bi si navsezadnje rad služil tudi kruh.« C. Zaplotnik Brezplačna predstava za invalide Kranj — Prešernovo gledališče iz Kranja bo v sredo, 3. decembra, ob 17. uri brezplačno uprizorilo predstavo Samuela Becketta: Čakajoč na Godota za člane Medobčinske organizacije slepih in slabovodnih in Društva invalidov Kranj. Člani Medobčinske organizacije slepih in slabovidnih dobijo vstopnice pred predstavo v Prešernovem gledališču, člani Društva invalidov pa v pisarni društva, vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 12. ure, ob torkih in četrtkih pa od 15. do 17. ure S knjižnih polic Okrogle povesti niso samo okrogle Na knjižnem trgu sta se pred kratkim znašli dve knjigi iz nove zbirke »Okrogle povesti«: popularni Boccacciov Dekameron in Balza-cove Okrogle povesti, ki so zbirki tudi posodile ime. Nekdo je zapisal, da se pri nas takih knjig kar malce bojimo, pač zaradi napak razumljene označke »erotična literatura«. Ne glede na to, ali ta, sicer zelo popularna oznaka, vpliva na izbiro slovenskega bralca, je treba pripomniti, da so v zbirko uvrščene predvsem knjige, ki jim pristoja naziv mojstrovine svetovne umetnostne literature (kar potrjujejo že imena: Rabelais z Gargantuo, Pantagruel in Apulej z Zlatim oslom), kot pa nagajiva oznaka erotične literature. Ker pa Slovenci nismo proti taki literarni zvrsti, se bomo z veseljem spoprijeli z nagajivim humorjem, nekoliko paradoksalnimi zapleti in zabavljivo simboliko, ki jo te knjige ponujajo. Balzacove povesti, ki so torej v novi izdaji že zagledale luč sveta, utirajo pot posrečeni zamisli o tovrstni knjižni zbirki. Balzac, vsekakor mojster zbadljivega peresa, častno opravlja to nalogo. Zna poseči v dno »izprijene« človeške duše, tako nevsiljivo m samu SCCI razumljivo, da bo smeh, ki ga pri tem izvablja, prevzel še takega pusteža. In ker se smeha neradi otepamo, posebej še tako spretno začinjenega ne, se najbrž ni bati, da bi bralcev take literature danes ali kdajkoli zmanjkalo. Zato priznajmo, da so pri Cankarjevi založbi poiskali za tradicionalno resnega Slovenca »tisto pravo«. Liljana Saver Teden kulture v Naklem Naklo — V ponedeljek, 24. novembra, se bo v Naklem začel tretji tradicionalni teden kulture, ki ga ob dnevu republike pripravlja domače kulturnoumetniško društvo Dobrava s sodelovanjem krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Nanizali bodo osem prireditev. V ponedeljek ob 18. uri bodo slovesno odprli kulturni teden, sledil bo literarni večer in pogovor z avtorjem knjige Domovina je ena, domačinom Jožetom Kožuhom. V torek. 25. novembra, ob 18. uri bo Marko Štremfelj, vodil predavanje s filmom o vzponu na Everest. V sredo, 26. novembra, ob 17. uri bodo nastopili učenci osnovne šole 1. kranjske čete in otroci iz vrtca Pavle Mede-Katarine. V četrtek, 27. novembra, ob 17. uri bodo odprli razstavo Antona Grašiča »Konj, naš prijatelj« ob 4(K)-letnici Lipice, ob 18. uri bo na sporedu svečana akademija z nastopom domačega moškega pevskega zbora in recitatorjev kulturnoumetniškega društva Dobrava. V petek. 28. novembra, ob 18. uri bo nastopil kitarist in kantavtor Stojan Strupi s svojo skupino. V četrtek, 4. decembra, ob 17. uri bo Cveto Sever nastopil z lutkovno predstavo Potepuh, ki je namenjena najmlajšim. Vrh prireditev pa bo premiera gledališke igre Davida Storeva Kmetija, s katero se bo predstavila domača dramska skupina pod režijskim vodstvom Miha Štefeta in mentorstvom Jožeta Kovačiča. . Vse prireditve bodo potekale v prostorih doma družbenopolitičnih organizacij Naklo. Zasnežena slikarska kolonija Slikarskim kolonijam, ki imajo že dolgo tradicijo, se vedno znova pridružujejo nove. Ena najnovejših je tudi slikarska kolonija v organizaciji Kulturno umetniškega društva dr. Lojz Kraigher pri Kliničnem centru in Medicinski fakulteti. Društvo ima v svojem delokrogu tudi likovno sekcijo, ki jo vodi likovni pedagog Jano Milkovič. Septembra letos so pripravili prvo slikarsko kolonijo v Savudriji, drugo pa od 3. do 9. novembra v Planici. 2eija organizatorja je bila, da bi slikarji na svoja platna ujeli jesensko barvitost gorskega pejsaža — o tem so se pogovarjali še v soncu. Ko pa so prišli v Planico, so se spogledali z zasneženo pokrajino. Ne le običajen dež s snegom, ki zna samo rahlo pobeliti pokrajino v tem času, ampak pravi zimski dan s snegom skoraj do kolen je spremljal delo slikarjev vse dni kolonije. Nekateri so ustvarjali v okrilju Počitniškega doma Kliničnega centra, drugi so se, zvesti načelu slikanja v prostranem ateljeju pod milim nebom, spppadli z motivi zunaj, na prostem. No. če je le preveč sne- snežinke pose umaknili žilo — marsikomu so kvarile akvarel — so pod bližnji napušč, kjer so našli vsaj malo strehe. In slikali so nemoteno in ustvarili tudi po več slik na dan. Tako bo bera za razstavo, ki bo čez dober mesec v Kliničnem centru, izredno številna in organizator bo moral s pomočjo žirije odbrati dela, kajti vsa ne bodo šla v razstavni prostor. Slikarske kolonije v Planici so se udeležili člani društva: dr. Anton Dolenc, dr. Danica Bem-Gala, dr. Ludvik Tabor in Jano Milkovič; jeseniški Dolik je zastopal France Kreutzer; umetniško fctC£r;f!J0 Andreja Peklaj; sodelovali so še slikarji: Tomaž Gostinčar, Aleksander Jare, Stanislava Sluga, Anka Kraš-na-Kocijan, Marija Prelog in Mirna Pavlovec. Nekateri so prišli za dan ali dva, tako da imen vseh udeležencev kolonije skoraj ne moremo našteti, končen odgovor bo dala šele razstava. Nedvomno bo izredno zanimiva, saj bo odsevala delo prve slikarske kolonije v posebnih razmerah — v snegu. A. Pavlovec Kritika, ki filmu ne seže niti do kolena V Kranju imamo Filmsko gledališče. Lahko amo veseli, da nam Kulturna skupnost in Ki-nopodjetje Kranj po zelo ugodni ceni ponujajo spored kvalitetnih filmov. Vendar namen filmskega gledališča doalej ni bil le to, ponudil je veliko več. Kaže, da razgovori po predvajanju filma gre v Vietnam njegov prijatelj. Ne pa obratno kot je bilo zapisano na listu. . Gledalcu, ki si zeli poglobljeno kritiko, najbrž ni vseeno, kaj mu ponujajo pred vstopom v kino. Občutek ima, da je ta »kritika« napisana »z levo roko«, samo zato, da je. Kritika ne more biti niso zaživeli. Zato so prireditelji le goij opjg vaebine. saj jo gleda doalej skrbeli za tako imenovane jec ianko dojame sam. Ce že ne gre drugače, naj pisec predstavi Liste filmskega gledališča, ki so vsebovali kritiko predvajanih filmov. Tudi letos obiskovalce »listi« čakajo pred vstopom v dvojno. Toda! Kritika filma Lasje je bila taka, da bi bilo bolje, če je sploh ne bi bilo. Kako more kritik kot je Tone Frelih povsem zgrešiti vsebino filma? Da se razumemo, ne Javori 550 o bistvu filma, temveč o golem zapisu dogajanja na platnu. Tone Frelih je dogodke opisal povsem drugače. Ni bilo potrebno, da bi bil gledalec strokovnjak na filmskem področju, saj je zlahka ugotovil, da je šel na vojne priprave glavni junak filma (in ne, da je šel obiskat nekoga), ter da ta junak (Bukowski) ostane v Ameriki in vsaj avtorja. Tudi pri kritiki filma Quadro-phenia se je pojavila napaka, mZ je Neva Mužič glavnega junaka postavila med »rockerje«, čeprav je polna dvorana videla, da je bil »mod«. Kljub pozitivni vlogi, ki jo opravlja kranjako Filmsko gledališče, torej žal ugotavljamo, da kritika krepko zaostaja za predvajanimi filmi. Marko Jenšterle Srečanje železarskih gledaliških skupin Vse bolj se utrjuje zavest, da kulture ne moremo deliti na profesionalno in amatersko, v kulturi lahko le delamo ljubiteljsko in poklicno. Kultura je nedeljiva, njen namen je enoten. Ima lahko svoje določene cilje in če jih v svojih prizadevanjih doseže, je smoter uresničen. S temi besedami bi lahko označili letošnje srečanje gledaliških skupin Slovenskih železarn, ki je 7. in 8. novembra potekalo v Storah. Storski železarji, ki so bili prireditelji letošnjega, že petega srečanja, so celoten program prireditve namenili spominu tovariša Tita. Da pa je tudi njihov delavec, ki ne stanuje v neposrednem kulturnem središču, lahko doživljal kulturo, so predstave postavili tudi v številne kraje Kozjanskega. Na srečanju so se ravenski železarji predstavili s »Fužinami«, delom domačega kulturnega delavca, štorski so predstavili delo »Druga polovica ljubezni«, jeseniški gledališki delavci pa Novakov »Gugal-nik«. Gledališče Tone Čufar je predstavo uprizorilo v Storah, kjer jo je sicer malo gledalcev zelo toplo sprejelo. Vse predstave so bile na isti dan, v različnih krajih seveda. Tako so imeli udeleženci možnost, da* so se resnično srečali, medsebojno spoznali, izmenjali izkušnje in se pogovorili o delu. Zamisel je vredna posnemanja, osvojili naj bi jo tudi jeseniški železarji, ki bodo pripravili prihodnje srečanje. Na otvoritveni slovesnosti se je predstavila mlada recitatorska skupina iz leske Verige, ki lahko postane zametek gledališke skupine v okviru leske Svobode ali v okviru Verige. Kjerkoli že, želimo ji mnogo uspeha! Gledališko srečanje je dopolnila razstava likovnih del slikarjev amaterjev, delavcev posameznih delovnih organizacij Slovenskih železarn. Letošnje srečanje železarskih gledaliških skupin je znova potrdilo svojo utemeljenost, saj poglablja medsebojno poznavanje in spoznanje, da je delavec - železar tudi sooblikovalec slovenske kulture. Franc Cerne Obrtniki prevzeli skrbništvo škofja Loka — Obrtno združenje iz Škofje Loke je prevzelo skrbništvo nad cehovsko zbirko Loškega muzeja. Oblikovali so dogovor in listino o skrbništvu bodo slovesno podpisali v soboto. 22. novembra, na drugem obrtniškem plesu. Dogovor bo sprejet za prihodnjih pet let, veljati bo začel z letom 1981. Obrtno združenje zavezuje, da bo vsako leto prispevalo del sredstev za dopolnjevanje zbirke z novimi predmeti, za restavriranje predmetov in njihovo sodobno razstavljanje. Loški muzej pa bo posvečal posebno pozornost zbirki cehovstva. Vsako leto bo pripravil program vzdrževanja in dopolnjevanja zbirke ter program dela s finančnim načrtom predložil Obrtnemu združenju. Zgleden primer torej, ki bi mu ahko sledile tudi škofjeloške organizacije združenega dela, saj ih je več (Šešir na primer in Gorenjska predilnica), ki so zrasle na bogati loški preteklosti. G Lr A S 6. STRAN. PETEK, 21.H0VEMMA 1! Kmetje proti pozidavi Blat Primerneje na drugi strani Čeprav vedno znova slišimo, da je treba kmetijsko zemljo varovati in spremeniti odnos do nje in pospeševati proizvodnjo hrane, kjer je le mogoče, ugotavljamo, da ni vedno tako. Urbanizacija in pozidava se še vedno prerada usmeri v ravnino, medtem ko bregovi ostajajo prazni in od njih ni veliko koristi ne za kmeta in ne za delavca. Kmetje Franc Pintarje vodil sestanek Izpadli so milijoni V predzadnji števiiki Giasa je j verjetno marsikoga zbodel podatek iz članka Črni gozd bo počakal, češ da štiri hidrocentrale Bombažne predilnice in tkalnice Tržič ustvarijo na leto enajst do dvanajst kilovatnih ur električne energije. To je seveda nesmisel. Gre za milijone kilovatnih ur. Škrat jo je zagodel tudi v članku Kalorije uhajajo skozi zidove, objavljenem na prvi strani. Prihranek kurilnega olja znaša na leto slabih 800 kilogramov in ne 80. Bralcem se opravičujemo. nikakor nismo proti napredku vasi in želimo, da bi naš kraj ne zaostajal v razvoju, menimo le, da je treba temeljito premisliti, kje naj se zida in kateri predeli morajo ostati za obdelavo. To smo slišali pred dobrim tednom na sestanku kmetov iz Gorenje vasi, ki so se zbrali, da bi povedali svoje mnenje o pozidavi Blat v Gorenji vasi. Ta predel je namreč z zazidalnim načrtom opredeljen za stanovanjsko gradnjo. V bližini sta tudi tovarni Jelovice in Alpine, prav sedaj pa se tam gradi tudi zdravstveni dom. Na Blatah naj bi v prihodnjih letih zrasla dva stanovanjska bloka in še nekateri drugi objekti z rekreacijskimi površinami. Skupno je za pozidavo predvideno 16 ha zemlje, takoj pa bi jo rabili približno četrtino. Kmetje so proti pozidavi te zemlje, ker leži v ravnini in je primerna za strojno obdelavo. Parcele so v kompleksu 40 ha kmetijske zemlje, ob robu te površine pa so postavljena gospodarska poslopja. Omenjena zemlja je bila včasih resnično neprimerna za obdelavo in se je na njej pridelalo le »konjsko seno«, od tedaj naprej pa so jo z izkopavanjem jarkov usposobili za strojno obdelavo in jo tudi izboljšali, tako, da vse področje daje dobro krmo, le za 30 arov je še konjskega sena. Po besedah kmetov redijo na ha te zemlje 2 do 2,5 govedi. Nadalje kmetje menijo, da to področje sploh ni primerno za pozidavo. Pri gradnji zdravstvenega doma so morali ob temeljenju odvoziti kar 3.800 kubičnih metrov blata in pripeljati prav toliko gramoza. To je gradnjo podražilo za 3,8 milijona dinarjev. Kmetje zato predlagajo, da bi gradili na levem bregu Sore, kjer je teren sicer bregovit, je pa prisojen in primernejši za gradnjo hiš. Hkrati pa je zemlja, zlasti del v smeri proti Hotavljam, za kmetijstvo neprimeren, ker je področje kamnito in za strojno obdelavo neprimerno. Opozorili so tudi, da so se o tem skušali dogovoriti v okviru krajevne skup- Denar za blejsko streho V radovljiški občini predlagajo, da bi za dokončanje strehe nad blejskim drsališčem namenili še dodatnih 4 milijone dinarjev — Samo ojačitev strehe velja milijon 900.000 dinarjev Radovljica - Pred sedmimi leti so ustanovili interesno skupnost za izgradnjo rekreacijske in turistične infrastrukture Bleda, zato, da bi financirali izgradnjo nujne turistične in rekreacijske infrastrukture. V naslednjih letih, leta 1974 in 1975 se je začela gradnja umetnega drsališča - hlajene drsne ploskve, garderob za rekreacijsko drsanje in drugih prostorov. Objekt so odprli leta 1974, prvo fazo drsališča pa so financirali s posojilom Ljubljanske banke ter z lastnimi sredstvi. Spomladi leta 1978 so začeli z izgradnjo druge faze drsališča, kar pomeni streho nad drsališčem in več boljših prostorov. Prvotni predračun izgradnje je znašal nekaj več kot 19 milijonov dinarjev, vendar so kasneje stroški porasli na 49 milijonov dinarjev. Ko pa so opravili tehnični predpregled druge faze izgradnje, so ugotovili, da investicijska sredstva v višini milijon 900.000 dinarjev ne bodo zadoščala za ojačitev nosilne strešne konstrukcije, ki jo je zahtevala posebna komisija. Prav tako pa s temi sredstvi ne bi mogli dokončati gradbenih del in ne odpraviti pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila komisija za tehnični predpregled. Te pomanjkljivosti so pri električnih instalacijah, telefonu, varnosti pri delu, še najbolj pa je seveda sporna streha, ki po nadaljnjih statičnih izračunih predstavlja nevarnost. Izračunali so, da bi za gradbena dela potrebovali še 622.000 dinarjev, 68.000 dinarjev za obrtniška dela, 823.000 dinarjev za elektroniko in več tisoč dinarjev za ostala dela. Le za ojačitev nosilne konstrukcije potrebujejo milijon 900.000 dinarjev. Tako jih dograditev in sanacija blejske strehe velja dodatnih 4 milijone 145.000 dinarjev. Zato v radovljiški občini predlagajo, da bi skupščina občine Radovljica namenila milijon dinarjev interesni skupnosti kot posojilo, temeljna organizacija združenega dela Igralnica Zavoda za razvoj turizma na Bledu bo namenila milijon dinarjev. Finančni prispevek krajevne skupnosti Bled znaša 300.000 dinarjev, samoupravna interesna skupnost za izgradnjo blejske turistične infrastrukture pa ima še investicijskih sredstev v višini milijon 900.000 dinarjev. Tako naj bi zbrali 4 milijone 200.000 dinarjev in končno vendarle odprli blejsko dvorano, ki bi jo morali odpreti že minulo sezono, a se je gradnja silno zavlekla. Končno vendarle kaže, da bodo peripetije okoli blejske strehe ponehale in da blejski turizem vendarle dobi dvorano, ki jo tako nujno potrebuje. D. Sedej Pravi okras za vaš dom! Ročno delane vozlanke. razstavita m prodajata v prostorih Metalkme prodajne v Kam niku Center za usposabljanje m varstvo invalidnih oseb Domžale Kamnik ter Metalka Te pri|etne in izvirno ročno delane okraske vam ponujamo v dveh velikostih velika vozlanka s ceno 2.950,00 din m mala vozlanka po 2.360,00 din. Vabimo vas na ogled m nakup' metalka prodajalna kamnik Kidričeva 35a nosti, vendar so naleteli na gluha ušesa in celo na sovražnost. Zakaj torej gradnja ravno na Blatih? Kot smo uspeli zvedeti iz dokumentov, ki govorijo o predvideni gradnji v Gorenji vasi, je bilo to področje predlagano zato, ker zemlja tam naj ne bi bila primerna za kmetijsko proizvodnjo in to mnenje je podprla tudi kmetijsko zemljiška skupnost Skofja Loka. Gradnja od Gorenje vasi proti Srednji vasi na levem bregu Sore naj ne bi bila primerna za gradnjo zaradi plazovitega terena, odločilno pa je bilo mnenje kmetijsko zemljiške skupnosti, da je to zemlja, ki ne sme spreminjati namembnosti. Na drugi strani Gorenje vasi, v Vršajnu, pa je kompleks premajhen za dolgoročnejšo pozidavo. L. Bogataj Sestanka so se udeležili Janez Bogataj iz Dobrave in Janez Bogataj iz Gorenje vasi, Franc Stanonik. Alojz Vidmar, Franc Home, Janko Homec. Franc Tušek, Stanko Cadež. Jože Bogataj, Jože Košir, Franc Oblak, SelaJi Marija in Franc Pintar. Pismo železnikarskih delavcev škofjeloškemu izvršnemu svetu Prvi sneg veljal 451.000 dinarjev »Smo v letu stabilizacije, ko si prizadevamo kljub zaostrenim gospodarskim razmeram ustvariti čimvečji dohodek. Z vsemi močmi si prizadevamo zmanjšati motnje v proizvodnji, ki nastajajo ob pomanjkanju repromaterialov in surovin, maksimalno izkoriščamo delovni čas, organiziramo celo nočno delo in delo ob prostili sobotah z enim samim ciljem — doseči planske obveze in povečati izvoz. Prav zato smo še toliko bolj ogorčeni, da zaradi slabega dela drugih, naši delavci ne morejo na delo. Čeprav se je zima šele začela in je snega nametlo komaj nekaj več kot za vzorec, 5. in 6. novembra ni moglo na delo 124 delavcev, ker nekatere ceste niso splužene. Otroci pa niso mogli v šolo. Zaradi tega smo izgubili 1.368 delovnih ur oziroma 451.000 dinarjev dohodka, če pa bi upoštevali zmanjšani vrednostni obseg proizvodnje, bi bila škoda še veliko večja.« samouprav Tako so zapisali delavci Alplesa, Iskre, Nika, Tehtnice, Ratitovca in Domopreme iz Železnikov in krajani krajevnih skupnosti Železniki, Dav-ča in Sorica ter učitelji osnovne šole Zelezpiki v pismu, ki so ga naslovili na izvršni svet škofjeloške občinske skupščine in v njem postavilr vprašanje o odgovornosti tistih, ki so dolini poskrbeti za prevoznost cest in za prevoz delavcev na delo. Menijo, da sneg ni »višja sila« in se je treba nanj pravočasno pripraviti in ko zapade, hitro ukrepati. Ravnanje ob prvem letošnjem snegu ni bilo takšno. 4. novembra je snežni plaz ob 21. uri zaprl cestišče ob kulturnem domu Železniki. Delavci cestnega podjetja so plaz začeli odstranjevati šele drugi dan ob 11. uri in so za delo potrebovali pol ure. Cesta od Železnikov do Podro-šta je bila usposobljena za promet popoldne, zvečer med 21. in 22. uro pa jo je ponovno zaprl plaz, ki so ga odstranili šele naslednji dan proti poldnevu. V času zapore na tej relaciji ni vozil avtobus in delavci niso mogli na delo. Pri tem je treba poudariti, da krajani niso nikjer le čakali, da jim bodo ceste očistili drugi. Tako so krajani Davče začeli čistiti cesto proti Zalemu logu 5. novembra popoldne in so aelali vso noč in se ves naslednji dan, vendar so uspeli očistiti le tretjino cestišča, ker jib je premalo za tako obsežno delo. Cesta je namreč dolga več kot 10 kilometrov. Za pomoč so prosili občinski štab civilne zaščite, ki je pomoč sicer obljubil, vendar pomagal ni nihče. Na cesti Podrošt —Sorica je bil še teden kasneje sneg. Ceste v Ojstri vrh, Martinj vrh, Podlonk, Lajše in Stripnik so krajani z veliko požrtvovalnosti očistili sami. Krajani Martinj vrha in Zadnje Smoleve so ročno in s traktorji odstranjevali plazove dva dni in dve noči. Delavci iz Železnikov so jezni tudi na Alpetour, ki zagotavlja prevoz le, če je cesta na vsej trasi očiščena. Menijo, da ima takšen odnos zato, ker ima prevoz plačan, če pelje ali ne. Alpetour tudi ne nosi nobene odgovornosti zaradi izpada proizvodnje, če delavcev ne pripelje do tovarne. Zal tako določa samoupravni-sporazum med Alpetourom in želez-nikarskimi delovnimi organizacijami. Zato v Železnikih menijo, da je skrajni čas, da sporazum popravi. Sporazum namreč omogoča Alpe-touru, da samovoljno odloča I prevozih, saj zato ni na škodi. Tako je bil 5. novembra zjutraj avtobus parkiran na Plavžu v Železnikih bi lahko odpeljal delavce iz Zalega loga do plazu pri kulturnemu dana, vendar ni odpeljal s parkirišča » utemeljitvijo, da zaradi plazu cesta ni prevozna na celi trasi. V Železnikih tudi menijo, da bi ■ takšnih primerih morala aktiva* sodelovati postaja milice Železniki » povezavi s krajevnimi skupnostmi odbori civilne zaščite in občinskim štabom civilne zaščite. Hkrati pa sprašujejo ali so res delovne organizacije in krajem skupnosti res dolžne same reševati to problematiko ali pa mora z odrom na družbene dajatve le še bk drug pomagati, da bodo delavci hribovskih odročnih predelih v kopravnem položaju kot delav večjih središčih. Zahtevajo, vršni svet občinske skupščine to j blematiko obravnava z m_ da se problemi ne bi ponavljali. Zapisala: L. Bogataj Zanimiva anketa v kranjski občini Kje in kako prebivajo delavci Samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v kranjski občini je pomemben dokument naše družbenopolitične skupnosti. V kranjski občini so septembra izvedli anketo, da bi ugotovili, kako se samoupravni sporazum uresničuje. Anketirane so bile vse temeljne organizacije z nad 30 zaposlenimi, skupaj 156. 137 organizacij je vprašalnike vrnilo. Anketa je povedala, da je sporazum podpisalo 89 od i.17 temeijnih organizacij, ki so vrnile vprašalni list. 37 temeljnih organizacij pa je odgovorilo negativno. Kovinska in elektro industrija, gradbeništvo, kemična, tekstilna in usnjarska industrija dosegajo najvišji odstotek med podpisniki sporazuma. V drugih panogah je odstotek P<»■ zgradili iz občinskih ■redstev, adaptacijo devetih učilnic pa opravili iz republiških sredstev, Ct se bodo odločili za adaptacijo m za prizidek v Radovljici, bo blejska gostinska šola preuredila v prvem nacist rop|ii prostore za pro izvodno tehnični program m M proizvodno prakso V naslednjem srednjeročnem obdobju p« na-' /gradili tudi internat /a gostince na Hlodu I) Sedel Anketa je tudi marsikaj dodala k naši sliki politike zaposlovanj* Združeno delo, je v anketi asi drugim povedalo, da je priliv deia*-cev iz drugih republik še veiN močan in je lani predstavljal 41 oi-stotkov vseh na novo zaposlenik * kranjski občini. To predstada močan pritisk na problematiko resV vanja družbenega in osebnega sta** darda ter socialne politike. V lete*-njem prvem polletju se položaj * /boljšal. Anketa je tudi pokazala.* večina teh ljudi prihaja k as* neorganizirano in le manjši ddd organizirano, prek skupnosti * zaposlovanje. V prihodnjem srsi" njeročnem obdobju se bo zapade vanje zanesljivo umirilo in bo ta* pod večjo družbeno kontrolo. xaK bo področje zagotavljanja standardov le nekoliko lažje. Se vedno pa * premalo uveljavljeno načelo, da J* kadrovska politika skupaj z rage- j tavljanjem minimalnih življenjska j in kulturnih razmer delavcev «H planiranja razvoja v prihodnja* srednjeročngin obdobju naspjok Zato so v anketi marsikje povedak da problemov s tega področja p»* kmalu ne bodo zmogli rešiti. Družbenopolitične organizacij« * sindikatom na čelu in izvršni s** občinske skupščine so razpravljali * tej problematiki in predlagajo sksp-ščini sedem sklepov oziroma **" ključkov. Določiti je treba realne i* uresničljive roke za izpolnitev dok> čil sporazuma, ki se morajo p»v tako vnesti v samoupravne akt* . Pri manjših pretokih 51 bo pretočno hlajenje kobini-**»»hladilnimi celicami. KRŠKA VELIKANKA -NAŠ UP IN NAŠA SKRB *f let smo lahko od daleč, s *i opazovali, kako raste njena sredi zelenega Krškega polja, "■na se je zdela. Toda, ko se ji ■ Jm približaš na oni strani Save, P* ni tako velika. V sivi preobleki l1*!. ujeta v železobetonski oklep ^ Jo gledaš od daleč, še vidiš J*'»okrožen i vrh kupole, pod ka-l*skriva srce atomske centrale: Zdaj je obdana že s števil-^■Jremijajočimi stavbami. • tako daleč ni, kot izgleda z ceste. Če se zapelješ mimo visokih kupov lesnih ostruž-■ dolgih skladovnic drva pri tovarni papirja, pa še mimo sadovnjakov, si mimogrede 'Jenem vznožju. Za ograjo je Ideja, da bi v Jugoslaviji zgradili jedrsko centralo, se je rodila v letih 1968, 1969. Potem so sledila leta dogovarjanj, študij, načrtov, pogajanj z izvajalci. 1. decembra 1974 je tovariš Tito vzidal temeljni kamen za prvo jugoslovansko jedrsko centralo. Čez nekaj mesecev je bilo tu eno največjih gradbišč pri nas. Približno dvajset hektarov meri ozemlje naše jedrske centrale. Celotno gradnjo in opremo so vodili strokovnjaki West-inghousea, firme, ki je postavila največ nuklearnih central doslej v svetu. 600, 900 in 1200 MW so moči njenih jedrskih central. Krška je med najmanjšimi. 630 MW bo dajala na pragu, to je 4,4 milijarde kilovatnih ur pri 17 tonah urana letno. Za prvo polnjenje bodo dobili uran iz Amerike, za drugo polnjenje pa bo že domač, iz Žirovskega vrha. V načrtu je tudi že druga nuklearka, ki bo stala nekje na Hrvaškem. Če bodo potrebe po energiji rasle kot se kaže trend doslej, bomo konec tega stoletja potrebovali 200 milijard kilovatnih ur električne energije. Tri četrtine tega nam še manjka! Nam bo morala vse ostalo dati nuklearna energija?! Velike težave imamo z zbiranjem sredstev za to našo veJiko gradnjo. V času gradnje se je namreč ta podražila kar za petkrat! 4 milijarde 71 milijonov dinarjev je bil prvi predračun. Potem so osnovni ceni sledili aneks za aneksom. Četrti aneks je podražil gradnjo že na 11 milijard 591 milijonov. Današnja vrednost jedrske centrale v Krškem znaša že 20 milijard 676 milijonov dinarjev. Gradnjo je poleg dodatnih zahtev Za varnost delavcev, za varstvo okolja je poskrbljeno, pravijo strokovnjaki. V nuklearnih centralah se energija pridobiva s pomočjo verižne reakcije pri cepitvi urana in plutonija. Pri cepitvi nastane jedrsko sevanje, ki ne sme iz reaktorja. Tako imenovane gama žarke zadrži najprej stena reaktorskega kotla, če bi se pa le še »posrečilo« katermu prodreti skozi, jih zaustavi debel zaščitni betonski zid okoli reaktorja. Temeljna plošča reaktorja je debela od 0,4 do 1,5 metra, plošče pri ostalih objektih so debele običajno po 1 meter, ponekod pa tudi več. Vsekakor pa je energija iz jedrskih central izhod v sili. Prav zaradi nevarnosti, kateri je izpostavljena njena okolica. Prav tako, kot ima odpadke termična centrala, ima odpadke tudi jedrska centrala. Le da so ti silno nevarni in še danes ni strokovnjakom jasno, kako bi se jih znebili. .. Tudi iz jedrskih central prihaja dim. Je brez barve in okusa, vonja, vendar radiaktiven. Dim jedrskih central je v bistvu zrak, ki ga izganjajo iz central ventilatorji. Radioaktivnost je nizka in ko se plin v višini razredči z zrakom, pomeni le majhen delež radioaktivnosti Glavni vir radioaktivnosti v jedrskih centralah so pa gorivni elementi. Lastniki central v svetu se sprašujejo kam z izrabljenim gorivom. Za sedaj ga hranijo ob centralah v velikih bazenih, pod vodo, ne le 5 mesecev, kolikor je potrebno za zmanjšanje aktivnosti, temveč za nedoločeno dobo. Pri nekaterih centralah gradijo že dodatne bazene, G*t$o*e naši strokovnjaki, m ooao upravljali jedra no cenirato v umooaaoUali v Ameriki. Ko bo stekla redna proizvodnja,bodo **an%nih pultih naenkrat delali le trije operaterji, celotno cen-\um L-___.i»,„ln okrog štiristo delavcev. Jedrska elektrarn bo priključena na 380 k V omrežje za napajanje potrošniških središč v Slovenci in Hrvaški: en vod pelje proti Ljub-Ijani, drugi proti Mariboru, dva pa proti Zagrebu PIT**'.seveda, kajti vsakomur tu BL**o!jen vstop. Cela armada K^J* je zdaj na delu: iz Gradisa, R2*ktre, Hidromotaie, Djure fw^* iz Slavonskega Broda, z v srcu nuklearke, pravkar '^"frjo reaktor z vročim testom, '^jjjj* je dobro prestal, so pove-^"kovnjaki. Upajo, da bo tudi ?|tem bodo začeli s polnje-**ktorja. Vzporedno tečejo K^8* dela še na hladilnih stol l^1* upravni zgradbi, na jezu na mf'f, ** leto dni, potem bo kon-■lvp« bo Je vse v redu potekalo. K? *o bili. Pa ne pri naših Naši 'Tjtiki so se tu odlično izkazali PJ£»o zatrjevali strokovnjaki jr^faousa, bi jih lahko uporabili »^■ki njihovi tovrstni gradnji. KJlbouse sam je zavlekel. Kot KJT°hst se je obnašal in zahteval »JJJnova srede!.a. Pa vendar so *?Wbe, ki ga obvezujejo. Konč-sporazumeli in zdaj dela mč*ft po programu. Centrala bo K*" v roku, ki je normalen za K* tovrstnih central 75 do HO Vf* je rok. Nikjer v svetu, razen m JP°ncih, ni bil dosežen krajši K* P« bilo res rečeno, da bi bila ' '^ajena v 53 do 54 mesecih, |V ki dobavitelj zavlačeval... rff*° pa je, da noben energetski zgrajen v enem planskem K*- In po vrhu vsega, jedrska fV**** j« pri nas novost, pri ka-^••namo domačih izkušenj, j Padnje smo se lotili Slovenci *tje skupaj. Vsak pol sredstev ■T'Psval in vsak bo od nje jemal 50 energije in polovico moči. drugih republik bodo •ni z energijo, že po prvem Ratovanja bo ekonomsko dobavitelja podražilo tudi podaljšanje bivanja graditeljev na gradbišču, indeksi letnih podražitev so bili planirani prenizko — le pet, šest odstotkov, v resnici so pa podražitve vendar je to kratkoročna rešitev. Izgorelo gorivo še vedno izloča toploto, vodo v bazenih je treba hladiti in čistiti. Paziti je treba na korozijo, kajti če popusti kovinska dosegale dvajset odstotkov — in če obloga gorivnih elementov, uidejo se to vleče pet, šest let, se nabere. Pa Se devalvacija, pa interkalarne obresti. . . Aprila 1979 bi morala po prvotnih načrtih začeti z delom krška elektrarna, pa se je potegnilo tako, da bo, tako vsaj trdijo vodilni delavci Jedrske elektrarne Krško v izgradnji, začela s komercialnim obratovanjem oktobra 1981. radioaktivni plini. In vsi ti radioaktivni odpadki pomenijo radioaktivno nevarnost še milijon let.. . Tehnologija trajnega odlaganja, pravijo strokovnjaki, bo v svetu razvita šele čez deset, dvajset let. Graditelji jedrske centrale v Krškem so pripravili skladiščne bazene za odpadke, ki bodo zadostovali za petnajst let. Prešali jih bodo v 208-litrske jeklene sode. Kam jih bodo spravljali po petnajstih letih, se bodo odločali kasneje . . . Zaenkrat zagotavljajo, da se bo Sava z njihovo hladilno vodo ogrela le za dve stopinji Celzija, v zraku okrog Krškega pa bo manj kot 1 odstotek večja radioaktivnost, kot je normalno. Toliko sevanja, pravijo strokovnjaki, pa dobi vsak, ki dvakrat, trikrat na teden gleda televizijo ... Trideset do štirideset let je življenjska doba jedrskih central. In kaj potem? Predvideno je, da bodo tedaj reaktorju odvzeli gorivo. Nuklearna elektrarna Krško je prva jedrska elektrarna v Jugoslaviji. Z načrtovano proizvodnjo električne energije 4,4 milijardami kilovatnih ur bo predstavljala 32 odstotkov skupne proizvodnje električne energije Slovenije in Hrvaške skupaj v letu 1976. vhode zaprli in počasi bo radioaktivnost, ki bo še ostala v reaktorju, izgubljala svojo moč .. . Blizu sto jedrskih central že stoji danes na svetu. In vse večje negodovanje proti njihovi gradnji je čutiti, kajti vse preveč nevarnosti za življenje na zemlji, strahu pred uničenjem nosijo s seboj. Veliko programov, predvsem v Ameriki, Franciji, Zahodni Nemčiji so začasno ustavili, čeprav se jim še niso čisto odpovedali. In pri nas? Po tej prvi jedrski centrali bomo še gradili. Na Hrvaškem, v Srbiji in še kje. V to nas ženejo potrebe. Pa vendar se človek sprašuje, če se vendarle ne bi dalo kako drugače... Fotografije in tekst: D. Dolenc Hladilni sistem je pri jedrskih centralah ključnega pomena; celice za hlajenje so pri krški centrali še v gradnji Vsi tehnološko pomembnejš. objekti jedrske elektrarne stoje na masivni železobetonski plošči, zasidrani v glinasto-peščene sloje pliocenskih usedlin Krškega polja. Ta plošča tvori čvrst in potresno varen temelj. Zgradbe so projektirane in grajene tako, da brez poškodb zdržijo potres devete stopnje po Mercaliju Zadrževalni hram, v katerem je reaktor s hladilnima krogoma ter varnostnimi sistemi, sestavljajo notranja tlačna jeklena lupina in zunanja železobetonska zaščitna zgradba. Prodora v zadrževalni hram za ljudi in opremo sta opremljena z zrakotesnimi prehodnimi komorami z dvojnimi vrati. Številni prodori skozi stene hrama za cevovode in kable so dvojno tesnjeni. Ob reaktorski zgradbi so objekti za pomožne sisteme, za hlajenje delov, za ravnanje z gorivom, za zasilne dizelske generatorje in turbinska zgradba. Zajema hladilne vode in bistvene hladilne vode sta na bregu reke Save nad pretočnim jezom, ki zagotavlja zadostno višino vode ob vseh vodostajih. Izpust hladilne vode je pod jezom. Dodatne mokre hladilne celice s prisilnim vlekom hladi kondenzatorska hladilna voda v primeru premajhnega pretoka vode v Savi. Skladišče trdnih radioaktivnih odpadkov je na jugozahodnem robu elektrarne. V njem je začas--o moč shraniti 6000 sodov. O LAS8.STRAN Znani in še neznani učinki čebeljih izdelkov PETEK, 21 NOVEMBRA 1! Ob otvoritvi nove Medexove trgovine »Narava vam nudi« je bila organizirana tudi okrogla miza s strokovnjaki mikrobiološkega instituta o sodobnih spoznanjih obrobne medicine in zdravljenja s čebeljimi izdelki Dež, sneg in mraz prinašajo s seboj tudi prehlade in druge zdravstvene tegobe značilne za čas, ko mokrota leze v čevlje in nas v pretankem oblačilu rado zebe. Takrat se navadno začnemo zdraviti — običajno kar sami; kuhamo si čaj z medom ali kaj podobnega in bolj ali manj potrpežljivo čakamo, da bodo kašelj, nahod ali še kaj hujšega počasi prešli. Medicina pa nas že dolgo uči, da lahko s preventivo tudi tako neprijetne dneve, kot znajo biti v jeseni in pozimi, preživimo brez posebnih težav, zdravi in odporni. Seveda ne moremo ničesar tako preventivnega pogoltniti, da bi bili povsem zavarovani pred raznimi vrstami prehladov in ostalimi obolenji, ki včasih tem prehladom še sledijo. Zdrav način življenja, prehrane, rekreacije je najboljša zaščita pred »napadi« vlage, mraza, prepiha, megle, vetra, pred čemer se v zimskem času ne moremo absolutno zavarovati. Še več — zaradi dobesedno pomehkuženega življenja, ki ga iz centralno kurjenih stanovanj le prenašamo v avtomobile in spet v toplo kurjene službene prostore in nazaj, delajo iz kar precejšnjega dela sodobnega človeštva neodporne, dokaj pomehkužene, na menjavanje temperaturnih razlik občutljive osebke. Ne tako redko se na preventivo spomnimo, ko se moramo pravzaprav lotevati že zdravljenja, po prestanih tegobah pa na preventivno varovanje svojega zdravja spet pozabljamo. Sicer pa tudi preventiva v celotni medicinski praksi še nima tolikšne vloge, kot bi jo morala imeti; nekatera področja preventive pa so celo zelo mlada. Apiterapija oziroma apipreventiva sta izredno mladi veji takoimenovane obrobne medicine, o katerih sicer pri nas lahko govorimo že od Antona Janše naprej, vendar pa se da o resnejšem razvoju apipreventive pravzaprav govoriti šele po letu 1974. Ze od nekdaj je sicer človek vedel, da je v medu in ostalih čebeljih produktih dokaj zdravilnih snovi, vendar pa se z biološkimi spoznanji in ugotovitvami o čebeljih izdelkih šele približujemo nekaterim možnostim učinkovanja na človekovo zdravje. Še bolj kot nova spoznanja o nekaterih snoveh v čebeljih izdelkih, kot so propolis, matični mleček, cvetni prah in drugi, pa so ob resnem znanstvenem proučevanju prišla na dan spoznanja o novih učinkih delovanja teh snovi ne samo posamezno pač pa v medsebojni kombinaciji ali pa celo v kombinaciji z nekaterimi drugimi snovmi, kot je v zadnjem času na primer znani interferon. Čeprav vemo, da med vsebuje 182 različnih snovi, pa za vse njegove sestavine le še ne vemo vsega. V propolisu so namreč odkrili približno 22 substanc, za sestavo le-teh pa le za polovico. Za propolis danes vemo, da deluje protibakterijsko, protivi-rusno, protiglivično, anestetično, antitoksično oziroma regenerativno. Drug prav tako znan izdelek čebel, ki ga apiterapija in apipreventiva veliko uporabljata pa je matični mleček, vendar pa o njem za sedaj vemo dosti manj, kot pa o propolisu. Zanj sicer vemo, da je sestavljen iz beljakovin in gama-globulinov, v njem so vitamini, hormoni in druge substance. Vendar pa za sedaj matičnega mlečka ne uporabljamo dosti samostojno, večjo vrednost ima v kombinaciji s propolisom in cvetnim prahom ali medom. Glede cvetnega prahu za sedaj še ni znano, na kasen način ga čebele pravzaparav predelajo. Vemo le, da učinkuje na hormonsko delovanje organizma. Prav o tem je tekla tudi beseda na okrogli mizi, ki jo je ljubljanski Medex pripravil v sodelovanju z uglednimi strokovnjaki in stalnimi sodelavci z Instituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Kaže, da sicer dokaj kratko biološko raziskovanje sestavin čebeljih izdelkov naglo dopolnjuje do sedaj znano vedenje o teh izdelkih ter o kombinacijah z nekaterimi drugimi sestavinami. Strokovnjaki r "s VASA PISMA NOVA KVALITETA JEDILNEGA OLJA? Gospodinje, ki nakupujejo v trgovinah na Bledu so me opozorile na novo »kvaliteto« ra-finiranega jedilnega olja Cekin, v steklenicah, izdelek oljarne Bri tof pri Kranju, na razliko napisa na etiketi in sicer Rafinirano jedilno sončnično olje, kakor je bilo označeno na steklenicah iz »stare« zaloge. Novejša kvaliteta istoimenskega olja ima na etiketah izpuščen<> oznako Sončnično. Razen navedene razlike je tudi višja cena vseh vrst olja in sicer 34,93 dinarjev za liter. Zanimivo bi bilo izvedeti od Oljarne za njihovo mnenje, iz česa izdelujejo novejšo kvaliteto olja, če ne iz sončnic? Mar smo potrošniki prikrajšani kar dvak rat — pri novi vsebini, za višjo ceno? Ce bi bil sum potrošnikov upravičen, bi bilo tudi prav, da nam Oljarna Britof pojasni, zakaj nas ni obvestila, da je njihov izdelek slabši, izvedeli pa bi radi tudi mnenje tržne inšpek cije, v čem so razlike, da ne bi dvomili v kvaliteto olja. Morda pa je sončnično olje namenjeno le za izvoz, za domačega potrošni ka pa je naprodaj slabše olje? Ali potem domači potrošniki s slabšo kvaliteto in višjo ceno po krivamo razlike v nižjih cenah na tujem trgu, saj si verjetno tudi proizvajalci olja pred tujim kup cem skačejo v lase? Ce je tako, kaj ni to zloraba zaupanja domače ga potrošnika, ki je bil V§€ do zdaj lastni odjemalec ofjaf rrav bi bilo. da se nam pojasni, kakš no rafiniram) olje se nam pošilja v trgovine? Od prodajalcev V trgovinah, predvsem pa od njihovih dobavi teljev bi radi izi>edeli tudi to. zakaj je »čez noč« iz vseh prodajaln izginilo »jestivo rafini rano ulje Zvijezda«, izdelek tovarne ulja Zagreb, ki smo ga mnogi raje kupovali kot Cekin, ki je bilo obstojno, čeprav na njihovi etiketi ni naveden rok trajanja šest mesecev, kakor je navedeno na etiketi za Cekin? Alojzij Vovk, Bled SPORNA POKOPALIŠKA CESTA Bohinjska Bistrica — V rubriki Bralci sprašujejo je bil oktobra objavljen članek pod naslovom Sporna pokopališka cesta. Z odgovorom TOZD Komu nala Bohinj krajani nismo zadovoljni. Odgovor se nanaša na cesto na pokopališče v Bitnjah pri Bohinju. Te ceste krajani ne poznamo, ta odsek naj bi šele bil, po potrebi s parkirišči. Vprašanje se je nanašalo na rekonstrukcijo poti proti pokopališču na Bit njah, zato zahtevamo, da se na vsa vprašanja pošteno odgovori. Kdo je dal pobudo za utrje vanje in širjenje poti? Zakaj so rekonstruirali najboljši del ob stoječe poti? Krajani sodijo, da Komunala ne skrbi zadosti za dostop na pokiipališče na Bitnjah, ker še vedno hodijo po travnati površini na pokopališče. Kdo popravlja poškodbe na trav na tem delu poti in na katerem delu poti iz vasi Bitenj pri zadnjem pluženju zaradi ožine niste uspeli plužiti? Zakaj investicija ni bila v planu Komunale ali kra jevne skupnosti Bohinjska Bistrica? Ali ste ugotovili, da je ta ini>e-sticija ena najbolj potrebnih na območju Komunalnega vzdrževanja? Ali ima TOZD Komunala Bohinj samoupravno delavsko kontrolo? Krajani Bohinjske Bistrice so ogorčeni, posebno tisti, ki s solidarnostno udeležbo sodelujejo pri urejevanju poti na svojih območjih. Zakaj so sploh opravili rekonstrukcijo ceste proti poko pališču? J. Arh Bohinjska Bistrica so na primer preizkušali delovanje propolisa in placebe skupaj z in-terferonom, ki so ga izdelali v naših laboratorijih. Pri dvakratnem poskusu na dveh skupinah gojencev neke slovenske srednje šole se je pokazalo, da je bilo preventivno jemanje takšne kombinacije učinkovito in so učenci, ki so jemali preparat, manj obolevali za influenco kot drugi, ki tega niso jemali. Za interferon sicer že vemo, da deluje protivirusno in da zavira rast celic, ni pa še zanesljivo ali bi bil učinkovit pri zdravljenju raka. Podobna kombinacija je bila preizkušena tudi z zobnimi pastami proti boleznim ustne votline in predvsem iesni. vendar pa so za sedaj, kot so povedali strokovnjaki, še tehnične ovire za ohranjanje aktivnega inter-ferona v zobni pasti. Z odkrivanjem novih in novih lastnosti v doslej neznanih sestavinah čebeljih izdelkov se verjetno odpirajo še velike razsežnosti učinkov na človekovo zdravje. Če je med najstarejši znani izdelek čebel, ki so ga uporabljali že stari Slovani, pa sodobna znanost odkriva v ostalih čebeljih izdelkih in ga bolj cenimo v prehrani kot pa zaradi zdravilnih lastnosti, pa sodobna znanost lušči iz doslej neznanih sestavin nekaterih čebeljih izdelkov skrivnosti ter spoznanja ponuja kot spoznanja apipreventive oziroma apiterapije, čeprav se nekateri čebelji pridelki do neke mere uvrščajo že med zdravila v pravem pomenu besede; to zadnje še posebej velja za čebelji strup, katerega uporaba je sicer že zelo stara, vendar pa njegove sestavine zelo uporabne pri zdravljenju srčnih obolenj, preprečavanju vnetnih procesov in kot zaščite pred rentgenskimi žarki, proučujejo šele v zadnjem času. L. M. Okvara v RTP Zlato polje Zaradi kratkega stika je včeraj nastala precejšnja okvara v RTP Zlato polje pri Kranju, zato je bd dobro uro brez elektrike precejšen del Kranja - Vodovodni stolp, Zlato polje in središče mesta ter ves levi breg Save do Brezij. Okvara naj bi bila odpravljena do danes zjutraj, včeraj pa so uredili prenapajanje z električnim tokom iz RTP Labore. Zemeljski plaz odnaša gozd Golnik - V ponedeljek, 17. novembra, so na Golniku opazili, da se je začel pomikati zemeljski plaz, ki obsega gozdno površino od 2 do 5 ha. Zemeljska gmota v širini od 80 do 100 metrov in v dolžini 400 metrov se je v ponedeljek pomikala s hitrostjo kakih 20 cm na uro in se zbirala na gozdni ravnici nad domačijo Vinka Ribnikarja. Premikanje zemlje so domačini opazili že pred kakim mesecem dni, vendar je bilo videti le majhen premik, zato o tem niti niso nikogar od pristojnih obveščali. Zemeljski plaz si je že v ponedeljek ogledal kranjski štab za civilno zaščito, v torek pa so iz helikopterja ugotavljali velikost plazu in njegovo lego. Ker plaz še naprej drsi v dolino, vendar pa za zdaj še ne ogroža Rib nikarjeve domačije, so organizirali opazovalno službo. Kolo vagona čez roko Skorja Loka - V torek, 18. novembra, ob 12.17 se je na železniški postaji v Skofji Loki huje ponesrečil kretničar Boro Stojkovič Na postaji so tedaj premikali tovorne vagone Najprej so premaknili tri tovorne vagone s petega tira na prvi tir; tu so dva vagona odklopili in nato tretjega z lokomotivo v vzvratni vožnji potisnili nazaj na peti tir. Kretničar Stojkovič je bil pri kretnici na prvem tiru. Po danem znaku s svetilko, da je tir prost, je odšel čez tir in zaklenil kretnico, nato pa se je hotel vrniti, pri tem pa ga je zadel tovorni vagon in ga zbil med tračnici ter mu zapeljal čez nadlaht desne roke, ki mu je pri padcu omahnila čez tračnico. Kolo je desno roko kretničarju odrezalo v podramen-skem delu. Prepeljali so ga v KliniČ ni center. Čigavi so ukradeni predmeti? Kranj - Kriminalisti Uprave javne varnosti v Kranju obravnavajo skupaj z miličniki Postaje milice Kranj skupino 11 osumljencev, med katerimi je tudi 5 mladoletnikov, zaradi številnih tatvin in vlomov na Planini v Kranju in tudi na Bledu. Skupina je vlamljala v avtomobile, garaže, stanovanjske hiše, šole in vrtce, od koder so odnašali predvsem tehnične predmete, kot so radijski aparati, kasetofoni, zvočniki, računalniki, tudi kinoprojektor, razno orodje itd. Ukradene predmete so nosili Vojku P. iz Kranja, da jih je preprodajah Nekateri so kradli tun v delovnih organizacijah na primer t Alpetouru - tozd Remont in Iskn - tozd ATC. Na fotografiji so nekateri predmeti neugotovljenih lastnikov, verjetno pa so bili odneseni iz kleo blokov na Planini in iz tovornih ak osebnih avtomobilov na območji Gorenjske. UJV Kranj naproša občane, kisi jim bili odvzeti podobni predmeti, si se zglasijo na Upravi javne varno* v Kranju, Cesta JLA 7, soba št SL zaradi prepoznave. i - 1 "ffS ■M n AVTO-MOTO DRUŠTVO Šenčur Stranaka pot 1 Po sklepu upravnega odbora AMD Šenčur z dne 17.10.1080 bo v soboto, dne 22. 11. ltM na dvorišču AMD Šenčur JAVNA LICITACIJA za prodajo osnovnega sredstva VOZILO ZASTAVA 750 LUX — leto isdelave 1078, z 04002 prevoženimi kilometri Izklicna cena je 50.000, — din. Vozilo si lahko ogledate na dan licitacije, to je 22.11. 1960 od 8. (k* 10. ure na dvorišču pred društvenim domom. Licitacija bo ob 10. uri. K licitaciji lahko pristopijo pravne in fizične osebe, ki inuK pred pričetkom licitacije plačan 10-odstotni polog od isktica« cene. NESREČE VOZNIK IN ŠEST POTNIKOV V AVTU Boh. Bistrica - V nedeljo. 16 novembra, pol ure po polnoči se je na regionalni cesti Ukane —Boh. Bistrica pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila znamke zastava 10] Daniel Sodja (roj. 1958) iz Polja je vozil proti Boh. Bistrici, pri odcepu ceste na Brod pa je hotel prehiteti pred seboj nek avtomobil. Zaradi neprimerne hitrosti in preobremenjenosti avtomobila, saj je bilo v »stoenki« sedem odraslih, se je avtomobil prevrnil. V nesreči je bila ranjena le sopotnica Milena Krlah iz Boh Bistrice, ki so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico. ZBIL PEŠAKINJO Jesenice - Na Titovi cesti se je v ponedeljek, 17. novembra, nekaj po 18 uri pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila huje ranjena Tatjana Bergant (roj. 1962) s Planine pod Golico. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Meho Bajrič (roj. 1949) iz Brekovice je vozil od centra mesta proti Hrušici. Po prehodu za pešce, ki je pred Zdravstvenim domom dobro viden in osvetljen, je tedaj prečkala cesto Bergan-tova; voznik Bairič ji ni opazil in je z nezmanjšano hitrostjo trčil vanjo, da je omahnila na pokrov motorja, nato pa padla na tla V nesreči si |S BergantOVa pretresla možgane, dobila rano na glavi in zlomila nogo. Zdravi se v jeseniški bolnišnici 1,. M Rečica pri Bledu - Ta tabia ,* pritrjena na drevesno deblo M Rečici pri Bledu. Človek bi komaj verjel, da to res predstavlja avtobusni vozni red, ki ga na prc#t Begunje - Radovljica - Bled -Gorje opravlja avtobusno pm^z niško podjetje Alpetour. Sicer dobro in ustrežljivo podjetje rfo potnikov, toda ta vozni red. ki ga prikazuje slika, pač ne more bih nhm v P°no*' KaJ msbte-1***'' ki? - Foto: Jože Ambrožič ^_----:-- ga, 21. NOVEMMA 1980 govin je premalo C 9.STRAN G LA NAŠA ANKETA J skupnosti radovljiške občine so kritično )orile o trgovski mreži — V Radovljici bi I blagovnico — Na Bledu ni drv — Krajevne skupno-vvljiške občine so temeljito 'jale o osnutku dogovora o plana občine Radovljica za srednjeročno obdobje. Po-pozornost so v krajevnih namenili trgovski mreži. :ej šepa. Krajevne skupno-ijo, da bi v prihodnje bolj v razvoj trgovske mreže, stare trgovine in zgradili tam, kjer jih potrebu- skupnost Bled je me-— je v osnutku dogovora pre-** opoštevana trgovina z drvmi, *j4 Že sedaj primanjkuje, povpra-pa bo vedno večje. Na Bledu P bi poskrbeli za oskrbno mesto, feo gospodarstvo Bled in Mer-ps naj bi poskrbela za prodajo '»-V Bohinjski Bistrici so me-je premalo poudarjena boljša I* ^osobnejša organizacija trgovin P*ajBi področju občine. V Bohinju f! ki imeli enotnejšo trgovsko mre-P*Brje pa bi se morali organizirati [■ aa področju turizma. Te pri-so bile zelo umestne in je j« svet skupščine občine Ra-že imenoval posebno skupi-' o' bo pripravila predlog za reor-J**cijo trgovske mreže v Bohi j^jtvna skupnost Podnart je i, da trgovska mreža pred-»žbe le v večjih centrih, skupnost je predlagala _ceriji, da se vključi v so-ije poslovno stanovanjske iar te naložbe v osnutku dogovora ni, zato je kra-ost Podnart predlagala, da bi do konca letošnjega leta poiskali delovno organizacijo, ki bi bila pripravljena financirati izgradnjo trgovske poslovalnice na tem področju. Program naložb Specerije za naslednje srednjeročno obdobje predvideva izgradnjo trgovine le v Ljubnem. Po mnenju krajevne skupnosti Radovljica je v sami Radovljici premalo prodajnih površin predvsem za neživilsko blago na centralnih površinah mesta. Predvidena izgradnja turistično-nakupovalnega centra Murke ne nadomešča prodajnih površin za Radovljico, zato krajevna skupnost predlaga, da naj bi v naslednjem srednjeročnem obdobju v Radovljici zgradili blagovnico. Krajevna skupnost predlaga, da bi se vključile v izgradnjo tudi druge delovne organizacije — Mercator, Nama, Pomurka, Modna hiša — če Špecerija in Murka nista sposobni sofinancirati takšnega objekta. Te pripombe pa niso mogli upoštevati in vključiti v predlog družbenega dogovora, ker ta naložba ni bila dogovorjena. Krajevna skupnost Srednja vas v Bohinju je predlagala preureditev trgovine v Srednji vasi, ki je last Ljubljanskih mlekarn. Vendar najbrž trgovine ne bodo adaptirali, saj od investitorja niso dobili zagotovila za izvedbo naložbe. Krajevna skupnost Ribno pa meni, da je treba urediti trgovino v Ribnem, vendar tudi ta adaptacija najbrž ne bo uresničena, ker ni v planu naložb trgovske mreže. D. Sedej Podražitev avtomobilov Tovarniške cene domačih vozil so poskočile za 22 do 27 odstotkov, tisti pa, ki bi hoteli kupiti novo vozilo, pa morajo položiti 75 odstotni polog za nakup vozil s pomočjo bančnih posojil. V Crveni zastavi so s cenami najbolj pohiteli, tovarniške cene so v 'višini, ki so še pred nedavnim pomenile končno ceno. Največ polemik je povzročila podražitev v IMV, kjer so podražili svoje avtomobile 27-od-stotno, predvsem priljubljene »katr-ce«. Zdaj velja cena R-4 TL special, torej 850-kubične »katrce« 134.750 dinarjev, vendar pa bo treba doplačati še za dodatke. Tako bodo kupci R-4 TL special morali doplačati 2.485 dinarjev za antikorozivno zaščito, če pa želijo imeti metalno barvo, bodo morali odšteti še 5.360 dinarjev. Povprašali smo nekaj Gorenjcev, kaj mislijo o nedavni podražitvi osebnih avtomobilov. Odgovori niso bili nič kaj prizanesljivi, prav vsi so se strinjali, da je podražitev očitno in občutno previsoka. Janez Kuniič, voznik Specerije, Klavnice Radovljica: »Sam mislim, da so se avtomobili preveč podražili. Kupil bi Zastavo 101, vendar pa ob teh podražitvah dvo- cenejšega vozila ali vsaj takega, ki porabi manj bencina. Podražitve so številne precej prizadele in izkušnje uče, da bodo morali biti avtomobili bolj poceni kot zdaj — sicer bodo ostajali na tovarniških dvoriščih.« Stane Zupančič, inštruktor AMD iz Radovljice: »Skok cen domačih avtomobilov je previsok, še posebej, ker je kvaliteta domačih vozil večkrat hudo vprašljiva. Ko vozimo s šolskimi vozili, opažamo, dražji. Cene naših avtomobilov sploh niso realne, še posebej, če pomisliš na kvaliteto. Svojega »fička« bom obdržal in popravljal, kajti nove možnosti ni, da bi si lahko kupil nov avto, po današnjih cenah sploh ne.« Nande Cimperman, uslužbenec na črpalki Petrola v Kranja: »Čeprav sem mislil prodati svojo Zastavo 101, je ob sedanjih podražitvah ne bom. Novomeške »katrce« so občutno predrage, če pa pomislim TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ vei$ih lov1 ob'eLainah K* in ĆU ro PA NISMO SE UKLONILI da je kvaliteta iz dneva v dan slabša in avtomobili potrebni popravil. Po mojem mnenju bodo lastniki avtomobilov veliko bolj popravljali stare, sam bom obdržal svoj »avtomobil »volksvvagen«, ki bo preživel vsaj dve »stoenki«. Franc Senk, zaposlen v Tekstil-induau Kranj: »Pred tremi leti sem kupil »fička«, danes je še enkrat na kvaliteto domačih vozil, so se cene povzpele previsoko. Zastava 101 ti začne rjaveti že po treh letih in vzdrževanje veliko stane, razen tega pa so tudi dobavni roki tako dolgi, da si marsikdo premisli, preden naroči nov avtomobil.« Dušan Pire, upokojenec is Kamnika: »Ne morem razumeti, kako so v Novem mestu mogli obdržati toliko časa vse tiste »katrce« na tovarniškem dvorišču! Kje je poslovna morala! Očitno so čakali na nove cene, kar pa ni sprejemljivo. Razen tega je občutno previsoka mim. Pravzaprav kupec danes ne more odšteti za osebni avtomobil šest ali sedem milijonov več kot je bila nekdanja cena. Sam bom ostal kar pri vozilu »volkswagen«.« Stanko Pogačnik, upokojenec iz Radovljice: »Ob novem letu nameravam prodati stojo staro »škodo« ki jo vozim že štirinajst let. Menim, da so nedavne podražitve avtomobilov absolutno previsoke, sam pa bi se odločil le za nakup je ostal v spominu z lan-*i*tanja gorenjskih spome-v Bohinju. Sprva ga sploh fjkki mednje, tako mlad se mi Potem pa slišim, kako se z |J. Vamoergerjem-Fajfarjem ffi*ta dogodkov izpred skoraj lj?*t let, kako so upali na sko-ljF»ooec vojne. Ze maja 1942 jih yP*r nekje na Konjici učil i^*gs koraka ... Pa tisto blago, spomladi 1942 v neki i^J zaplenili, so shranili, da bi rdeče rute, zvezde in ko bodo čez kakšen mesec v Kranj. Verjeli so, da bo TftJno verjeli. Vsako drobno , » ki je priilo z ruske fronte. ft>voriio, kako Rusi potiskajo !**fn, pa če je bilo resnično ali t*JJeno, jih je dvignilo ... ' **to mlad je Karel Kravcer-tostal upornik. Sicer pa, kdor r°dil in živel za zidovi na-. hiš barona Borna v Tržiču je moral postati revolu-^.Zivljenje ga je tako kovalo ^ tote v veliki Bornovi hiši v t**1' ki je sprejela vase sede m-•bfcnk. Sto otrok je bilo v njej. Pri Kravcerjevih jih je bilo Oče je bil na baronovi žagi ^7°dvoru gaterist. Veliko je bil *etrka ga je razjedala. Ni vprašal baron, kot nihče njemu enak, če lahko dela ali ne. Ce so hoteli ostati v hiši, je moral gospodar delati pri njem. Kadar ni mogel, je za delo na žagi prijela mama Urša. Zjutraj je najprej odpravila prvo skupino otrok v šolo, potem na žago, opoldne hitro skuhala kosilo za toliko lačnih ust, spravila popoldanske v šolo, spet tekla na žago, ponoči pa prala, krpala . . . 1934., ko je bilo Karlu trinajst let, je oče umrl in mama Urša je za vse ostala sama ... Da so se lažje prebijali, so morali otroci zgodaj za kruhom. Čevljarske se je lotil Kola. Pri Jaza je delal, kjer je delal tudi prvi tržiški ilegalec Jože Fink, pa Jože Janežič, kasnejši komisar Kranjsko-TrziŠkega bataljona. Ze pred vojno so bili Skojevci in Nemce so pričakali pripravljeni. 28. junija, torej že cel mesec pred dogodki pod Storžičein, je Kola že partizan. Štirje so odšli hkrati iz velike baronove hiše v Pristavi: Lojze Hiršenfelder, Lojze Potočnik, Maks Purgar in Kola. V gozdu nad Vetrnim so se zadrževali in že pripravljali prve akcije: telefonske drogove tO žagali, iskali kriškega župana . .. Takoj so ga pogrešili doma. Neko »kulturbundovko« so imeli v hiši in ta je pripeljala Gestapo k njim. Le še sliko so dobili Nemci. Mama Urša je v okvirček zataknila novo. Pa so jo spet vzeli.. . Zapisani so bili med »bandite« . . . Mavzerico stare jugoslovanske vojske je imel Kola. Ni bil še vojak, zato tudi z orožjem še ni znal ravnati. Kadar je deževalo, so v gozdu vadili, da se ni daleč slišalo . . . Ko so 4. avgusta v koči pod Stor-Žičem zaprisegli, je bil Kola v skupini, ki je takoj nato odšla proti Dobrči z namenom, da napadejo begunjske zapore. Toda Nemci so jih na Dobrči že čakali. Kola, ki še ni bil dober strelec, je moral svojo mavzerico odstopiti starejšemu to-Razbiti so bili. Po nekaj urah je Kola ostal sam na vrhu Dobrče in občutek mu je velel, da naj se obrne proti Podljubclju, kajti proti Begu-, njam so govoto še vedno v zasedi Nemci. Dva dni je taval čez Lom. preko Kriške gore nazaj na Vetrno, kjer je spet dobil zvezo s Hiršen-felderjem, Jernejem Slaparjem in Jožetom Finkohi. Po tednu dni so se utaborili v Udin borštu. Kakih dvanajst jih je bilo v skupini. Perko in Pesjak sta bila tudi tu. Sabotažne akcije so delali: električno centralo v Pristavi so skušali razbiti in Bornovo žago uničiti, ki je zdaj delala le še za Nemce. S to skupino je šel potem na desni breg Save, v Škofjeloške hribe, od tu pa v Ljubljansko pokrajino. Kot pomočnik mitraljezca je Kola sodeloval pri miniranju Preserskega mostu, potem se pa v Poljanskih hribih združijo s Cankarjevim bataljonom. Med borci Poljanske vstaje je tedaj Kola in potem s Cankarjevci v Dražgošah. Pri Birtu v Dražgošah je bil nastanjen, na položaju je pa ležal točno tam, kjer je v vasi zdaj transformator. Odlične položaje so imeli. Za Nemce je bilo veliko težje, kajti snega je bilo do pasu in morali so »šturmati« naravnost v hrib. Prvič je takrat slišal dum-dumko. Ko so začele pokati, je med borci završalo: Kako so jim vendar Nemci prišli za hrbet?! Pokalo je namreč pred njimi in za njimi. Pa je bila le dum-dumka. Ta poči, ko jo izstreliš, in ko zadene. In razpoči se, če le list oplazi. Hitro jim je Gregorčič obrazložil to novost. . . Ko je nemška premoč porinila borce iz Dražgoš, se je Kolova skupina prebijala na vrh Dražgoške gore. Naravnost v hrib! Tu so bili tarča minometalcev prav iz Novakov. Kola je nekajkrat zasulo, da je samo gledal, če je še cel, če je kje kaj krvavo ... Pa jo je srečno odnesel. Utaborili so se na vrhu. En vod je bil na Mošenjski planini, da bi kril grodor Nemcev z Lancovega. Stane agar je Kola, ki je imel tedaj smuči, poslal na Mošenjsko planino pogledat, kako je tam z borci. Na poti je Kola našel kakšnih petdeset smučin. Takoj je pohitel nazaj v štab. Žagar ga je še enkrat poslal nazaj. Zdaj je od Mošenjske planine sem že slišal streljanje ... Z Dražgoške gore so se potem, v več skupinah prebijali čez Jelovico. Kpla je bil v skupini Franca Bička. ki je šla na Slamnike, Kupljenk in potem spet nazaj čez Jelovico v Bes-nico h kmetu, kjer so imeli spravljeno moko. Še pred dnem so šli iz hiše kmeta. Kam bi se umaknili? Snega povsod do pasu. Potem so pod cesto ugledali majhno kmečko žago. Zadenjski so se ji približali, tako da so stopinje v snegu kazale proč od žage proti cesti. Utrujeni in premra-ženi so pospali v žagarski izbi. Niti straže niso postavili. Zvečer so se spet oglasili pri kmetu. Ta ni mogel verjeti očem . . . Medtem, ko so pospali, je prišla v vas cela kolona Nemcev. S pravo lahkoto bi Nemci zajeli vso skupino. Hitro so se sedaj umaknili pod Jošt v Berjakovo lovsko kočo. Marca 1942, ko pade Stane Žagar pri Crngrobu, je Kola še z dvema tovarišema v akciji v Selški dolini. Kolone Nemcev, ki so namenjene proti Crngrobu, jih odrežejo od. njihovih. Razbiti so in Kola, ki je tedaj kurir I. grupe odredov, je čez nekaj dni na drugi strani Save, kjer ga je oče Miška Štefeta, Anton, spravil v mlin na Visokem. Iskal je veze s štabom. Potem je izvedel, da je Stane Žagar padel . . . Kurirske poti so ga vodile po vsej Gorenjski. Nobenih vmesnih, posta j, nobenih karavl. Vsako pot je moral posameznik prehoditi do konca. Po dva dni v eno stran, po dva dni- v drugo. Nič koliko nevarnosti je prežalo nanj. Takrat na mostu v Otočah bi ga skoraj dobili. Nemci, ki so stražili most, so mislili, da je predhodnica in so ga spustili skozi. Ko je prišel na drug konec, ga pa ustavi »Halt« .. Med njimi je bil. Skočil je nazaj po mostu, se vrgel čez ograjo v vodo in se spustil po Savi .. . Obleka je na njem zmrznila ... Sreča je bila, da Nemci na mostu niso upali streljati, ker bi lahko zadeli svoje. Drugič bi jo kmalu skupil od svojih. S pošto je prišel na Jelovico, toda nikakor ni mogel najti svojih. Ustrelil je v drevo. Izkazalo se je, da je čisto blizu Dežmanovega taborišča. Smučarsko kapo s šildom je takrat nosil in čisto lahko bi jo zamenjali za nemško kapo ... Pa se je le še pravi čas pokazal lastna udeležba in sprašujem se, kje naj ljudje dobijo okoli šest ali sedem milijonov starih dinarjev za doplačilo. Zaradi tega so številni odpovedali naročila, sam sem med tistimi, ki je odpovedal naročilo »golfa« — denar sem dobil nazaj in še naprej se bom vozil s starim »austinom«. D.Sedej Na eni svojih kurirskih poti je bil Kola ranjen. Pod Storžičem je bilo. Na Vetrnem se je potem zdravil kakšnih štirinajst dni, potem pa še nekaj časa v Pristavi pri enem od Purgarjevih. Ko je bil še na Vetrnem, sta prišla v partizane tudi starejši brat Jože in mlajši brat Vinko. V Tržiču in v Pristavi so tiste dni selili ljudi, kjer je bil kdo v partizanih. Mama je videla avtomobile, ki so prihajali. Hitro je poklicala oba sinova, da sta ušla, tretjega sina. Toneta, ki je bil tedaj v bližini poročen, pa ni mogla več obvestiti. Padel je med 51 talci, v Podbrezjah. Mamo. sestro in Tonetovo ženo so selili .. . Oba brata sta nekaj mesecev kasneje padla ... S Kokrškim odredom je bil Kola tiste usodne dni v Udin borštu. Vodnik voda je bil. Lahko bi se umaknili, danes razmišlja Karel, toda Janez Perko, ki jih je tedaj vodil, je bil prepričan, da ta nemška akcija nima tolikšnega obsega. Kakih osemindvajset jih je prva dva dni padlo. Zmanjkalo jim je nabojev. Tudi zadnjega, zase, niso prihranili.. Kola se je, ko je prišel ukaz. da se prikrijejo, zakop v kup dračja. Toda morali so ga videti od nekje zgoraj. Naravnost nadenj so prišli, ga obkolili in eden mu je s čevljem stopil za vrat. Kot žabo so ga imeli pod sabo in tolkli. Le zeleno je videl okoli sebe, ko so s koli butali vanj: Banditen, Banditen ... 14. septembra 1942. je bilo to. Potem begunjski zapori in mučenja. Marca 1943 je prišel v Mauthausen. S Tonetom Dolinškom sta bila v sobi. Malo se jih je vrnilo od tu. 5. maja so jih osvobodili Amerikanci ... Danes je Kravsarjev Kola že upokojen, pa mu žilica ne da miru. Izpit za inštruktorja voženj je naredil in še vedno uči po nekaj ur na teden pri AMD v Tržiču. V vrsti organizacij je še delaven. Zal mu je le, da smo tako popustili, da nas zdaj pesti ta gospodarska kriza. Ce bi vsi pošteno delali, bi lahko imeli najboljši življenjski standard v vseh Evropi. Ko bi delali tako, kot morajo delati naši zdomci. Vendar, prvo je poštenje! D. Dolenc GLASIO,STRAN NADALJEVANKE PETEK, 21 HOVtMUA IS«) MM* KONEC DVEH VEUKANOV Proti koncu maja in v začetku junija smo opazili na ladji nenavaden vrvež Dopolnjevali so zaloge tehniškega materiala, pregledovali so topove in drugo orotje, večkrat na dan smo imeli razne alarme, kot na primer .ladja pripravljena na boj', .zapuščanje ladje' itd. Upravičeno smo domnevali, da se nekaj pripravlja. 9. junija dopoldne smo dopolnili se zaloge premoga, vode in hrane. Zvečer je Szent Istvan skupaj z enako veliko ladjo Tegetthoff v spremstvu več torpe-dovk izplul iz Pulja proti jugu. Kam in zakaj, tega ni vedel nihče od nas. Kurjači smo se menjavali v službi v dveh izmenah vsake štiri ure. Ob osmih zvečer sem nastopil službo. Ladja je vozila s precejšnjo hitrostjo in kurjači smo morali napeti vse sile, da so dali kotli dovolj pare požrešnim turbinam. Opolnoči, ko nas je zamenjala v službi druga skupina, sem se povzpel v podpalubje, kjer sem v nekem kotu zaspal kot ubit. Ne vem, kako dolgo sem spal, ko me je prebudila močna eksplozija na ladji in hip nato se druga. Bila je temna noč. Nisem vedel, ali smo zadeli v podmorske mine ali pa nas je napadla podmornica ali kaka druga sovražna ladja. Kmalu sem opazil, da se je začel naš Szent Istvan nagibati na desni bok. Hitrost ladje je naglo pojemala, dokler se ni ladja popolnoma ustavila. Ko je bil nagib že tako velik, da se ni več dalo stati na palubi, je izdal komandant povelje, naj posadka zapusti ladjo. Tedaj sem bil na prednjem delu krova in od tam sem skočil v morje. Takoj sem začel naglo plavati stran od ladje, da me ne bi vrtinec, ko se bo ladja pogreznila, povlekel za seboj v globino. Plaval sem približno eno uro, ko me je vzela na krov neka torpedovka. Ob jutranjem svitu so rešili še preostale mornarje, ki so plavali nedaleč od kraja nesreče. Mnogi od njih so imeli ranjene hrbte, zadnjo plat in roke. Opraskali so se, ko so se spuščali v vodo po boku ladje, ki se je dvignil iz morja zaradi nagiba in je bil poln ostrih majhnih školjk. Morska voda je bolečine v odprtih ranah še večala. Od posadke, ki je štela okrog 1000 mož, smo izgubili nekaj manj kot 100 mož. Med njimi je bilo največ kurjačev in strojnikov tiste skupine, ki nas je zamenjala opolnoči. Rešene mornarje so prepeljali naslednjo noč v Pulj, od koder so nas poslali na enomesečni dopust,« je končal svojo pripoved Rudolf Ražem. KRATKO t P/LJENJE VIRIBUS U NITI 8 A Povrnimo se spet k admiralski ladji Viribus unitis, ki se je po neuspelem napadu na otrantsko zaporo vrnila na varno v Pulj, od koder do konca vojne ni več izplula. Italijanski torpedni čoln MAS. S takima hitrima motornima čolnoma so se pri Premudi spravili nad Ssent Istvan. Veliki 3#,6-centimetrski topovi na drednotu Szent Istvan so bili povsem brez moči proti hitrima in majhnima napadalcema. V drugi polovici leta 1918 smo že, vojna je tako rekoč že odločena v korist antantnih sil. Med njimi je od leta 1915 tudi Italija, ki premišljuje, kako bi se proti koncu še izkazala in izvlekla iz vojne kar največ koristi. Poveljstvo italijanske mornarice sklene organizirati sabotažne akcije, da bi v sovražnih lukah, kamor je sicer težko prodreti, potopilo kako veliko ladjo. Ukazalo je majorju tehničnih oddelkov Raffaelu Rossettiju in sanitetnemu poročniku Raffaelu Pao locciju, naj se usposobita za take akcije. Izdelali so posebno napravo, imenovano »mignatta« (po naše pijavka), ki jo je bilo mogoče z elektromagnetno silo prilepiti na dno ali bok kake železne ladje. Pijavko sta sestavljala dva torpeda s 600 kg razstreliva, na sredi pa je bil pogonski del (tip B 57), ki je z vijakom poganjal celotno napravo. Za pogon je služil zrak, komprimiran na 206 atmosfer. Pri hitrosti 1,5 . milje na uro (2,8 km) so lahko vozili šest ur. Člana posadke take pijavke sta bila oblečena v potapljaške obleke, čelade pa so bile podobne steklenicam, da bi s tem premotili sovražnika, če bi jih slučajno odkril. Diverzanta sta zajahala vsak po en torpedo ali pa sta stala ob strani in se držala za posebne ročaje. Ekspedicijo proti avstrijskim vojnim ladjam v Pulju so določili za zadnji dan oktobra 1918. Določena oficirja sta se že dolgo pred tem urila in se pripravljala za podvig, vendar tehnične priprave niso bile še čisto dokončane, tako da se je akcija začela šele 31. oktobra popoldne. Tedaj je torpedovka 65 pod poveljstvom kapitana fregate Costanza Ciana (očeta bodočega Musaolinijevega zunanjega ministra) izplula iz zaliva sv. Marka v Benetkah in vlekla za seboj MAS 94 (MAS - motoacafoantisommergibile — protipodmor-niška motorna torpedovka). Vremenske razmere so bile primerne. Ob 20. uri - sonce je zašlo že mnogo prej - je priplula torpedovka v bližino Brionskih otokov. Barometer je počasi padal in v zgornjem Jadranu bo verjetno deževalo, taka je bila vremenska napoved. Torpedovka je preplula iz Benetk okrog 40 morskih milj, ker ni vozila naravnost, marveč je vijugala, da bi se izognila sovražnim podmornicam. Pri Brionih so pijavko, do tedaj naloženo na torpedovki, previdno spustili v morje. Od tam naprej jo je vlekel MAS, ki je nadaljeval vožnjo proti Pulju z električnim motorjem, ker bi bencinski povzročil hrup. Približno miljo pred puljskim zalivom se je MAS vrnil in pustil Rossettija in Paoluccija, da izvedeta akcijo. Aktivirala sta motorje na stisnjeni zrak. Približevanje vojnim ladjam na začetku zaliva je trajalo dolgo in je bilo bolj naporno, kot sta si mislila. Zaradi mnogih zaprek in tudi močnega fosforesciranja morske vode sta morala voziti počasi in ni mnogo manjkalo, da ju ni odkrila podmornica, ki je ravno tedaj plula v luko, in malo kasneje še mornar, ki je dremal na pomolu. Toda na srečo se je vreme pokvarilo in močan dež je zelo zmanjšal vidljivost. ALPETOUR PRAGA, 3 dni, 28.-30. nOv. Dan republike: ob morju (Pula, Medulin, Strunjan, Simonov zaliv, Mali Lošinj) SILVESTROVANJE: Simonov zaliv, Pula, Medulin, Dobrna SMUČANJE 1980/81: v Dolomitih (ŠESTO/Sexten) Za kolektive in zaključene skupine organiziramo aranžmaje po dogovoru. Informacije in prijave v vseh Alpe-tourovih turističnih poslovalnicah. ] NOVO NI VEDNO NAJBOLJŠE Ste kdaj pomislili, da se oblazinjeno pohištvo lahko prenovi! Zaupajte vaše dotrajano oblazinjeno pohištvo strokovnemu popravilu. LESNINA Ljubljana, TOZD TAPETNIŠTVO RA DOVLJICA Gorenjska cesta 41. telefon (064) 75 212 centrala 74-471 Tradicionalne pakete ETA OZIMNICE lahko kupite v najbližji živilski trgovini ali naro čite pri vaši sindikalni organizaciji Spomini Tone Peternel-Igor na leto 1941 in poljansko vstajo Sklenjeno je bilo tudi, da je treba takoj formirati partizansko četo, ki bo operirala na območju Poljanske doline. Ta četa kot zarodek bodoče poljanske čete je bila ustanovljena še isti dan s komandirjem Tonetom Nartnikom na čelu. Štela ie le 8 ljudi, prišla je takoj tedaj v Poljansko dolino in se je najprej dalj časa zadržavala v gozdovih na območju Mladega in Starega vrha, kasneje je prešla v Polhovec. Za to skupino sem v času, ko je bila pod Mladim oziroma Starim vrhom, večkrat pripeljal iz Poljan v Javorje v zabojih hrano. Nekajkrat sem hrano dobil v krojaški delavnici Jožeta Trpina, kamor so jo dostavili iz Škofje loke ali Kranja, enkrat pa sem jo dvignil v trgovini Ladota Jamarja. Ta četa je v poletnih in jesenskih dneh izvedla v sodelovanju s trojkami in posameznimi člani iz poljanske partijske organizacije vrsto voja-gkih in sabotažno-diverzantskih akcij v Po-1 lanski dolini. Tako je v sodelovanju s trojka mi vdrla 5. avgusta 1941 v trgovino izseljenega trgovca Franca Klobovsa v Poljanah in odnesla precej hrane in drugega blaga, malo kasneje, to je okoli 15. avgusta, pa je enako akcijo napravila na trgovino izseljenega Franca Sovine, v Brodeh. Dne 10. septembra je patrulja te skupine pričakala pn Gabrku v asedi nemškega motociklista in ga potolkla. V noči od 17. na 18. oktober je odpeljala iz hleva na Visokem kravo iz nemške zaplenjene telefonskih drogov med Gabrkom m Zmte- teITmike iz Dol janakei partijske organizacije m t^J^nVe več^akcij. Tako je trojka pod vodstvom Tineta Rihtaršiča že v začetku julija, to je tedaj, ko so Nemci odpeljali prve družine in se je pričakovalo, da bodo z izseljevanjem nadaljevali, postavil, ob cesti pri Podpečnem pri Poljanah mitraljesko zasedo, da bi pričakala in napadla nemške avtomobile s policisti, ki bi prišli selit. Trojka je ves dan vztrajala v zasedi, vendar Nemcev ni bilo, ker selitve niso nadaljevali, U K rog zu. junja je druga trojka vdrla v okupatorjevo skladišče v Poljanah, kjer so imeli shranjeno trofejno orožje in municijo in odnesla precej tega. Nadaljnja trojka je 24. avgusta minirala kamniti most pri Visokem in gs precej poškodovala ter v tamkajšnji bližini požgala precej telefonskih drogov. V vseh teh akcijah je bil posebno aktiven Rudolf Robnik. Tudi mladina, ki jo je partijska in frontna organizacija v Poljanah pridobila za delo v OF in je delovala pod vodstvom Jožeta Ga-ličiča iz Hotovlje, je bila zelo aktivna. To še zlasti s pisanjem propagandnih gesel po zidovih in trošenjem listkov po naseljih in cestah. Med drugim so mladinci v avgustu napisali na več hišah v Poljanah z rdečo barvo velike napise »Smrt Hitlerju« in zraven narisali srp in kladivo. Razumljivo je, da je delo mladine usmerjala in navdihovala partijska oziroma frontovska organizacija v Poljanah. Jeseni je imela mladina v Poljanah tudi nekaj širših sestankov' pravzaprav tečajev, ki sta jih vodila Stane Žagar ml., vodja mladine na Gorenjskem, in Mira Kebe-Vlasta (rojena Tomšič), Članica pokrajinskega političnega vodstva na -Gorenjskem.' ' \ ' • » r •» Vse previden tudi zato, ker se je pred kratkim neki večer zglasil pri njem njegov znanec partuac Fister iz Naklega, pa mu je dejal, da se partizani ne zadržujejo dosti po vaseh in po hišsk Nato so odšli proti gozdu. Ker na omenjeni način Nemci niso uspeh priti do želenih podatkov, so začeli z aretacijami. Kot prvega so neko jutro okoli 15. oktobra pri mostu v Delnicah na poti proO Poljanam zgrabili in aretirali kmeta Jurijt Mraka iz Delnic, ko je šel v Podobeno po zidarja. Ko je prišel čez most, so ga obkokk policisti, češ da je partizan, in trdili, da je bil s njim še nekdo, ki je zbežal. In resi je vider nekega človeka, ki je bežal v bližnji gozd v hribu in so Nemci za njim streljali. To predstavo so verjetno sami pripravili. Po aretacij: ho Mraka odpeljali naprej na žandarmenjo i Poljanah, potem pa v škofjeloške zapore. Toda Je po tednu dni so ga izpustili, ker niso uspeli od njega nič zvedeti oz^niso imeli proti njemu nobenih dokazov. Y soboto dne 18 oktobra popoldne pa so pridrveli vDeln.ce, dveh avtomobilih gestapovci in arenral, moja orjts Janeza rin Jožeta ^r^o Anina, on Vjnkđ Dolenc.-, ■. %x (SENADALJUJ^ ** Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI , O, NEKATEftlH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE Zbor vaditeljev učiteljev trenerjev smučanja SZS Kranj VABIMO VAS NA VI. KRANJSKIZIMSKOŠPORTNISEJEM ki bo od 20. — 23. novembra v hali A Gorenjskega sejma SEJEM BO ODPRT: * četrtek, petek: od 14. do 19. ure vsoboto, nedeljo: od 9. do 19. ure PROGRAM SEJMA: - komisijska prodaja rabljene zimskosportne opreme (smuči, palice, čevlji, drsalke, sanke, konfekcija), - prodaja nove zimskosportne opreme, - vse o tekih, sprehodih na smučeh, - turistična ponudba — tečaji smučanja, - varnost na cesti, - zimski vrtec. - filmi 78 5. ... 6. Dc3 Tc7 Td3 4 m ? S C v P Z "S C ■5 o aj c I C Trdnjava se je vrnila na ' tretjo vrsto! Na 6. .. . Tf2. bi sledilo 7. Lc5. Tg2: + 8. Kg2: Dg5: + 9. Kf3 Df4-»- 10. Ke2 De4:+ 11. De3 Dg2 + 12. Df2 De4 + 13. Le3 in črni nima več Šahov, beli pa mu preti z matiranjem. 7. Dc2 Sb3?! Pravilno je bilo 7. . . . Dg5: 8. Lc5: a5! Na ta način bi črni ohranil nadaljnje možnosti, saj sedaj ni dobro 9. Le3 zara-s di Tc2: 10. Lg5: Tel: + 11. Lcl: a4 z osvojitvijo lovca. Tudi na 9. g3 ima črni zanimive možnosti; npr. a4 10. Ld5 b4 in na 11. Db2 Tc5: 12. Tc5: Tdl+ 13. Kg2 Dh5 14. Lf7: + Kf7: 15. Tc7+ Kg8 in črni dobi, ali pa 11. Tbl Tc3 12. Da4: T7c5:.» 13. De8 + Kg7 14. Df7:+ Kh6 15. Df8 + Kh5 16. JCg2 Tg3: + !! 17. fg3: Tc2+ 18. Df2 (po 18. Kfl Dg3: je beli pred matom) Tf2: + 19. Kf2: Dd2 + 20. Kgl Kg4 in črni zmaga oziroma 11. Dc4 h5 12. Kg2 Td4 z nejasnim nadaljevanjem, npr. 13. Db5 Td5. 14. De8 + Kh7 15. ed5: Del: 16. Ld6 Dc4 17. Lc7: (slabše je 17. Le5: zaradi Dd5: + 18. Kh2 Tc8! 19. Dc8: De5: itn.) Dc7 20. Da4: (na 20. Dc6 je močno Da7) Dc4 itn. Crni pa se je odločil za nadaljevanje, ki ima nekaj strupa, vendar tudi hibo in zato ni korektno. 8. Dc7:! Slabo je 8. Le7:(?) Tc2: 9. Tc2: Tdl+ 10. Kh2 Tel! Tako se je dejansko črni v partiji rešil najhujSega in v nadaljevanju celo zmagal. 8. ... Dc7. Nič boljSega ne daje 8. .. . Da3: zaradi 9. Db8+!, niti 8. ... Tdl + 9. Kh2 Dg5. 10. Tdl: Dh5 + 11. Kg3 Ddl: 12. Db8+ Kg7 13. De5.+ itn. 9. Tc7: 10. Tc8 + ! 11. Lb4: 12. Kh2 13. Lf8 + ! 14. Tb8 M Kg7 Tdl + Tel Kg8 Črni je pred neizogibnim porazom. V turnirskih bojih je igralni čas zelo pomemben dejavnik, ali bolje, gospodarjenje s časom. V časovni stiski ni mogoče preučiti vseh možnosti v poziciji, pogosto pa se zgodi tudi, da ocenimo navidezno možnost kot stvarno. V položaju na diagramu 142 (SPA-SKI - KAVALEK; Solingen, 1977) bi na predvidevano 1. cd3: črni imel razmeroma nezahtevno nadaljevanje po Td3:. npr. 2. Df4 Tdl 3. Tefi Tfl:+ itn. z veliko prednostjo za črnega. Beli pa je našel v poziciji možnost nadaljevanja, ki je nasprotnika postavila pred nove zahteve, katerim v časovni stiski ni bil kos. • A ■ jHA Hi" Al o* A •■r ■ril • Ali BA ■ A A W ■ Al t K h Diagram 142 i PODVOZI POD VODO Ne vem, kdo je bit tisti briht-než, ki je pod današnjo gorenjsko magistralo načrtoval več podvozov. Le-ta je namreč hudo pozabil na odvodnjavanje, saj sta najbolj prometna podvoza pri Bistrici in v Radovljici krepko zalita že ob najmanjšem deževju. Potem tisti vozniki, ki pa ne pričakujejo, da je ob nekaj kapljicah dežja odvoz že zaprt ali neprevozen, veselo peljejo naproti in se mrajo ustaviti šele ob znaku stop tik pred podvozom. Najbolj korajžni zapeljejo tudi skozi: če uspe, uspe, če pa ne. potem motor utihne sredi podvoz-ne povodnji. Najbolj veselo pri I tej stvari je pač to, da vsaj pri Radovljici do zadnjega hipa ne izveš, da je podvoz zaprt in da moraš potem obračati nazaj na cesto. Po vseh pravilih moraš voziti potem naprej, mimo Lesc in spet nazaj v Radovljico. Veselo je pač tudi to, da se podvoz»izpumpa« šele naslednje dni — tako kot v Bistrici, kjer se zdi, da je podvoz pod vodo znatno dalj kot bi bilo treba. In vse tisto »pumpanje« in vsaki kapljici dežja najbrž ni zastonj. Najbrž bi z dosedanjimi stroški že lahko pokrili sanacijo ali obnovo nesrečnih podvozov. A zanesljivo bomo še naprej kar »pumpali« — naslednje leto nekako ob tem času se spet razpišem o naših podvozih ... KOMUNALA ZATAJILA Na komunalo se — seveda — vedno jezimo, še posebej pozimi, ko skačemo čez kupe snega na pločniku, ko si zvijamo noge in roke na poledeneli cesti, ko kar ne moremo iz blokov in stanovanjskih sosesk zaradi obilo snega. Kaj bi bilo, če tudi letos ne bi omenili komunale, ki jo je marsikje res presenetil sneg? Seveda jo moramo, ko pa se bralci že pritožujejo, saj je ponekod — posebno v odročnih krajih — komunala spet pozabila na čiščenje. Potem so nastopile zelo nizke temperature, ko je sneg preko noči zamrznil in situacija je bila še hujša. Neredko smo bili potem — tudi v Kranju — priča, kako so delavci komunale z lopatami in krampi sekali led ter ga odmetavali. Takšno delo je silno naporno in dolgotrajno in domala brez haska, če se že naslednji dan obeta odjuga. Ko bo spet snežilo, se bomo spet jezili na komunalo, ki se bo po polževo odpravila v bolj odročne zaselke in vasi. Pritoževali se bomo, komunalci pa več ali manj po starem reku: Nebo je dalo, nebo bo vzelo. To je res, da ti zapisi nočejo postati kako zgodovinsko branje, pač pa bolj zabeležbe vtisov, ki jih dobi popotnik, ko speši svoj korak ob Savi Dolinki nizdol. A so Jesenice postale že tak pojem, ne le gospodarski, pač pa tudi krajepisni, da le ne smem preveč hiteti skozi to naše mlado železarsko mesto. KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA Že 112 let je poteklo od njenega nastanka v letu 1869. Prvi predsednik njenega upravnega odbora je bil baron Mihelangelo Cojz (Zois) — tako je bila dosežena tudi povezava z nekdanjimi Cojzo-vimi plavži v Bohinju! Nova družba je kar naprej nakupovala — saj je imela za one čase kar imeniten osnovni kapital: celih 400.000 goldinarjev. Poleg starih obratov v Bohinju je segla tudi še po Mostah, po Spodnji Radovni, po obsežnih gozdovih v Gozdu-Martulj-ku. Kranjski gori in okrog Podkorena. Kajti gozdovi so pomenili oglje — v časih, ko je bil koks še nedosegljivo drag. Segla pa je Kranjska industrijska družba celo na hrvaško stran in pokupila 1. 1872 rudnike in fužine na Petrovi gori. Seveda ni pozabila tržiškega kota, saj je brž kupila veleposestvo kneza Sulkovskega s fužino in pilarno, jeklarno Slap (last dr. Jabornega) in Primožičevi posestvi Pristavo in Puterhof (zdaj Jelendol). — Jeseniški velikan je sčasoma zatrl vse te majcene obrate in sam zrasel do te mere, da so že 1. 1890 zažarele prve moderne mar-tinovke in stekle velike valjarne. Ta čas velja za korak Jesenic v novo dobo. Trstu moderno železarno s koksarno in pripadajoče pristaniške naprave. Tako. da bi lahko hkrati raztovorili in natovorili dve veliki tovorni ladji — prekooceanki. — Tako so bile zgrajene v Skednju sodobne visoke peči, dve Siemens-Martinovki in velika valjarna. V letu 1906 je jeseniška KID kupila še žičarno na Bistrici v Rožu na Koroškem. Vendar pa je konec prve svetovne vojne močno prizadel jeseniško železarno. Izgubila je obrate v Skednju, ki jih je zasegla Italija, in obrat na Koroškem, ki ga je zasegla Avstrija. Titovo geslo »Tovarne delavcem« je bilo na Jesenicah uresničeno dne 20. avgusta 1950. Tega dne so prešla vsa proizvajalna sredstva jeseniške železarne v roke delavcev — proizvajalcev. J 1 ■ j* v f w * v 4 T SELITEV K MORJU Marsikdo se je že spraševal, le zakaj se je železarska industrija naselila prav na Jesenicah, kjer ni naravnih zalog železne rude — saj le-to dan za dnem s tovornimi vlaki vozijo od drugod. To pa je najbrž precej drago. — Odgovor je v zgodovini: sprva je bilo za male železarske obrti dovolj rude v Karavankah (pod Golico, Begunjščico, Belščico in Zelenico), za velike plavže pa jo je kaj kmalu jelo primanjkovati. Toda tu so bile naprave, strokovnjaki in stara tradicija — pa se je stvar podaljševala — vse do današnjih dni. Kljub transportnim stroškom za premog in rudo iz daljne Bosne .. . So pa že ob koncu prejšnjega stoletja modre železarske glave spoznale, da je bodočnost velikih železarn le ob morju, kamor ni težko pripeljati rudo in odkoder je prevoz železnih izdelkov v svet bolj udoben in cenen. Zato je Kranjska industrijska družba že v letih 1897 do 1913 začela graditi v Skednju (Servola) pri Levo: Jože Gregorčič: desno: Mati ja Verdnik JESENIŠKI NARODNI HEROJI Brez treh narodnih herojev Jožeta Gregorčiča-Gorenjca, Matija Verdnika-Tomaža in Toneta Čufarja si uspehov narodnoosvobodilnega boja na Jesenicah ni mogoče zamisliti. Bili so svetli liki pravih junakov — ki pa so žal morali omahniti v prezgodnjo smrt. Jože Gregorčič-Gorenjc je bil prvi komandant Gorenjskega bataljona (pozneje komandant Gorenjske grupe odredov). Bil je odličen telovadec in vsestranski športnik pa tudi politični organizator. Udeležil se je kot prostovoljec španske osvobodilne vojne, pozneje — tik pred vdorom okupatorja na Jesenice — se vrne domov in že 17. aprila 1941 formira revolucionarni komite, v katerega pritegne voditelje vseh naprednih strank na Jesenicah. Številne drzne oborožene akcije proti okupatorju so bile njegovo delo. V eni od teh je 9. septembra 1942 v boju s premočnim sovražnikom na Jelovici junaško padel. Se nekaj njegovih osebnih podatkov: rojen je bil Jože Gregorčič 30. julija 1903 v Opatiji. Po poklicu je bil delavec-žičar v jeseniški Železarni. Njegova osebna hrabrost in predanost je bila izpričana že v času španske državljanske vojne — postal je politični komisar bataljona republikanskih borcev, ki so se borili proti Francovim fašistom. Josip Jurčič* JURIJ KOZJAK Riše,- Jelko Peternelj Priredba: JU. Zrinski tara je to pretrealo in omehčalo. Nameato prejšnje ga je bila sama vljudnost. Iz prodajalčevega je namreč sklepal, da ni tieti, ki ga kliče, nihče kakor sam cigan Samoi, ki je bil prodal bratovega Naglo pose te v žep in stisne možu dva zlatnika v i roteč gm, naj ne spregovori nikomur o tem. »O, Bog •« reče kroinjar, ko vidi rumenjaka v roki. »Znam jezik za zobmi, ne bojte se, gospod!« Nato vesel «5. Strah oma je Peter spoznal, da cigan že ni držal dob noma besede, da je nekoliko že izdal tretjemu človeku EA'*?!?iSTJ!? »vedelo? T mi8e| mu n. • Koliko bi bil dal, ko bi hotel cigan umreti, da bi tako nihče ne vedel za njegovo hudobijo! Navsezadnje sklene da bo sel ponoči na omenjeni kraj, kajti bal se je da bi cigan sicer ne priiel sam v grad, kjer bi ga bili pri priči spoznali, ali pa da ne bi celo sam razglasil hudodelstva t O L, A S12. STRAN PETEK, 21. W Gorenjski »naskok« Lipice Umirjena glasba, eleganten korak, to je nastop dresiranih lipicancev Ha, smo privoščili strahopetcem, ki so se zbali slabega vremena prejšnjih dni in ostali v petek, 14. novembra, doma. Prav nič po gorenjsko se niso izkazali, ko so plačali izlet, prišli pa ne... Mi pa smo že na začetku za popotnico dobili vedro, sončno nebo. Ze po par kilometrih vožnje, ko smo si dobro ogledali drug drugega, smo začutili, da bo »naskok« na Lipico uspel. Nas komercialist Andrej, vodja izleta, je dobro namazal svoj jezik m prepričana sem, da bi ga na primer Kompasova potovalna agencija, organizatorica potepa, sprejela z odprtimi rokami, če bi se dal. B il je res zabaven in iznajdljiv. Komaj smo speljali iz Kranja, že nam je razdelil malico, ki jo je za nas pripravil pokrovitelj izleta, Centralov tozd Vino. Najbolj veseli smo bili seveda stekleničke slivovke, s katero smo korajžno nazdravili »naskoku« in ki je reševalcem najbrž malce pomagala tudi pri prvem, G laso vem. kvizu. »Profesionalci« smo bili seveda izločeni iz igre, zato pa smo se toliko bolj čudili znanju naših bralcev o časopisu. Med vožnjo po avtomobilski cesti proti Postojni smo se za hip očarani ozrli na za senežene smreke, a kaj, ki za občudovanje narave ni bilo časa. Bolj zanimivo je bilo v avtobusu, kjer so se najbolj pogumni kosali v fmpovedovanju žal. Žirija je imela res nehva-ežno delo. Hotel Maestoso v Lipici nas je pričakal tih in eleganten, nafta prva pot pa ie bila — k ftanku. seveda! Žejni, kot znamo biti na izletih samo Gorenjci, smo ga dobesedno »naskočili«. Najbolj smo spraševali za vodo, če verjamete ali ne. No, posebno hudo res ni bilo. Vedeli smo, da moramo moči hraniti za večer, ko je bil napo- vedan ustni časopis in vrsta družbenih igric. Delavci Glasa smo v prvem delu povedli nekaj o gorenjskem gospodarstvu in o pripravah jugoslovanske alpske reprezentance na novo sezono, najbolj zanimiv pa je bil za bralce gotovo prikaz oblikovanja časopisne strani. Med glasbenimi premori — za dobro razpoloženje in ples sta raztegovala harmoniko in tolkla po bobnih čisto prava Kraševca — so se izmenjavale zanimive igre. V kvizu kranjskega Vina je najvišjo nagrado odnesel Peter Eljon, ki je o podjetju najmanj vedel. Časa za nabiranje znanja bo imel dovolj, saj bo lahko cel dan »premišljeval« v vinski kleti. »Ponoči se mi je sanjalo, da sem stal ob sodu vina in sploh nisem mogel piti,« je pripovedoval šaljivec. Upamo, da v resnici ne bo tako in da bo Vinu prizadejal čim več škode. Medtem so naši fantje, ki poznajo pol sveta »zvrteli«« magika Miranija, Tržičana, ki trenutno nastopa v hotelskem baru. Rad nam je pokazal nekaj trikov. Neverjetno, smo se čudili, ko je mešal igralne karte, se »igral« z dominami, kockami, verižico in kovanci ter mimogrede enemu od občudovalcev zmaknil uro. Bil je celo tako prijazen, da nam je par »fint« pojasnil, saj jih sami ne bi mogli nikdar razvozljati. Srečolov, ki je sledil nastopu simpatičnega čarovnika in razburljivemu »povštrtancu«, je obljubljal več kot običajno dajejo take igre. Zadele so skoraj vse srečke! Nekateri so se zadovoljili z vstopnicami za hotelski bar, drugi za moskovski cirkus, ki gostuje v Ljubljani, tretji za prireditve kranjske Modrine, pa z majicami Kolinske s prikupnim Vikijem, s kompletom kuhinjske posode, ki jo je prispeval Merkur, s prti Tekstilindusa, z večerjami v gostilni lovec v Goricah in v preddvorskem Boru, z darili Vina, vsi pa smo nestrpno pričakovali glavni dobitek — tridnevno silvestrovanje v Prekmurju, ki ga je prispeval Kompas. Sreča je doletela Jožeta Pagona z bohinjskega konca in njegovo družico. Seveda ne bi bili pravi izletniki na pravem izletu, če bi popihali spat hkrati z našima vrlima Kraševcema. Mahnili smo jo še v bar, kjer smo ponovno srečali Miranija in nekaj slačipunc, ki pa razen oblin niso pokazale posebnih kvalitet. Kri nam je hitreje zaplala šele, ko smo zvedeli za cene. Bile so visoookeee! Zjutraj smo se spogledovali in ugotavljali, koga je »maček« huje zdelal. Pa ni bilo velikih žrtev. Ce je kdo tudi bil malce zaspan, mu je voda v hotelskem bazenu mimogrede vzela vso utrujenost. Najbolj korajžni so se celo vključili v tekmovanje na blazinah. Čofotali so, da je bilo veselje. V finalu je bil najuspešnejši Stane Engelman, ki je v pravem športnem boju premagal Tineta Arha in svojo nežno polovico Zdenko in za spomin na dragoceno zmago dobil trpežno savsko blazino. Lipice seveda ne bi polno doživeli, če bi izpustili konje. V novi jahalnici smo si ogledali nastope elegantnih belih lepotcev in nato še hleve, v katerih smo najbolj občudovali ponosne očete številnega zaroda. Gorenjski »naskok« Lipice se je tako končal. Med potjo domov smo se ustavili še v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, sodelovali v kvizu Uniona in »polokali« skoraj polovico prve nagrade, izkazali pa smo se tudi kot pevci. Največkrat je bila na sporedu tista znana Mi pa ne gremo dam ... Pa je le bilo treba. »Se nikoli nismo videli, kako se časopis oblikuje. To je pa res zanimivo!« Levi srečnež bo silvestroval v Prekmurju, po zaslugi Kompa sa kar tri dni. Mirani V elementu Kdo bi razumel njegove »finte« Kdo bo koga, so ugibali navijači, tekmovalci pa so samo »gj. , . bali«... s kartami? Pri izvedbi »naskoka« ao sodelovali: Kompas kot organizator, Central - tozd Vino kot pokrovite j, z nagradami pa Merkur Kranj, Tekatilindus Kranj, društvo Modrina Kranj, Aolinska Ljubljana, Inex Ljubljana, hotel Bor Preddvor, gostiln« Lovec Gonče m hotel Maestoso Lipica. Mislim, da je bilo naše osvajanje Tin^ uspešno. Zato spomladi, če se bomo spet podali na pot, vabimo s seboj še več bralcev Sli bomo gotovo, saj smo radovedni in veaefc ljudje. To smo dokazali, kajne? H. Jelovčan Slike: M. Ajdovec LOTElC FILIP IZ NOVE VAS PMI RADOVLJICI: sOkme Janam pri hiši nmjmmnj petmmjet Jat Večkrat *em ie eJUaU, kak* pri/etni so vaši izleti. Z temo rm**m sum turne* va ljudi in krmje. Še bova asa. Orga ninmcifa je odUčna, amo kot em družina. Vse mm* je zelo —rniaiafr. kako nastaja časopis im prosutu, ie bi mm* ob priliki povabili v Glas.« ULI KI MM IZ KOVOMJA Hi TŠkttU, NAJMLAJŠA UDELEŽENKA IZLETA: »Masni je bum te dvakrat v Lipici in sni Je z mmvdmtt nJem pripo vedo vrni* o njej. Ni asi tal, mm sem te ndtefim. letet je izredno dobro organiziran, prmmmm pester, trnke mm nikmmmr mi msjgee* Všeč mi Je tudi vernem druščin*, škoda le, ker ni več PETEM ELJON S TMSTENIEA JEPKA VI SVETOVNI I^OTNIE »Letos »em bil f Izmetu, Tunisu in Sovjetski zvezi. Druge** posebnega vesetjm nususm IzletTLhico »J'J^S^*** »em vesel v ves«* družbi. Cm bmmm m vesel v vesett družbi. Ce base* to, kako bom preživel dan v pin- te bom le to, 8ki kleti.* 13.STRAN G LAS Pravijo, da je mojster za mačehe. Da mu vedno vse vzklijejo. In ženske to kar ne morejo verjeti, saj se jim tako poredko posreči, da jim iz vrečice, ki so jo spomladi kupile v semenarni, kakšna ozeleni. Poiskali smo torej kamniškega vrtnarja, ki mu »vse rata«. Sitarjev Franc je to, Svanovčev iz Godiča. Na vrtnariji pri Kočni, tam pod gradom Zaprice, kjer se sonce strmo upre v stekla in bele plastične oboke, pod katerimi vse brsti, odganja, cvete, duhti, vrtnari že vrsto let. Odkar so začeli z vrtnarijo na mestni ekonomiji. Pri Jakobu Pančurju v Mekinjah se je izučil. Dobrih trideset let je že tu. In pravi, da je to vrtnarija, ki ima lego, da ji ni enake. So stari veljaki že vedeli, kam jo postaviti! Ob sam breg, zavarovana z vseh strani ima sonce ves dan: od ranega jutra, ko prikuka izza Starega gradu, pa do večera, ko zatone tam nekje za drevesnico. Ne, res ji ni nobena vrtnarija enaka. In če si s srcem pri svojem delu, kot je Svanovčev Franc, potem ti »mora ratati«. Po sto gramov semena mačeh poseje vsako leto. Cez dvajset tisoč sadik pride ven. Vedno seje iste dneve: prvega, drugega in tretjega julija. V tople grede. Sest do osem dni kalijo v temi. Okna prekrijejo. Sonce jih ne sme dobiti. Sele, ko napravijo kalčke, jim spet da svetlobo. In ko kalček poči, mora imeti mokro zemljo, da se ne zasuši. Ko požene, potem že sama rastlina hrano išče. To je najvažnejše. Tega ženske ne vedo. Če se kalček zasuši, ne vzklije več. Uničiš ga' Kaić, kaić mačehe, pa še kako rade, pravi Franc, Tudi dve leti«staro seme kali, če hočete. Samo mokroto mora imeti pravi čas! . ' No ko vzklijejo, jih je treba previdno zalivati, zračiti grede in ko imajo tn, štin pereščke, iih je treba odkriti, da na prostem rastejo. Ko so pa velike tri, štiri centimetre, jih lahko že presadimo na prosto. In potem pridno okopavati, pleti, zalivati... Viola tricolor — Roggli Ori anal sejejo navadno na tej vrtnariji. Vseh barv so: rumene, modre, rdeče, tudi bele. Od 15 oktobra naprej jih prodajajo. Če so pa zelo zgodnje, pa tudi že od srede septembra naprej. Če so dobre sadike seveda. Gredo pa njihove mačehe na vse konce. No, mimogrede, krasile so tudi Split med mediteranskimi igrami .j,.., , u .... Za sajenje so sposobne do zmrzali. Zunaj prezimijo, spomladi jih pa lahko spet presadiš. Dobro gredo v prodajo. Sicer pa, kakršno je vreme. Lani so do zadnje vse prodali, so pa leta ko ti nagaja vreme, da lahko tudi polovico vseh spet podorješ. Imajo »pogruntano« tile vrtnarji. Pri mačehah je tako, pravijo: če je slana od 1. do 15. oktobra, se dobro prodajajo, po- te^ravijo^a^mia vsak vrtnar svojo ljubezen. So mačehe njegova ljubezen? Malcenerodno mu je, toda mačeha ni, je odločen. Pogled mu splava ven, pod stekla, kjer se pravkar spodvijajo cvetni listi žlahtnih, bogatih glav krizantem. Ali je ciklama, ki s svojo svežo in nežno barvo pri slehernem vzbuja občudovanje, ugibam. Ne. Njegova je krizantema! Čeprav jo je i? nič kolikokrat preklel in ozmerjal s kurbo. Krizantema! Morda ne toliko zaradi njene lepote, morda tudi ne zato, ker je to zadnji sveži cvet, vzgojen v naravnem času. Ne umetno, kot vse, kar klije in raste kasneje. Zato, ker te tako lahko ogoljufa! Ko nikoli ne veš če ne bo prehitela in se razbohotila prej, preden bi se morala in bodo listi v kroni že sredi oktobra grozili, da se bodo zdaj zdaj razmrsili, jo ubrali po svoje, odpadli... Ali pa ji bo moral ves mesec kuriti, da bo do konca oktobra razširila in spod vil a tiste svoje lističe. Zato ne more drugače. Kurba je, če je razmršena, če je pa lepa, kot bi jo naredil iz blaga in povoskal, kot bi ne bila resnična, je pa lepa k Tako ie to pri kamniškem vrtnarju. Tako je pri vsakem, če je vrtnar z vsem srcem, kot je z vsem srcem pri svojih rožah Svanovčev Franc. D. Dolenc r Posnemanje je več kot urjenje Posnemanje je značilno na številnih področjih: posnemamo vzore, način govorjenja, Petja, oblačenja in vedenja, osnemanje je način urjenja, treniranja, posnemamo tehniko najboljših tekmovalcev, ko se v ogrevalnem delu s posne-malnimi vajami uvajamo na odločilne trenutke in prvine bodočega nastopa, poizkusa ali prikaza. Vaje posnemanja oživljajo v možganih gibalne navade — dinamične stereotipe, kakor temu pravimo strokovno, so učinkovite, kadar so pravilne, dovolj natančne, ko se gibalna moč in hitrost podrejata modrosti dejavnega mišljenja. Popolnost je v idealni zamisli in v dobri izvedbi, v vnanji obliki gibanja, v ritmu, tempu, v postopnem vključevanju posameznih mišičnih skupin, ki zagotavljajo kar največjo storilnost. Vaje posnemanja so nepogrešljive pri vadbi mladine in začetnikov. Dober prikaz zagotavlja dobro posnemanje, zato morajo biti vaditelji in učitelji smučanja, atletike in drugih panog pravi mojstri v prikazovanju, ali pa morajo imeti dobre demonstratorje in sodobna ponazorila. S številnimi vajami posnemanja popravljamo, izpopolnjujemo in pilimo gibalne prvine in celote. Navadno posvečamo največ pozornosti odločilnim, temeljnim in najbolj pomembnim. Vaje posnemanja izvajamo v številnih okoliščinah, na smučiščih, štadionih, v dvoranah in končno doma — pred ogleda- lom. Posnemanje je mogoče z obremenitvijo ali brez nje, bolj v počasnem ali hitrem tempu, z večjim ali manjših naporom, tako da bi čutili vse gibalne odtenke: od prijema palic pri amučanju do odlivov in drsenja. Metoda posnemanja je vodilna pri vadbi in urjenju. Zato ni naključje, da lahko učitelji ob pomoči filma spoznavajo novosti, jih preuče in posredujejo učencem. Poanemanje je pot do pisanja, risanja, poklicnega dela in športne tehnike. Gre za poanemanje gibalnih celot in odtenkov, večjih in manjših gibov. Posnemanju se pridružujejo nazorne zaznave, jasne predstave in oživljanje notranje igre, s katero dramimo zdavnaj prirojene gibalne odzive. Ti ob zamisli bececega zajca, plavajoče ribe ali leteče ptice spodbujajo hitrost, plovnost in polet. Posnemanje je eden od načinov urjenja, ki ga dopolnjujejo še drugi načini in znana načela vsestranosti, postopnosti, ponavljanja, nazornosti, dejavnega sodelovanja va-dečih in načelo izbire takih vaj, ki ustrezajo zahtevam posameznikov in njihovim možnostim. Posnemanje presega okvire vadbe, učenja in priprav na tekmovanje, dobiva globlji smisel in pomen. Dobro je posnemati uspešne nastope v športu in življenju, posnemati mislece, ustvarjalce, marljive in vzorne osebnosti, ki so v družbi cenjene, in jim slediti. Jože Ažman Marsikatera gospodinja Se vedno porabi v kuhinji preveč Časa $ klasičnimi opravili \>v VELEBLAGOVNICA nama Škofja Loka pradlaga [modernizirajte gospodinjska opravila VSI SODOBNI PRIPOMOČKI, KI BODO ZNATNO OLAJŠALI IN SEVEDA TUDI POSPEŠILI RAZLIČNA HIŠNA DELA, so naprodaj v Veleblagovnici nama škofja Loka na specializiranem oddelku gospodinjskih aparatov Oglejte si izbiro, ponudba je pestra in zato odločitev za nakup ne bo težavna. Američanka vesolju Simpatično kirurginjo, tridesetletno Anno Fisher, je NASA izbrala za prvo ameriško astronavtko. Bo članica posadke vesoljske ladje, ki bo šestdesetkrat na leto potovala z Zemlje proti zvezdam Valentino Terješkovo so 16. junija 1963. leta poslali v vesolje z ladjo Vostok 6. Bila je prva in doslej edina ženska, ki se je dvignila tako visoko. Njeno potovanje je trajalo sedemdeset ur, oseminšti-ridesetkrat je obkrožila Zemljo, napravila dva milijona kilometrov. Anna Fisher, tedaj trinajstletnica, iz Kalifornije je navdušeno spremljala vse prenose tega podviga. Nasmejana Rusinja, ki je iz vesoljske ladje pozdravljala Zemljane, je še bolj ohrabrila dekletce v njeni skriti želji: postati astronavt, leteti skozi vesolje. »Ko mi je bilo dvanajst, trinajst let,« se spominja Anna, »sem bila prepričana, da bom postala vesoljska zdravnica. Že takrat so govorili o vesoljskih postajah, v katerih bi delali tehniki, znanstveniki in zdravniki.« Zdaj ima Anna Fisher trideset let. Njen mladostna sen se bo uresničil. NASA jo je namreč, skupaj z možem Billom Fisherjem, izbrala za revolucionarni podvig, imenovani »program vesoljske ladje«. Anna bo tako postala naslednica Valentine Terješkove, z možem pa bosta prvi zakonski par, ki bo okušal pustolovščine v vesolju. Radovednežem, ki jo sprašujejo, Če bosta postala tudi prva vesoljska roditelja, Anna resno odgovarja: »Z Billom bova imela na iadji točno določene naloge, ki bodo od naju zahtevale ogromno odgovornost in ne verjamem, če bova imela čas za druge aktivnosti.« Zakaj se je NASA skoraj dvajset let po edinem ženskem poletu skozi vesolje odločila, da v svojo misijo vključi ženske? Johnson Space Center v Hustonu preveva ozračje hladne razumnosti. Kot da v njem ni prostora za nežni spol Anna in Bili Fisher, oba kirurga, bosta verjetno prvi zakonski mar, ki bo letel v veoe4je, Anna pa bo tudi prva ameriška astronavtika Zdi se, da je vključitev žena v astronavtski zbor prišlo v poštev šele z vesoljsko ladjo. Velika je kot letalo DC 9, lansira se kot raketa, leti pa spet kot letalo. Zadnja kreacija Vernerja von Brauna odpira novo astronavtsko ero. Prejšnje ladje dokončno odhajajo v pokoj. Nova bo v svojem trupu nosila osem ljudi, uporabljiva pa bo za več poletov v vesolje. Dosti prikladnejša bo tudi za astronavtke. Naprave v kapsulah starih ladij so bile prirejene samo za fiziološke potrebe moških. Kot vemo, v vesolju ni sile privlačnosti in zato vsi predmeti lebde v prostoru. Torej si lahko predstavljamo, kakšne b' bile posledice »onesnaženja« notranjosti vesoljski ladje. Jerry Brown, inženirka v Johnson Space Centru pravi: »Zelo natančno smo preučili ženski organi zem. Napravili smo poseben mehanizem, ki je docel, prilagojen ženskemu telesu. Šele velikost nove ve soljske ladje nam je omogočila tako rešitev.« Kabine v vesoljski ladji bodo zelo udobne, zrak bo prečiščen, temperatura 18 stopinj. Potovanja z vesoljsko ladjo bodo kmalu postala običajna. Vsako vozilo bo poletelo v vesolje šestdesetkrat na leto. Torej smo zakoračili v čas potovanj med Zemljo in vsemirjem, o katerem so pisali avtorji znanstvene fantastike. »Odiseja v vesolju 2001« ni več samo sen. »Ni veliko stvari, zaradi katerih, bi bila priprav-Ijena umreti,« pravi Anna Fisher. »Potovanje v ve solje je ena od njih. Zares verjamem, da smo na meji največjega podviga v zgodovini.« Bogata izbira vseh vrst flanel /a dopolnitev zimske garderobe. Informativno prodajni center v hotelu Creina v Kranju, tel 25 168 TEKSTILINDUS KRANJ O jjL AS 14.STRAN PETEK, 21. MOVEMiRA 1! Filip Gartner: Tudi doma smo lahko dobro trenirali SORIŠKA PLANINA - Vae nafte alpske selekcije ao o«tale na vadbi na domaćih smueiteih 2enaka in molk« A reprezentanca sta ae pripravljali na Soriški planini in Kranjski gori, ženaka in moška B reprezentanci pa a ta trening kombinirali na Krvavcu, Kobli in Soriški planini. Med tistimi, ki ao najbolj zavzeto trenirali na Soriški planini in Kranjski Kri, sta bili prav A reprezentanci, nake so se pripravljale pod vodstvom J oteta Sparovca, fantje pa pod vodstvom trenerja Filipa G a rt ne rja in Danila Vodovnika. Kriftaj, Strel, Kurah. Franko, Zibler. Benedik, Cerkovnik in Obe ratar ao na teh dveh domačih smučiščih vadili zagnano, čeprav niso bili najboljši pogoji za trening. • Posebno utrujajoč je bil trening fantov, aaj amo ga kombinirali v Kranjski gori in Soriški planini. Enkrat so bili tu boljši pogoji, dragic pa tam,« je dejal trener moške prve garniture Filip Gartner. »Zelja nas vaeh je, in tudi vseh ostalih smučarjev po svetu, da novembrski trening iskoristimo na nižje letečih smučiščih. Pred tem snegom, ki je padel v Julijcih in Pohorju, smo načrtovali priprave v Hintertuxu. Vendar ae je tik pred odhodom v Avstrijo ugotovilo, da bomo ta del treninga lahko opravili doma. Iskazalo ae je za dobro. Trenirali amo v dobrih in slabih pogojih. To je bilo odlično, aaj na tekmah po svetu vedno niso idealni pogoji za na stope. DomaČi trening je tako cenejši, vadimo tako kot smo se zamislili za ta čas priprav. Veliko smo prihranili pri devizah. Čudim se nekaterim našim smuCarskim klubom, da še vedno rinejo na trening v Kaprun (Avstrija). Trening na Soriški planini in Kranjaki gori je bil uspešen, čeprav so fantje morali prevoziti veliko kilometrov do domov. Pripravljeni so bili vse to prenesti, saj so v tem času najraje doma.« Nekaj je bilo kritik, da naša smučišča mso bila urejena za dober trening in da je tudi tičničarje presenetil prvi obilni sneg? »To ne drži. V Kranjaki gori, Arehu in na Soriški planini so bili takoj pripravljeni storiti vae, da bomo lahko doma trenirali. Vendar jih je prvi sneg res presenetil, a storili smo vse, da smo lahko začeli z načrtovano vadbo. Da je bilo nekaj negodovanj, tega niso krivi iičničarji Zavedati se morate, da ričničarski delavci v tem času skrbe zs pripravo ličnic, ds bodo dobro obratovale, postoriti morajo še vse ostalo, da B popravilih teptalnih atrojev niti ne govorim. Se enkrat naj povem: lepo smo bili povsod sprejeti in naleteli smo ns pravo razumevanje.« Kakšna je razlika treninga na vitjih od nitjih emučiščih? • V tem času so rea boljša nitja smučišča. Obremenitev treninga je tu od dvajaet do trideset odstotkov višja kot na ledenikih. V preteklem tednu amo več pozornosti posvetili treningu veleslaloma, saj je v decembru na sporedu le en slalom Toda v tem tednu amo prišli na Soriško planino na trening alaloma. Tu na Soriški planini lahko postavimo normalno progo slaloma s šestdesetimi vraticami. Če bo tudi trdo, potem bo trening res lahko dober. Drugače se bomo te znašli, saj smo navajeni na vse.« Govori se, da so naši za to sezono slabše pripravljeni kot za lansko? »To sploh ne drti. Tetki in slabi pogoji za trening so vedno za nekaj dobri. Prepričan sem, da naši fantje niso nič slabše pripravljeni kot pretekla leta. Slabih in dobrih pogojev smo te nsvajeni. Kot sem dejal, je to vedno za nekaj dobro. Tega se zavedamo vsi.« Sezona se začne s tekmo v Val d'lseru. Kdo so po vašem v novem letu svetovnega pokala favoriti za najvišja mesta v obeh tehničnih disciplinah? »če Ingemarja S ten marka smatramo za prvega favorita, potem so tu še Bolgar Popangelov, Ph. Mahre iz ZDA, Avstrijec Orlainskv, reprezentant SZ Žirov, Švicar Lfithv, Avstrijec Steiner, medtem ko za Italijane ne vemo nič gotovega. Potem ao tu vedno boljši Skandinavci. Sem prištevamo tudi Stranda.« Kaj pa naši? »Križaj je v dobri formi. Vse bližje prvi deseterici je tudi Kuralt. Vendar se morate zavedati, da je osvajanje tehnike votnje slaloma vedno tetje kot v velealalemu. Ostali naši se bodo uvrščali v sredino najboljših, saj imajc-take FIS točke, ki jim ne zagotavljajo boljših startnih številk. Točke bodo sicer popravljali vsi, a šlo bo bolj počasi? In še favorite za najboljše v veleslalomu? »Prednost v tej disciplini je spet na strani Ingemarja- Vendar, med prvo štiriindvajseterico najboljših po FIS točkah imamo tudi Jugoslovani štiri svoje reprezentante. To so Kritaj, Strel, Kuralt in Franko. Vendar Itrene bodo krepko mešali tudi Enn, Spies. Steiner. S točk, Orlainekv (vai Avstrija). Potem je tu še l.uthv, Gaspoz (oba Švica), pozabiti ne smemo Wenzla, ki je bil poškodovan, ter vedno boljših Nor-veianov in Švedov. Prepričan sem, da bodo v veleslalomu in slalomu vedno po trije Avstrijci, Švicarji, Italijani so neznanka, Švedi in Norveiani. Tudi Američani in tekmovalci iz SZ ne bodo od muh. Tu bodo vedno močnejši Francozi. Med moštvi bodo prvo violino v tej aezoni spet prevzeli Avstrijci.« Prve tekme v decembru bodo pokazale, koliko amo se zmotili pri določanju favoritov za oavajanje točk v svetovnem pokalu. To bo te pokazala uvodna veleslalomska tekma v Val d'lseru. slalom in veleslalom v Ma-donni di Campigliu. Upajmo, da bodo tem favoritom mešali štrene tudi naši. I). Humer Na Jesenicah zaključili letne sindikalne igre Svet za šport, rekreacijo in delovne pogoje delavcev pri Občinskem avetu Zveze sindikatov Jesenice je oktobra in v začetku novembra organiziral 8. letne športne Igre v šaha, kegljanju na »»faltu in streli« njn s zračno paniko. Izvajalci posameznih tekmovanj ao bih člani Šahovskega društva Jesenice, Strelake d rutine Triglav Ja-vornik-Koroška Bela, Kegtjatkega kluba Jesenice in Športnega društva Jesenice. Na oaaenjenih tekmovanjih je nastopilo skupaj več kot 1W tekmovalcev in tekmovalk is šš osnovnih organizacij sindikata in dveh društev upokojencev. Ob zaključku iger so najboljši tekmovalci dobili odličja, ekipe na pokale, ki so jih podelili Csdeedafk Občinskega Sveta zvese sindi-tov Jesenice Branko Iskra, sekretar Sandi Kotnik in predsednik sveta za šport, rekreacijo in delovne pogoje delavcev Mirko KHaar. REZULTATI: Sah: ekipno: 1. Sindikalna konferenca OOZfl Železarna 30,6 točk, 2. Slad. konf. OOZ8 Vzgojno izobraževalni zavod Jesenice I. 15 točk, 3. Osn. org. sindikata Splošna bolnica Jesenice 24,5. 4. OOZ8 TOZD Vadrtevanje Železarne 20,i. 5. OOZ8 TOZD Hladna valjarna Železarna Rokomet Pokal Alplesu KRANJ - V nedeljo dopoldne je bilo v •portal dvorani v Šentjerneju letošnje re-psaaltško finale zimskega prvenstva za pionirke Največ uspeha ao isaele rokometa*! ce AI plesa, ki so v finalnem srečanju za prvo zaasto z dvema goloma prednosti premagale mlade rokoaaetaššee Olimp!je. Na finalnem turnirju je nastopilo osem naj boljših ekip is predtakmovanjn Najboljša •trelka ilaaakega prvenstva je bila Polajnarjev, iz Atašee, z «• zadetki Vodja tek-■ov.-ja v Šentjerneju je bil Franko loenel. tekmovanje pa je pokazalo, da v ■jgfj repabliki raste kakovost* i rokometni naraščaj, kar je brez dvom« tudi odraz mmm\ tnsaa dela v nekaterih rokometnih središčih Rezultati flnaine skupin« za prvo mesto: Alpše« : Olimpija t: 7 (•: », «■ *re*i« —ff! Mn~*eet : fUigrad 1*11 (8:4). za peto saaeto: M topi če Drsv* 18:11 <•:«>. mmfh mo saeato: Velenje : t ovo mesto 18:2 (4:1). Za ekipo Alpieaa i Železnikov ao nastopile na-šsdajc mlaie rokoaaetašice: Debe-hak. Beaesneič. K .Jgar, Jelovčsn, Pola,-B«r, Gartner. Jen ,terle. Kemperle, Pster-nel, Ponikvar, Ž »ontai in Primožič. ^ Jesenice 30; najboljši posamezniki: 1. deska Anton Krničar (OOZS TOZD Vzdrževanje ŽJ), 2. deska Dušan Butornc (Sind. konf. VIZ Jesenice), S. dr. Hribernik Andrej (OOZS Splošna bolnica Jesenice), 4. Marjan Lužnik (Sind. konf. OOZS ŽJ); KEGLJANJE NA ASFALTU - KKIPNO 1. Sind. konf. OOZ8 Žel. Jes. 91« podrtih kegljev, 2. Društvo upokojencev Jesenice I. 87». S. OOZS TOZD Gradiš Jesenice II. 847, 4. OOZS TOZD Jeklarna ŽJ 798. S. OOZS Vzdrževanje ŽJ 799; najboljši posamezniki — registrirani igralci: 1. Mirko Smid 242 kegljev. 2. Bogdan Langua 241. 3. M ujo Ha-sanbegovič 227. 4. Milan Rijavec 22* (vai Sind. konf. OOZS ŽJ), 5. Anton Grošelj (Društvo upokojencev Jesenice) 223; nere-gistrirani člani: 1. Mato Beredin (OOZ8 -TOZD Jeklarna ŽJ) 2*4). 2. Bogo Šolar (OOZS Interevropa Jesenice) 223. 3. Rasim Hadiič (OOZS TOZD Vadrtevanje ŽJ) 221. 4. Pavel Smolej (OOZ8 Merkur Univerza! Jesenice) 216. 5. Valentin Jekler (OOZS Hiuming Steckel ŽJ) 212; kegljam. - čin-nioe ekipno: 1. Sind. konf. OOZS ŽJ 699, 2 OOZS TOZD Hoteli Kompas Kr. gora, 4*8, 3. OOZS Biro za urb. in stan poslovanje 48». 4. OOZS TOZD D rut bena prehrana ŽJ 48«, š- OOZS Splošna Bolnica Jesenice 443; Claaice posamezno: 1. Ana Čsria (Sind konf OOZS ŽJ) 218, 2. Marina Knro (OOZ8 Hoteli K otapa s Kr. gora) 281, 3. Irena Mir-tič (Sind. konf. OOZS ŽJ) l»fi, 4. Jožica Smolej (OOZS Biro za urb. in stan. poslovanje) 188; streljanje z zračao puško -člaai ekipno: 1. OOZ8 Carina Jesenice 862 krogov, 2. OOZS TOZD Vadrtevanje ŽJ «2g. 3. OOZS TOZD Hoteli Kompas Kr. gora «17, 4. OOZS Merkur-Univerzal Je-senice »88, 5. OOZS Postaja milice Jesenice MS; streljanje - najboljši posamezniki: 1. Pavel Jezeršek (OOZS TOZD Vzdrževanje ŽJ) 186, 2. Oto Maner (OOZ8 TOZD Jeklarna ŽJ) 181. 3. 8iaiša Slmič (OOZS Carina Jesenice) 178, 4. Vojko Grebenšek (OOZS Klim Hrušica) 17«, 6. Peter Boškin (OOZS Merkur - TOZD Univerza! Jesenice) 17«; članice ekipno: 1. OOZS Delovna skupnost SEO TKR in Novogradnje ŽJ 327, 2 OOZS Dom dr. Frnnra Bergtja Jesenice 323, 2. OOZS Merkur - TOZD Univerza! Jesenice 313, 4. OOZS Delovna skupnost SEO TKR in Novogradnje ŽJ 221, 6. OOZS Postaja milice Jesenice 187; Claaice posamezno: 1. Vera Svetlin (OOZS Zdravatveni dom .lesenice) i53, 2. Branka IVobrsek (OOZS Carina Jesenice) 144. 3. žarka Močnik (Tom dr. Franca Bergtja Jesenice) lig, 4 Jana Jam. r {OOZS Delovna akupaoat u KO TKR in Novogradnje ŽJ) 12«. 6. Mojca kesagraade (OOZ8 Merkur - TOZD Univerza! Jesenice) 113. .1 Rabif SMUČANJE Jutri in v soboto pregledni tekmi SORIŠKA PLANINA - Smučišča na Soriški planini, ki so v teh dneh gostoljubno sprejela jugoslovanske alpake smučarje, bodo jutri in v soboto dotivela prvi alpski tekmovalni krst. Na teh smučiščih bodo naši najboljši alpski tekmovalci in tekmovalke A in B moške in tenske reprezentance imeli pregledni tekmi v veleslalomu in slaloma. Jutri bodo imeli svoj prvi letošnji domači obračun v veleslalomu, v soboto pa še v slaloma. Za začetek sezone se torej na Soriški planini obeta res zanimiv domači obračan, ki bo potrdil tudi formo naših najboljših smučarjev in smučark. Naslednji teden bodo nnši še vedno trenirali na Soriški planini nato bodo moški za praznik republike odpotovali na prve mednarodne FIS tekme v obeh tehničnih disciplinah v Val Senales (Italija). Ženske bodo svoj prvi nastop imele 28. novembra v Des Diableretesu (Švica), kjer bodo nastopile v slalomu. -dh V Cerkljah oživljena smučarska dejavnost CERKLJE - V ponedeljek, 24. novembra ob 18. uri bo v Zadružnem domu v Cerkljah programska konferenca smučarske sekcije, ki deluje pri Športnem društvu »Krvavec. Na ta sestanek so še posebej vabljeni ljubitelji alpskega smučanja, kakor tudi teka na smučeh. Na dnevnem redu je med drugim izvolitev novegs vodstva smučarske sekcije, sprejeli pa bodo tudi program dela za prihodnje obdobje. Na sestanku bodo spregovorili tudi o razvoju smučarsko-skakalnega Sporta v Cerkljah. J. Kuha. Tudi v Žireh smučarski sejem ŽIRI - Šolsko smučarsko društvo Tsbor iz Žirov bo to nedeljo, 23. novembra, organiziralo sejem rabljene smučarske opreme. Sejem bo odprt v nedeljo od 8. do 12. ure. Na tem sejmu boste lahko prodali svojo smučarsko opremo, kupili pa boste lahko tudi novo. Na tem tirovakem sejmu bodo vrteli tudi smučarske filme. SMUČARSKI TEKI V nedeljo vsi na Pokljuko Ce se vremenske razmere do nedelje ne bodo poslabšale in bo v vitjib legah ostalo še kaj anega, bo komiaija za množičnost pri Smučarski zvezi Slovenije organizirsls nekskšno prvo preizkušnjo na tekaških smučeh na Pokljuki. Od 9. do 19.30 bodo učitelji in vaditelji hoje in teka na smučeh na ravnici pri gostišču Milče ns Ogorelku svetovali udeležencem prireditve, kako naj namatejo smuči in jim pokazali oanove hoje in teka nn ozkih tekaških amučeh. Od 10.30 do 11.30 pa bodo akupinaki starti na progah S, 10 in 16 km. Vaak udeleženec se bo Tshko pnjsvil na tek pri Milčetu do 10. ure, kjer bo dobil kartonček, na katerega bo potem vpisal Caa odhoda in čaa prihoda. Ker bo prireditev na principu samofinanairanja udeležencev rekreacije, bo vaakdo priepe-val za organizacijo in izvedbo prireditve (predvsem priprava prog) po 20 N. din. Prireditev bomo potrdili ali odpovedali v sobotnem dnevnem tisku in radiu. I 1'hvcič ZBOR SMUČARSKIH SODNIKOV pri 8K Triglav Kranj vabi na LETNI ZBOR SMUČARSKIH SODNIKOV ki bo v petek. 21. novembra ob I!) uri v StražiAfu (gostilna Benedik). HOKEJ Presenečenje v Beogradu JESENICE - Jeseniški hokejisti ao tudi po dvanajstem kolu prve zvezne lige ostali aa vrhu prvenstvene razpredelnice. Tudi po tem kolu še vedno vodi s tremi točkami naskoka pred ljubljansko Olimpijo. V tem dvanajstem kolu je pritlo do največjega presenečenj« v Beogradu, ssj Je zagrebški Medveščak nepričakovano brez težave premagal domačo Crveno zvezdo. Ns Jesenicah domačini niao imeli tet s v z beograjskim Partizanom, Celjani ao dobili v Novem Sadu, medtem ho je Olimpija premagala domačega tekmeca Tivoli. Izidi - Jeaeniee: Partizan 10:3(4:0, 3:1, 3:2), Vojvodina : Celje 3:0 (2:3, 0:5, 1:1). Crvena zvezda : Medveščak 4:8 (0:2. 0-3 4:3), Olimpija : Tivoli »:2 (3:0, 2:0. 4:2). Pari jutrišnjega kola - Jeaeniee : Vojvodina, Partizan Oiirapijn. Tivoli ( na zvezda. Medveščak : Celje. na Slovenskem prvenstvu za leto 198Š v Pragarakem pri Mariboru. Pionir Marka Janez v kategoriji do «4 kg doseže 2. austr Uapeh poveča Guban Zoran, ki je bil do 4Š kg 5. v svoji kategoriji. Nesrečno pa jr predčasno končal z borbami na Perko Robi, ki pa je zaradi poškodbe moral odstopiti v polflnalu in kateremu je as borbah sodeč ušla medalja za laa. Na žalost tudi poškodbe so močne, ki velikokrat onemogočijo nadaljevanje tekmovati« marsikateremu. Največje presenečenje pa pripravi aa državnem prvenstvu za pionirje, ki je bilo v Zagrebu, koma 14-letni Markič Janez, član judo sekcije Podbrezje. Na tekmovanju v Zagrebu pripravi te v uvodnih borbah vtis, da bo na koncu najverjetneje visoko uvrščen. Tako je v svoji kategoriji d* 84 ka med pionirji dosegel odlično 3. pasto. Se več, pokazal je edino in pravo p* tekmovalca k visokemu rangu kvah*** borca. Omeniti velja, da je Janez doaafd zavidljive rezultate te nekako po lete* pol vestnega treningu in dn <»»»« izrsdat motnosti za napredovanje. Taki uspehi s* ne pridejo sami od sebe, pač pa aaane a* naprej točno določenih navodilih lissazf Prav tako velja omeniti minllo s,- A v bolje pripravi na ta zaključni del. Kar je odlikovalo moštvo Alplesa v prvem delu tekmovanja je to, da so tudi na tujih igriščih znali zmagovati. To je bila njihova prava odlika m njihova prava vrednost. ...... , ,- . . . . . . Mlado moštvo Preddvora je v sloi>enski ligi igralo tisto igro, kot jo to rn.Mvo zna. V začetku so na startu imele nekaj težav, a so se kmalu ujele in bile vse do konca prvega dela med tisami moštvi Jki so bUa frrf oreh za vse. Mhnotent iz Ajdovščine je sicer v ""^'J™*^** točki prednosti pred PP Dravo iz Ptuja in PreMvora^ Torej sev drugem delu obeta res zanimivo prvenstvo, saj imajo vsa trt moštva ena\e možnost,, da osvoje ta najvišji ženski slovenski rokometa naHlTudi rokometaš, Jelovice bodo odlično prefif^ Šoštanjem na l'"^ Prvo mesto prinaša tud, "-f^ tržiških rokometašev so njihovi Hfda to desetem mestu, toda z dobrim na boljšem mestu *», 21. NOVEMBRA 1980 15 STRAN GLAS OBVESTILO Otomemma lastnike gozdov člane Temeljnih organizacij koope-0MOĆJE TO KOOPERANTOV TRŽlC i PODLJUBELJ »reda četrtek i LOM torek 26/11 ob 18.00 uri v domu družb. org. v Podljubelju 27/11 ob 18.00 uri v sejni sobi Gozdarstva Tržič 2/12 ob 18.00 uri v domu družb, organiz. v Lomu TO kooperantov preddvor 3/12 ob 19.00 uri področna pisarna Jezersko 3/12 ob 19.00 uri gostišče pri Majču 3/12 ob 19.00 uri kulturni dom Gorice 4/12 ob 19.00 uri zadružni dom Naklo EZJE četne«. 4/12 ob 19.00 uri gasilski dom [CA ponedeljek i/i2ob 8.00 uri gasilski dom [CA torek 2/12 ob 19.00 uri dom družbenopolitičnih organizacij ponedeljek i/i2 ob 8.00 uri zadružni dom Zabnica [ČE četrtek 4/12 ob 19,30 uri zadružni dom Mavčiče četrtek 4/12 ob 19.00 uri Pri Dolencu-področna pisarna torek 2/12 ob 10.00 uri zadružni dom JRŠKA 1 JEZERSKO »reda t PREDDVOR »reda 1 GORICE »reda četrtek rE četrtek -85 torek 2/12 ob 19.00 uri pri Grilcu, Apno 8 *»*vni red zborov: ' Pregled sklepov i Seznanjanje s predlogi temeljev plana TOK 1981-85 * Informacija o referendumu za temelje plana TOK 1981 —i j- Sprejem temeljnih aktov za novo organiziranost HKS * Izvolitev delegatov v zbor delegatov in nadzorni odbor HKS * Sprejem samoupravnega sporazuma o splošni ljudski obrambi in . družbeni samozaščiti Obvestilo o članstvu * Razno ^■etom-lastnikom gozdov bodo poslana tudi vabila in prosimo, da se &orov polnočtevilno udeležijo. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sub. o. LOTERIJA DEŽURNE TRGOVINE ■ TRŽNI PREGLED TRANSF^RT IN MEHANIZACIJA Kranj a k sodelovanju sodelavce za opravljanje del in nalog vabi VODENJE MEHANIČNE DELAVNICE 1 delavec Pogoj: — končana šola v gospodarstvu avtomehanikarske smeri, — končana šola za delovodje, — 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju del VARILSKA DELA - 1 delavec Pogoj: — končana poklicna šola v gospodarstvu /. znanjem splošnem varenja H ' AVTOMEHANJKARSKA DELA - 1 delavec Pogoj: — končana šola v gospodarstvu avtomehanikarske smeri AVTOELEKTRIKARSKA DELA - 1 delavec Pogoj: — končana šola v gospodarstvu elektrikarske smeri „ H oka žili o izpolnjevanju pogojev &J^;d„Tpod.rd.0«v" TOZD g^dio .S»f«Bt™. ^adidati naj P01 Mljejo na Gozdno "SS^m^ 30 dneH P°"konćanem zbira- ponodb. Srečk a din srečka din št. št. 40 70 94634 2.000 260 200 252894 10.030 800 80 45140 2.070 5 20 010630 10.000 011825 10.020 288660 10.000 320065 10.020 506430 10 000 56 30 11 30 4526 500 471 100 8966 400 070991 10.000 27296 1.000 .300621 10000 55026 027936 1.000 50.000 02 30 141826 10.000 12 30 304506 10.000 22 40 382296 10.000 42 50 597696 500.000 52 30 3172 400 87 50 42672 1.000 027 80 08772 10.000 437 100 286532 10.000 4517 29007 500 1.000 93 SO 87067 5.000 803 80 490837 10.000 12963 80 18 40 93 50 58 40 803 80 13538 1.000 12963 1.000 29628 5.000 15143 1.000 41288 1.000 25973 1.000 90448 1.000 44323 2.000 92058 1.040 60643 1.000 347908 10.000 93463 5.000 385548 10.000 136323 1.000 9 20 54 40 32079 1.020 94 30 89499 2.020 90624 1.000 93589 1.020 V soboto ,22. novembra, bodo od -prte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu. Oprešnikova 84, Kranj. Živila: Kranj ima odprte trgovine od 7. do 19. ure in sicer: SP Planina I, Zupančičeva c. 24, prodajalna SP Prehrana, Kranj, C. Staneta Žagarja 16. V nedeljo, pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. JESENICE Delikatesa - Kasta 2 na Tržnici, Titova 22 in Delikatesa - Poslovalnica 2. Titova 58. ŠKOFJA LOKA Samopostrežna prodajalna, Groharjevo naselje. Mesnica, Groharjevo naselje. KRANJ Solata od 30 do 35 din, špinača od 40 do 45 din. cvetača 45 din, korenček 25 din, česen 60 din, čebula 25 din, fižol 50 din. pesa 16 din, paradižnik 28 din, paprika 30 din, slive 40 din, jabolka od 15 do 18 din, hruške 25 din, grozdje 30 din, ajdova moka 35 din, koruzna moka 18 din, kaša 40 din, surovo maslo 120 din, smetana 58 din, skuta 48 din, sladko zelje od 15 do 18 din, kislo zelje od 25 do 30 din, kisla repa od 12 do 15 din, orehi 280 din, jajčka od 5 do 6 din, radič 50 din, krompir 6 din. JESENICE Solata od 35 do 45 din, cvetača 32 din, korenček 12 din, česen 59,65 din, čebula 21,70 din, pesa 12 din, kumare 32 din, paradižnik 28,80 din, slive 55 din, jabolka od 12 do 15,50 din, grozdje 31 din, mandarine 75,40 din, limone 47,95 din, ajdova moka 31,80 din, koruzna moka 13,25 din, surovo maslo 130,50 din, smetana 58,35 din, skuta 46,35 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 13,80 din, kisla repa 12,50 din, orehi 272,80 din, jajčka od 2.90 do 4,40 din, krompir 8,45 din. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata ANTONA RAZLOŽNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalja, mu podarili cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedom za nesebično pomoč, DO Marmor Hotavlje. DO Kroj Škofja Loka. DO Rudarsko energetski kombinat Hrastnik — Menza, pevcem Goren jevaš- kega okteta in g. župniku za poslovilni obred. Vsem Se enkrat, iskrena hvala! Vsi njegovi! Kopačnica, 8. novembra 1980 V SPOMIN Minilo je leto dni odkar nas je v 29. letu starosti zapustil in odšel za vedno od nas nas dragi brat SLAVKO LANGERHOLC s Pevna št. 11 Minevajo tedni in meseci, mi pa še vedno ne moremo doumeti, da si nas za vedno zapustil. Tvoj glas in nasmeh še vedno živita v nas, a le tvoj grob je nema priča, da te ni več med nami, dragi Slavko . Boleč in nepozaben je spomin nate in prehuda je bolečina v naših srcih, da bi kdaj zamrla. Iz večnega in mnogo preranega spanca te ne obudi nihče več. ne naša'bol. ne klic naših src. ki ne morejo razumeti, da te nikoli več ne bo med nami. Vsem. ki obiskujete njegov grob, ga krasite in prižigate sveče, predvsem njegovim nekdanjim sošolcem ESŠ, prisrčna hvala. ŽALUJOČI: BRATJE IN SESTRE ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil naš dobri oče. stari oče. brat in stric FRANC KUSTER Mlekarjev ata s Sp. Brnika Iskreno se zahvaljujemo sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se duhovščini za pogrebni obred, pevcem iz Izlakov za lepo petje. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vence ter vsem. ki so očeta pospremili na zadnji poti. Enaka zahvala delovnima kolektivoma: Mlekarskemu šolskemu centru Kranj in Vzgojnemu zavodu Preddvor. Žalujoči: hčerki in sinovi z družinami ter sorodniki! Spodnji Brnik, 15. novembra 1980 GRADITELJI UPOŠTEVAJTE - GRADBENA SEZONA SE BLIŽA H KRAJU Zato pohitite z nakupom, ker bo naša trgovina zaradi preureditve in inventure zaprta od 15 do 31 12 1980 PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA KRANJ - PRIMSKOVO logi imamo kompletni program termoizolacij-skih oken ter ostalo stavbno pohištvo '"—'dobava takoj G L A S16.STRAN. PETEK, 21.M0VEH.MU 1 Naš dojenček Navadno dojenček v 2. mesecu sam dviga glavico s podlage pri legi na trebuhu, v 3. mesecu pa ie pase kravice. Z očmi sledi predmetom, živahno giblje z udi, manj spi, razloči materin glas in odgovarja nanj s smehljajem ali grcanjem. V 4. mesecu se pestuje pokonci, ne da bi mu glavica omahovala, in skuša z ročicami nespretno seči po ponujenih predmetih. Zgrabi jih z dlanjo. Igrače otipava bolj z usti kot s prsti, zato znosi vse v usta. To torej ne pomeni, da je lačen ali da ga srbe čeljusti, kot mislijo mnoge mame, marveč da spoznava svet okoli sebe! Ljubi Le čisto oblačilo v omaro Obleke in perilo shranjujemo v omarah. Omare za obleko morajo biti dovolj prostorne, globoke naj bodo 60 cm. Za odlaganje oblek naj bodo v omarah dovolj močni leseni ali kovinski drogovi z obešalniki. Plašče in kostime obesimo na obešalnike z razširjenimi rameni. Obešalniki za obleke so ploščati, za krila in hlače pa spet posebni. Za pletena oblačila določimo primerno globoko polico. V omaro spravimo samo suha, prezračena, očiščena, zašita, po potrebi prelikana oblačila, skratka, tako urejena, da jih lahko takoj oblečemo. Oblačila, ki jih pogosteje rabimo, obesimo na najlaže in najhitreje dosegljivo mesto v omari. Oblačila, ki jih v tej sezoni ne oblečemo, spravimo v bolj odročen predal ali v drugo omaro. Oblačila zaščitimo pred prašenjem s čisto krpo, ki jo prekrijemo prek ramen. Omaro večkrat prezračimo. Prah brišemo po potrebi tudi z notranjih sten omare. Pri občasnem temeljitem čiščenju stanovanja očistimo skrbno vse police in predale za perilo in pletenine ter predale za vrhnja oblačila. Takrat notranjost omare tudi razkužimo. Čez poletje naj bo v omari zaščitno sredstvo proti moljem. ropotajoče igrače. V 5. do 6. mesecu sedi z oporo in pozna več oseb iz svoje najbližje okolice. V 7. mesecu sedi sam in dobi prve zobe. Je več ur dnevno buden, ponoči spi še 12 do 14. ur. Brblja sam zase, do tujcev postaja nezaupljiv. V 8. do 9. mesecu vedno bolj obvladuje kretnje nog in rok. Buden se nenehno giblje, zato zlahka pade iz koška, s previjalne mize ali iz postelje. Potrebno ga je nadzorovati tudi zato, ker zgrabi vse dosegljive predmete v okolici. Prijem je spretnejši, čvrstejši. Še vedno nosi vse v usta. V 10. mesecu že dobro stoji ob opori, plazi se po štirih, kaže na neznane predmete s prstkom, pomaha v pozdrav. V 12. do 13. mesecu shodi, s 15. mesecem prosto teka. Vsi dojenčki se seveda ne razvijajo enako. Nedonošenčki, dvojčki, rahitični, slabokrvni ali dolgo bolni otroci lahko v razvoju zaostajajo. DišavrUce in začimbe TRIPLAT ALI GRŠKO SENO Ta detelji podobna rastlina je doma v Mali Aziji in južni Evropi. Triplatovo seme, katerega vonj in okus spominjata na med,•se že dolgo uporablja tudi kot zdravilo v ljudski medicini. Zmleto triplatovo seme dodajajo pecivu in nekaterim pijačam, uporabljajo ga pri sestavljanju praška currv in podobnem. Ta mesec na vrtu Preden nastopi hud mraz, moramo zapreti in isprazniti vrtno vodovodno napeljavo. To velja posebno za napeljavo, ki ni zadosti globoko zakopana in tako zavarovana pred mrazom. Čeprav cev izpraznimo, je vseeno prav, če nastavno (pokončno) cev omotamo s slamo. Medeninaste pipe moramo še posebno dobro zavarovati ali pa jo kar odviti in spraviti na varno. Kdor si lahko priskrbi bukovo listje, naj ga izkoristi. Bukovo listje je dobra varovalna odeja in pokriv-ka za pokrivanje tal. Trohni zelo počasi in tla se manj namočijo. V vrtu lahko bukovo listje nadomesti šoto in borove iglice, ki jih sicer uporabljamo za pokrivanje zemlje, da tla ne bi globoko zmrznila (za nasade jagod, pod sadna drevesa). V kleti vzimljena endivija rada gnije in jo redno pregledujmo. Večji škodi se izognemo, če sproti odstranjujemo vse nagnite liste, ker bi se gniloba hitro razširila tudi na sosednje rastline. Zemljo, v kateri je vložena endivija, večkrat navlažimo, da glave ne uvenejo. Pri zalivanju pazimo, da ne ovlažimo tudi listja. Sadje, ki je v shrambi namrznilo, naj se polagoma odtaja. Nikakor se ga ne smemo dotikati. Ce sadje na-mrzne, ni več primemo za shranjevanje, četudi se je na videz odtajalo brez posledic. Najbolje je, če ga takoj porabimo za marmelado, preden nastanejo izgube zaradi gnitja. Sploh moramo sadje v kleti ali shrambi redno pregledovati. Plodove, ki jih je napadla plutavost, moramo prav tako takoj porabiti. Znak so rumeno rjave pege. Pozneje postanejo sadeži neužitni, ker ima meso grenak okus. HUMOR Inž. PAVLE HAFNER Poleg načina kuhanja in pečenja ločimo štruklje po nadevih: orehovi, sirovi, pehtranovi, borovničevi, bučni, češpljevi, jabolčni, fižolovi, jajčni, krompirjevi, kašnati, kostanjevi, makovi, medeni, mesni, ocvirkovi, drobnjakovi, zdrobovi, smetanovi itd. N Kuhani štrukiji so nesladkani, pečeni štrukiji so sladkani. Pri nas doma je mati pripravila sirove — skatae k ukane Atruklje, ki smo jih otroci jedli na tri načine. Najprej zabeljene z drobtinami. Zraven smo jedli zeleno solato. Nato so sledili štrukiji, politi s kislo smetano. In na koncu sladkani s sladkimi drobtinami in cimetom. Da bi ve, drage mlade gospodinje, lahko pripravile tako bogato in pestro kosilo, vam dajem ta recept: Za vlečeno testo potrebujemo: pol kilograma bele moke, 2 osminki mlačne vode, žlico olja, 2 drobni jajci, nekaj žlic kislega mleka, malo maščobe za premazanje hlebčkov. Testo pripravimo podobno kot za rezance, le da je to malo mehkejše. Gnetemo ga tako dolgo, da se testo loči od rok in posode. Testo razdelimo na hlebčke. Po vrhu jih namažemo z oljem, da se ne naredi skorjica. Testo pokrijemo in ga pustimo počivati pol ure. Posamezne hlebčke razva* {jamo na pomokanem prtu in jih razvle-Čemo. Najbolje to storimo s hrbtno stranjo roke. Debele robove po režemo in jih pozneje porabimo za rezance. Namažemo s skutnim nadevom. Lepo, tesno zvijemo. štrukelj zavijemo v mokro ožeto krpo, ki smo jo na gosto potresli z belimi drobtinami. Kuhamo pol ure v slanem kropu. Kuhane razrežemo na rezine. Nadev: pol kilograma sočne skute, lOdkg masla, 3 jajca, nekaj žlic kisle smetane. Maslo penasto vmešamo z rumenjaki, dodamo zdrobljeno skuto (če ie zelo mokra, jo v krpi ožmemo) in nekaj žlic kisle smetane. Nazadnje dodamo trd sneg iz beljakov. Nadev na lahko posolimo. Prvo porcijo štrukljev zabelimo z na maslu zarumenelimi drobtinami p™**0 porcijo prelijemo s kislo smetano. Nazadnje ponudimo štruklje kot sladico. Pre nemo jih prav tako z na maslu zarumenelimi drobtinami. precej sladkamo m dodamo Slovenski štrukiji cimet. Stare mame so jih sladkale z medom, ki so ga v topli vodi razredčile. Podobno kosilo lahko pripravimo iz ajdovih štrukljev z orehi. Za testo potrebujemo 3/4 kg ajdove moke in malo bele moke. Moko poparimo, dobro premešamo s kuhalnico, ter stresemo na pomokan prt. Testo zvaljamo na debelino noževega hrbta. Za nadev vzamemo 40dkg zmletih orehov, 1 jajce, 5 žUc smetane, cimet, pest drobtin. Zmletim orehom dodamo jajce, smetano, dišave ter dobro premešamo. Kuhamo jih v slanem kropu pol ure. Štruklje ponudimo zabeljene z drobtinami ali s prelivom kisle smetane ali zabeljene s sladkimi drobtinami in cimetom. Na koncu moram omeniti pehtranove kuhane štruklje. To so edini kuhani štrukiji po starih receptih, ki so sladki. Za nadev potrebujemo: 1/4 litra goste smetane, 3 jajca, 3 žlice zdroba, 2 pesti nasek-ljanega pehtrana, 10 dkg sladkorja. Smetano zmešamo z rumenjaki, dodamo zdrob in sladkor. Na koncu vmešamo sneg iz beljakov. S tem nadevom premažemo vlečeno testo in potresemo z nasekljanim pehtra-nom. Zavijemo v mokro ožeto krpo, potresemo z drobtinami in damo kuhat v krop. O štrukljih bi se dalo še mnogo pisati Štrukiji, kuhani ali pečeni, so se ohranili v naši kulinariki do danes. Vsi jih radi jemo, staro in mlado. Res je, da današnje gospodinje, ki so po službah, nimajo časa opoldne pripraviti Štrukljev. Tem gospodinjam svetujem, naj si ob sobotah vzamejo čas in pripravijo večjo količino štrukljev. Surove Štruklje spravimo v zamrzovalno skrinjo (ne v zgornji del hladilnika!). Ko jih vzamemo iz skrinje, jih ne pustimo odtajati, temveč jih hitro zavijemo v vlažno pomokano krpo in jih damo kuhat v slan krop. Še boljši pa so, če jih kuhamo na sopari, toda pokrite. Isto velja za štruklje, če jih hočete speči v pečici. Najprej segrejte pečico, pripravite in namastite pekač. Nato vzemite Atruklje iz skrinje, jih položite na pekač in jih porinite v vročo pečico (200 stopinj) Ko bodo narahlo pečeni, a še svetli, jih premažite s stepenim jajcem. Dober tek! J REŠITELJICA Po dolgih letih varčevanja se je dekle napotilo na pot z ladjo okrog sveta. Med potovanjem je pisala dnevnik: »Prvi dan. Zelo sem srečna. Kapitan me je povabil na večerjo. Drugi dan. Ves dan sem se sprehajala s kapitanom po palubi. Tretji dan. Kapitan mi je predlagal nekaj, kar se za poštenjaka ne spodobi. Četrti dan. Kapitan je rekel, da bo potopil ladjo, če ga ne u slišim. Peti dan. Zvečer sem reSila 1600 življenj . . .« RAZLOG — In zakaj, pravite, da M hočete ločiti od svojega moža? — Ker sem se naveličala biti vedno sama! »Vse so prazne - sosedje pa zijajo ...« Naše domače jedi AJDOVA OREHOVA POTICA Liter dobra ajdove s litrom ia do-Ko se malo ohladi, dodasmo v (4 dkg), ki je ze saeel vstajati. Zateza prizse-laszo še pol litra bole moke in vae psgaatazao v testo, ki ga postizao,da vzhaja. Za aadev potrebujemo četrt litra goste Uušjeni ali dobre Idile 2 jajci, 1 posti drobtin, 9$) dkg orekov, lt dkg sladkorja ia i ■/■■»J r-v v/h »Kaj nisi še nikoli slišal, da ae volna pri pranju skrči?!« Ne samo na krilih, kostimih, oblekah. pepita je prodrl tudi v športna oblačih Silno modne so letos takele hlače iz vobtt nega pepita blaga, kijih v pasu zapenjam s , srpdnje širokim pasom, imajo ob strane* všite žepe, hlačnice se pa proti robu zožuje jo. In nobenih robov! Za mlade, seveda Nega obutve Občutljivega, z**" kega ali lakiral ga usnja v nobene« primeru ne sns«*1* čistiti s krtačo, to*1 mehko ne. Lakim* čevlje očistimo s specialno ali z nevtralno pasto. Svetle in rasa*-barvne čevlje čisc-mo z belo ali z ne* tralno kremo. Tiat nove čevlje — ne fle-de na barvo usnja -zelo na tanko nami žemo z belo ali t ne> tralno kremo in osvetlimo z mehko krpo. Velur čevlje čistimo z gumijasto ščetko vedno 4 eno smer Madeže odstranimo s čistilno pasto. Stisnjena mesta previdno zdrgnemo s steklenim papirjem. Z* temeljito čiščenje vzamemo specialne tekočine * pudre Puder nanesemo z blazinico ali z vato, P vtremo, nato pa čevlje skrbno skrtačimo z gobico ali -vato, da nam puder ne maže nogavic, hlačnega roba a*1 kože. Nabuk čistimo s suho krpo, mehko plastično gob** in z radirko. Specialna sredstva za temeljito čišče«.* nabuka uporabljamo po navodilih, ki so priloi*',, čistilu. Gojzsrice in težko športno obutev umijemo ■ mlačno vodo, občasno tudi z milnico. Zbrišemo s su^° krpo in natremo z mastmi, ki vsebujejo vazelin ali rib* olje. Usnjene podplate namažemo dvakrat na leto i lojem ali z vazelinskim ali parafinskim oljem, da se o* premočijo tako hitro. Gumijasto obutev zbrišemo znotraj s krpo ■ skrtačimo ali očistimo s sesalnikom. Gumo samo umijemo s čisto vodo in zbrišemo. Ne smemo je majat mti / oljem niti / vazelinom, ker vsaka maščoba gumo ^'platneno obutev (telovadni copati) po potrebi umiiemo in očistimo s krtačo, ki jo namakamo ■ milnico ali v raztopino detergenta. Operemo tudi "alke in gumijaste podplate. Suhe.čevlje ah copat« namažemo z dresingom ah s specialno pasto. I uksuzno obutev (kačje usnje, kože plazilci čistimi! samo , mehkimi krpami » . speoiah,,«; pastam, ah emulzijami za občutljivo usnje. ftTBL 21 NOVEMBRA 1980 RADIO - KRIŽANKA - IZBRALI SO ZA VAS 17.STRAN.G LAS RADIJSKI SPORED KOMPAS JUGOSLAVIJA VAS POPOLNI TURISTIČNI IN POTOVALNI SERVIS 8 SOBOTA, 22. NOV. rrrl program UB Dobro jutro! - 8.08 Pio «r*b" tednik - 9.06 Z radiom »poti - 10.06 Panorama akte glaabe - 11.06 Zapojmo ' P»«em - 11.20 Svetovna re-mtaia - 11.40 Zapojte z mm\ - 12.10 Godala v ritmu -1*30 Kmetijski nasveti -I&40 Veseli domači napevi -IlflO Danes do 13.00 • Iz na krajev - Iz naših sporedov - 1120 Obvestila in zabavna 3Mba - 13.30 Priporočajo isi.... 14.06 Kulturna pa Mrama - 15.30 Zabavna glas °* -15.50 Radio danes, radio Mri? - 16.00 Vrtiljak - 17.06 *P«navajmo svet in domo-- Bohinjska Bistrica -1830 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila ■ zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 20.00 Sobot u zabavni večer - 21.00 Za Pnjetno razvedrilo - 21.30 0*4ajs za naše izseljence - Laični utrinki • 23.10 Z ■kišni notami po naši dosevku - 00.06 Nočni pro-Ptm-glasba ^program Sobota na valu 202 -100 Dober dan na drugem nu - 13.06 Radi ste jih >li - 13.35 Glasba iz Amerike - 14.00 Srenji republik in pokrajin -J530 Hitri prsti - 15.45 Mi-*Hfoa za Ivs Mojzerja -Naš podlistek - 16.15 -«pe melodije - 16.40 Glasbe "ctnno - 17.35 Lahka glas * jugoslovanskih avtorjev -&00 Pol ure za chanson -*35 Naši kraji in ljudje Glasbena medigra -Razgledi po kulturi '--'■25 Športna sobota (preno- ■ "n komentarji) - 21.00 Mala »ocna glasba - 21.45 SOS • V •oboto obujamo spomine -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Sluba za konec programa t S KOMPASOM NA SMUČANJE ***UA, 22. NOV. ^program J* Dobro jutro! - 8.07 Ra-**■ igra za otroke ■ Vladi-, A-adrič: Božanski zvezek M Skladbe za mladino - * 8« pomnite, tovariši! - f) Pogovor s poslušalci -r -r> Naši poslušalci čestita-posdnvijajo 13.10 !^*u1a in zabavna glasba -Za kmetjske proizvajal-J • 13.50 Pihalne godbe - * Humoreska tega tedna y*35 S popevkami po Jugo-*5* - 15.10 Pri nas doma - Nedeljska reportaža -7* Listi iz notesa - 16.20 v kino - 17.06 Popu ^Jeoperne melodije - 17.50 £**n)a radijska igra - 18.20 £ zgornji polici - 19.30 £***taa in zabavna glasba -5* Lahko noč, otroci! -*w Glasbene razglednice -JJJV nedeljo zvečer - 22.20 2*btna tribuna mladih -J* Lirični utrinki - 23.10 melodij in plesnih ^*°v. 00.06 Nočni program Mi Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo -Sport, glasba in Se kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Novosti iz francoske diskoteke - 21.45 Jugoslovanska ročk scena - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa KOMPAS -SMUKA 1981 V DOMOVINI IN TUJINI t PONEDELJEK, 24. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana - 20.00 Kulturni globus -20.10 Iz nase diskoteke -21.05 Glasba velikanov -22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - Pianist Thomas »Fats« VValler -20.30 Popularnih dvajset -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa KOMPAS SKI CENTER TOREK, 25. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Moste-Polje - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.36 'Znano in priljubljeno - A. Dvorak: Slo- RADIO TRIGLAV JESENICE * okoocal00,6 megaherza »ednjival 1496 KHz *B Lokalna P0™*}? ~ *reataV - Ku»turna Sit - Morda vas bo za m*Z - Kaj je novega v bSakci« kaset m plošč KTV Ljubljana 1«.Q3 Lokalna poročila -CtflZ 16-30 Kam danes »jutri - Jugoton vam pred tt.^-Mo8rda vasbozan. *Js Malja: 103 Mi pa nismo se uklonih -^Tvainejših dtjjod-*>» iz preteklosti - Rekla * - fi^ljaka k^mka - obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16 30 Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — morda vas bo zanimalo četrtek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Naš obzornik — Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas vanski plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - Iz na ših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi -18.30 Amaterski zbori pred mikrofonom - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.30 S solisti in ansambli J RT - 21.05 Od premiere do premiere - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu • 13.05 Iz obdobja swinga - Bennv Goodman trio in quartet - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Jerry Wilton - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Kriki in šepetanja - 17.35 Iz partitur orkestra 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem -21.45 Jazz na II. programu -22.15 Rezervirano za coun-try glasbo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa KOMPASOM NA SILVESTROVANJE SREDA, 26. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - »Jesenske pesmi« -18.15 Naš gost - 18.30 Kaj radi poslušajo - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja - 20.00 Koncert za besedo - Tovariš - 20.25 Kla virske skladbe Maurice Ra-vela - Sonatina - Plemeniti in sentimentalni valčki - Vodomet - 21.05 Gustave Char-pentier: Odlomki iz opere »Luiza« - 22.15 Informativna oddaja v nemščani in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - 00.05 Nočni program - glasba Drugi progr>m 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavni orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) -16.00 Tokovi neuvrščenosti -16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.35 Vprašanja telesne kulture 17.40 Iz partitur malega zabavnega orkestra »Kurt Rehfeld« - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa KOMPAS ZIMA OB MORJU ČETRTEK, 27. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za .. . - 11.35 Znano in priljubljeno - Kaj je passacaglia - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce -14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -10.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Ansambel »The Hollywood Saxopho-ne Quartet« izvaja dela francoskih skladateljev - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program • glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz - klub - Buddy Rich -Karin Krog - Asmussen/ Thigpen - 17.40 Iz partitur revij skega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu • 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Beseda v rocku - 20.50 Deset minut z instrumentalno zasedbo - Passport - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - Mednarodni finski festival jazza v mestu PORI V. del - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa KOMPAS JUGOSLAVIJA VAS POPOLNI TURISTIČNI IN POTOVALNI SERVIS 8 PETEK, 28. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijska nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -13.50 Človek in zdravje -14.05 »Bajke o Gorenjcih...« - iz baleta Marijana Kozine - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik -20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Wes Montgo-merv - Bertoncini/Moore -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno - 17.35 Odmevi z gora - 17.55 Operetna glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 19 20 ■ m 22 23 24 1 26 27 ■28 29 H30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 ■ * 43 44 45 46 47 48 ■ 49 50 1 52 53 ■ 54 55 ■ 56 57 58 59 60 61 62 63 Vodoravno: 1. zgornji del prostora, 6. briga, 10. ime srbskega novelista in romanopisca Matavulja, 14. kraj na otoku Ugljanu, blizu Zadra, 15. avtobus na električni pogon, tok dobiva po vodu kot tramvaj, po drsniku, troli, 17. ime holandskega slikarja in grafika Rembrandta, 18. divji.golob z belima pegama na vratu; vojak z grivi podobnim okrasom na kapi, 19. konica, ostrina, 20. kratica za Ekonomska enota, 21. kožica, membrana, 23. naselje na severovzhodni obali otoka Pašman, 25. znak za kemično prvino litij, 26. gora nad Chamonixem, turističnim naseljem v Savojskih Alpah, 28. gora v afriški državi Sierra Leone, 30. tanka, prozorna tkanina, navadno iz bombaža, 32. snov, ki nastane s spajanjem atomov različnih elementov, 35. tapeta, stenska obloga, 36. francoska rodbina izdelovalcev klavirjev iz 18. stoletja, 38. kar je nad ometom, npr. nadometna instalacija, 40. neobdelana zemlja, 42. Verdijeva opera, 43. kratica za Organization of American States, 46. Pavel Golia, 47. gospa v italijanskem okolju, donna, 49. področje, predel, 51. Drago Ivane, 52. kratica države ZDA Arkansas, 54. sovjetski državnik in oblastnik Josip Visarionovič, 56. pravljična pošast; tudi igrača, ki lebdi v zraku zaradi vzgona, 58. zdravilišče, posebno za pljučne in živčne bolnike, 60. v filozofiji kar se z mislimi zapopade, smisel, vsebina misli, 61. velik snop iz omlatene slame, 62. ruska reka, ki teče skozi Leningrad, 63. slovenski slikar portretov slovenskega in hrvaškega meščanstva in plemstva (1803—1871), Mihael. Navpično: L spredaj, 2. nemško mesto, rojstni kraj Karla Marxa, 3. koroški ples, 4. odprtina v steni stavbe, prevoznega sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja, 5. sevemoitalijanska reka Pad, 6. močna kanafasu podobna tkanina, 7. rdeča tekočina v tkivu, v žilah in srcu, 8. krčevina, trebež, jasa, 9. angleški slikar, grafik, pesnik (1757-1827), VVilliam, 10. Simon Jenko, 11. afriško črnsko pleme v vzhodni Nigeriji, 12. nežna, lahka tkanina v platneni vezavi, 13. ost, konica, 16. človek z bolezensko povečano spolno slo, 18. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo, 22. lastnost, značilnost plodnega, 24. mestece v vzhodnem delu Laosa, tudi naprave nad štedilniki za odvajanje sopare ali prečiščevanja zraka, 27. udor, 29. otoki otočja Tuamotu v Polineziji, 31. kratko izražena programska misel, zlasti na začetku knjige, poglavja, pesmi, 33. korist, 34. seštevanje, adiranje, 36. industrijsko mesto v ZDA, na meji med Mehiko in Teksasom, 37. zdravilna ter zelenjavna in solatna travniška rastlina, 39. francoski skladatelj in glasbeni teoretik (878 ali 879- 942), De Clugny, 41. ime našega pesnika balad Aškerca, 44. francoski pevec pop glasbe, Salvadore, 45. sij, blesk, blišč, 48. reka v Švici, pritok Rena, 50. Lavoisierovo ime za dušik, 53. mlada slovenska pesnica, Majda 55. litina, tudi ime švedske filmske igralke UUman, 57. predstojnik merije, župan v Ilirskih provincah, 59. kratica za Avtonomna pokrajina, 60. avtomobilska oznaka za Novi Sad. Rešitve pošljite do srede, 26. novembra, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. ReSitev nagradne križanke z dne 14. novembra: I. traktat. 8. Dovjak. 14. Laponke. 15. obelisk. 17 Aca, 18. tromboza. 20. ev. 21. karp. 23. oro, 24. Li, 25. INA. 26. karamela. 29. Razor. 31. Tivat. 32. ps, 34. Mont. 35. izum, 37. Ti, 38. Ettal. 40. korak. 42. kolovrat. 45. oba. 46. op. 48. dat. 49. Acev. 51. Ni. 52. Valentin. 55. Iri, 56. Angolec, 58. Indijec, 60. Atrans. 61. Varhani. Prejeli smo 104 rešitve. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Ivanka Šemrov. Pod brezje 37. 64203 Duplje, 2. nagrado (120 din) prejme Urika Gorjanc. Groharjevo naselje 11. 64220 Škofja Loka. 3. nagrado (100 din) prejme Marta Zalar. Golnik 34. 64204 Golnik. Nagrade bomo poslali po poŠti. Če iščete moško obleko in če naj se ta zapenja dvored-no, poglejte na oddelek moike konfekcije v GLOBUSU. Tu jih imajo od MURE, izdelane iz kvalitetne meianice runske volne in umetnih vlaken. Velikosti so na voljo od 7/46 do 7/S4. VpraSajte za model JANI. Barva: rjava. Cena: 3.572.40 din IZBRALI SO ZA VAS Tudi letos je modno krzno in usnje. Tale klasični »hun-ter« iz ovčjega krzna, so izdelali pri kamniAkem Uto-ku, v velikostih od 36 do 46 se pa dobe na Kokrinem oddelku ženske konfekcije v kranjskem GLOBUSU. Barve so lepe temno raj ve, kakršnih se zlepa ne naveličamo. Cena: 14.077,10 din Na oddelku otroške konfekcije v GLOBUSU ao pa bogato založeni z otroakimi plašči. Dekliškimi in fantovskimi. Od 2 do 16 let jih imajo v raznih prijetnih barvah. Res, velika izbira. Cena: od 1.260 do 2.800 din O L* A S18. STRAN TEIEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK, 21 NOVEMUU IMfl TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 12. XI. 8.00 Poročila - 8.06 Vrtec na obiaku: Zaplešimo stroje -8.20 Zbia - S. Makarovič: Volk v ovčjem kožuhu • 8.35 Dimnikarček se potepa po svetu - 8.45 Deklica, ki ni znala niti krave pomolsti -9.15 Pisani svet: Pop - 9.45 L. Norgaard Vzpon Madsa Andersena, TV nadaljevanka - 10.40 Delaj z glavo: O očeh - 11.10 Dokumentarna oddaja - 12.10 625 - 12.50 Poročila - 12.55 Nogomet Vardar : Dinamo, prenos (do 14.45) - v odmoru Propagandna oddaja - 15.40 Poročila - 15.45 Cirkuški pes, romunski mladinski film - 17.15 Košarka Buduč nost : Sibenka, prenos • v odmoru Propagandna oddaja -18.50 Nas kraj - 19.05 Zlata ptica - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, TV nadaljevanka - 20.55 Godba brez not: Ansambel Havadia -21.35 Monte Walsh. ameriški film - 23.06 TV kažipot 23.25 Poročila Cirkuški pes je ro- nunski mladinski film. ki ga je režiser Sergiu Ni-colaescu posnel po zgodbi Jacka Londona. Pripoveduje o psu. ki pri svojih lastnikih ne najde več pravega zadovoljstva. Sprijatelji se s starim pomorščakom Dogom in črncem Kua-quom. Preživljajo se kot potujoči cirkusan ti Romantika Divjega zahoda, ko sta prijateljstvo in spoštovanje zakona imela še svojo vrednoto, se umika pred novim časom, ki ga prinaša bliskoviti industrijski razvoj. Monte Walsh. no stalgično obarvan naslovni junak, se skuša upreti prihajajočemu novemu času, a mu ni dora- sel. Zgodba filma Monte Walsh je povzeta po romanu Jacka Schaeferia. Lee Marvin se je v njem vrnil k žalostni postavi prav nič bleščečega junaka Divjega zahoda, ki ga je imenitno upodobil že v filmu Cat Ballou. Oddajniki II. TV mreže: 14.50 Namizni tenis, jugosl. medn. prvenstvo, finale posamezno (slovenski komentar) (do 17.15) - 17.40 Naivni slikarji s Haitija, dokumentarna oddaja - 18.25 Ljudska ustvarjalnost - 19.00 Iz sporeda TV... - 19.30 TV ndev-nik - 20.00 Čas jazza - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Feljton - 21.40 N. Durdevič: Premirje, dokumentarni film - 22.00 Športna sobota (do 22.20) TV Zagreb I. program: 9.50 TV v šoli: Umetnost, Risanka. TV izbor, Zadnje minute - 11.15 TV v šoli: TV koledar. Znanost in mi - 12.25 Varnost v prometu, izobraževalna oddaja - 12.55 Nogomet Vardar : Dinamo - 14.50 Zabavni koledar - 16.00 Poročila - 16.05 TV koledar - 16.15 Otroška oddaja - 17.15 Košarka Budučnost : Sibenka -18.45 Muppet show - 19.30 TV dnevnik 20.00 Sova in mucka, ameriški film - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Za konec tedna S KOMPASOM NA SMUČANJE NEDELJA, 23. Al. 8.30 Poročila - 8.35 Za nedeljsko dobro jutro: Naša pesem 80, 2. oddaja - 9.05 Čebelica Maja - 9.30 Beli kamen, češka otroška serija - 10.00 Črn led, kanadski dokumentarni film - 10.10 S kajakom po brzicah, ameriški dok. film -10.25 Klasični dvoboj, poljski dokumentarni film - 10.35 D. Markovič: Vrnitev odpisanih, TV nadaljevnka 11.35 TV kažipot - 12.05 Ljudje in zemlja - 13.05 Poročila (do 13.10) - 14.05 Zagreb 80, posnetek festivala - 15.25 Poročila - 15.30 Vojna in mir, 2. del svojetskega filma - 16.50 Športna poročila - 17.00 Zlata pirueta, prenos -18.00 Nogomet Partizan Hajduk, reportaža - 18.30 Na koncu poti, dokumentarna odd. T V Priština - 19.10 Risanka 19.15 Cikcak - 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Propagandna oddaja -20.00 R. Marinkovič-V Ful- gosi: Prah, drama TV Zagreb - 21.05 Propagandna oddaja 21.0 Nepalske impresije, dokumentarna oddaja - 21.35 V znamenju - 22.10 Športni pregled V TV drami Prah gre za žalostno, ironično zgodbo o »šjont tonu Jankinu z otoka Visa in o njegovi nesrečni ljubezni. Vendar nista ljubezen in svojevrstno maščeva nje edini gibali dogajanj v drami, saj je zgodba postavljena v širše obdobje, v katerem so zajeti tudi dogodki iz zadnje vojne, ki so spremenili način življenja in junake drame med seboj še bolj oddaljili. To posebej velja za Jankina, ki po več letih prejme pismo nekdanje zaročenke in upa, da je njeno vabilo zanj nova možnost. Toda stvari se odvijejo drugače, kot si je zamislil in želel. . . Oddajniki II. TV mreže: 15.25 Test - športno popoldne - 15.40 Rokomet Medveščak : Borac - 17.00 Zlata pirueta -18.00 Nogomet Partizan Hajduk, reportaža - 18.30 Vaterpolo Partizan Pošk Brodomerkur, slov. komentar - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Grimsevev otok v severnem Atlantiku, dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 V zadnjem hipu. ameriški film (do 22.35) TV Zagreb - I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Mizica, pogrni se - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 14.15 Gledalci in TV - 14.45 Winnetou, mlad. film - 16.20 Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 Ščuke pa ni... - 21.05 Dokumentarna reportaža - 21.35 TV dnevnik - 21.55 Na svoj način - 22.10 Športni pregled KOI IT KOMPAS SKI CENTER PONEDELJEK, 24, XI. 8.45 TV v šoli: TV koledar. Pravljica, Kultura govora in branja, Makedonščina - 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka. Zemljepis. Zgodba. Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 11.55) - 14.55 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) - 16.10 Kmetijska oddaja T V Novi Sad - 17.10 Poročila 17.15 Minigodci v glasbeni deželi - 17.30 živalstvo Avstralije, poljudno znanstvena serija - 18.00 Delegatski vodnik: Delegatski sistem v samoupravni interesni skupnosti - 18.20 Jezik v javni rabi: Izpeljanke iz skladenjske zveze - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zma 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja -20.00 Carl Orff: Carmina Bu-rana, opera - 21.05 Propagandna oddaja - 21.10 V znamenju - Seja CK ZKS - 22.10 Mozaik kratkega filma Nocoj si bomo namesto drame ogledali opero Carla Orff a Carmina bura na. ki je napisana na besedilo pesmi iz rokopisne zbirke potujočih študentov in klerikov iz trinajstega stoletja. KOMPASOM NA t™' SILVESTROVANJE Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Medvedek Uhec, lutkovna nadaljevanka - 18.00 Otroška oddaja 18.15 Ljudje govore: Življenje in boj učiteljice Nadje -18.45 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Begovič-D. Piškorič: Kresna noč, drama - 21.30 Glasbeni trenutek - 21.35 Kultura - 22.20 TV dnevnik 22.35 Glasbeni dnevnik (do 23.15) TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroška oddaja -18.15 Politična šola ZK Hrvatske, II - 18.45 "Mladinska oddaja - od 19.30 naprej isto kot na odd. II. T V mreže TOREK, 25. XI. 9.00 TV v šoli. TV koledar. Nalezljive bolezni. Dom brez hišne številke. Dnevnik 10 -10.00 TV v šoli: Prirodopis. Risanka, Književnost in jezik. Zgodba, Glasbena vzgoja. Zadnje minute (do 11.55) -16.15 Šolska TV: O katodnem osciloskopu. Gibanje zračnih gmot. Hrana in sonce. Uravnilovka in uspešnost dela. Dohodek. TOZD je družbena last - 17.15 Poročila - 17.20 Dimnikarček se potepa po svetu - 17.30 Poleta vček - 18.00 Srečanje oktetov 80. 4. oddaja - 18.25 Obzornik - 18.35 Po sledeh na- predka - 19(15 Risanka 19 15 Cikcak 19.24 TV nocoj - 19 26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Mednarodna obzorja: Mlajša se stra Belorusija - 21.00 Propagandna oddaja - 21.05 B. Iba nez: Trsje in blato, španska TV nadaljevanka - 21.55 V znamenju - 22.10 Dinarske skice, balet Oddajniki II. TV mreže: 1656 Test - 17 10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 T V dnevnik - 17.40 Pionirski TV studio - 18.15 Branje - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Brasil Fanta stico, zabavno glasbena oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Porota, dokumentarna serija - 22.10 Poezija - Mila Kačičeva: Poezija in življenje (do 22.35) * T V Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Branje - 18.45 Dnevnik 10 - 19.00 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualnosti - 20.55 Mož v stekleni kletki, ameriški film - 22.35 TV dnevnik KOMPAS - ^ SMUKA 1 981 V»> V DOMOVINI ^ IN TUJINI SREDA, 26. XI. 9.20 TV v šoli: TV koledar. Ali ste vedeli. Kanal Dona-va-Tisa-Donava - 10.00 TV v šoli: Boj za obstanek. Risanka, Predšolska vzgoja. Zgodba (do 11.20) - 17.20 Poročila - 17.25 Zbis - S. Ma karo vir Polh si sposodi hruško - 17.45 Anamorfoze, 2. del kulturno dok. oddaje - 18.10 Na obisku: KUD »Mladost« Rudo - 18.40 Obzornik - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka -19.15 Cikcak - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 dnevnik - 19.55 propagandna oddaja - 20.00 Film tedna: Malopridneži, ameriški film -21.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov-21.50 V znamenju - 22.05 Miniature: Alenka Gerlovič Dela VVilliama Faulk nerja. pisatelja ameriškega juga. so bila že od nekdaj zanimiva za filmske ustvarjalce. Tudi Malopridneži so priredba njegovega romana. Vendar pa je morala pisate Ijeva neizprosna kritika družbe ameriškega juga prepustiti mesto roman tično in šegavo obarva.u podobi Mississippija na začetku našega stoletja. ko so bili avtomobili še prava redkost. V glavni vlogi je zaigral Steve McOueen. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik 17.45 Lutkovna predstava - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.30 Amaterski studio - 19.30 TV dnevnik - 20.00 A. Obradovič: Ljudje z juga. predstava mostarske-ga narodnega gledališča -21.30 Včeraj, danes, jutri -21.50 Kitara in kitaristi -22.20 M. Kelemen: Apokalip-tika. opera-balet (do 23.20) TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Lutkovna predstava - 18.15 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda - 21.30 Pop non stop, zabavno glasbena oddaja - 22.15 TV dnevnik 22.30 Dokumentarni film ČETRTEK, 27. XI. 900 TV v šoli: TV koledar, Nasvidenje spomladi. Matematika, Naše, tvoje, moje -10.00 TV v šoli. Kemija, Risanka. Biologija. Predšolska vzgoja. Zadnje minute (do 11.40) - 16.15 Šolska TV: O katodnem osciloskopu. Gibanje zračnih gmot. Hrana in sonce. Uravnilovka in uspešnost dela. Dohodek TOZD je družbena last - 17.15 Poročila - 17.20 Kdo bo zmagovalec, češki dokumentarni film - 17.40 Bjorn Borg, francoski dokumentarni film - 18.00 Klesar in sinova, otroška oddaja TV Sarajevo - 18.30 Obzornik - 18.40 Ugasla kulturna ognjišča, dokumentarna odd TV Skopje - 19.10 Risanka 19.15 Cikcak - 19.22 T V nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Propagandna oddaja -20.00 Obljubljena dežela za bodečo žico. dokumentarna oddaja 21.05 Propagandna oddaja - 21.10 Jazz na ekanu: Kvartet Ronnie Scott - 21.35 V znamenju - 21.50 Za lahko noč: F. Ohopin-Largo iz sonate za čelo in klvair KOMPAS Oddajniki II. TV 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Ptičje strašilo - 18.15 Znanost - 18.45 Dnevi jazza - 19.30 TV dnevnik -20.00 Kino oko - 23.00 Včeraj, danes, jutri (do 23.00) J?/ KOMPAS JUGOSLAVIJA ZIMA OB MORJU VAŠ POPOLN I TURISTIČNI IN POTOVALNI PETEK, 2». XI. 8.45 TV v šoli: TV koledar. TV vrtec, Ruščina, Energij« vode - 10.00 TV v šob: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Izobraževalna reportaža. Zadnje minute (do 11.55) - 16.05 Poročila - 1610) Pravljice iz lutkarjevega vo-! zička - 16.35 Pan Tau. češka otroška serija - 17.06 Obzornik - 17.15 Košarka Iskra Olimpija : Cibona, prenos (sa J RT) - v odmoru Propagandna oddaja - 18.45 Tele start 80. 4. oddaja - 19.10 Risanka - 19.15 Cikcak - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik 19.55 Propaganda oddaja 20.00 7 + 7. zabavno glaabe-na oddaja - 21.00 Propagandna oddaja - 21.06 V znamenju - 21.20 VVashington u zaprtimi vrati. TV nadaljevanka - 22.30 Med strahom in dolžnostjo, slovenski fflm - Vojko Duletić je doslej posnel štiri celovečerne filme. Med strahom is dolžnostjo je njegov tretji. Zgodba se odvija e drugi svetovni vojni r polhograjskih hribih, f ospredju dogajanja je majhna kmetija, na kate ri se lastnika srečujeta : I vsakodnevnimi tegobami.\ revščino in s trdim delom* na skopi zemlji. Njune te- ' zave vojna še poivča; mi mo domačije prihaja; razne vojske, ropajo m jemljejo še tisto mah. kar lastnika uspeta zrediti. A vendar je volja, da bi preživela, močnejša od j vsega hudega. Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.00 Zagrebška . panorama - 18.45 Obramba in zaščita - 19.15 Mali koncert - 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik: Jakov Blaževic - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Bilečanka. glasbena oddaja - 22.00 Portreti: Boro in Ram iz - 22-30 Recital za alt saksofon (do 23.00) NOVO V KINU Dan velikih valov je zgodba o treh prijateljih, mojstrih jadranja na deski. Je pa tudi več kot le privlačen prikaz obvladovanja valov. Življenja ne sestavljajo samo lepe stvari. Prijatelji se počasi razhajajo. Njihoiv usode so toliko zanimivejše. ker se za njimi skrivajo problemi ameriške mladine. w V kino podjetju so najbrž prepričani, da bo šla zahodnonemška seksi drama Vanessa dobro v promet, saj jo bodo vrteli kar ves prihodnji teden. »Moralnežem« in otrokom zaradi kočljivih prizorov ogleda ne priporočamo, čeprav film. po vsebini sodeč, ne bo tako slab. Najmlajši pa se bodo razveselili zgodbice o zapostavljeni deklin, ki z vitino pomočjo osvoji bogatega princa. Risani film Pepelka je nastal v Disneyevih študijih. nuhr knmedip- Presajanje moškosti obljubljajo *2ri o priletnem bogatašu, k, zeli kupit, ir^r.sS mu ,c nihče ne odstop,, na koncu, ko že domala nama od sebe obupa./hi se mu iIW KINO KkanjCENTER 21. novembra amer barv. fant grozljivka KRC GROZE ob 16.. I H. in 20 un 22. novembra amer. barv. fant. grozljivka KRC GROZE ob 16. in 1H. uri. DNEVI VOJ VODINSKE KULTURE program doku ment. in animir. filmov ob 20 un. premiera ml barv. erot komedije PRESAJEVANJE MOŠKOSTI ob 22 uri 23. novembm jap. barv risani film P Al. ClCA ob 10. un. amer. barv. fant. grozljivko KRC GROZE ob 15., 17. in 19 uri premiera nem. barv. erot filma VANESA ob 21 uri 24.. 25. in 26. novembra premiera amer bari'. Walt Dtsnevevega risanega filma PEPELKA ob 16. un. nem barv erot film VANESA ob IS. m 20. un 27. novembra amer ban-, risani film l'E PELKA ob 16. uri. amer ban film NO TRANJOSTl ob 18. m 20 uri KRANJ HTOR2IČ 21. novembru danski barv erot /i/rn AVTOCESTA V POSTELJI ob 16.. IS m 20 ari 22. novembra ital ban pust jilm Pl SCI CA. MEC IN KARATE ob 16 un. amer ban pust film CONVOY ob 18 in 20 un 2.1. novembra ital ban- komediia TUDI ANGELI HITRO VOZIJO ob 14 in IS uri. amer ban fant film VIKINA ZVEZI) <>/> 16 un. jtremtem amer barv. akri/ filma DAN VELIKIH VALOV ob 20 un 24. in 25. novembra amer. ban- akcij film DAN VELIKIH VALOV ob 16. IH m 20 un 26. novembra fmne ban- komediia RAZ JEZIL SE BOM ob 16. IS tn 20 uri 27. novembra amer ban- fant film VIKI NA ZVEZD ob 16.. IH m 20 uri KINO TRŽIČ 22. novembra ital barv akti/ /ilm TUDI ANGELI HITRO VOZ I Ji) ,>b 16 un. amer barv erot film NOČNE IGRE ob IH in 20. uri, premiem amer barv akvt/ filma DAN VELIKIH VALOV ob22 un 2:! novembra amer barv Wult Dtsmui film PEPELKA ob 15 uri. amer ban- erot drama NOČNE IGRE nh i; ,n ff ur, premieru amer ban knm filma SKRl\ NOST ŠVICARSKE HANKE ob 21 un 24. novembra ital ban pust film PUsCl CA. MEC IN KARATE ob 17 un, premiera Jumat'cgu han filma SKRIVNOST NIKO LE TESLE ob in un 25 in 26 novembra ital. ban trot Kairo di,a PRESAJANJE MOŠKOSTI ob 17 in 19 un 27. novembra amer ban knm film SKRIVNOST ŠVICARSKE HANKE ob 17 in vi uri KINO KAMNIK 22. novembm amer barv Walt Disnevet risani film PEPELKA ob 16 un. amer. ban rovk musival LASJE oh IH in 20. uri. premiera nem han erot filma VANESA ob 22 uri 2.1 novembm angl ban pust film DE K LE IZ PLEMENA ASHANTI ob 15. un. amer. ban rovk musival LASJE ob 17. in 1$ un. premični ital. ban- erot. filma PRE SA JANJE MOŠKOSTI ob 21 ur, 24. novembra amer barv. knm. film SKRIVNOST ŠVICARSKE HANKE ob IH. m 20. uri 25. in 26 novembra amer harv fant gntz Ijivka KRC GROZE ,J> IH in 20 UPI 27. novembm pn-miem amer bon filma K RAMEN PROTI KRAMERJU oh IH n, 20 un DUPLICA 22 novembm nem han rml /ilm V ANE SA ob 20. un c-tiu 2.1. novembm amer barv pust film SrlR JE MUŠKETI RJ 1 ob 15 un. premiem ,tal iu,n erot komodjje PRESAJANJE MO SKOSTl ob 17 iN tU. un 26 novembm amer han glasb musival LASJE ob 20 un 27 noiemhm amer harv fant gnizljivka KRC GROZE oh 20 ur, KOMENDA 21 novembm ital harv akcijski film TUDI ANGELI HITRO VOZIJO OŠ M un 22 novembm amer ban pust film SUH JE MUŠKETIRJI ob 17 un. amer ban fant film VtKlNA ZVEZD OS 19 ur, C KRNJ IC A §J noiemhm amer han nest film ZA (.KI/1 V KROGLO obit ur, 2.1 novembm angl ban mladinski film nena \ M>M psi čuvaji ob ll un.angl ban iHvtoi fUm most s a reki kwai ob .•o uri KINOHADOVLJICA 21 novembm gostu,, (.1 IDALIsCE 22 novembm amer bon knm film TAJNI DRUŽABNIK ,J> IH uri. fninv ban uh.it o i /,/,„ PONOĆNA AGENCIJA ob M sri '( rioiemhm fran, barv zubni ni film POROČNA AGENCIJA ob IH un. ame, Imn knm film DETEKTIV TOMA ob 20 un 24 novembm o mer h,,n K-rim film TAJ SI DRUŽABNIK ob 2« un 25. novembru amer ban knm film DE I h A TIVTOMA oh tO nn 26 novembm amer barv akci) film KASKA DE RJ I IN ROKERJI ob 20 ur, 27 noiemhm unicr han knm komeJi/n GRIJANJE A I 1 t t HII ob :>o „n KINO BLED 21. novembra amer. ban: pust film Cl' VAJ DIVJINE ob 20. uri ' ' 22. novembm amer. ban: pust film Cl' VAJ DIVJINE ob 18. in 20. un 23. novembra amer. ban: pust film TIGROVE OCl ob 18. uri, jap. ban: zabav film K A MI KAZE NA KOLESIH ob 20. uri 24. novembm franc. ban: zabav film PO ROČNA AGENCIJA ob 20. uri 25. noiembm amer. ban: kram film TAJNI DRUŽABNIK ob 20. uri 26. novembm amer. ban: knm film DE I TEKTIV TOMA ob 20. un KINO BOHINJ - BOH.BISTRICA 21. novembm amer. pust. film TIGROVE oClob 18. uri 2.1. novembm amer. ban: pust film CL VAJ DIVJINE ob 18. uri. jug. ban film DNEVI OD SANJ ob 20. uri 27. novembm fmne. ban: zabavni film PO ROČNA AGENCIJA ob 20. uri JESEN K'K RADIO 21. novembm ital. akcij, film SAHARSKA PREVARA ob 17 in 19. uri 22 m 23. novembm angl. srhijivka 39 STOPNIC ob 17. in 19. uri 24. in 25. novembra angl. thriUer ZVEZDA DISCO CLUBA ob 17. in 19. uri 26 novembm fmne. komedija PRR?A ob 17. in 19. un JESENICE PLAV2 21. novembra bmztl film DONA FLOR IS NJENA DVA MOŽA ob IS is 20. uri 22. in 23. novembm angL film ZVEZDA I)1S( 'O CLUBA ob 18. in20. uri 24 m 25. novembm angl. ban: film .«> STOPNIC ob 18. in 20. uri 27. notembm ital. film SAHARSKA PRE VARA ob 18. in 20. uri KINO KRANJSKA GORA A,wrT£,*m "aL fUm c'POLA KOL T ob 20. un 26. novembni angl. film ZVEZDA DKTil CLUBA ob 20 un KINO DOVJE 22 novembm amer film OTOK dr. MOO RA ob 19 un 2.1. novembm ital. film ClPOLA KOL T ob 19. un ŠKOFJA LOKA SORA 21 novembm amer. film VELIKI JACK ob 18. in 20 uri 22. m 23. novembm ital. avant. film <\ EA Rl EXPRESS ob 18. M 20. un 25 m 26. novembm ital drama SK.AS DAl.ob 20. un(26. novem, igra tudi ob 18 urv 27. novembm ital. krim. film GNEC\ V A ERIKI ob 20. uri Aktivni oddih v Dubrovniku V svojem hotelu v Dubrovniku Kompas preko cele zime nudi tktiven oddih. Hotel je prenovljen in ima zaprt zimski bazen, savno, masažo trim kabinet, ter seveda centralno ogrevanje. V ceno tedenskega bivanja po osebi, ki je od 3.050 do 3.450 din (odvisno od wbe) je vračunan prevoz z letalom tja in nazaj, prevoz z letališča do hotela in obratno, 7 polnih penzionov, turistična taksa in prijava. Ob bivanju nad 7 dni boste plačali 1.000 din manj. Za novoletni termin od 28 12 do 4 1 s« cene nekoliko višje. Posebej za goste hotela Kompas m so letos ustanovili »Klub Senior«, v okviru katerega se odvija bivanje v hotelu. Klub nudi vključeno v zgoraj navedene cene (brez doplačila!' aperitiv ob prihodu, stacioniranega vodiča, ki bo v hotelu skrbel za dobro počutje gostov, bogat program dela in aktivnosti v času bivania poseben klubski prostor za dnevni oddih, v katerem bodo na voljo knjižnica, TV sprejemnik in družabne igre. prehrano po lastnem izboru (naročilo za naslednji dan), možnost dietne prehrane, enkrat tedensko bo šef kuhinje demonstriral pripravo dietne prehrane, vsak dan bo v hotelskem bazenu organizirano plavanje, rekreacija m masa-la v času ko v prostorih ne bo drugih gostov, gostom bo omogočena nabava'zdravilnih čajev in drugih preparatov v svobodni prodaji, proti donlačilu Da se bodo lahko udeleževali izletov v bližnjo okolico. Našte-^ugodnostim so dodali še 30 ~>() ure 1 9767 Prodam OVCO z. dvema mladi- ,v,na Mošnje 7. Radovljica 9768 Poceni prodani črnobel TELEVIZOR Iskra panorama vega. Strahin) št. 77 Prodam AVTO RADIO stereo s kasetami. Gaeperlin Jonatan, Plani na 1, Kranj 9797 Prodam približno 500 kosov STRESNE OPEK K bobrovec, malo rabljen«- 1'estotnik Florjan, Zg Ko kra 66, Jezersko 9798 Prodam dorasle plemenske ZAJCE, pasme nemški lis«'< Osredkar Franc Sutna 34. Zabnica ^ 9799 Prodam obrana ZIMSKA JABOLKA voščenke, ontana in JOJ n.ian Jerala Jane/. Podreča I 9600 Prodam KRAVO po izbiri in KOTEL za žganjekuho Gros Jote, Brdo I, Ljubno 9801 Vse, ki imate smisel za modemi ples, vabimo na avdicijo ob ustanovitvi SKUPINE ZA MODERNI PLES Pogoj: - starost od 17-23 let, - višina deklet vsaj 166-172 cm, - višina fantov vsaj 175— 184 cm Avdicija bo v soboto, dne 22.11.1980, ob 16. uri v prostorih Delavskega doma » Kranju, vhod §t. 6. Prodam TELETA za Zg. Brnik 46, Cerklje Prodam suha DRVA. Ali Bistrica 2, Duplje, tel. 70-006 Prodam KRAVO za zakoL Duh 44, Škofja Loka Po ugodni ceni prodam-žarečo PEČ. Rudno 16. Prodam dvobrazdni trakt fergusonov PLUG. Sora 17, de Prodam KONJA. Krničar Mevkuž 7, Zg. Gorje pri Bledu Prodam 10-litrski KOMPRI Lom 52, Tržič Prodam PRAŠIČE, težke od do.200 kg. Virmaše 42, Škofja Prodam KRAVO za zakol ah" -njam za brejo; ter prevozni MOUi NI STROJ, star eno leto. Sp." 66, Cerklje na Gorenjskem Prodam 80 kg težkega PRA Arh Silvester, Žirovnica 57 Prodam dvobrazdni PLUG 754 (nov, visok). Zabnica 39 ŠTEDILNIK na trda ^ trajnožarečo PEC, prodam. M-čej, Zasip - Muže 4, Bled Poceni prodam lepa ZI1L-JABOLKA. Sr. Bela 6, Preddvor. 45-223 Prodam 100 kg težkega PI CA. Breg 10, Komenda Prodam dobro ohranjeno HINJSKO OMARO. Sušnik Ji Beleharjeva 17, Šenčur Fotoreporterji pozor! FOT0AF] RAT canon, japonski in PEC. ceni prodam. Jakara, Gosposvei 11, Kranj Prodam polovico PRASlCA. protna polica 19 Cerklje Prodam PRAŠIČE za zakol, 150 kg. Informacije po tel. Zaradi odhoda k vojakom prodam GLASBENI CENTL renje, še v garanciji, 2x50* zvočniki. Ogled v petek od 17. *>J ure, soboto in nedeljo od 8. *>" ure. Zarnik Vojko, Dežmano^ Planina — Kranj Prodam električni RADIAl 2kW, še v garanciji. Telefon Prodam 9 mesecev brejo KR^L simentalko, telila bo tretjič. L»£] če 17, Cerklje Prodam krmilno KORENJE OPEKO špičak. Grad 13, Prodam 2 PRAŠIČA, težka oa I do 200 kg. težko KRAVO, po đ*7| ali menjam za mlado. Zalof_^| Cerklje Prodam SMUČI (185 cm>. 51 Grad 5, Cerklje Prodam večjo količino beha 9 klenih PRIZM. Bistrica 78, Tri* popoldanskem času Prodam rabljeno PEČ kupo?* huseh. Kalan, Razgledna 4. Za Bled Prodam več mešanih C\* GLOV (tudi enodnevne). Ciril. Zabnica 1 Poceni prodam SPALNICO^ formacije po tel. 62-882 Prodam montažno GARA Pintar. Škofja Loka. Stara t Prodam 20 salonitnih 15 kningips PLOŠČ za obU sten. Jerman, Ročevnica 33. pri Tržiču Prodam 10 mesecev staro KO koker španjel, z rodovni Telefon 57-098 od 12. do 14. ure Prodam GARAŽNA vraj širina 230 cm, višina 200 cm. rabljena, mizarsko delo in K1 ŽOLNO DVIGALO. Cerne. Kr 14, 64247 Zg. Gorje Izdaja CP Glaa. Kranj, Stav«« TRt£ renjiki tisk Kranj tiak: ZP pravica, Ljubljana. Naalov urt-d»i*v* in uprave liata: Kranj. Mote P*M«*l _ Tekoči raeon pri SDK v Kranju «*~ [ v.ika 51W©-«M-31»W - Ttletoai: aj. 23-341. glavni urednik, odgovorni «•**• ] nik in uprava 21-M5, redakcija ll-»»* komerciala - propaganda naro*«M-mali ogtaai in računovodstvo «*•»"• Oproaceno prometnega davka r printojnem mnenju 481-1 72. 21. isto .23.STRAN G LAS **ejisti pozor! Prodam o opremo. Zg. Dup 9653 ***m PRASlCA, težkega pri-j£* 150 kg. Hartman Franc, Sp. fe* 21, Zabnica 9848 **km HLADILNIK gorenje. «aec, Bistrica 12, Duplje 9849 J^dtm termoakumulacijsko F 6kW in nov ženski PLASC, št. F *v. Telefon 22-034 9850 *^dam novo PEČ za centralno P'o gorenje Sombor. Sveteljeva f^tar, tel 41-113 9851 Ijrfara SPALNICO. Kramarič. f*»242 9852 **eniam plemensko KRAVO za !■*»• Maka 61, Kranj 9854 "Wno prodam OSOVINE z leža » jermenico za CIRKULAR. J:Goinik 46, soba 101 9855 r*d*ni plinsko PEČ aida in dviž- ' garažna vrata. Pot na fj*. Kranj 9&S6 **£ trika, 35.000 kcal. z bojler-nbljeno, poceni prodam. Koban, Jesetova 12. Kranj 9857 skoraj novo DNEVNO (omaro in sedežno garnituro). Vučič, tel. 27-189 9881 hfod prodam okroglo plastično 0, približno 3200-litrsko. ije: 25-461 - int. 406 do-9882 550 kosov porolit OPEKE 8 cm, format 25 X 20 cm), ije dobite po tel. 24-155 9883 športni OTROŠKI VOZI M dvojčke. Žibert, Janeza I KUPIM voz BUTAR. Zabnica 52 9858 — kos lipovega DEBLA, •50 do 60 cm, dolžina 150 do Javite po tel.: 064-60-919 9859 • KOTEL za žganjekuho, ki, po možnosti vdelan, kot ik. Plesec, Sora 17, 9860 HRUŠKE in JABOLKA vo. Telefon 70-084 9769 TELIČKO »imen talko, f tednov, za rejo. Globočnik Lahovče 52, Cerklje 9770 KOLO na dvanajst ozi-deaet prestav s tabolarji. 23-341 dopoldan (Dolhar) AF«L 9771 ■ dej*8 termoakumulacijsko PEČ. **VV. Novak, Lesce, Vojkova 1 9772 VOZILA R-4, star 4 leta, registri-novembra 1981. Telefon 9834 esed, ko ie označeval Metoda Trobca kot človeka brez vesti, ki ie iz nizkotnih nagibov povabil v hišo v Dolenjo vas št. 22 pet žensk, od koder se ni nobena več vrnila Podrobno je opisal za vsako posamezno žrtev, kje jo je,Trobec srečal, poudaril materialne dokaze, ki so ostali po nesrečnih ženskah, tako njihova oblačila, ki so jih sorodniki in druge priče prepoznale ter posmrtne ostanke v peči, ki so jih izvedenci z Instituta za sodno medicino prepoznali za okostja odraslih ženskih oseb in eno od teh DO zobeh tudi identificirati - Nikolič Zonco Trobec bi verjetno še nadaljeval tako svojo dejavnost, če ga ne bi raradi napada na nemškega držav Ijana Lempanauerja lani 5 avgusta aretirali. Dokumenti treh žensk, ki so bili najdeni v njegovi hiši na Sp. Beli poleg vseh drugih ženskih obla čil, so se kasneje izkazali za doku mente pogrešanih, že nekaj časa iskanih oseb Roman Lun in Ekska dus, ki so ga našli v Trobčevi hiši, ima na nekem mestu tudi »mastno« tiskano besedilo »vse tajne predajem vatri .. .«, zato so preiskovalci tudi pogledali v krušno peč v Trobčevi hiši in tam našli in še na drugih mestih med pepelom ostanke človeških okostij. 0 tem, kaj je storil i ženskami, je Trobec sam pripovedoval in priznal preiskovalnemu sodniku in pri tem navajal imena, kraje in dejstva, ki so se kasneje izkazala za resnična, ko so jih pe>* verjali, zato po mnenju tožilca ai vzroka, da ne bi Trobcu verjea, posebno še, ker je večkrat ponovil to priznanje. Drži tudi to, da je dve od žensk pretepel do krvi, saj so sledovi ostali, nobena od krvi pa nima skupine O, kot je Trobčeva. Če jih si zadavil med spolnim občevanjem, zakaj pa bi potem v Trobčevi hiš umrle naravne smrti med spolnim občevanjem, se je vprašal tožilec. Zadavil jih je, pri tem pa so se branile in kričale, Trobec rja je pri tem doživljal zadovoljstvo. Vendar pa ae ni, kot je rekel tožilec, zadovoljil le i brutalnim davljanjem, kar je ponovil petkrat, pač pa se je s premoženjem žrtev tudi okoristil oziroma uporabil ključe, ki jih je našel pn njih za krajo. Tožilec je zavrni možnost, da bi lahko iz težkih razmer nastalo tako nagnjenje, kot j*, prikazoval obtoženec, saj končno» malo ljudi, ki so živeli v mladosti* pomanjkanju, pa so pošteni; Trse* pa je nasprotno zagrešil domala k vsa kazniva dejanja, kar jih pot** naš kazenski zakonik. Pri Trobca tožilec ni našel nobene pozitivne lastnosti. BESEDA OBRAMBE Zagovornik Metoda Trobca seje* svojem zaključnem govoru dola* časa zadržal pri opozarjanju senata, naj v tem primeru, ko gre za obtožbe nedvomno zelo hudih dejanj, vično sodijo in se seveda dosle drže zakonov, pripombe pa je na sam potek kazenskega poste, ker da ni bil navzoč pri zaslišanju pn j preiskovalnem sodniku, ko naj bij Trobec prvič priznal očitana nar dejanja, pač pa je bil prisoten je in tudi na to, da obtoženi ni bil začetku obravnave opozorjen, da lahko zagovoru tudi odpove. Za dokaze - predvsem oblačila obramba meni, da niso dovolj le nekatera od njih. Nasprotno psi dvoma, da kosti pripadajo omet nhm žrtvam, sodni izvedenci so toliko prepričljivi, da jim dvoma gre verjeti, nasprotno zagovornik ne sprejema \z\ ga mnenja in pričanja psihiatrov, so Trobca spoznali za kai odgovornega za njegova dejsaj*; Ker je zagovornik menil, da ©btoam nima prepričljivih dokazov, kako*0 umrle ženske v Trobčevi hiši. i* navedel drugo, po njegovem pm* tako možno verzijo: Vida Marko«* naj bi umrla pri Trobcu zaradi 'f manja mamil, Cankarjeva Marijsf je lahko umrla zaradi epileptičn**1 napada, Urška Brečko naj bi se «•* dušila zaradi hrane v sapniku, naj bi se ji zaradi strastnega objem* s Trobcem dvignila hrana v želotk* Ana Plevnik — vdana alkoholu lahko urmla zaradi delirija in Zori* Nikolič zaradi samomora - ker jo J* Eustil njen fant, naj bi si v Troofc* iši prerezala žile. Zagovornik je nato zahteval °a sodišča naj presodi uporabo maoV cinskih posegov, kot. je uporab* elektrošokov z ozirom na kiasaj* človekove svobode, na kratenj* lastnega duševnega življenja, čep* je Metod Trobec v resnici počel mu je očitano, potem bi lahko t kdo drugi zaradi uporabe efeki]* šokov prišel na takšno pot in mnenju obrambe tu tiči prsi vsega hudega. Trobec po aagovornika ni hotel smrti žensk, menjaval ie sicer vel nerk, ker je - tako meni — hotel otroka od njih. najbolj nazorno prikazal I posledice elektrošok terapije^ zagovornik pomagal z več iz časopisov in revij ter s učbenikov o duševnih bolera svojega varovanca meni, da jr*^WJ nasilja psihiatrov, kar naj a*""1 minilo nekaznovano, saj naj fci|Pj tem zdravili napačno in s P1 L napetostjo. Priznanje, ki ga je T»°" bec dal preiskovalnemu sodnika m umore, naj bi mu bilo po mnenje obrambe sugerirano. Na .vprnšanj* zakaj ni prijavil prve smrti, če naj w se zgodila brez njegove knvde. s zagovornik odgovarja s Trobčevo bojaznijo pred nasiljem zdravnike* in policije in iz tega .^ljučujeja do ostalih trupel niti ne bi mofto nriti če ne bi bilo takih m tak« Trobčevih izkušenj z elektrosokom Na vsa ta vprašanja, dvome* vrsto nespornih dokazov boi dala t()rek odgovor razglasitev sodbe