GLASILO NEZAVISNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE
Izhaja vsak čeirtek. — Uredništvo in upravništvo: Turjaški trg št. 2, pritličje. — Naročnina: na mesec 4 Din, četrtletno 12 Din. — Dopisi se ne vračajo.
Štev. 5.
LJUBLJANA, četrtek, 17. maja 1923.
Leto I.
16.	mcijc.
Po neki amerikanski siatistiki je pogrnilo v svetovni vojni okoli 12 milijonov mladih mož na evropskih krvavih poljanah, ioda ia kri, ki so jo prelili mladi proletarci, je kapitalistom prinesla jako ogromne profite. V Ameriki so izračunali, da je vsied vojnih dobičkov naraslo med vojno število milijonarjev tako (seveda v zlatih dolarjih), da pride že na vsake tri vojake, ki so padli na bojišču en novopečeni milijonar. Glavne dobičke so imeli seveda tisti, ki so prodajali orožje in pa delničarji municijskih, železarskih tovaren in premogovnikov. — Ena glavnih posledic verzajskega miru (tako izgleda v resnici boj antante za samoodločbo narodov) je bila ta, da so francoski kapitalisti dobili ogromne tovarne orožja, neizčrpljive zaklade železa in premoga deloma v svoje roke, deloma pa so jih kupili za mal denar pri svojih hvaležnih hej - slovanarskih zaveznikih, pri katerem rodoljubnem početju so jih razven čeških in poljskih kapitalistov podpirali predvsem češki in poljski socijalni demokratje. V hvaležnost je sprejel g. Schneider, posesinik največjih tovaren za orožje v Evropi, v upravni svet Škodovke v Plznji tudi znano socijalpatrijotsko kapaciteto g. Pika.
Kakor je birtom na tem ležeče, da ljudje pijejo čim več vina in šnopsa, tako je tudi interes tovarnarjev orožja, da je čim več vojska, ker vojna to je za njih čas največjih profitov.
Kakor rečeno, ima danes monopol za fabrikacijo orožja v Evropi francoski kapital in francoska vlada g. Poinca-reja, ki je v najtesnejših zvezah s to orožarsko veleindustrijo, skrbi pridno za to, da bi se razvnelo kmalu zopet klanje, »za vero, dom cesarja,« kakor pravijo iako lepo oblastniki v vojnih manifestih, v resnici pa za profit municijskih tovarnarjev. Francoska kapitalistična vlada pa ima še eno skrb, izkoriščati ne more še tako nemškega, francoskega in ostalega evropskega in ko-lonijalnega proletarijata, dokler obstoja proletarska država v Rusiji, okolu katere so se začeli zbirati vsi podjarmljeni in ki daje močno zaslombo tako gibanju evropskega proletarijata, kakor tudi boju zatiranih kolonijalnih narodov proti kapitalističnim krvosesom. Francoska vlada in njene neslovanske kolonije v južno vzhodni Evropi so podpirale in podpirajo vse mogoče cari-stične hohštaplerske Wrangle, Denikine in Kolčake, a zastonj; ruski kmet in delavec sta naučila te plemenite gospode spoštovati proletarsko pest. Kapitalistična Evropa je z veseljem pričako-vaia, da bo lakota leta 1922 upropa-stila proletarsko Rusijo in jim poma-9Qla, a ruski proletarci s pomočjo evropskega in ameriškega proletarijata so Premagali z nadčloveškim naporom tudi lakoto. Toda kapitalisti vidijo v proletarski ruski državi žareč »mene, tekel, ufarsin«, ki jih opominja njihove bodoče usode in za vsako ceno hočejo to Rusijo vpreči zopet v jarem zlatega teleta.
Napadli so najprvo zaveznice Rusije, Nemčijo v Porurju in proti Turčiji že pirajo štiri divizije zamorskih vojakov. Toda koga poslati v Rusijo samo. Naneoska vlada ne zaupa svojemu vo-
jaštvu, ki obstoji po večini iz proletari-jata, punt črnomorske mornarice in dejstvo, da je vodja tega punta s. Marty, kljub temu, da je v ječi, že 27 krat izvoljen za ljudskega zastopnika, dajo misliti francoski vladi istotako, kakor junaški boj francoskega proletarijata, (katerega pa skušajo, čeprav skoro brezuspešno, sabotirati socijalpatrijotje).
Zato je francoska vlada poslala me-šetarje, ki naj bi ji poskrbeli klavne živine iz jugovzodne Evrope. General Foš je bil na Poljskem in Češkem, da pridobi tamošnje vlastodržce za to kupčijo. General Lerond pride v kraikem v Jugoslavijo in Rumunijo. In baltiški baron von Wrangel se je šel poklonit Fošu.
Istočasno je dala francoska vlada za oboroževanje Poljski 400,000.000 frankov, 100,000.000 frankov češkoslovaški
republiki in 300,000.000 Jugoslaviji. Tudi angleška vlada ne miruje in pošilja vojne ladje v rusko morje.
Toda angleški proletarijat je že začel močno gibanje proti nameram kapitalističnih krvosesov. In proletarijat cele Evrope je odločen, da napne najostrejši boj vojni, če sprejemajo razen fašistov in Sokolov agente francoskih municijskih tvornic tudi socijalpatrijo-tični voditelji češke in poljske socialdemokracije , je to le žalosten znak njihove popolne moralne propalosti, proletarijat jim ne bo sledil.
»Niti topa, niti ladje, niti enega človeka za imperialistične cilje kapitalističnih držav!«
To je klic celokupnega proletarijata. Kapitalisti naj vedo, da bo proletarijat storil svojo proletarsko dolžnost.
Pripravljanje novega napada na sovjetsko Rusijo.
Dva velevažna dogodka sta pretresla v tem tednu ves vet: angleška ultimativna nota sovjetski Rusiji in v Lozani atentat na sovjetskega poslanika Vorovskega v Rimu. Oba dogodka sta si v tesni medsebojni zvezi, že' dolgo spretno pripravljena po imperialistični Angliji. Umorstvo Vorovskega je direktna posledica oficijelne angleške politike proti sovjetski Rusiji. Radi atmosfere, ki jo je ustvarila Anglija, ni pod-vzeia švicarska vlada nobenega obrambnega sredstva, čeprav istočasno s stotinami špijonov opazuje vse sumljive elemente in čuva delegacije poedinih kapitalističnih držav.
Kaj je torej na celi stvari? Kaj po-menja angleška grožnja sovjetski Rusiji in umorstvo enega njenih odličnih predstavnikov? Anglija grozi v svoji noti s prekinjenjem vseh trgovskih odnošajev in odpoklicom svojega odposlanstva iz Rusije. Anglija je uporabila za to dve pretvezi: 1. ali smejo ribariti angleški ribiški čolni v oddaljenosti 12 milj od ruskega obrežja in 2. protestira proti preganjanju cerkve po boljševikih. Prva pretveza je še star spor med caristično Rusijo in Anglijo. Ali ti dve stvari, kakor že rečeno, sta le pretvezi in ne resnični vzrok ponovnemu sovražnemu stanju imperialistične Anglije do delavsko-kmetske Rusije.
V resnici je stvar popolnoma druga. Sovjetska Rusija je postala mogočna sila, mogočen protiutež imperialističnim težnjam Anglije na vzhodu..
Ker je sovjetska Rusija od vsega po-četka svojega obstoja branila interese vzhodnih narodov, zasužnjenih po angleškem imperializmu, vidijo ti v sovjetski Rusiji vedno bolj svojo edino resnično zaščitnico, ki jim more pripomoči do nacionalnega in gospodarsk. osvo-bojenja izpod ententinega imperializma. Čim bolj raste ta vera v sovjetsko Rusijo pri vzhodnih narodih, tem bolj se maje angleška moč v Aziji. In Azija ravno živi in vzdržuje imperialistično Anglijo. Osvobojenje vzhodnih narodov bi značilo neizogibno propast angleškega imperializma. Turški narod se nahaja v dobi odločnega boja za osvoboditev izpod ententinega imperializma.
Sovjetska Rusija se je tu zopet pokazala, da je edino ona pripravljena pomagati Turčiji v njenem boju proti en-lentinemu imperializmu. Kljub temu, da je sovjetska Rusija pri turškem vprašanju izmed vseh držav edino resnično zainteresirana dežela, je Lord Curzon, sedanji predstavnik angleške imperialistične politike na vzhodu, že na prvi lo-zanski konferenci skušal doseči, da se sovj. Rusija sploh ne pripusti na konferenco. Na drugo konferenco, ki se sedaj vrši, sovjetska Rusij ni dobila dostopa. Njen predstavnik v Rimu s. Vo-rovski je plačal svoj prihod v Lozano s svojim življenjem.
Sovjetska Rusija je po zmagi nad vsemi zunanjimi in notranjimi kontrare-volucijonarnimi vojskami in bandami prešla na vzpostavo in utrditev narodnega gospodarstva. Imperijalistična Anglija z zavistjo gleda tudi na gospodarskem polju vstajajočo in utrjujočo se sovjetsko Rusijo, dočim njeno gospodarstvo vedno bolj propada.
Iniernacijonaini kapitalizem vidi, da stoji vedno močnejše steber svetovnega proletarijata osvobojena — sovjetska Rusija; zato je sklenil, da iznova zapo-čne poostren boj proti sovjetski Rusiji, da bi mogel na ta način popolnoma zasužnjiti delavski razred v svojih deželah in si tako podaljšati svoje kratko življenje. Iniernacijonaini kapitalizem se dobro zaveda, kakšno ogromno pridobitev in oporo pomenja za ves svetovni proletarijat obstoj prve proletarske države.
Radi tega se je začel pripravljati nov napad na sovjetsko Rusijo. Kako se bo razvil ta spor? Da pride do vojne, še ne moremo reči z gotovostjo. Sovjetska Rusija bo zopet pograbila za orožje, ako bo k temu prisiljena. Prepričani smo, da bi la novi pohod še zmagoslav-neje odbila kot dosedanje. Ali v interesu svetovnega proletarijata je, da se prva delavsko - kmetska sovjetska republika čim prej gospodarsko vzpostavi in utrdi.
Anglija grozi torej s prekinjenjem trgovskih odnošajev in odpoklicom svojega poslanstva iz Rusije. Ako to še ne pomenja vojne .pomenja gotovo konec
mirovnega stanja med ententinim imperializmom in Zvezo socijalističnih federativnih sovjetskih republik. Mir, ki pomenja samo to, da se še ni pričelo človeško klanje, pomenja vsekakor začetek sovražnosti.
Istočasno potuje francoski maršal Foch po Poljski in Češki, kjer se mu klanjajo češki social-demokrati, kar je celo pri II. internacionalni izdajalski gospodi izzvalo razpoloženje, da se češko socialdemokratsko stranko izključi iz internacionale. Rumunija in Jugoslavija živita v nadaljnem sovražnem stanju.
Porurje, konflikt s sovjetsko Rusijo! .....
Proletarijat stoj na straži in pripravljaj se na dejanski odpor proti vsaki oboroženi intervenciji proti sovjetski Rusiji, ki je steber tvoje moči! Vsaka nova intervencija bi značila še hujšo reakcijo!
Dol z imperalizmom!
Dol z vojno!
Živela sovjetska Rusija!
Znaki viharja.
Kateri so znaki, ki potrjujejo bližajoči se vojni vihar:
Angleški ultimat sovjetski Rusiji z neprikrito voljo, da pride do preloma. Odpotovanje angleške bojne ladje na murmansko obal in črno morje. Pre-skrbljevanje ruskih belih gardistov z denarjem in orožjem. Potovanje angleškega šefa generalnega štaba v Rumunijo in na Poljsko.
Bivanje maršala Focha v Varšavi in Pragi.
Nato sledeči prelom pogajanj Poljske z Danzigom.
Umoritev Vorovskega v Lozani.
Zavlačujoča se likvidacija rurske pustolovščine, ki skriva v sebi možnost različnih komplikacij.
Sorazmerno z velevažnimi vnanje-poliiičnimi dogodki se poostruje politični položaj v vseh deželah. Mi gremo velikim, mogoče odločilnim bojem nasproti.
Delavski razred vseh dežela mora stati na straži. Nobene ure se ne sme izgubiti.
Da se bo v teh bojih odločevala tudi usoda del. razreda Jugoslavije, je popolnoma jasno.
Da mnogo zavisi od njegovega zadržanja, dejanja, borbene volje in bo-jevne sposobnosti, je isto tako jasno.
Pod zemljo ogromni iitani uklenjeni so in zakopani...
Čujete verig rožljanje?
Če oproste se — fo bo še klanje!
Tisočletja so jih zaprla
ne zemlje — ne verig jih teža ni zatrla;
stoletje vsako, vsak novi vek
uklenjencev oprosti se četa
in času in ljudem da nov potek...
a zdaj, a zdaj! li čujete?
kako grmi, kako se zemlja stresa,
kako napenjajo, kako se bočijo telesa
in dvigajo pokrov---------
O prav gotovo čas prihaja nov.
Kongres komunistične stranke Rusije.
(Konec.)
Po poročilu Zinovjeva in diskusiji o njegovem referatu je bila enoglasno sprejeta resolucija, v kateri se popolnoma odobrava politično in organiza-torično politiko centralnega odbora, zlasti pa njegovo zunanjo politiko. H koncu pravi resolucija: Centralni odbor mora obračati pažnjo na možnost novih poskusov intervencije s strani imperialističnih sovražnikov sovjetske Rusije in mora kot do sedaj delati z vsemi sredstvi na zadovoljitvi materialnih in kulturnih potreb rdeče armade in rdeče mornarice«.
Buharin je poročal o delovanju komunistične iniernacijonaie. V svojem poročilu je podal analizo svetovnega gospodarstva in militarizma in v zvezi s tem položaj delavskega gibanja. — Revolucionarno gibanje na vzhodu je znatno narastlo in se stalno jači. V za-padni Evropi se je ojačila reakcija z zasedbo Porurja. V splošnem se opaža oživijenje delavskega gibanja, kar ima svoje gospodarske in politične korenine. Socijaldemokratične stranke in pa amsterdamska strokovna internacijo-nala stalno izgubljajo člane, dočim narašča število članov komunistične iniernacijonaie. Sedaj šteje komunistična internacijonala dva milijona članov m izdaja 979 časopisov. Svoje poročilo je končal: »Naloga komunistov na vzhodu je splošna antiimperialistična revolucija, ki more uničili imperialistični sistem. Naloga komunistov na zapadu je: biti predstraža proletarijata, ki mora vedno bolj širiti svoj vpliv na naraščajoče plasti proletarijata. Zavzetje oblasti na zapadu, parola socijalislične diktature na zapadu, velika pazljivost na nacionalne potrebe vzhodnih narodov in zveza z vzhodnimi narodi — to so glavne sile v boju proti nasilju, proti imperialističnim rabljem z njihovimi plini, z njihovim bakteriologičnim orožjem, proti tlačenju delovnih množic.« ...
Po Trockijevem poročilu o ruski industriji in Italinovem o nacionalnem vprašanju so se sprejele tozadevne obširne teze. 2e danes zaznamuje nova gospodarska politika znatne uspehe. V bodoče Ireba razvoj gospodarske po-vzdige Rusije pospeševati, dokler ne pridemo do najnovejše gospodarske politike, ki bo socijalislična politika.
V tezah o nacionalnem vprašanju se karakterizira nacionalni problem v kapitalističnem gospodarskem sistemu na eni in v zvezi socialističnih sovjetskih republik na drugi strani. O zvezi socialističnih sovjetskih republik pravijo teze: j
»Zveza republik, ki je nastala na j podlagi enakopravnosti in prosti volji delavcev in kmetov poedinih republik, je prvi poskus proletarijata za ureditev internacijonalnih odnošajev neodvisnih dežela in prvi korak za ustvaritev bodoče sovjetske republike dela.
V kolikor je zveza republik nova oblika skupnega življenja narodov, nova oblika njihovega skupnega dela v eni enotni zvezni državi, v čije okvirju morajo biti vrhovni organi zveze tako zgrajeni, da se zrclijo v njih ne samo splošne potrebe vseh narodov zveze, ampak tudi poedine potrebe poedmih narodov. Zato je treba poleg obstoječih cntralnih zvezinih organov ustvariti špecielni organ, ki zastopa poedine narode na podlagi enakopravnosti. Taka sestava centralnih zvezinih organov nam omogoča, da se elastično prilagodimo potrebam poedinih narodov, da jim nudimo pravočasno potrebno podporo, in da ustvarimo predpogoje za popolno medsebojno zaupanje.
Na podlagi tega se je sklenilo sedem praktičnih odredb, izmed katerih so pa najvažnejše sledeče:
Pri sestavljanju centralnih zvezinih organov treba zagotoviti enakost pravic in dolžnosti poedinih republik kot v medsebojnih odnošajih tako tudi v od-nošajih poedinih republik k centralni oblasti zveze;
izvrševalni organi zveze morajo temeljiti na podlagi, ki zagotavlja resnično udeležbo zastopnikov poedinih republik in računa s potrebami poedinih zvezinih narodov;
republikam dajati dovolj široko finančno podporo, ki zagotavlja možnost lastne državno-upravne, kulturne in pa gospodarske iniciative;
organe nacionalnih republik in provinc sestaviti v glavnem iz oseb, ki poznajo jezik, živijenski način, običaje in navade dotičnih narodov;
sprejeti posebne zakone, ki določajo rabo materinskega jezika napram vsem državnim ofganom in vsem oblastem, zakone, ki z revolucionarno strogostjo zasledujejo vsakogar, ki bi teptal nacionalne pravice in predvsem pravice nacionalnih manjšin;
vzgojno delo v rdeči armadi se mora povečati v duhu ukoreninjenja idej o bratstvu in solidarnosti zvezinih narodov.
Tako je sovjetska Rusija najjasnije in praktično pokazala, kako je mogoča | rešitev nacionalnega problema. Kapita- j listi ne morejo rešili nacionalnega pro- j blema v tem smislu, ker pri njih je edino merodajen profit, izkoriščanje, akumulacija kapitala, kar vodi neizogibno v nove imperialistične vojne in poostre-vanje nacionalnega vprašanja.
Končno se je prešlo do volitev novega centralnega strankinega odbora, v katerega so bili po izčrpni diskusiji izvoljeni enoglasno:
Buharin, Andrejev, Vorošilov, Džer-žinski, Jevdokimov, Zalucki, Zelenski, Zinovjev, Kalinin, Kamenjev, Kviring, Kirov, Komarov, Koroikov, Kubjak, Zaševič, Lenin, Mamrilski, Mikojan, Mi-
hajlov, Molotov, Ordžonikidze, Petrovski, Pjatkov, Radek, Rakovski, Rudzu-iak, Rikov, Smirnov, Sokoinikov, Stalin, Sulimov, Tomski, Trocki, Uglanov, Uhanov, Franze, Hariionov, Dzjurupa, Cubar.
Svetovno meščansko časopisje je lagalo o nesoglasjih na kongresu ruske komunistične stranke, o bojih med »levičarji« in »desničarji«, o Trockijevi diktaturi, o nepopisnih strašnih stvareh. In kaj je bilo v resnici?
Kongres je sprejel vse sklepe, resolucije in teze enoglasno, in enoglasno izvolil nov centralni odbor, v katerega so bili ponovno izvoljeni vsi znani nam »levičarski« in »desničarski« boljševiki.
Ta kongres je iznova utrdil KSR in jo pripravil za nove boje, za odpor proti angleškemu imperializmu, ki pripravlja novo aiako na sovjetsko Rusijo, v kateri si bo razbila glavo Anglija.
Pred splošnim štraj-kom rudarjev.
Kakor smo že v zadnji štev. »O. S.« poročali je v torek 8. maja spontano izbruhnil štrajk rudarjev v obratu Kisovec v Zagorju, ker je obratovodja inž. Lapornik pričel delati z nekim »novim sistemom« v rovih, vsled katerega so zaslužki rudarjev stalno padali in vsled katerega je že itak nevarno delo v jamah postalo skrajno opasno za življenje rudarjev. Stavkujoči rudarji so zahtevali: 1. da se inženir Lapornik, kot povzročitelj teh neznosnih razmer odstavi kot obratovodja, 2, da se rudarjem katerim je inž. Lapornik krivično in pa proti pogodbi prikrajševal zaslužke, priznajo zaslužki glasom pogodbe, 3. da se v bodoče zaupnikom organizacije prizna pravica posredovanja, pri odmeri akordnih postavk, s čimur se bo preprečilo dosedanje krivično pritrgo-vanje pri zaslužkih in 4. da se v bodoče posveča več pažnje varnostnim meram v rudniku.
Ker je zastopnik družbe branil prvi dan pristati na te upravičene zahteve rudarjev so v sredo 10. maja stopili v znak soldarnosti v stavko tudi rudarji v obratu Kofredež in cel rudnik Zagorje it obstal. Zveza rudarskih delavcev je v tem kritičnem momentu pokazala, da se zaveda svojih dolžnosti in pravočasno prevzela vodstvo stavke. Informirala je o vzrokih stavke pokrajinsko upravo in ji predočila opasnost, da v slučaju če se ne ugodi upravičenim zahtevam rudarjev, neizbežno sledi splošna siavka v vseh rudnikih.
Komisija, ki je na licu mesta preiskala same, ni rnogla ovreči resničnosti očitkov, kak re so iznesli rudarji proti rudniški upravi in inž. Laporniku, samo ublažiti je hotela dejansko stanje. To je najbr I; jasno razvidno tudi iz popravkov, ki jih je poslala trboveljska družba
in rud. svetnik inž. Pehani na poročilo Zveze rud. delavcev, ki so izšli v nekaterih dnevnikih. Razumljivo je, da je radarsko glavarstvo neprijetno dirnilo dejstvo, da so ga morali rudarji s štrajkom opozoriti ne razmere, ki so se razpasle v rudniku in da je tudi v lastnem interesu mora! demeniirali očitke.
Vsled pomanjkanja prostora nam ni mogoče v »G. S.« polemizirati z obema popravkoma, zadostuje naj konstatacija, da niti eden ni mogel ovreči očitkov, ampak jih je skušal samo zmanjšati in omiliti.
Na pritisk vlade, ki je uvidela, da hoče inž. Lapornik svojo nesposobnost napram trboveljski družbi kriti s tem, da znižuje plače in zaslužke rudarjev in s tem povečati že itak ogromne profite trboveljske družbe je ista morala pristati na zahtevo rudarjev pod 2., 3. in 4., branila pa se je odstaviti inž. Lapornika bila samo provizorična in in autorilet. Ravnatelj Skubic je celo zadevo hotel spraviti na politično polje in izzivalno povdarjai, »da hvala bogu se nismo v sovjetski republiki, kjer delavstvo voli svoje predstojnike« in pozival s takim namigavanjem vlado, da nastopi proti »boljševizmu«.
Ker je veliki župan zastopnikom rudarjev izjavil, da je namestitev inž. Lapornika bila bila samo provizorična in da ga je trboveljska družba že dalje časa nameravala sama premestiti je delavstvo na shodu 12. maja sklenilo, da se v pondeljek 14. maja kompaktno povrne na delo, kakor je stopilo v stavko, da na ta način da trboveljski družbi priliko, da svoj namen, premestiii inž. Lapornika izvrši brez pritiska rudarjev. Izjavilo pa je tudi, da bo 22. maja nastopila stavka v vseh rudnikih če do tega roka trboveljska družba ne bi premestila inž, Lapornika iz Zagorja.
V kolikor poznamo tendenco trboveljske premogokopne družbe, pri kateri se večji del akcij, vkljub »nacionalizaciji« nahaja še vedno v rokah inozemskih (nemških, madjarskih) kapitalistov in katera je sprejela v svoje rav-nateljtsvo generalštabne oficirje skra-hirane avstrijske vojske in ki se je celih pet let branila prenesti svojo centralo iz Avstrije v Slovenijo, ni izključeno, da bo s svojo trdoglavostjo hote pognal v stavko rudarje vseh rudnikov, posebno sedaj ko grozi tudi akcija železničarjev in vseh javnih nameščencev.
če pride do stavke, katera bo rudarjem vsiljena, smo prepričani, da bo javno mnenje na strani rudarjev, ki se barijo za svoj goli obstanek.
Organizirajte se!
LISTEK.
IVAN VUK.
Razodetje.
(Indijska pravljica.)
Zopet je ukazal gospodar.
Tedaj pa so zasikali remeni in padali na moje golo telo brez usmiljenja.
On pa, gospodar, je gledal in se smehljal:
— Silneje!
In bili so silneje. Nekateri izmed njih so bili tako, da so začeli poteti, kot da so delali na vrtu in plantažah, zakaj, mislili so, da se jih gospodar zato spomni bolj, kakor drugih.
Ko mi je viselo meso s telesa, kakor cunje, je ukazal, naj me odvežejo. Obležal sem na meslu.
Tisti, ki so me bili bolj ,nego je ukazal, so posedli okrog mene in rekli glasno, da jih je gospodar slišal:
— Prav li je! Zakaj pa vznemirjaš gospodarja!
Bogataš pa, odhajaje, slišavši to, je velel da se
jim da jesti.
Ozrl	sem se za njim in	moj	resničen »Jaz,«	tisti,
ki je ludi	v njem, mu je zaklical.
— Sebe samega si dal pretepsti.
Ni se obrnil. Le urneje je stopil čez prag. Tam pa je ukazal sužnji Majabi, naj mi umije rane. Vedel sem, da lega ni ukazal on, pepel, nego njegov večen »Jaz«.
Pogledal sem po tistih,	ki so me bili. Tedaj	sem
spoznal,	kaj zamore glad.	Jedli	so s pravcato	po-
žrešnostjo lačnih. Njih obrazi so bili topi, oči pa so se svetile v zverinski pohoti po večjem kosu. Mojega pogleda so se izogibali.
— Za ceno mojih bolečin jeste, sem pomislil. Njim pa je postal naenkrat grižljaj grenak.
— Hočeš jesti, so rekli, a pogledali me niso.
— Zaslužili ste, jejte, sem odgovoril.
— Nismo radi, je rekel eden izmed njih. — Sam veš .,. ukazal je.
— Sami sebe ste bili, sem rekel. —
Niso me razumeli.
— Meša se mu, so se spogledali. — Umira.
Jaz sem pa povzel:
— Da sami sebe ste bičali. Zakaj, vse kar boli mene, boli tudi vas.
— Sužnji smo in moramo ubogati, so rekli, kakor da so preslišali moje besede. — Gospodar je naš in kar ukaže, ti suženj ubogaj. Zakaj, ustvarjen je, da ukazuje, kakor si ustvarjen ti, da poslušaš.
— Ali on je vendar človek, kakor vi. Kdo mu je dal pravico, da ukazuje nad vami?
Povesili so glave. Čutili so, da je nekje v teh besedah resničnost. Jaz pa sem govoril:
— Bil sem lačen ... in tudi vi ste bili lačni, še sedaj sle lačni, dasi vam je dal jesti. In vedno boste lačni, dokler vam bo dajal jesti človek-gospodar kot miloščino. Zakaj bi mu ne povedal tega. Mi delamo, on počiva. Nam se suši kri vsled vročine, on sedi v hladni senci. In vsega ima v izobilju, mi pa ničesar. In vendar on ni nič drugega nego to, kar sem jaz in kar ste vi. Prah, ki ga je zbrala večna volja »Jaz,« kakor je zbrala vašega in mojega in ga oživila z enakimi procesi in pojavi.
Sužnja, ki mi je obmivala rane je pogledala po sužnjih:
— Strašno ste bili.
Povesili so glave od sramu.
Ona pa je govorila:
— Toliko vas je, pa ste bičali samo enega. Eh, vi... Samo eden vam je ukazal in vsi ste hiteli, da izpolnite njegov ukaz. Vas, ki vas je na stotine, ustrahuje samo eden s pogledom in besedo ... Vaše roke so dale mrtvemu ukazu življenje. Ej vi...
Sužnji so molčali, moj jezik pa je spregovoril poslednje besede:
— Ti, Majabi, si spoznala resničnost. Ko jo spoznajo vsi, ne bo več gospodarja, ne bo več sužnjev. Takrat bo povsod — človek.
Tako se je končalo inoje človeško življenje. — Pomnim še, ko sem gledal na svoje razpadajoče telo, je prišel mimo gospodar.
Ustrašil se je žene, ki je sedela na mojem pepelu. Njen skelet pa je zarožljal:
Pokazala je na moj pepel in rekla:
— To le si!
Tri dni ga je preganjalo to vprašanje, nato pa ga je vtopil v jedi in pijači.
»Natančno tako je bilo,« je pritrdil potok. »Slasti življenja, tega mimoletečega fantoma, so me držale, da nisem maral v sužnju spoznati človeka. Zakaj, ako bi ga poznal in priznal, zginile bi slasti in moje roke bi morale okusiti delo. Moral bi stopiti od mize bogov in postati Človek.«
Puščavnik in modrijan Kantičandra se je nato vzdramil.
»Veliko razodetje si dal senci svoji, resničen »Jaz«, Duh, ki živiš v meni in v vsem in ki si vesoljstvo,« je rekel in šel, da pove to resnico vsem svojim učencem.
(Konec).
Viharni prizori v pruskem dežel, zboru.
Od 4. do 8. maja je prišio v pruskem dež. zboru do ostrih spopadov med komunisti in meščanskim ter socialdemokratskim blokom, ker je socialdemokratski poslanec Heilmann na veliko radost meščanskih strank očital komunistični stranki Nemčije nezaslišane lažne sumnje. Prišlo je do pretepa. Komunistični poslanci so bili za osem sej izključeni iz dež. zbora.
Kaj leži v teh scenah, ki so se pripetile v pruskem dež. zboru?
Še vedno, kadar se je nahajala nemška buržuazija in na njo priklenjena so-cijaina demokracija v težkem položaju, se je pojavila poostrena ofenziva kapitalistične države in njenih organov proti delavskemu razredu. Tudi danes se nahaja Nemčija notranje in zunanje v zelo kritičnem položaju. Kapitalistična obrambna fronta ob Ruru je zlomljena. To dokazuje ponesrečeno dolarsko posojilo in smrtni udarec nemških težkoindusirijalnih krogov proti stabilizaciji marke, široki krogi nemškega kapitala delajo za hitro sporazumljenje s francoskim imperializmom, čeprav Nemčija kopitulira. Cunova vlada je s svojim zadnjim predlogom enienii poskusila, da pripravi to kapitulacijo pod
zakrito obliko. Poincare pa hoče jasno priznanje nemškega poraza. In nemška buržuazija se bo udala.
Gre le za to, na kakšen način in na čigave stroške bo kapitulirala nemška buržuazija. Cunova vlada je pozvala »nemški narod« na nacionalni odpor, na pasivno resistenco. Tako je raznetila nacionalistične strasti. V teh kratkih mesecih zasedbe Porurja je postal fašizem v Nemčiji resna nevarnost.
Nemški delavski razred stoji v obrambnem boju proti francoskemu imperializmu. On noče kapitulacije, ker ve, da bi on nosil njene stroške. To je situacija, v kateri se nahaj adanes nem-buržuazija. Ona se zaveda, da pomenja njena kapitulacija pred Poincarejem poraz nemškega proletarijaia. In po tem se usmerja vsa notranja politika nemške buržuazije.
Napad na komuniste v pruskem deželnem zboru ni nič drugega kot nova stopnja v ofenzivi nemškega kapitala. Najsramolnejšo vlogo igrajo pri tem ko vedno socijalpatrijotl, ki so izvrševalni organ meščanske politike. Mesto enotne fronte proletarijaia delajo v enotni fronti z buržuazijo.
Zakaj izvaža Rusija lito?
V šestih tednih je sovjetska viada izvozila 11,009.000 ton žita v inozemstvo.
Sovražniki sovjetske Rusije, ki ji ne morejo odpusnii strmoglavljenja izkoriščevalcev delavskega in kmečkega ljudstva, se sedaj zgražajo nad dejstvom, da Rusija izvaža žito. Ker Rusija še vedno sprejema pomoč iz drugih dežel za svoje bedno prebivalstvo in po suši prizadetih krajih, se ta fakt zdi ljudem, ki ne poznajo razmer, nerazumljiv. Ker sovražniki Rusije to dejstvo pridno izrabljajo, da oblatijo sovjetske uradnike in rusko vlado sploh, se nam zdi potrebno pojasniti, kaj so razlogi, da Rusija izvaža žito.
Posledice lakote, povzročene od suše, se v Rusiji še vedno čutijo. Da Rusija izvaža žito, kljub temu da ga ji primanjkuje za lastne potrebe, je tudi resnica. In vzrok izvažanja je v tem, da hočejo na ta način odpomoči pomanjkanju.
Posebno potrebujejo ruski kmetje najnujnejše vprežno živino, če hočejo obdelovati polje. Ta potreba je najobčutnejša v krajih, kjer so-prišli kmetje v času suše tudi ob vso živino. Toliko časa, dokler ne bo tej potrebi zadoščeno, Rusija ne bo mogla pridelovati toliko živil, kolikor jih potrebuje za prehrano svojega prebivalstva. — Brez vprežne živine mužiki ne morejo pridelovali zadostno količino žita. In na nesrečo, ako se
ne bo pridelalo žita čez potrebo, se vprežno živino ne bo moglo nakupiti.
Ruska vlada se je odločila preskrbeti potrebno živino, pa naj stane karkoli. Z ozirom na to prizadevanje je vlada pričela izvažati žito, da za strženo vsoto nakupi vprežno živino za pridelovalce žita. Na ta način, in edino na ta način more Rusija upati, da postavi svoje poljedlestvo na zdravo gospodarsko podlago.
Naravno je, da bodo milijoni ruskega naroda trpeli pomanjkanje še eno leto, ali vse kot posledica te politike. Na drugi strani je vladina taktika umerjena v doglednem času prinesti največjemu številu ruskega prebivalstva zdravo gospodarsko stanje in na ta način postaviti deželo na noge.
Seniimentalisti bodo morda nazvali ta način za brezsrčno politiko. Ampak bila taka ali taka, diktirale so jo razmere. Kadar se pomisli, da so kapitalistične države blokirale in kovaie zarote zoper Rusijo, tedaj taki sentimentalni vzkliki, ki prihajajo iz njihovega tabora, niso prav nič na mestu.
Tisti, ki so pomagali Rusiji dosedaj, naj imajo v vidiku, da ona še vedno potrebuje moči. Ni se še otresla neprilik in zasluži, da ji zavedni delavci po vsem svetu nudijo tudi v bodoče vso mogočo pomoč.
lene! barbarski čin ruski bsMkov.
Načrt za petdnevni teden v Ukrajini. —
Ukrajinska sovjetska vlada proučuje načrt, na podlagi katerega bi se odpravil sedemdnevni teden in uvedel petdnevni. Od teh petih dni bi bilo štiri delavnih in pa eden praznični.
Ta preosnova v koledarju bi imela namen zmanjšati tratenje fizične sile delavcev. —
Ker je na podlagi izkušenj dokazano, da trpi v petem in šestem dnevu proizvodnja ker je manjša kakor v prvih štirih dnevih.
Tako dokazujejo ruski boljševiki še enkrat, da so pravi pravcati »barbarji«. Pomislite vendar! Imajo celo pogum razdreti vse to, kar spominja na biblijsko pripovedovanje, glasom katerega je Bog ustvaril svet šestih dneh in da je na sedmi dan počival. Seveda se bo marsikomu zdelo to spočetka čudno, ker so stare tradicije dokaj ukoreninjene. Posebno so ukoreninjene v zapad-no-cvropejskih in drugih buržujih, seveda ker jim je mogoče izkoriščati delavca skozi sest dni v tednu.
Pa ni jim to zadosti. Ako bi mogli, bi prisilili delati delavca tudi cel sedmi dan, celih štiriindvajset ur.
Stara tradicija bo odpravljena. Delavcem pa ne bo nič žal, ker bo s tem njih delo olajšano.
Bilanca vsecjb tega: ker hočejo komunisti kolikor je le mogoče olajšati proizvajoče-mu človeku delo, mu dati več prostega časa in preprečiti s tem tudi razna ponesrečenja, ki so v industriji na dnevnem redu tudi vsled prekomernega dela, vsled utrujenosti in ker hočejo poleg tega tudi izboljšati proizvodnjo, so — barbarji.
In evropski kapitalisti, njih branitelji, njih zagovorniki? Ti so civilizirani ljudje. Civilizirani so, ker izmozgavajo delavca. Ker mu podaljšajo delavni čas, ker ga telesno in duševno zastrupljajo, ker povzročujejo hiranje in umiranje proletarske dece. Oni so civilizirani.
Živela civilizacija!
Mimogrede.
Ruski boljševiki so prav zares strašni hudje: razbojniki, tolovaji, lenobe, lažnjivci, Prešestniki, pijanci, izdajice ali, z eno besedo povedano: barabe. Ne mara jih Bog, ne niara jih hudič. Oba se jih bojita ker nihče od obeh ne bi rad, da bi izpremenil družabni red, ki je v nebesih in v peklu. Lenin umira pa ne more izdahniti svoje hudobne duše. Evropsko časopisje ga mori in mu že Par let piše nekrologe. On pa živi in umira da K-m’ no^e umreti morda ravno zato, ne nf, ?kalil veselja našim žurnalistom, ki
Da ie°h i P°*?m n*č več pisati o Rusiji, staro reč	plačan od Nemčije, je pač
Srečen'možIZUiaŠli’ da ga P|ačuie Anglija.
A^Tn-,1 ™	, 'ma|° vs' tako radi.
Ampak poslusaitc kaj se vse godi in zgori, v bolisev.sk, Rusiji, od tam so zapodil, pred mesecem kulturnega človeka Stepan-
čiča, ki je bil korespondent tržaškega lista »Piccolo«. In kako nečloveško so ga zapodili. Vzeli so mu vse, prav vse in so ga iz-izročili nagega — tako pripoveduje on, Stepančič — vojakom ob poljski meji. In on nag, kaj vam naredi? Da se lahko popelje naprej proda svoj kožuh. Pa ne morda svojo kožo, ne, pravi pravcati kožuh, ki ga je skrival pod pazduho, da ga niso boljševiki videli. Kaj tacega je mogoče le na Ruskem.
Zgodilo se je še to in sicer nekemu drugemu tržačanu Mraku, ki pripoveduje v Pi-ccolu svojo zgodbo tako: »Na Ruskem ne dobi človek nič brez plačila, (pri nas je vse drugače). Ker pa ni denarja, mora dajati človek kmetu v zameno za jestvine obleko. Čez osem dni je človek že nag, ker je navadno že izročil vso obleko kmetom.« Tako torej: Gospod Mrak se je osem dni slačil zato, da bi jedel. (Tudi nekatere punce po velikih mestih delajo tako.) Po osmih dneh se mu je pa bržkone zgodilo kakor vsem drugim: ostal je nag.
Gospod Mrak je bil 5 let v Rusiji. Ker je ostal nag in ne dajo ruski kmetje nič brez plačila, smo pač prisiljeni si misliti, da je gospod Mrak hodil 5 let (manj 8 dni) po Rusiji nag in brez jedi. Lepa lastnost, ki bi si jo poželel marsikateri delavec naših krajev kljub temu, da se dobi tu povsod kar se hoče in vse brez plačila. To pa še ni dovolj. Gosp. Mrak se je vrnil te dni v svojo domovino in je prinesel s seboj reci in piši osemdeset tisoč lir. Kje in kako jih je zaslužil, ne pove. Oblasti ga niso nadlegovale kljub temu, da je bila ta vsota sestavljena iz ruskega zlata. (Morda je bil on tisti, ki je druge odiral.1
V »Slovenskem Narodu« in v »Jutru« so se kar še ni takodavno pojavili feljtoni — biografija nekega človeka (ime ni vredno da zapišemo), kjer je popisoval strahote »čez-vičajke«, in kako so njega zapirali, na smrt obsojali, prevažali in je sedaj še kljub temu živ. Zares barbarstvo boljševiško. Ni sicer povedal v tistih svojih »dogodivščinah«, zakaj se mu je vse to godilo, gotovo pa je, da mu Rusi - boljševiki niso pustili tega, kar je nagrabil.
Tudi drugi »reveži«, njegovi sotrpini so vsega usmiljenja vredni. Snovali so zarote, goljufali, si dali plačevati mite in druge take koristne stvari, »čezvičajka« jih pa zapre. Nezaslišano, kaj? In same ugledne ljudi iz boljših krogov? Pri nas kaj takega ni mogoče. Pri nas so ječe le za delavstvo in če bi imeli »čezvičajko«, bi tudi bila samo za delavstvo.
Ali to še n, vse.
Prosim vas, »Slovenski Narod« ima tako veselje, ko prepisuje iz raznih belogvardej-skih časopisov o strašnih vstajah v Rusiji, da bo skoro konec boijševiške oblasti. Pa minejo meseci in vstaj ni več in boljševiška oblast še stoji. »Slov. Narod« pa tedaj napiše člančič (ali mu ga kdo napiše), ki diši po simpatizmu k boljševikom.
Vse polno varijant onemogle jeze in resignacije bi lahko navedel o naših »javnih mnenjih«.
Še ni dolgo, kar so z grozo zagovorili o »boljševiškem raju«. Ruski boljševiki so jim že tako sedli na živec, da so ta »raj« našli tudi nekje v Meksiki. Izborni »iznajditelji« so. Moram jim castitafi. Hudič pa je to, da ti siti hlapci buržuazije nikdar ne napišejo o »buržoaznem raju«, ki ga baš sedaj tako prokleto čuti delavstvo (državni nameščenci — pa nižja vrsta seveda — in železni-čarstvo). O, slast, ta »buržuazni raj«. Pojedine, šampanjec, svila, milijoni dinarjev — a brez truda. Gledališča, koncerti, plesi — da poženo dolgčas, pardon, da zajavijo kulturno življenje. Kaj ni »raj« prijeten? Vi, ki delate od zore do mraka in pijete vodo s suhim kruhom, s krono (papirnato) v žepu ali pa še te ne? ... Ki vam je gledišče lačni otroci, koncert, njih prošnje za kruh in jok. Kako vam je v tem »raju« »Slov. Naroda« in drugih njegovega tipa »javnega mnenja«?
V Rusiji seve je drugače, »čezvičajke rogovilijo tam, in javno mnenje je pod cenzuro, paraziti so zbežali in žive veselo po drugih državah (tudi v Jugoslaviji) in obljubljajo svoji »matuški« Rusiji, da še nekaj mesecev in oni pridejo in jo osvobode od delavcev in kmetov, od te sodrge, ki je rojena za to, da služi njim in belemu caru — bat-juški. Kajpada, delavci in kmetje si sami baje žele nazaj nagajke in šibe.
Zares čudna dežela, ta boljševiška Rusija.
Lsudje, ki jih boljševiki slečejo do nagega, prodajajo svoje kožuhe, ko so že proč od Rusije. Ljudje, ki so prisiljeni prodati vso obteko, da se lahko prežive in ki ostanejo po osmih dneh nagi, žive 5 let v Rusiji kljub temu, da se tam ne dobi nič brez plačila in da nimajo več nič, kar naj bi dali kmetom v zameno za hrano. In ko se ti ljudje vrnejo iz Rusije, prinesejo seboj še 80 tisoč lir. Ljudje, ki so že obsojeni na smrt in sede v ječi, čakajo zadnje ure, hodijo po beli Ljubljani. Na vseh oglih so vstaje a oblast stoji, kakor je stala in utrjuje se valuta. Ravnokar čitam pismo iz Rusije, Tomskoj železno j dorogi, razjezda Kuželj, ki ga piše Seleroškin svoji hčer, Pelagiji, ki je omo-žena nekje v Sloveniji. On je železničar-delavec in piše v tem pismu naslednje cene: Moka ržena stane pud U6'A kg) 25 rubljev. Meso 2 rub. 50 kopejk. Svinjina 4 rublje, funt seveda (nekoliko manje nego pol kilograma). Platno (takoimenovani sitec) 15 rub. aršin (laket je 75 cm). Čevlji ženski 100 rub., moški 200 do 250 rub. Dovolj drago. No nas preskrbuje železnica z obutjo in obleko mnogo ceneje. N. pr. obutev stane 20 rub., šuba (kožuh) bela vojaška 16 rub. Moke dobivam po 2 do 3 puda, ni vedno enako po 4 rublje za pud. Paška (njegov tovariš), ki je samec, dobiva 1 pud na mesec.
Kje se morejo oni v boljševiški Rusiji meriti z nami. Mi jemo meso vendar cenejše, za 100 kron kg, a čevlje nosimo za 1800 kron, 1 kg moke pa 28 kron. Železničarjem pa se obleka vendar tudi obljublja.
O, ne hvali se tovariš Saleroškin iz Ku-zeljskega zarjezda. Pri nas je boljše.
Ako niso ruski boljševiki razbojniki, fa-lotje, barabe, pijanci in šleve, ker so kljub blokadam, sabotažu in raznim Denikinom, Wranglovcem in drugim takim tičem mogli tako urediti, da imajo takšne cene, naj me vrag vzame.
Strašno, strašno mora biti tam na Ruskem, kjer ne dobiš nič brez plačila in kjer si celo prisiljen delati, ako hočeš živeti Drugače, lepše in idealnejše je pri nas, kjer imaš zastonj vse, kar hočeš in umiraš v brezdelju da je veselje in da imajo naši pesniki materijal za svoje pesmice, ki proslavljajo lepoto mizerije.
Čudne, čudne reči se gode v Rusiji, da še v peklu in v nebesih ni kaj takega.
*!33l»EiBi3@B3Ba!9aHaaBBaSia
Naročajte „Glas Svobode"!
aaai
Obupni klic na pomoč.
Hoteli bi ponovno zapisat, strašne besede obupancev: »Smrt od gladu je strašna!«
Gladovna fronta javnih nameščencev, železničarjev in vpokojencev, z drugim, besedami državni steber se je združil pod silo razmer, da si sam poišče sredstev za eksistenco. Država nima denarja zanje, zato pa tudi nima sredstev, da jih prisili delati zastonj. Tlaka je bila odpravljena že pred stoletjem — v svobodni državi se jo hoče ponovno uvesti.
Resolucija, sprejeta 11. in 16. marca L L na velikih zborih v Sloveniji, odobrena na konferenci v Beogradu dne 29. in 30. aprila od delegatov državnih nameščencev in železničarjev iz cele države, je bila predana ministrstvu saobračaja dne 5. maja; na njo je g. minister izjavil sledeče:
»Vlada je sklenila, da mora biti zakon za državne nameščence sprejet najkasneje v 25. dneh. Sporedno naj bi se sprejel tudi zakon za železničarje; ker politična situacija še ni ustanovljena in v skupščini nima nihče absolutne večine, se gosp. minister boji, da bi železničarji ostali brez pragma-tike. Da bi se pa obenem z državnimi nameščenci pomagalo tudi železničarjem, je vlada sklenila, da se uvrste tudi železničarji v obči zakon za državne nameščence, in kar bodo dobili vsi drugi, dobe tudi železničarji.«
Na ugovor deputacije, da se moraio upoštevati izjemne prilike železničarjev in da že priroda njihove službe zahteva, da imajo svoj zakon, je gosp. minister dejal, naj spremembe predložimo po g. Fischerju g. ministrovemu pomočniku, ki jih bo vstavil v zakonski predlog.
Kar se tiče povišanja draginjskih doklad, je g. minister izjavil, da o tem ne more bit, govora, temveč da se bo to vprašanje rešilo s pragmatiko in z zakonom o izenačenju davkov. Obenem bo izvršena tudi redukcija uslužbencev in denar, prihranjen pri »reduciranih uslužbencih«, ne bo ostal v državni blagajni, nego se bo uporabil za povišanje dohodkov ostalim uslužbencem.
Na povdarjanje delegatov, v kako težkem ekonomskem položaju se nahajajo uslužbenci, je gosp. minister izjavil, da mu o tem ni treba govoriti, ker sam ve, da je težko, a da bodo s pragmatiko, ki bo sprejeta v najkrajšem času, rešene vse zahteve iz resolucije.
Končno je gosp. minister izjavil, da bo vlada smatrala vsako konferenco ali kongres, ki bi se vršil, predno začne parlament razpravljati o pragmatiki, kot politično
stavko.
Da gospod minister, smatrate nas za nerazsodno otročad kljub temu, da smo že osiveli od večletnega dela in oslabeli od kioničnega gladu. Danes ne verujemo več obljubam! Obljube so za sitega, ne pa za lačnega človeka. Hočemo dejanj — kdor hitro da — da dvakrat. Pri državnih nameščencih in železničarjih je to obratno — obljubili ste trikrat, dali nobenkrat. To smo poskusil lansko in predlansko spomlad. — Potom brzojavk je bilo vse dovoljeno; novico o pridobitvah smo nesli domov in gibanje je bilo ustavljeno. Minulo je eno, minulo dve leti in vedno en in isti odgovor: Vztrajaj, potrpi! S tem se nenasiti prazen želodec; s tem se ne oblečejo naga telesa.
Javni nameščenci in železničarji! Ne strašite se redukcije, pošteni delavci; pošten delavec in uradnik bo vedno prišel do poštenega kruha. Ne strašite se pamfletov in groženj! Mi gremo naprej po začrtani poti; naša parola mora biti: Vsi za enega in eden za vse, in premagali bomo vse ovire, ki so danes videti nepremagljive.
Torej vztrajnost v borbi!
Akcijski odbor.
Tiskovni sklad.
Sit,kov Urška, Javornik 5 Din, N. N., Ljubljana 2 Din 50 p., Mežek Anton, Moste 4 D., Kusold Alojz, Ljubljana 5 Din, Brozovič Karl 10 Din, Brozovič Tone 10 Din, Zgonc Tone 10 Din, Bohič Ludvik 10 Din, Vesela družba 7 Din, Žura Martin 10 Din, N. N. 5 Din, Krhne Anton 5 Din, Gričar Andrej 10 Din, Rozman Andrej 3 Din. Skupaj 96 Din 50 p. Izkaz v prejšnji številki 614 Din 50 p. Vsega skupaj 711 Din.
ZA ŽRTVE REAKCIJE so nabrali na Jesenicah sodrugi l.maja i.l . 505Din, za kar se v imenu žriev najiskrenejše zahvaljujemo. Ne toliko dar, nego dejstvo, da se sodrugi spominjajo ob vsaki priliki na tiste, ki jih je beli teror radi proletarske zavesti vrgel v ječe ali jim pomori! može in očete, nas vzpodbuja in bodri, živele žrtve! Živeli darovalci!
Uprava in uredništvo »Gl. Svobode«.
Zbirajte
za ti&Sco-vnS skladi	SVOBODE''"	I
Zunanji političen pregled.
»ATENTAT« NA FOCHA. Meščanski listi prinašajo alarmantno vest o atentatu na Focha, ki je tako budalostno' izmišljena, da mora vsak pameten človek takoj vedeti, da je laž. Pravi se, da so zopet ti nesrečni »komunisti« (kakor vedno) skovali zaroto in vtaknili peklenski stroj v avtomobilov motor, (kdor povečerja to neumnost z apetitom, mu želimo dober tek) kar je pa šofer med vožnjo opazil! Namen te vesti je, ogorčeno javnost vsled atentata na Volovskega, ki ga je inscenirala Anglija pomiriti in obrniti pozornost drugam. Trebalo je uprizoriti tak atentat, da bo javnost razburil v drugo smer in nahujskati svet na sovjetsko Rusijo, češ glejte; kake predrzne atentate vprizarja. — Resnica pa je, in te niso prinesli meščanski listi in tudi ne meščanski listič »Naprej«, da so v Krakovu povodom obiska maršala Focha brez vzroka zaprli 100 delavcev in pa 25 študentov, ker baje niso navdušeni za pripravljajočo se vojno proti sovj. Rusiji.
Sinovjev o koncesijah kapitalistični Evropi.
Na zadnjem kongresu je ruska komunistična stranka javno pred celim svetom razpravljala o vprašanjih vnanje politčne taktike, vprašanja, ki jih »demokratična« Evropa rešuje za trdno zaprtimi vratmi ministrskih svetov. — Čisto odkrito se je razpravljalo o težkem položaju, v katerem se nahaja proletarska Rusija, pri čemur se je zlasti povdarjala velika težava s krediti od strani kpitalističnih držav. Ob tej priliki je dejal Sinovjev: »Čim dalje bodo kapitalistične države odlašale z dogovori s sovjetsko Rusijo, tem manj koncesij jim bomo dali.« Te samozavestne besede kažejo, da se čutijo sovjeti trdne in to po pravici, ker oni so danes celem svetu najstarejša vlada. Povsodi imamo vladne krize, samo v Rusiji je še ni bilo.
Seja širšega izvrševalnega odbora Komunistične Internacijonale.
Na dnevnem redu te seje, ki se vrši dne 20. maja t. 1. so:
1. poročilo predsedstva;
2. Porurje;
3. nadaljna praktična izvedba kampanje enotne fronte;
4. boj proti fašizmu;
5. strokovna vprašanja in vprašanja pokreta obratnih svetov;
6. diskusija s skandinavskimi sodrugi o mejah centralizma v K. I.;
7. predstoječe ujedinjenje 2. in 2'A internacijonale;
8. stanje delavskega gibanja na Angleškem;
9. priprave za program K. I.;
10. predlogi sekcij.
Infernacijonalna solidarnost ruskih delavcev.
Delavci in nameščenci tovarne za vagone v Tampovu so sklenili, da bodo vodili v mezdnih listah v času od 1. IV. 1923 do 1. 1. 1924 10 revolucijonarjev, zaprtih od buržuazije, kot nameščence in mojstre te tovarne. Delo za te zaprte sodruge bodo opravljali delavci te tovarne. Mezdo bo tovarniško vodstvo nakazalo centralnemu odboru »Interna-cijonalne rdeče pomoči« za podpiranje političnih jetnikov.
Delavci gubernije Ivanovo - Vosne-sensk so nakazali istemu odboru 3500 zlatih rubljev.
Nešteti so primeri internacijonalne solidarnosti ruskega proletarijata, ki kljub takim razmeram žrtvuje za neod-rešene sodruge kapitalističnega sveta.
Parlamentarne volitve in majske demonstracije na Bolgarskem,
Bolgarska Stambolijskijeva vlada je razširla po celem svetu vesti, da je bolgarska komunistična stranka uničena, ker je dobila komaj 17 poslancev pri zadnjih volitvah, dočim jih je imela preje 51. V resnici pa je dobila stranka kljub nezaslišanemu terorju 210.000 glasov, t. j. 30.000 več kakor pri zadnjih volitvah leta 1920. Ali novi volilni red je tako prikrojen, da >so dobili manj poslancev mesto več.
Kako stoji s stranko, pa so pokazale majske demonstracije, ki se jih je udeležilo na sto tisoče delavcev in kme-
tov. Samo v Sofiji se je udeležilo majskega shoda čez 20.000 udeležencev.
Grčija.
Po katastrofi v Mali Aziji je imela Grčija svojo »revouicijo«. Ali ljudstvo s io »revolucijo« ni ničesar pridobilo. — Namesio ene buržuazne klike je prišla druga. Delavci in revni kmetje so ravno tako teptani in brezpravni kakor preje in oboroževanje se nadaljuje. Povsodi skuša buržuazija s terorjem in bajoneti rešiti potapljajoči kapitalizem — ali pri tem se vedno bolj opleta in koplje svoj lastni grob.
Nacijonalno vprašanje na Balkanu.
Celi Balkan se nahaja v divjem nacionalnem boju. Slovenci in Hrvati se bore za federacijo, v Macedoniji, Traki ji in Dobrudži pa se vrše krvavi nacionalni boji. Mesto da bi svetovna vojna rešila ncijonalna vprašanja Balkana, jih je še bolj zapletla in nacionalne strasti še bolj podžgala. To je dokaz, da se nacijonalna vprašanja ne dajo rešiti v okvirju kapitalistične družbe.
PO VSEH VEČJIH MESTIH EVROPE
so se vršili v nedeljo veliki demonstrativni delavski shodi proti angleškemu ultimatu in Fochovemu potovanju.
V ESTLANDIJI so se vršile 12. maja volitve v parlament. Socijal - patri joti so izgubili 8 mandatov v korist komunistični stranki.
V SICILIJI so izbruhnili protifašistov-ski upori in nemiri.
Očitno priznanje komu služita armada in mornarica.
Cleveland. (Sev. Amerika.) (Fed. Press.) Velika mornarica in bojna mornarica sta »kvalifikaciji za kupčevanje z ostalim svetom«. Brez armade in mornarice »niso ame-ričani varni nikjer v tujini«. Tako je dejal major-general R. L. Buliard pred lokalno trgovsko zbornico.
Trgvina v vseh časih zgodovine je zahtevala oboroženo silo proti tatvini in ropu, je rekel Buliard. Oborožen vojak v armadi in mornarici je garancija za irgovce, da njihovo blago ne bo ukradeno. Ako gremo na juje z našo trgovino, moramo imeti armado in mornarico; če pa nočemo imeti vojaštva in bojnih ladij, ostanimo doma.
Se nikdar prej ni general v armadi ameriški povedal tako očitno v javnosti, da armada in mornarica služita imperialističnim načrtom ameriških vlekapitalisiov.
Gen. R. L. Buliard se izraža kot pristni »gentleman«. On ne govori z robatim jezikom: »kvalifikacije za ropanje v drugih deželah«; »brez armade niso amerikanski kapitalistični roparji varni pred drugimi, rav-notako požrešnimi roparji«; ako hočemo iti grabiti na tuje, moramo imeti armado in pa mornarico«, — ampak se izraža s finimi termini.
Pa nič ne de, razumemo ga vseeno!
Konec komplota.
Kakor bo čitateljem in celemu svetu že znano, je bil pred tremi meseci odkrit po celi Italiji grozen komplot. Strašanski je bil ta komplot. Pomislite: poglavar italijanskega fašizma ni mogel nikakor spati mirnega spanja. Cele vreče ruskega zlata, platina in drugih dragocenosti je plesalo pred njegovimi očmi.
Tri mesece so naši sodrugi presedeli v zaporu. Sestavili so se celi kupi protokolov, izpraševanja in iztikanja so se kar vrstila.
In slednjič? In slednjič so morali možje pravice priznati, da so bile to sanje. Izjavljeno je bilo, da se sodrugi izpustijo radi pomanjkanja dokazov, nekateri drugi, zopet radi neobstoja domnevanega zločina.
Kaj hočete še jasnejšega dokaza, da so ti komploti samo halucinacije!
Izpuščeni so bili sodrugi: Polano, Giar-dina, Pertot, Marini in Čilla.
To glede »komplota« v Trstu. Pa tudi v drugih krajih se sodrugi izpuščajo.
VSEAMERIšKI KONGRES, ki se je vršil več dni v mestu Santjago de Chile, se je zaključil dne 4. t. m. Amerikanci so pokazali tudi na tem kongresu svojo duhovitost Sprejeli so namreč resolucijo, ki zahteva, da se naj ne grade vojne ladje, ki presegajo 35.000 ton. In sedaj so prepričani da so naredili vojnam konec.
Gospodarski pregled.
Položaj v Nemčiji.
V zadnjih dneh je padla vrednost nemške marke zelo nizko. Nemški kapitalisti sami so povzročili nov katastrofalen padec marke. Dolar, ki se je še pred nedavnim časom s pomočjo nemške vlade držal na višini 20.000 mark, je začel rasti in dosegel vrednost 40.000 mark. S tem se je zopet približal rekordni višini koncem januarja letos, ki znašala 50.000.
Povišanju dolarja so seveda takoj sledile cene predvsem v veletrgovini. Se več, ve-letrgovinske cene so prekoračile svetovno
višino. Izmed vseh vrst blaga so najbolj poskočile cene tekstilijam, relativno pa lahko rečemo najbolj živilom.
Ker se nahajajo cene \ mali trgovini v veliki odvisnosti od veletrgovinskih cen, so tudi one znaino narastle. Jasno je, da so se živijenski sfroški nemškega proletarijata povečali. Temu povečanju stroškov pa nikakor ne odgovarja povišanje zaslužka, ki vedno bolj zaostaja za eksistenčnim mini-mom. Posledica tega je, da se revščina med proletarijatom razširja z neverjetno naglico. Časopis »Soziale Bauwirtschafi« je preračunal, da mora nemški delavec za gotovo množino živil, ki so neobhodno potrebna, delati 7 in pol ure, med tem pa dela delavec v Ameriki, da zasluži isto množino samo eno uro. Ker je delavstvu onemogočeno nabavljanje najpotrebnejših živil, zato tudi uporaba postaja vedno manjša. S tem pa se uničuje delavna sila.
2e štirje meseci so pretekli, odkar se je začel odkrit boj francoskega imperializma v ruhrskem ozemlju. Sedaj čuti nezasedena Nemčija vso ostrost, ki jo je povzročilo od-rezanje ruhrskega ozemlja od nezasedene Nemčije. Gospodarski položaj nemške industrije se vedno slabša.
Sicer se je v nekaterih vrstah industrije položaj radi padca izboljšal, toda v splošnem je situacija prej slaba, kakor pa da bi količkaj obetala. Zunanja konkurenca vedno bolj iztiska nemško industrijo, ne samo iz svetovnega trga, ampak celo povzroča zelo resno nevarnost za notranji nemški trg.
Brezposelnost med nemškim delavstvom narašča. Začetkom aprila letos je bil vsak
17.	delavec v Nemčiji brez dela. Tekom meseca aprila in maja je število brezposelnih
v velik meri zopet naraslo. Posebno veliko pa je število delnih brezposelnih, to je takih delavcev ,ki delajo samo dva do tri dni v tednu. Če ie bil n. pr. v začetku marca vsak šesti nemški delavec prisiljen delati skozi skrajšano delovno dobo je moral delati v začetku aprila v skrajšanem delovnem času vsak četrti. Večina brezposelnih delavcev ne dobiva nikake podpore od države, drug del pa, ki je deležen te dobrote, dobiva toliko, da ne umre lakote. Da se revščina širi z bliskovito naglico, je dokaz vedno večje število smrtnih slučajev, ki jih je povzročila lakota. Po neki statistiki je bilo v prvih treh mesecih letos okoli 800—1000 samomorov, katerih vzrok so bile skrbi za prehranjevanje.
Med tem pa nemška kapitalistična družba pritiska na marko in jo tlači navzdol. 2e se kažejo znaki, ki oznanjajo popolen propad Nemčije v sedanji obliki. Vrši se ogromna razprodaja, s hitrimi koraki se bliža bankrot, ki bo privedel s seboj kolonizacijo Nemčije. Samo vprašanje časa je še, če-gava kolonija bo obubožana Nemčija.
Vrednost naše krone dne 15. maja 1923.
100 avstr, kron = 54 jugosl. vin. 100 nemških mark — 88 jugosl. vin. 100 lir = 1.880 jugosl. kron. 1 dolar = 382 jugsl. kron. 100 franc, frankov — 2.530 jugosl. kron. 100 švic. frankov = 6.960 jugosl. kron. 100 čeških kron = 1.148 jugsl. kron. 100 madž. kron = 7 kron 40 vin. jugosl. 1 zlata krona (pred vojno) — 75 papirnatih jugosl. kron.
BBBBBBBBBBBBBBBEBSEBBISBBBBEES
Dopisi.
NAPADI »ORJUNE«. Sklenili so, da bodo obračunali z delavci »Spodnje šiške« z vsakim posamezno. Skupno lotiti se jih pa boje, ker so že občutili njih pesti. Zato pa sedaj napadajo mirno gredoče delavce, nastavljao jim revolverje na prsa, in jih vlečejo pred Narodni dom ter jih preiščejo, kakor tatovi svoje žrtve. Seve, se to do-gajo po noči, po dnevi si te ptice z »nacionalno« moralo tega ne upajo. Poleg pa pomaga policija kakor se je io zgodilo v soboto zvečer. — Ne bomo se prerekali z »Orjuno«, ker se z nezrelimi mladiči ne izplača prerekanje. Odgovorili bomo pa zob za zob. Če nimajo več stariši oblasti nad mladino in če jo zločinski tipi zavajajo v pobalinstva, jim bomo pač mi delavci sami vbili v glavo dostojno obnašanje, ki ga jim manjka po štirih letih SHS. — Kogar pa veseli razbojništvo in čuti v sebi neodoljiv nagon po ubijanju in krvi, hajd v albanske gore ... Tam je taka navada in obnašanje čast in junaštvo.	Sišeščanje.
»NAPREJ« trdi, da priobčuje svoje oglase čisto na koncu, na zadnji strani. S tem pa hoče reči, da zadnja stran »čisto na koncu« že ni več »Naprej«. Gotovo ima prav. Ko bi le še enkrat rekel, da tudi »Naprej« na prvi strani že ni več »Naprej«, bi izrekel veliko resnico. S svoo zadnjo stranjo pa sedaj ta »Naprej«, ki zares ni noben naprej, ter delavstvu priporoča, katere buržoazne tvrdke so manj buržuazne in ki so »veliki« prijatelji delavstva, taki, kakor je namreč sam »Naprej«. Zato pa delavci, »Glas Svobode« v vaše hiše, da bo »Naprej« čimprej pobral svoja šila in kopita, kakor sam izjavlja v kislo-humorističnem tonu.
IZ ČRNE GORE. — Dobili smo sledeče pismo od črnogorskega sodruga in ga priobčujemo, da tudi naši sodrugi vedo, kako daleč sega glas ,»Glasa Svobode«. Pismo se glasi:
»Druže uredniče, pre neki dan vidio sam u jednom listu daste odpočeli izradjivat naš proleterski list, »Glas Slobode«.
Zeljno sam pročitao oglas. Radujem se, kada još nijeste klonuli pod terctom kapi-talističko imperijalističkih navala, koje se s ve više nameču na radnički pokret, mjesto da klonete mili drugovi, vi se sve više če-ličite i kuražite, vi volju ne gubite, vi verujete u budučnost, vi poznaiete rad, istinu, pravičnost, vi prezirete nepravdu, vi pre-zirete bezakonije, vi prezirete lude bajalice,
vi prezirete sve ono što radnom narodu šteti.
Dragi drugovi, nemogu, da prečutim, a da vama ne čestitam na vašom neumornom radu.
Tražim od vas dragi moji drugovi, da mi od dana kad dobijete ovo pismance, šaljete naš drugarski list »Glas Slobode«, nek i mi u ovorn crnogorskom, kamenitom in napa-čenom mjesiu širimo naše i vaše drugarsko djelovanje, nek se dokaže vladajučoj kliki da još jugoslovenski proleieri nisu umrli i da se več množe na hiljade.
Živeli drugovi iz Slovenačke!
Živelo ujedinjenje cijelog proletarijata!
Ziveo radni narod sela i varošil«
BBBBHeBČ£35£i&£iB3BBQBBB!BEBBQBES!l!
GLAD V ČRNI GORI. Radi pomanjkanja hrane je večji del črnogorskega prebivalstva v zelo resni nevarnosti. Posebno trpe planinski kraji. Umrljivost otrok je vsled tega narastla. Črna gora gladuje kakor ni gladovaia do sedaj še nikoli, jugoslovansko časopisje pa se peča z »grozotami« boljše-vikov. Ako bi bila Črna gora v Rusiji, bi se govorilo, da je gladu kriv komunizem. Ker pa je v Jugoslaviji si mislijo rodoljubi, da je ob takih prilikah molk še najbolj priporočljivo sredstvo.
FRANCOSKI KOMUNISTI PRED SODIŠČEM. Francoska vlada je izročila komunističnega poslanca Cachina in druge komunistične voditelje najvišjemu sodnemu dvoru. Obdolženi so, kakor smo že poročali zarote proti varnosti države in agitacije proti okupaciji Porurja. Z njimi pride pred sodni dvor tudi komunist Hollein, ki je bil nedavno aretiran v Parizu. Strah je namreč velika reč in komunisti vzbujajo povsod mnogo strahu v meščanskih krogih.
ŠESTLETNI OTROCI NA POLJIH SLADKORNE PESE. Obljubljena dežela je Amerika. Tam kapitalisti izcejajo iz proletarijata bogastva prav po tovarniško. — Poročilo zveznega biroa dela o delu žensk in otrok na poljih sladkorne pese v Michiganu dokazujejo, da je v 500 družinah 67 odstotkov otrok v starosti od 6—16 let delalo na poljih. Četrtina teh otrok je bila stara pod deset let in petina pod 14 let. 70 odstotkov mater dela ravnotako na teh poljih.
Kapitalizmu se ne smilijo nežni otročiči. On vidi samo profit in kupičenje premoženja. Kaj mu mar, če otroško lice spreleti kak brezskrben smehljaj ali ne.
Bružuji predstavite si, ali bi vas bolelo, če bi videli, da bi vaše dete, staro šest let, komaj prav začenši govoriti, moralo že delati in si služiti svoj kruh? Vidite, tako boli tudi proletarca in ne čudite se, če v njem kipi gnjev, ki vas trešči iz vašega mogočnega raja.
VANDERVELDE - BOLJŠEV1K??! - V »Peuple« od 22. aprila piše Vandervelde med drugim: »Naš cilj za jutri ali pojutrišnjem ni več udeležba na oblasti, ampak prevzetje oblasti. To prevzetje ni nobeno vprašanje parlamentarne taktike ali spretnih političnih kombinacij.« Seveda: »jutri« ali »pojutrišnjem«, samo ne danes.
AMERIŠKI KRALJ TISKA. Hearst se imenuje ameriški kralj tiska. Približno 7 milijonov družin, torej en četrt prebivalstva sev. Amerike čita stalno njegove liste. On izdaja 18 dnevnikov v nakladi 3 milijonov izvodov, 13 tednikov v 3 in pol milijona izvodih in še 9 časopisov v 3 milijonih izvodih. Potem ima celo vrsto svojih telegrafskih agentur in pa časopisnih korespondenc, s čimer drži pod svojim vplivom stotine časopisov in usmerja njihovo pisanje v svojo korist. Ti časopisi izhajajo v 26 in ena tretjina milijonih izvodov. Razen tega preplavlja Hearsi deželo s celo vrsto filmskih časopisov. — To je duševno življenje v deželi »največjih demokratičnih svoboščin«.
MORALA NA KONGRESU. V soboto dne 21. apriia se je vršil v Milanu kongres morale. Gospodje so se zabavali na kongresu, ki je IV. te sorte, s tem, da so razpravljali o javni morali, o pornografiji, o kinemato-grafičnih predstavah, o očetovstvu in o hazardnih igrah. Iz česa sledi, da imamo na svetu še nekaj veselih ljudi. Poročila o tem kongresu nismo čitali. Ampak se nam zdi, da so gospodje sklenili predlagati vladi naj izda zakon po katerem se ne bo smelo več pisati nemoralnih knjig, da ne bodo smeli več kinematografi predstavljati pohujšljivih slik, da otroci ne bodo smeli več ostafi brez očetov in da se ne bo smelo več sedeti v igralnicah pri hazardnih igrah. Zraven so si mislili, da so izvršili svojo dolžnost. Nič se niso vprašali kdo je kriv, da je danes življenje človeka tako nemoralno, zakaj tiskajo izdajatelji pornografične knjige, zakaj ostajajo otroci brez očeta itd. Kaj bi rekel vinorejec takim moralistom, če bi mu prišli povedati, da bo obvaroval svoj vinograd trtne uši ako bo z milom umival grozdje? Vsaka morala je posledica svoje družbe. Če je družba gnila, ne morejo biti zdravi moralni odnošaji. Kako naj bo čist človek, ki hodi do pasu v blatu? — Po kongresu se bo zgodilo tole: Ljudje bodo čitali še bolj pornografične knjige, ker bodo prepovedane. Kinematografi bodo predstavljali še za naprej take slike, ki jih imajo ljudje najraje. Očetov bo našla oblast še manj kot dose-daj ker je postalo že luksus postati oče. Staro mesto bo polno prostitutk, ker prisili življenje človeka na vse, da si ohrani življenje. Moralisti pa bodo imeli mirno dušo in si bodo kakor Pilat umivati roke. — In morala bo rešena.
BHE«B®BHEHIISBBBHHB08SHe-
Lastnik in izdajatelj Konzorcij.
Odgovorni urednik Anton Šušteršič.
Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.
EEfflBBBBHBBBBBBHBBHBafflHi