p "
IV dtf
Po*lnTri a' ^ita*žWli v gefovTnf
CeTTA 1 Din
Leto I. (Vlil.), štev. 161 Maribor, pondeljek, 14. novembra 1927
M&smm
kshaja razu« nedelja ib praznikov veak dan ob 16. ari Radon pri po&naai tak. on. v	it.	U.400
V«tf» meatina, proteman v upreri aN po pota K> Dm. iotanrijan m tam pa t2 Din
Telefon:
Uredi*. 440 Uprava 465
Uraboiatvo in »prav«
Ogtam apmjama Ml pghuni otldalok
Maribor, Aiaksandrova e««Utt.t3 OgtnJ po tarita
v f	a.
Nov energiineiii kurz v nail zunanji politiki
ODLOČEN NASTOP PROTI BOLG GLASOVI ZA ZOPETNO
BEOGRAD, 14. novembra. Ker se je s podpisom francosko-jugoslovanske prijateljske pogodbe mednarodni položaj naše države znatno izboljšal, se je naša vlada sedaj odločila, da napravi konec neprestanemu izzivanju bolgarskih komitašev, ki ogrožajo mir in red ob naših mejah in vpadajo tudi na naše ozemlje. Vsak na-Pad na jugoslov. teritorij bo smatrala kot izzivanje na vojno in v slučaju potrebe ukazala svojem četam, da preidejo iz defenzivnega stanja v napad in preganjalo ter uničijo komitaše ne oziraje se na iugoslovansko-bolgarsko mejo, ki dose-daj za komitaše nikakor ni bila neprodor-na barikada.
Da namerava Jugoslavija dejanski zavzeti v bodoče tako stališče, dokazuje najbolj izjava našega zunanjega ministra dr. Marinkoviča, ki jo je dal neposredno PO podpisu pogodbe s Francijo navinar-iem in v kateri je naglašal, da je mogla Jugoslavija smatrati sedaj atentate od strani bolgarskih komitašev kot vojno provokacijo in napad, vsled česar ni potrebno, da se drži napram temu postopanju. samo defenzivno.
Sigurno je, da je ta izjava resen opo-
ARSKIM KOMITAŠEM. — GRŠKI ZVEZO Z JUGOSLAVIJO.
min na naslov bolgarske vlade in resno svarilo, da naša država v bodoče ne bo več vztrajala pri svoji dosedanji rezerviranosti. Izprememba kurza jugoslovanske politike je vprašanje bližnjih dni in bo njen začetek označen v slučaju potrebe z odpoklicom našega poslanika v Sofiji, Ljube Nešiča, ki je sicer iskren prijatelj zbližanja z Bolgarsko.
Vsekakor je Italija vsled podpisa jugo-slovansko-francoske prijateljske pogodbe mnogo zgubila na svojem vplivu in ugledu na Balkanu. To se vidi tudi iz tega, da se tudi že na Grškem vedno ener-gičnejše pojavljajo glasovi, ki zahtevajo obnovitev stare zveze z Jugoslavijo in rešitev vseh spornih vprašanj, ki so do-sedaj ovirala dobre odnošaje med obema poprej zavezniškima državama.
Močno se je izboljšal sedaj položaj tudi na Rumunskem. Situacija se tamkaj normalizira in za dogleden čas po ponesrečeni akciji princa Karola ni pričakovati nobenih dogodkov, ki bi mogli izzvati izpremembo dosedanjega mednarodnega političnega kurza in zmanjšanje prestiža in vpliva Francije na Rumunskem.
Obračunavati!« med sevietsko vlado
in opozicijo
VESTI O ATENTATU NA TROCKEGA OZIROMA NJEGOVEM BEGU
V BERLIN.
Spor med sovjetsko vlado, Trockim in njegovimi pristaši, ki vodijo ojačen boj proti sedanjemu režimu, se je po Poročilih nemških listov v zadnjem Čssu tako poostril, da preide najbrže že v kratkem do dejanskega obračunavanja med obema skupinama. Moskovska »Pravda« javlja, da je prišlo na zadnji seji centralnega komunističnega komiteja do nenavadno burnih prizorov. Izključena Trockij in Zinov-jev sta očitala Stalinu, da je pokvaril vse, kar je s težkim tmdom zgradil Lenin in da bo s svojo nesmiselno politiko sam upropastil sedanji režim.
Trockij je obenem na seji vzkliknil:
»Morete nas pač pobiti, toda naša ideja bo zmagala. Vaš padec je neizogiben, revolucija je na pragu!«
Po držanju Trockega in njegovih tovarišev sodeč, imajo močno zaslombo ne samo v širokih masah nezadovoljnežev s sedanjim sovjetskim režimom, temveč tudi v vojski, kjer je posebno Trockij izredno popularna ose-
ba. Sovjetska vlada se tega tudi dobro zaveda in se zato skrbno izogiba odkritega boja s Trockim, ker ve, da bi moglo dovesti to do velikih zmešnjav v državi, od česar bi imela sovjetska vlada samo škodo.
Včerajšnja pariška izdaja »Chicago Tribune« je priobčila iz Rige senzaci-jonalno vest. da je bil na Trockega izvršen v Moskvi atentat in da je obležal na mestu mrtev. Po drugi verziji pa je Trockij s svojimi ožjimi prijatelji odpotoval v Berlin. Koliko je na teh vesteh resnice, bo treba sicer še počakati, vsekakor pa se more upravičeno domnevati, da sedanji sovjetski mogotci pripravljajo zaroto proti Trockemu, ki je napovedal neizprosen in odkrit boj kominterni. Stanovanje Rikova, proti kateremu vlada med opozicijo veliko ogorčenje, je strogo zastraženo in Rikova samega spremljajo detektivi na vsakem koraku.
Žepni koledar Jadranske Straže za leto 1928.
Pravkar je izšel novi žepni koledar Jadranske Straže za 1. 1928, ki je po opremi še mnogo lepši od lanskega. Ima tudi več lepih slik: kralja, prestolonaslednika, naše vojne in trgovske mornarice. V koledarju je najnovejša statistika naše vojne in trgovske mornarice, organizacija naše pomorske uprave, statistika organizacij Jadranske Straže v vsej državi itd. Cena 10 Din komad. Priporočamo kole-«*ar vsem zavednim Jugoslovanom. —»
Borza
LJUBLJANA, 14. novembra. Devize: Berlin 1355, Curih 1095.5, Dunaj 801.5, London 56.75, Praga 168.45, Milan 310.62, Pariz 223. — Efekti: Celjska 164, Ljub. kreditna 133, Prva hrvatška 890, Kreditni zavod 160, Vevče 136, Ruše 280—295, Stavbna družba 56, Šešir 104, Strojne tovarne 80.
Triie ftragSšni d@p©ciki \s mariboru
SAMOMOR 16LETNEGA UČENCA MEŠČANSKE ŠOLE. — POSLEDT-CE NESREČNE LJUBEZNI. — OBUP SIROMAŠNEGA INVALIDA.
M a r i b o r, 14. novembra.
Danes zjutraj se je ustrelil z revolverjem v desno sence 161etni učenec meščanske šole Martin K n u p 1 e š, doma na Rotovškem trgu. Nezavednega nesrečnega fanta so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer je umrl tekom pol ure. Nesrečna mati pripoveduje, da Martin že v petek in soboto ni hotel v šolo. Zadnji čas se je baje mnogo družil z nekimi svojimi vrstniki ter se igral s floberti in pištolami o katerih pa mati ne ve. ali so bile prave, ali pa samo igrače. Ko ga je mati danes zjutraj spravljala v šolo, je dejal: »Če me ne pustite, me nikdar več ne vidite!« Malo pozneje je počil smr tonosni strel. Deček je bil tudi božjasten.
Kot vzrok samomora navaja Martinova mati opomin, ki ga je pred dnevi prejela radi slabega dečkovega vedenja v šoli. V opominu je bila izražena tudi grožnja izključitve iz šole.
Poskus samomora.
Včeraj zjutraj si je 231etna sedaj brezposelna vzgojiteljica Marija P 1 a z č a k, bivajoča pri svojem očetu na Zg. Radvanjski cesti št. 55, pognala revolversko krogljo v levo stran prsi. V samomorilskem namenil je hotela zadeti srce, a je zgrešila in jo je kroglja prebila malo nižje. Včeraj je bilo njeno stanje zelo kritično, danes se pa obrača na bolje. Vzrok samomorilskega poskusa je baje nesrečna ljubezen.
V obupu.
Včeraj ob petih popoldne se je hotel na desnem dravskem obrežju obesiti invalid Jakob E r t i č iz Dravske ulice. Beg iz življenja sta mu še pravočasno zaustavila dva policijska stražnika. Nezavestnega obupanca so odpravili v bolnico, kjer so ga vrnili v življenje, ki je za siromake invalide tako težko.
Velike tatvine v trgovini Alolza Kovača
Mariborski trgovec Alojz Kovač, ki ima špecerijsko trgovino v Frankopa-novi ulici št. 15, je nedavno otvoril podružnico v Jezdarski ulici št. 8, katero je vodila njegova prodajalka. Ob sobotah in ostalih dneh, ko je bil v podružnici promet večji, je prodajalki dodeljeval še vajenca ali pa pomočnika, da so bile stranke točnejše postrežene. Pred tednom dni pa je pregledal Kovač poslovanje filijale in ugotovil velik primanjkljaj v znesku 35.000 Din. Ni si vedel razlagati vzroka in je pričel opazovati sumljivejše uslužbence ter kmalu ugotovil, na kak način je prišlo do ogromnega primanjkljaja.
O dogodku je obvestil policijo, ki je takoj uvedla preiskavo in na podlagi zasliševanj aretirala doslej 9 oseb. Glavna osumljenca sta vajenec Anton R. in pomočnik Angel F. Prvi je pri zaslišanju krivdo priznal in označil po močnika Angela za glavnega krivca.
Pomočnik se je namreč pri kanti-nerju tovarne »Kovina« dal napraviti ključ, ki je odklepal vrata Kovačeve podružnice, od koder so nemoteno v noči_ odnašali blago. Soudeležbe pri tatvinah sta osumljena tudi kantiner sam in nočni čuvaj »Kovine«, katerega je v urah odsotnosti nadomestoval vratar, sicer bi čuvaj zamudil navijanje kontrolnih ur. Razen tega so blago odnašale v nahrbtnikih tudi druge osebe, tako da je v afero zapletenih večji krog sumljivih oseb. Pomočnik T. je navajal vajenca tudi k tatvini denarja. Naučil ga je, da je v trenutkih, ko je prodajalka v podružnici odšla iz trgovine, jemal iz predala gotovino. Ko je svoj posel dobro opravil, ga je pomočnik pričakal v Mairda-lenskem predmestju in mu pobral de-narje ter ga nagradil le s par kovači, stodmarske pa je obdržal.
Iz glavne trgovine so odnašali blago na ta način, da so ga čez dan shra-
v nahrbtnikih preko gozda pri Vodovodu k zgoraj omenjenem kantinerju, kjer je bila centrala za razpečavanje blaga in kjer so udeleženci no uspelih tatinskih akcijah prirejali zabavne večere s čajankami.
Smrtonosen skok z avtomobila ori Gor. Radgoni
Ko se je šofer Franc Slenka dne 11. t. m. okoli 8. svečer vračal z avtom iz Očeslavec proti Gor. Radgoni, ga je 31 letni delavec Franc Budja iz Okoslavec. prosil, naj ga vzame s seboj do Rosne-kerjevega gozda, kar pa je ta odklonil kerr je bil avto zaseden. Ko se je avto začel nato premikati, je Budja skočil na stopnice na levi strani. Kljub vsem opominom šoferja, da naj odstopi, ker se mu lahko pripeti nesreča, pa Budja ni ubogal. Čim je dospel na zaželjeni kraj, je Budja zopet skočil z avta, ki je vozil takrat 30 km na uro. Šofer je nadaljeval vožnjo v nadi, da se potniku ni zgodilo nič hudega. Dne 12. tm. zjutraj pa so našli mimoidoči ob imenovanem gozdu Budjo v obcestnem jarku mrtvega. Bil je močno pobit na glavi in rokah in je gotovo po padcu obležal nezavesten. NI izključeno, da ga je ponoči celo zalila voda, ker je vso noč deževalo. Zjutraj je bilo namreč videti samo njegov hrbet iz vode. Nesrečno žrtev lastne neprevidnosti so prepeljali potem v mrtvašnico pri Kapeli. —
I
na Ta način, da .so ga čez dan shra- j ko #KvOlullffl|S|I0 $Q VPlfi# Inilj y drvarnici in ga v noči odnašali lB*
Pondeljek, 14. novembra. Zaprto.
Torek, 15. novembra. Zaprto.
Sreda, 16. novembra ob 20. uri »Igra V smrtjo« ab. B. Premijera.
»Igra s smrtjo« na mariborskem odrti. Čeprav naslov te Averčenkove komedije ne da ravno slutiti na veselo dejanje, izzove vendar življensko zavarovanje, ki slabo špekulira s skorajšnjo smrtjo pisatelja Kazanševa, jako zabavne in tragikomične situacije. Premijera te izvrstne komedije se vrši v sredo. X6. t m saab.
Stran *.'
Mar tfoorski V t v i. it V i K J utira.
i a,
Ustanove za povzdigo kmetijstva v mariborski oblasti
V naši oblasti je nekaj važnih državnih ustanov, ki so ali še popolnoma pod vodstvom in upravo kmetijskega ministrstva ali pod vodstvom ministrstva in nadzorstvom oblastne uprave. Glede teli ustanov se vrše sedaj pogajanja za popolni prevzem po oblastnem odboru. — Oblastna skupščina je v svoji seji 5. tm. v principu sklenila, da je pripravljena te ustanove prevzeti, vendar pa le pod pogojem, ako država obenem s predajo u-stanov prepusti pripadajoče finančne vire.
Te ustanove so: trtnica in drevesnica v Pekrah (19 ha 81 a); v Kapeli pri Radencih (14 h 2 a 76 m5), v Vukanovcu pri Čakovcu (25 h 96 a 8 m2); trtnica v Dramljah (2 ha 76 a 8 m5); državna drevesnica v Ptuju (1 ha 42 a).
Popolnoma pod vodstvom in upravo kmetijskega ministrstva so bile dozdaj:
1. Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Kakor vse srednje šole, osta ne tudi ta še vnaprej pod vodstvom kmetijskega ministrstva- Letos je prvi letnik ukinjen. Najbrže se bo prenesla šola iz Maribora na kako državno posestvo izven Maribora.
’ 2. Vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Zemljišče s poslopji je že zemlje-knjižno prepisano na oblastni odbor, in preide celotni zavod z novim državnim proračunom 1. aprila 1928 popolnoma v
roke oblastnega odbora. Šola je letos zopet postala dvoletna, kakor je že bila svoječasno.
3. Enoletna špecijalna šola za živinorejo in poljedelstvo v Sv. Jurju ob j. ž. Tudi zemljišče te šole je že prepisano na oblastni odbor in preide tudi ta zavod, kakor mariborska šola, s 1. apr. 1928 v roke oblastnega odbora.
V zvezi s to šolo se je nanovo ustanovila čebelarska šola, ki je pa že pri o-snovanju prišla v težave, ker sta dva na stavljenca zapored odklonila nastop službe.
Ustanavlja se enoletna špecijalna šola za živinorejo in poljedelstvu v Rakičanu za Prekmurje. 2e imenovani ravnatelj vrši priprave za oživotvorjenje šole. Zemljišče (69 ha) se bo fakultativnim potom odkupilo od veleposestnika St. Jul-lien Wallace. Delni znesek za to je že v letošnjem državnem proračunu med izrednimi krediti. Za vzgojo strokovno izobraženega in od državne misli prepojenega kmetijskega stanu v Prekmurju bo šola velikega pomena.
Izven tega imamo še semenogojsko postajo v Beltincih (v Prekmurju), ki se peča z vzgojo dobrega , semenja, posebno žitaric, ter kmetijsko kontrolno in poskus no postajo v Mariboru, nastalo iz kme-tijsko-kemičnega zavoda. Obe postaji ste pod vodstvom kmetijskega ministrstva.
Mariborski	in
Knjige Vodnikove družbe
Vodnikova družba v Ljubljani nazna-. nja svojim članom, da so knjige za leto
1927. dotiskane in vezane ter da so se začele razpošiljati. Vsak član dobi štiri, knjige in sicer:
Vodnikovo pratiko za leto (928. z uinet-rnško prilogo našega kralja.
France Bevk: »Hiša v strugi«, povest. Zofka Kvedrova: »Vladka in Mitka«, •mladinska knjiga ter Dr. Ivan Lah: »Vodniki in Preroki«, Knjige se razpošiljajo po sledečem redu:	1. ustanovniki, ki dobe knjige di-
rektno (in ne potom poverjenikov),' 2. Amerika, 3. mariborska oblast, 4. ljubljanska oblast, 5. kraji izven Slovenije, 6. direktni člani.
Vrstni red, po katerem se knjige razpošiljajo, se vsako leto spreminja. Za leto 1927. ima Vodnikova družba dose-daj 17.200 članov in sicer: 17.043 letnih in 157 ustanovnih. Napram lanškemu letu 2437 več.
Za ona poverjeništva, ki še niso javila članov, ali poslala članarine, je prihranjenih še 250 izvodov knjig. Posameznim poverjenikom je družba po-t slala knjige potom železnice, ali pošte, kakor so sami želeli. Poverjeništva, ki odpeljejo knjige osebno, bodo prejela tekom prihodnjih dni dopisnico, kdaj naj pridejo po knjige. Isto velja tudi za me-, sto Ljubljana. Stroške za dopošiljanje knjig, naj poverjeniki razdele enakomerno na vse člane. Vsak poverjenik naj takoj pri razdieitvi letošnjih knjig pobira članarino za leto 1928, ki znaša zopet Din 20. Takojšnje pobiranje članarine za
1928. olajša delo poverjenikom in koristi Vodnikovi družbi. Spremembe bivališča onih članov, ki so vpisani pri posameznih poverjenikih, je družba upoštevala do začetka ekspedicije.
Oni člani, kateri so se vpisali neposredno pri vodstvu družbe v Ljubljani, prejmejo s knjigami vred tudi položnico, s katero naj plačajo čimpreje članarino in poštnino v znesku Din 27 za I. 1928.
Srednješolska mladina ne-odrešenim bratom
Ko je v soboto, na sedmo obletnico našega narodnega ponižanja, padel mrak na zasneženo mariborsko pokrajino, je nekam tajinstveno oživel severni del Maribora. Oni naši someščani, ki se ne zanimajo niti za vesele niti za žalostne dni v življenju našega naroda, so radovedno povpraševali, kam se zgrinja v tem hudem mrazu dijaška mladina — deklice in dečki, ki jih je bilo v mestnem parku vedno več in več. Ob pol šestili, ko je bila že tr»
da tema, je brenčalo pred spomenikom Jugoslovenske Matice na stotine iii stotine študentov, ki so v svesti si sedanjih in bodočih svojih nalog prišli, da se zaobljubijo in zaprisežejo. da jim bo življenska skrb, cilj, vsega njegovega dejanja in nehanja — osvoboditev naših bratov izpod knute nenasitnega fašizma.
Na visoki daritveni žari, ki sta jo postavila po načrtu našega mladega umetnika g. Niko Pirnata pred spomenikom Jugosl. Matica in mariborska mestna občina, je zažgal odbornik JugosL Matice' sveti ogenj, vpričo katerega so izrekli dijaki posvetilo svojemu narodu. Pevski zbor učiteljiščnikov je zapel »Oj Triglav moj dom«, učiteljiščnik g. L o p a r n i k pa je imel krasen samozavesten govor, kakoršnih pogrešamo na marsikateri mladinski prireditvi. Gimnazijci so zapeli »Oj Doberdob« in postavili za svojega govornika gosp. Ir gl a. Potem ko so zapeli še realčani »Gor čez izaro«, je spregovoril v njihovem imenu g. K 1 o j č n i k. Lep vtis na vse navzoče so napravile tudi besede g. M i j o v i č a, srbskega rojaka, ki se je v imenu srbske omladine pridružil slovesni prisegi slovenskih študentov. Predsednik Jugosl. Matice, ravnatelj gosp. Detela se je zahvalil zavedni mladini za lepo manifestacijo in pozval dijaštvo, da prihaja večkrat pred ta spomenik tužne naše preteklosti in sedanjosti obujat spomin na trpljenje zasužnjenega naroda in si krepit voljo za njegovo osvoboditev.
Po zaključeni proslavi se je razvila po mariborskih ulicah dolga povorka dijakov in dijakinj, ki je spontano manifestirala za naše Primorce in Korošce. Manifestantom se je pridružilo tudi nekaj občinstva, ki je moglo dati po dolgih letih v Mariboru, duška svojemu ogorčenju nad barbarstvom fašistične Italije. Manifestanti so se pomikali po Vrazovi, Slovenski. Gosposki ulici čez Glavni trg mimo Narodnega doma, sodne palače preko Aleksandrove ceste v Maistrovo ulico pred stanovanje osvoboditelja Maribora. Nepopisno navdušenje je zavladalo med mladino, ko se je pojavil na oknu general Maister in pozdravil zavedno mladino. Tem bolestneje pa je odjeknilo v srcih naših najmlajših, ko je prihitela četa stražnikov in s pendreki razgnala študente izpred stanovanja našega Vojanova.
Mladinski prireditvi drugi dan ra-pallskih spominskih proslav so prisostvovali tudi zastopniki Orjune s čet-niškim praporom, delegacija Sokola in Orla. -•
70 letnica škofa dr. Karlina
Tretji naslednik blagopokojnega velikega lavantinskega škofa Antona Martina Slomška, škof dr. Andrej Karlin, praznuje jutri 701etnico svojega rojstva. Rodom iz Stare Loke na Gorenjskem, je bil jubilant po dovršenih bogoslovnih študijah posvečen 1. 1870 v duhovnika. Po kratkem kaplanovanju je odšel potem v Rim, kjer se je izpopolnil v bogoslovnih vedah in postal potem katehet na bivši II. državni gimnaziji v Ljubljani. Po smrti tržaškega knezoškofa dr. Nagni je postal dr. Karlin njegov naslednik in si pridobil zlasti med tržaškimi Slovenci kmalu splošne simpatije. Po prevratu se je moral umakniti s svojega mesta in je končno po smrti mariborskega škofa dr. Napotnika zasedel 1. 1923. lavantinsko stolico. Še na mnoga leta! —
Občinske volitve v konjiškem srezu so se pričele z včerajšnjim dnem in so se vršile včeraj 13. tm. le v nekaterih občinah: V konjiški okolici je bila vložena le ena lista in volitev sploh ni bilo. V trgu Konjice so bile tri liste: napredna, nemška in klerikalna. Napredna je dobila 77 glasov (4 mandate), nemška 131 glasov (8 mandatov), klerikalna 86 glasov (5 mandatov). Iz Vitanja in sosed nih občin do trenutka, ko to pišemo, še ni moglo prispeti poročilo, ker silni snežni zameti skoro onemogočajo promet. V Tepanju in Brežini so bile vložene samo klerikalne liste. V nedeljo 20. tm. volijo občine Loče, Sv. Jernej, Laže, Stranice, Tolsti vrh, Zreče, Žiče in Zbelovo, v nedeljo 27* • tm. pa Grišovje, Kot, Sv. Kuni-gunda, Ugovec, Oplotnica, Padeški vrh in Vrhole. —
Elizabeta Faninger — 70-letnica.
Sedemdesetletnico svojega rojstva pra žnuje danes v krogu svojih otrok, odvetnika Rikarda, veletržca Brunota, bančnega uradnika Ernesta in hčerke Josipine, poročene Smerdu, gospa Elizabeta F a-n i n g e r iz ugledne goriško-celjske narodne družine. Jubilantinja je vzorna slovenska mati, pridna, vestna, delavna in ugjedna gospa. Najlepši dokaz je pač to, da je s svojo marljivostjo že kot vdova povzdignila svoje otroke na tako ugledna mesta v našem javnem življenju. V svojih mladih letih se je udejstvovala tudi kot diletantka na odru Čitalnice v Bovcu in to ravno v času, ko je silil nemški val preko Predila na našo solnčno Goriško in je s tem tudi v času najhujše nem-škutarije v najgornjem delu soške doline pripomogla k temu, da je bil nemški napad zavrnjen. Želimo jubilantinji, da bi še dolgo uživala sadove svojega dela!
Koncert »Mannergesansrsvereina«.
V soboto zvečer so imeli mariborski Nemci prvič po prevratu priliko, da nemoteno javno nastopijo s svojim največjim kulturnim društvom. Vsem je bilo videti, kako veseli so tega dejstva. Koliko važnosti polagajo na delo tega kulturnega društva, se vidi že iz dejstva, da je skoraj vsak mariborski Nemec aktiven član tega zbora. V njihovih vrstah so združeni naj-, večji veljaki in čisto priprosti obrtniki, in so nam lahko v tem oziru najlepši vzgled prave vzajemnosti in kulturnega dela. Na koncertu je bilo vse, kar je nemško in kar nemški misli, tako da so bile vse mize v dvorani zasedene. Pelo se je v splošno bolj lahke in polnodoneče zbore in to čisto dobro, vendar pa se je lahko opazilo, da nekteri pevci močno distoni-rajo in s tem kvarijo lep vtis, ki ga sicer zbor s svojim ubranim petjem (izzove v srcu poslušalca. Krasno so se proizvajale tudi godbene točke, bile bi pa lahko malo krajše. Pri silnem hrušču, ki je vladal v dvorani, ni mog ja nobena finesa priti do prave veljave. Naravnost mučno je bilo poslušati, kako je hlapec ravno med petjem nastavljal sveže pivo. Tako brezobzirnost se naj prihodnjič prepove ali pa se priredi sploh samo koncert, brez miz in vsako umetnost motečega popivanja.
Prednjačka seja se vrši v sredo, dne 16. t. m. točno ob 20. uri v društveni sobi Nar. doma. Prednjaštvo položi statistiko za mesec oktober in poroča o aka-Idpauu. — Načelnik.
Nabiralni dan Jugosl. Matice.
Tretji in zadnji dan rapallskih spominskih prireditev v Mariboru je bil včeraj posvečen nabiranju prostovoljnih prispev kov za Jugoslovensko Matico. Na petnajstih mestih po različnih ulicah je imela Matica postavljene mizice, kjer je polagalo občinstvo mal dar domu na oltar. Vabilu Matice za sodelovanje pri nabiral nem dnevu so se zlasti številno odzvale članice ženskega društva, med njimi ga Maistrova, ga Lipoldova, ga Božičeva. V lepem številu so bili zastopani pri pobiranju tudi dijaki z vseh srednješolskih zavodov, dalje par Sokolov, OrjunašeV in Orlov in agilna učiteljica gdč. Levstikova s svojimi učenkami z meščanske šole. Od pol osmih zjutraj do ene popoldne so vztrajali na mrazu požrtvovalni sotrudniki Jugosl. Matice in nabrali v narodnoobrambne svrhe 6177 Din. — Spored cerkvenega koncerta jutri, v torek 15. t. m. se izpremeni v to-liko, da igra g. Stanko Premr1 kot 4. točko: a) Zimarino: Pri jaslicah, b) Baron-chelli: Invocazione, c) Vittadini: Finale. Večerna blagajna se bo nahajala v zakristiji. Vhod v cerkev samo pri glavnih vratih. Koncert se začne (učno oh 8. un zvečer; zato svetujemo, da si nabavi občinstvo vstoonice že v predprodaji. — Občinske volitve v srezu Murska Sobota so razdeljene na 5 nedelj. V celem srezu je 122 občin. O vohrvah, ki so se vrihie včeraj 13. tm., nismo mo zn dobiti -e nobenih poročil, ker je telefonska proga z Mursko Soboto vsled snežnih zametov p okvarit na, Imamo pa informacije, da se prekmurski narod k' letos pc> prevratu prvič voli svoje občinske odbore, žb o zanima za občinske volitve in da je skoro po vseh občinah posmvuemh po več list. Klerikalci so domnevali, da bodo v prekmurskih občinah neomejeni .gospodarji, pa se jim to ne bo posrečilo. — ' občini Murska Sobota oi se ime!e vršit* volitve včeraj 13. tm., pa so bile od srez-kega poglavarja odgodetio, ker so se zgodile pri vlaganju list neke nepravilnosti.
Nesreča otroka.
Iz Svečine so pripeljali v bolnico 31et-
nega viničarskega otroka Ernesta Cvetka. Padel je s stola te rsi zlomil levo roko. —
Ugodna prilika službe.
Borza dela rabi večje število kbučav-'ničarjev, mizarjev in lakirnikov. Retlek-! tanti naj se zglasijo jutri ob 9. uri dopoldne pri Borzi dela. —
Veščak bolgarskega jezika je naprošen, da se javi pri g. Arnušu « Mestni hranilnici (Kreditno društvo). — Nezgoda pri umivanju okna.
Na Koroški cesti je 43letna Terezija Večernik pri umivanju oken padla, z levo roko razbila ob padcu šipo ter se precej obrezala. Prvo pomoč ji je nudila rešilna postaja. —
Svetovnoznanl kvartet Zjka, ki je pravkar absolviral veliko in uspešno ameriško turnejo in žanje prav te dni neverjetne uspehe po naši ožji domovini, nastopi na splošno željo tudi v Mariboru in sicer dne 5. decembra, na kar ’že danes opozarjamo glasbeno občinstvo. —
Slab zaklluček gostilniške zabave.
Stavbinski delavec Franc Kopče jt sinoči poni val v gostilni Jelen na Teznem. Židana volja se je naenkrat nrevrgla v prepir in spopad ter 3e Kopče od nekega drugega pivca dobil tako močan udarec ob spodnjo čeljust, da je moral v bolnico. —
Požar v Kapelskem Vrhu.
V noči od torka na sredo je začelo goreti poslopje posestnice Genovefe Šafarič v Kapelskem Vrhu. Ker je bilo lese* n0 „\n kri*0 s slamo, se je ogenj naglo razširil. Prihiteli so na pomoč radenski gasilci, ki so pogasili ostanke pogorele hiše. Škoda je za siroto tem občufnevša, ker je bila zavarovana le za malenkostno vsoto. Ogenj je bil baje podtaknjen in so požigalcu orožniki že za petami AH Ben AH je izvajal v Veliki kavarni dva večera svoj program. Pokazuje velike zmožnosti; program je poln nerazumljivih komplikacij, toda dovolj jasen. Obisk je bil dober, le oder izvajalcu ni odgovarjal zi njegova izvaianja. —■ F- K. -*
Potovanje eksotičnega princa
ČLAN 2600 LET STARE VLADARSKE RODBINE V EVROPI.
LJAGA. — SKLADIŠČE.
PRT-
Berlinski hotel »Adlon« je razobesil te dni v Evropi nepoznano tujo zastavo: belo polje, v sredini pa rdeča krogi ja. To le japonska zastava. Razobešena je pa bila v čast princa Gin Ri, zadnjega potomca vladarske rodbine Koreje, ki je svojo samostojnost zgubila in je združena z Japonsko.
Gin Ri je zadnji princ dežele »Jutranje tišine«, kakor se v prispodob polnem jeziku vzhoda naziva korejska dežela. Japonci so Korejo že pred 20. leti spravili pod svojo oblast in zadnji potomec tisočletne korejske dinastije je danes član japonskega vladarskega doma. Princ Gin Ri je star 30 let in ima v japonski vojski čin generalštabnega major ja. Princ velja za velikega ljubitelja u-metnosti in za pravega veščaka staro-japonskega slikarstva. Njegovo potovanje po Evropi je namenjeno proučavanju evropske umetnosti, zlasti slikarstva.
Princa pa tudi na tem potovanju oklepa starodavna tradicija domovine, kakor zid. Seboj ima sedem dvorjanov: maršala, dva adjutanta, dve dvorni dami — ker potuje z njim tudi soproga —, komornika in kuharja. Ko se je ta družba pojavila na kolodvoru, so imeli nosači polne roke dela. Princ ima s seboj nič več in nič manj kot 63 kovčkov — od velikanskih zabojev fantastičnih oblik v raznih barvah do najmodernejših shramb potniške opreme. To je pravo eksotično skladišče, ki potuje z eksotičnim princem skozi Evropo. Prevozni-
ne, ki se za vse to plačujejo, predstavljajo veliko premoženje.
Dvor, kateremu ta princ sedaj pripada, sega za 2600 let nazaj. Etiketa, kateri je podvržen vsak član te prastare vladarske rodovine, se je določila tudi v dolgi dobi, ki je začela 660 let pred Kristusom. Razumljivo je, da je tako stara uvedba silno tuja in nasprotna današnji dobi in vsem ljudem, ki se ji morajo pokoriti. Kdor pride pred princa, se mora v natančno odmerjeni razdalji trikrat globoko prikloniti z na prsih prekrižanimi rokami. Vse, kar obiskovalec pove, pa naj je tudi v jezikih, ki jih princ popolnoma obvlada, ponovi dvorni maršal prevedeno v dvorni jezik, ker predpisuje etiketa, da sme princ pri obiskih govoriti le s svojim maržalom. V Berlinu so eksotični gosti v hotelu živeli tudi po zapadnem načinu in le tedaj, ko je princ povabil japonske diplomate, je stopil njegov kuhar v akcijo. Tedaj so se kuhala japonska jedila in rabilo se je z japonsko posodo vred edinole japonsko jedilno orodje. To so tanke palčice in posebne zajemalke za juhe in omake. V vseh prostorih, pripadajočih k stanovanju eksotičnega princa, so razobesili okrogle, svetlohrušeme kovinske plošče. Ta kovinska zrcala so znak visokega dostojanstva. Te znake so morali vzeti seveda iz enega od 63. zabojev, ker največji hotel velemesta take opreme ni imel v zalogi.
Športna
O^seefno sfarfe v C3r’crar'u 'n0 za 48 ur>ker ni nikd0 ver3el> da b0
o orlliki rutiskega š^a
Pred mesecem dni se je vršilo v tur-
ISSK Maribor:	Svoboda
7:0 (4:0)
Včeraj je ISSK Maribpr v snežnem metežu in na razmočenih tleh absolviral zadnjo jesensko prvenstveno tekmo proti SK Svobodi, ki je kljub močnemu odporu podlegla v razmerju 7:0.
Maribor je tudi v poslednji tekmi pred vedel prvorazredno igro, ki je v tehnični dovršenosti, kombinatorno in taktično povsem zadovoljila. Trio napada je bil izborno razpoložen in je sigurno prodiral. Krilska vrsta ga je uspešno podpirala in tudi defenzivno zadostila nalogi. Branilca sta storila ostalo, tako da je vratarju preostalo le malo dela. Svoboda se je spričo prodornosti »Maribora« pomaknila v defenzivo in se trdo upirala. Zlasti je ugajala ožja obramba, dočitn delo krilske vrste ni bilo preveč koristno. Napad je zaman poizkušal srečo, kajti njegove periodične napade je obramba Maribora sigurno rušila.
Potek je bil zelo živahen. Maribor je iz začetnega strela po treh predajah dosegel v prvih sekundah vodilni goa! in od začetka neprestano ogrožal nasprotni kova vrata. Kljub stalni premoči ni imel sreče zvišati rezultata, šele v drugem delu prvega polčasa je zvišal na 2:0, nato pa tik pred zaključkom na 4:0. Radi mraza sta moštvi tekmo nadaljevali brez odmora. V prvih minutah je Maribor zopet dosegel dva efektna goala in zvišal na 6:0. Izgledalo je, da bo Svoboda podlegla v izredno visokem razmerju. Toda prešla je z napadom vred v defenzivo in v gneči se igra ni mogla razvijati. Kvali-
uradno delo v enem dnevu končano. i!,eta igre * »nočno trpela, šele koncem Pozno v noč so naznanjali topovi, da drugfa polčasa je Maribor razširil svo-
je ljudsko štetje izvršeno, in da se more
je udejstvovanje tudi na krilsko vrsto
ški republiki ljudsko štetje po evropskem vsakdo prosto gibati. Veliko veselje je j” jako razredčij obrambne vrste Svo-
načinu. Stara turška država si je ob ta- nastalo v mestu in tja do beleva dne bode,ter dosegel zad™ goal- s člmer Je
, i*	norri/,	nori.	zvišal razmerje na 7:0.
Sodil je g. Nemec boljše kot običajno.
kih prilikah pomagala na svoj način, brez prave statistične podlage, in ni ji bilo žal, ali se je naštelo v cesarstvu nekaj tisočev prebivalcev manj ali več. Kemal paša, predsednik nove turške republike, je državo moderniziral v evropskem smislu in zahteval pravilno ljudsko štetje, že z ozirom na vojaške potrebe in davke. Težkoče so se porajale že takoj od začetka, v tej stroki izvežbanih urad nikov v Turčiji ni bilo najti.
Vlada je poklicala v Angoro, sedanjo prestolico turške države, gospoda Jac-quarda, tehničnega vodjo ljudskega štetja v Belgiji, ki se je takoj lotil z vso vnemo težkega posla. Najprej je bilo treba izvežbati veliko število uradniškega osobja, kar je trajalo nekaj mesecev. Pričelo se je s štetjem najprej v Mali Aziji. Turek je po naravi nezaupljiv, ne-le proti tujcu, ampak tudi proti svojcu, osobito, ako je uradnik; boji se ga, ne pove mu nič o svojih razmerah, videč vedno pred seboj ono črno polo, s katero se izterjava davek. Uradništvo si je pomagalo z zvitostjo in vsiljivostjo, zmagalo je in več ali manj točno štetje se je v azijatski Turčiji izvršilo.
Hude preglavice je delal gospodu Jacquardu Carigrad. Velikansko mesto z nebrojem ulic ni razpolagalo z uličnimi imeni, hiše pa tudi ne s hišnimi številkami, iz česar se da sklepati, da so bile tudi poštne razmere v bivši turški pre-stolici na kaj nizki stopnji. Pač, nekatere ulice so imele ime, toda kaj je pomagalo, ko se je n. pr. preko 20 ulic imenovalo »Bagdadska ulica«. Jacquard pa se ni dal ustrašiti. Razdelil je mesto na ’ 2000 okrajev in postavil za vsak okraj Po 2 uradnika. Ta dva sta pribijala na niše svojega oddelka rdeče tablice s šte Vllkami, toda tablice so p0 noči izginjale, se premeščale, tako, da je bila zmešnjava vedno večja. Vlada je morala izdati poziv na prebivalstvo, naj ne moti uradnega dela in je apelirala na vse dobre turške državljane, naj uradništvu pri težkem delu pomagajo.
Nekega petka, ki je pri Turkih dan počitka, se je vršilo štetje. Vse uiice od ranega jutra dalje so bile prazne, le vojaške patrulje in uradništvo je bilo videti na sicer jako obljudenih trgih in cestah, vsa hišna vrata so bila zaprta, zaprte restavracije in kavarne, tramvaj ie počival, vlaki za osebni promet so stali — verna slika obsednega stanja. Prebivalstvo se ie biio preskrbelo s hra-
grajsko prebivalstvo.
De irfektor-insoek or
Stanje prvenstva v mariborskem okrožju.
Z nedeljsko zmago je Maribor absolvi-
V graškem okraju so šolske oblasti	ral prvenstvena	tekmovanja	in	si pribo-
dovolile nekemu Ludviku Mayerju, da po	ril poslednji dve	točki ter se	sigurno	pla-
želji šolskih vodstev desinfiscira okoliš-	sira! na prvo mesto. Stanje	je	torej	sle-
ke šole. Mayer se je podal na pot od	deče:
šole do šole. Sam si je pridjal naslov »okrajni šolski desinfektor«. Ko se je predstavljal, se je pa to bolj slišalo kot »okrajni šolski inšpektor«. Ponekod so ga sprejeli z velikimi častmi kot inšpektorja in o desinfekciji seveda ni bilo niti govora. Pripovedoval je tudi, da je bivši finančni minister Kollmann njegov stric in v Kalsdorfu si je s pozivom na uglednega strica izposodil celo motorno kolo in 100 šilingov ter obljubil, da se drugi dan vrne s stricem. Komaj se je odpeljal, so že občinski očetje otvorili izredno občinsko sejo, da se posvetujejo o dostojnem sprejemu ministra in šolskega inšpektorja. Točno po programu so se drugi dan v črnih suknjah in cilindrih z županom na čelu postavili pred občinsko hišo v vrsto in županova hčerka se je že naučila pozdravno pesmico ter čakala z velikanskim šopkom v rokah. Bilo pa ni ne ministra, ne desinfektorja-inspektorja, ker so zadnjega prejšnji večer v neki drugi vasi zaprli orožniki radi sleparije.
Gostila, ki se ‘e spremenila v bitko
V Cristiansandu na Norveškem je bilo pri nekem bogafem kmetu veliko ženitovanjsko gostovanje. Ko je bilo veliko število povabljenih gostov že Židane volje, se je priklatilo od vseh strani ve-č c število nepovabljenih, ki so zahtevali žganja. Hočeš nočeš so moraii tudi nepovabljene goste pogostiti. Med nepo-vabljenci so bili pa hudi pretepači, ki so začeli zmerjati in nazadnje še streljati. Gostija se je kmalu spremenila v pravo bitko. Domačini so proti večeru nepovabljene sicer pregnali, ti so se pa ponoči z novimi močmi vrnili ter začeli kakor naf ronti oblegati ženitovanjsko hišo. Metali so celo smrdljive bombe in okrog hiše so postavili žične ovire, da od svatov ne bi mogel nihče ven. Alarmirana od strelov, se je policija iz več vasi združila in šele drugi dan proti večeru se ji je posrečilo svate osvoboditi, napadalce pa pregnati.
1. Maribor 5 tekem, 10 točk, 19:0;
2. Rapid 4 tekme, 6 točk, 11:1;
3. Ptuj 5 tekem, 5 točk, 7:10;
4. Svoboda 4 tekme, 3 točke, 3:13;
5. Železničar 4 tekme, 2 točki 5:11;
6. Merkur 4 tekme, 0 točk, 2:12. Prihodnje nedelje se bosta odigrali še
dve tekmi med Svobodo in Železničarji ter Rapidom in Merkurjem. Rapid bo pridobil še dve točki, dočim se bosta Svo boda in Železničar borila za četrto in peto mesto.
SD Rapid rez. : Maribor rez. 2:1 (2:0).
Tudi v včerajšnji tekmi je rezerva »Maribora« kapitulirala pred »Rapido-vo«. V premoč je prešla šele v drugem polčasu, vendar ni mogla doseči izenačenja.
Smučarji pozor!
Zimsko športna sekcija ISSK Maribora ima v sredo 16. t. m. ob 20. sestanek v Vinskem hramu v Vetrinjski ulici. Vabljeni so razen smučarjev tudi sankači in drsalci. — Načelnik.
Sneg na Klopnem vrhu.
V soboto so pod vodstvom načelnika zimsko športne sekcije ISSK Maribora g. Goluboviča odšli na Klopni vrh prvi smučarji. Smuka je bila proti pričakovanju ugodna. Snega je bilo že v soboto nad 60 cm. Pot je izvožena samo do Per-gauerja in je dostop h koči mogoč samo s smučmi, brez katerih se poset Pohorja vsakomur odsvetuje, zlasti po snežnih zametih v nedeljo in v noči od nedelje na pondeljek. Koča na Klopnem vrhu je odprta vso zimo in dobro oskrbovana. Najugodnejši dostop s Fale.
Dunajski nogomet.
Admira je z zmago nad Slovanom (2:1) obdržala vodstvo. Vienna se je z zmago nad Austrio (3:1) pomaknila na drugo mesto. Sportklub-Simmering 2:1, Ha-hoal BAC 2:2.
Sparta zmagovalec v sred-n eevroDskem cuou
Rapid:Sparta 2:1 (1:0).
V tekmah Za srednjeevropski cup, katerih sta se udeležila tudi Hajduk in Beo-gradski Sp. Klub, ter po dva kluba iz Av strije, Madžarske in Češkoslovaške, je zmagala praška Sparta. Vsak klub je a izžrebanim nasprotnikom moril odigrati dve tekmi in skupni rezultat je določil zmagovalca. V finale sta se plasirala praška Sparta in dunajski Rapid. V prvem srečanju je Sparta porazila Rapftfa v raz merju 6:2, dočim je v včerajšnji tekmi na Dunaju proti pričakovanju podlegla v razmerju 2:1. Tekma je bila po dunajskih poročilih najsurovejša nogometna prireditev v letošnji sezoni. Sodnik, Holandec Eijmers se ni znašel in je mnogo grešil. Po tekmi so množice napad'e igralce Sparte in jih kamenjale. Kada je bil ranjen na glavi. Policija je napravila red. Kljub nepričakovanemu porazu je Sparta ostala zmagovalka in ponovno utrdila sloves najboljšega nogometnega moštva na kontinentu. 30.000 gledalcev.
Holandska :Švedska 1:1.
Včeraj se je v Amsterdamu odigrata meddržavna tekma Švedska :Holandska, ki pa je ostala neodločna 1:1 (0:0). 30.000 gledalcev.
Proslava 29-letaice Sokola v Mariboru
Telovadna akademija v Narodnem domu.
sta bili izvajani brezhibno in deležni bilnega priznanja.
V proslavo dvajsetletnice obstoja je v soboto zvečer Sokolsko društvo v Mariboru priredilo krasno uspelo telovadno akademijo v veliki dvorani Narodnega Narodnega doma. Z izredno številnim o-biskom je mariborska javnost izkazala agilnemu društvu ono pozornost, d jo njegovo nesebično dvajsetletno delovanje po svej pravici zas uži.
Pred nabito polno dvorano je pričel spored, ki je podal točno bilanco neumornega podrobnega de,i stnotreue so kolske vzgoje. V p>-vi točki je nastopila ženska deca, ki je z ljubkim izvajanjem »Konjičkov« izzvala obilo priznanja. — Druga točka, skoki moškega naraščaja čez mizo, je dokazala, da razpolaga društvo z neprecenljivim iraterijalom. Skoki so bili izvajani z nena radno preciznostjo, in naraščajev nastop je bil poleg orodne telovadbe članov najboljša točka večera. Vaje s siti so bile novost in med vajami članic najmikavnejši del sporeda. Člani so nastopili na bradlji in na diogu. Poleg domačinov je izvajal tudi brat Štukelj, naš svetovni prvak, najvrato lomnejše produkcije in dokazal, da je v resnici vreden tako častnega naziva. Nje govi nastopi so dajali povod bučnim o-vacijam, ki niso ponehale, dokler r,i vrsta izginila izpred oči navdušenega občinstva. Končno moramo še omeniti ritmično studijo ženskega naraščaja in
Med sporedom je imel dr. M. Kovačič slavnosten govor, v katerem je polagal račun o dvajsetletnem neumornem delovanju mariborskega Sokola. Točno dvajset let je minulo, odkar je mariborski Sokol pričel svoje plodonosno delo v ogroženem Mariboru, kateremu je pre tila s strani nemštva velika opasnost. Umetno raznarodovanje je bilo treba zajeziti, sicer bi bil Maribor postal eden izmed najtrdnejših stebrov nemškega mostu do Adrije. Spominjal se je ustanoviteljev dr. Rosine, dr. S e r n e c a, dr. P i p u š a in drugih. Omenil je Ruški zlet leta 1914. in dobo svetovne vojne, ko je delovanje društva počivalo, ter zopetno ustanovitev v poprevratnih dneh. Čital je iz starih zapisnikov važne doku mente o društvenem delu, ki pričajo, da se takratni poborniki sokolske ideje niso plašili nobenih žrtev. Njih nesebičnost in požrtvovalnost je navajal za vzgled sedanjim delavcem in jih pozival, naj svo je udejstvovanje v sokolskih vrstah nadaljujejo v svobodni državi z isto vnemo in ljubeznijo. Ob zaključku se je spomnil tudi žalostnega dne 12. novembra, ki je naš mali narod stal stotisoče naših bratov, ki mukoma prenašajo gorje suženjstva. Njim je veljal vzklik: »Niste bratje pozabljeni, niste bratje iz-
UCarmen«. zaključno točko sporeda, ki eublieni Sokolsko delo ie delo za vas!
Maksim Gorki:
at orig. angleško sukno
MasJek, Glavni
Zahvala
Ob priliki	Diitft	nad	tm	Ijobljratf«
•tete, brata m itrica, gospoda
KOROŠKA CESTA 1»
čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri
Anici Traun
Grajski trg 1 8TO
m rezanje »bubi tnzure v hig/jenični brivnici
Vfekoslav Gjurin
Maribor. 3určl«eva ulica 9
Andr#ja Ralca
Flornogavice
Modne angleške nogavice Pafentnogavlce Reformhlače Pu8ower|i 1434	Veste
Slavko Černetič, Maribor, Aleksandrova 23
gamaše, PERILO, kravate, nogavice itd. velika izbira po solidnih cenah pri
Jakob u Lah-u, Maribor
iom samo Glavni trg štev. 2
Zahtevajte povsod „Večernik
Isdaja Konzorcij »Jutra« Ljubljani; pr&lst&tB&ik Izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d« <L, predstavnik
Stsak# D a t e la v Mariboru,
/SSSa	*	*	   MaHSofsH	V	E	ČE	RNIK Jalra.____________________V	MarFBor«,	dne	13.	XI.	1927,