Imeratl »e sprejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 15 Pri večkrutnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi »e ne vračajo, oefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in eksj edicija na Starem trga h. št. 16. Polltltn list za slomiki iiarod. Po poŠti prejeman velja : 55a celo leto . . 10 gl. — kr za pol leta . . 6 ,, _ za četrt leta . . 2 „ _ ]( V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. 4 ■4 20 za pol leta . za četrt leta 2 ,, 10 V Ljubljani na dom pošiljali velja 60 kr. več na leto. VredniMvO je v Lii.govih ulicah štev. 7. Izhaja po trikr. t na teden in sicer v torek, č(tek in soboto. J- Pij IX. II. Izvolitev Pija IX. za višjega glavarja cerkvenega bila je od Italijanov z veliko radostjo sprejeta, in kjer koli se je prikazal, bil je od množice z navdušenimi živio-klici pozdravljen. Zlasti ko je pomilostil zarad političnih pregreškov obsojene, preslavljalo ga je vse kot „začetnika zlatih časov in angela svobode." Vnanjim vladem, zlasti italijanskim, to splošno pomiloščenje ni bilo po volji in tudi kardinali so to sv. očetu odsvetovali; pa Pij so v svoji neizmerni dobrotljivosti vsacega človeka imeli za dobrega in si v svoji odkritosrčnosti niso mogli misliti, da bi bil kedo tako zelo popačen, da bi dobro s hudim povračtval. Toda kmalo so se prepričali, da politični prenapeteži hvaležnosti ne poznajo. Komaj oproščeni začeli so iz nova snovati svoje spletke in so zdaj to, zdaj to politično svobodo od papeža zahtevali, ter ga naposled celo silili k vojski z Avstrijo. Poseben občinski red se jim je bil dovolil za rimsko mesto in že I. 1847 imeli so v papeževih deželah ljudsko zbornico, ki je pretresala vse državne zadeve. Pa s temi pridobitki prtkucuhi niso bili zadovoljni, ter so v imenu ljudstva zahtevali, da naj te imenujejo posvetujaki ne pa duhovniki za ministre, duhovne sodnije odpravijo, samostani zmanjšajo, jezuiti zatid itd.. Res so 1. 1848 dosegli, da sta bila izmed duhovnikov le še Antonelli in Marochini ministrai drugi ministri pa so bili posvetnjaki in med njimi celo dva zarad političnih pregreškov obsojena, pa od Pija pomiloščena človika. Predrznost hujskalcev in rogoviležev je tedaj rastla od dne do dne ; noben poštenjak pred to druhaljo ni bil varem ki je hotela papeža prisiliti, da naj na krmilo pokliče čisto demokratično ministerstvo, ter (15. novembra) ne le umorila ministra grofa Rossia, ampak streljala celo v papeževo stanovanje. Policija je vse to mirno gledala in roke križem držala, ker je bil policijski minister sam v zvezi s puntarsko druhalijo. Sv. oče so sprevideli, da ni bilo varno v mestu ostati in so sklenili za kardinali in drugimi duhovniki iz Rima pobegniti. Francoski poročnik, vojvoda fl'Harcourt, je 24. novembra prišel k papežu, čtš, da ima ž njimi jako imenitne in važne rtči razpravljati. Komaj pa sta bila sama, je sv. očetu prigovarjal, da naj nemudoma beže iz Rima. Pij se pre-oblečejo v navadno duhovsko obleko, obesijo na prsi posodico s presvetim Rešnjim Telesom ter srečno z enim samim služabnikom pridejo skoz neka skrivna vrata iz Kvirinala na ulico, kjer jih je pričakoval voz, ter se odpeljejo v cerkev sv. marternikov Petra in Marcelina. Pa služabnik, ki jim je pomagal na voz, bi jih bil skoraj zdal. Spozabil se je namreč, da preoblečenega papeža ne sme poznati in je pokleknil, ko so stopili k vozu. K sreči pa noben stražnikov tega ni videl. Francoski poročnik je med tem dolgo časa, vsega skupaj dve uri ostal v papeževi sobi in je prebiral časnike, ktere je včasih glasno bral, da bi bila zunaj stoječa straža mislila, da se s papežem razgovarja. In ko je naposled odšel, rekel je stražnikom, da so sv. Oče jako vtiujeni in da naj jih nihče ne moti. Pij so se med tem pripeljali k omenjeni cerkvi, kjer jih je čakal voz bavarskega poslanca grofa Spaura, ki je imel ravno neki opravek pri neapolitanskem dvoru in se zarad tega njegov odhod iz Rima nikomur ni zdel sumljiv. Ko se pripeljeta k mestnim vratom sv. Janeza, zakliče straža: „Kdo je?" — „Poslanec bavarski in doktor Alertz."— ,,Kam'?" — „V Albano." — „Idite 1" V Albanu ju je drugo jutro že pričakovala poslančeva žena grofica Terezija Spaur s svojim 14letnim sinom Maksimilianom in njegovim učenikom, mladim ratisbonškim duhovnikom Lieblom, ter je bila v silni skrbi, ko mož s sv. očetom o pravem času ni došel. Naposled pa pride neki človek s poročilom, da je grofvkrenij na drugo cesto, in da družino svojo pričakuje pri Arice i. Grofica je hitro odrinila tje, pa se silno prestrašila, ko je zagledala pri vozu 5 vojakov na konjih in sv. očeta z enim izmed njih stati pri nekem grabnu. Pa hitro se je zopet premagala, ter nekako nevoljno grofu in „doktorju" očitala, da ju je morala tako dolgo čakati, ko vendar vesta, da ji je popotovanje po noči jako zoperno. Potem se je začela razgovar-jati z vojaki, ki so hoteli po vsej sili spremiti poslanca, češ, da je popotovanje po noči nevarno, in komaj jih je pregovorila, da tega niso storili. Naposled so se vsedli na voz; grof in njegov sluga sta se vsedla k kočijažu, grofica in papež pa v kočijo in njima nasproti mladi grof in njegov učenik, in voz vlečen od G hitrih konjičev je v najsilnejšem diru drdral proti meji neapolitanski. Oospevši na neapolitansko zemljo so Pij, ki so med potjo z Lieblnom molili brevir, zapeli zahvalno pesem za to tako srečno rešitev iz rok divjih prekucuhov, ki bi bili ž njimi, Bog ve kaj, storili, če bi bili ostali v Rimu, Komaj je neapolitanski kralj Ferdinand II. zvedel , da so sv. oče pribežali v njegovo deželo, odrinil je z vso svojo družino nemudoma v Gaeto, ter je papežu z najprisrčnejšimi besedami prigovarjal, da naj ne beže na Spanjsko ali Francosko, ampak naj ostanejo v njegovem gradu v Gaeti, kar se je tudi zgodilo. V Rimu so se med tem godile reči, ki so bile prav zelo podobne grozovitim dogodkom na Francoskem za časa glasovite prekucije. Rogovileži so papeževo vlado odstavili in oklicali republiko ; cerkve so skrunili, po palačah papeževih ropali, redovnike preganjali, nedolžne ljudi morili itd. Pij so se vsled tega že 14. decembra 1848 obrnili do katoliških vlad, kterih poslanci so bili za njimi v Gaeto prišli, ter so jih prosili pomoči. Na pomlad 1849 so Avstrijanci, Španjci in Neapo-litanci prišli v rimske dežele , Francozi pa so se naravnost obrnili proti Rimu, kterega so oblegali in 3. julija vzeli in zaseli ter zopet vravnali javni red in mir. Begunci so se začeli vračati nazaj, le sv. očeta in kardinalov še ni bilo, ki so se še le 4. aprila 1850 odpravili iz Gaete nazaj v sv. mesto. Kralj Ferdinand je s tremi princi sv. očeta spremil do meje svojih dežel, ljudstvo pa je od vseh strani skupaj vrelo , ter je povsod z največjo navdušenostjo pozdravljalo in sprejemalo sv. očeta, ki so 12. aprila med gromenjem topov in veselim vikanjem rimskega ljudstva došli v Rim. Pa odsihmal se niso več podali v Kvirinalsko palačo, iz ktere so morali pred predrznimi rogovileži bežati, ampak so ae podali v vatikan. O Hm v ti Pyovi poročajo uovine, da so 6. t. m. 6e blagoslovili svoje dvornike rekši, da jih blagoslavljajo zadnjikrat. Ko jim je 7. t. m- prihajalo čedalje huje, so se v prvi sobi sošli kardinali, državniki, plemenitaži itd., ki so bili žalosti vsi potrti. Sv. oče so prijeli križ , ki so ga imeli pod zglavjem, in so pričujoče ž uj m blagoslovili. Ko so se kardinali zbrali okoli postelje in je kardinal Bilio papeža prosil, da naj jih še enkrat blagoslove, so povzdignili svojo desnico in so jim podelili sv. blagoslov. Zavednost jih ves ta čas ni zapustila in z znamenji so dali spoznati, kako hudo jim de, da ne morejo govoriti. Okoli 3. ure 40 minut začele so se oči temniti in pričel se je smrtni boj Ob 4'/(l. uri začel je kardinal Bilio moliti žalostni del sv. rožnega venca; ko je prišel do četrte skrivnosti „ki je za nas težek križ nosil", zazvonilo je po vsili cerkvah rimskih ravno ,,Ave Marija", gergranje je ponehalo, umirajoči Pij so se zgauili, kakor da bi poslušali, ustnicc so se rahlo gibale, kakor da bi hotele zaklieati „Ave Marija," solzici ste jim pritekle iz očes, njihova duša pa se je preselila v večnost. Kardinal Bilio je molil molitve za umirajoče in ko je rekel: „Bog mu daj večni mir iu pokoj", nihče svoje žalosti ni mogel več krotiti in vse je sililo k postelji, da bi poljubili roke umrlega papeža, ki to jih v življenji tolikokrat blagoslavljale in potrtim pa revnim delile toliko neizmernih dobrot. Zdravniki so potem zapisali, da so sv. oče umrli ob 5. uri 40 minut za vtrip-Ijenjem pljuč. Truplo so prenesli potem v bližnjo sobo ter ga položili na železno z rudečim prtom pogrnjeno posteljo. Na obličji je bilo videti nekako nebeško veli-častvo, kakor piše celo ,,Tagblatf', na ustnicah pa tista prijaznost, ki je Pija v življenji delala tako ljubeznjivega. 10. t. m. se je truplo j>re-neslo v št. petersko cerkev, kamor je neprenehoma prihajalo toliko ljudi, da se je vse trlo. Pri odru stoje 4 plemski stražniki z meči v rokah, po cerkvi pa je razpostavljen batalijon vojakov, da skrbi za ohranitev reda iu miru. llavno iz tega namena se je pomnožilo vojaštvo v Kimu za H batalijonov. Truplo papeževo se je včeraj položilo t je, kjer počiva že Gregor XVI. Po smrti ua-sleduikovi pa se bode preneslo v cerkev sv. Lorenca zunaj Kima. Drobovje se je poko- Slovaki. Slovaki sostavljajo s Čehi in Moravci sku paj posebno vejo slovanskega debla in so naseljeni po severo-zapaduem delu Ogerske, jugo-vshodneiu Moravske in enem okrogu Niže Avstrije. Tedaj meje oni na zapadu s Čehi in Nemci, na vshodu z Madjari, na severo-vshodu jih pa severna veja Karpatskih gora deli od Humunov in Poljakov. Število slovaškega naroda, dani so nekateri štatisti natančneje ga določili, je vendar malo znano. Vse statistike trde, da je Slovakov na 3 miljone, od katerih prebiva 2'/, milijonu skupaj, večidel v Bevero-zapadnem Ogrskem, T) kjer se prišteva glavnim mestom v kojih sumi Slovaki žive: Turčauski-Sveti-Mur-tiu (Turok - Sent - Marton); okoli % milijona Slovakov je po raznih pokrajinah Ogerske. Mej *) V sledečih županijah »o naseljeni samo .Slovaki: v trečinskej , oravskoj in libtovskej; žu-panijo, v kojih je večina slovaSka, »o pa: turčan-nka, barska, uitranska, hontunska, gomoruku, zinska, r-ariška zmnlinska in abajuvarskn; v požunskej iu liovogradiikej županiji imajo Slovaki znatno manj Sino mimo drugih narodnosti, palo v soboto v rakvi vatikanske basilike , ne pa v cerkvi sv. Vincenca in Anastaza. Pogrebne slovesnosti se ne bodo vršile v šempeterski cerkvi, amjmk v siktinski kapeli. Kako se nov papež voli? Ko devet za molitve odločenih dni preteče, se zbero deseti dan kardinali v Petrovej cer-kv;, kjer kardinal-dekan za volitev novega papeža mašo daruje, pri kteri sv. Duha na pomoč kliče. Potem drug kardinal po latinsko sveti zbor (tako se zbrani kardinali imenujejo) opominja, visokega poklica popolnoma vrednega moža za papeža zvoliti. V slovesni procesiji gredo potem kardinali v konklave. Konklave se pravi zbranim kardinalom, ki papeža volijo, kakor tudi kraju, kjer ga volijo. Tu se narede za kardinale iz lesenih tramov in dil celice, ki se s suknjoni ali z drugim pi tjem opnejo. Te celice bo postavljene na dolgem mostovžu, od kodar tudi skoz majhne oknica svitlobo dobijo. Ker se pa razun na gornjem koncu mostovža okua zazidajo, so celice precej temne. Nad vsako celico je grb notri stauujo-čega kardinala. Celice se pa tudi po barvi prta, s kterim so opete, razločijo. Celice tistih kardinalov, ki jih je ranjki papež zvolil, so višnjeve, drugih pa rudeče ali zelene. Ena celica meri v vsem vkup le 20 Čevljev in ima toraj le za mizo, posteljo, nekaj stolov in majhnih shramb prostora. Zraven celice vsacega kardinala je tudi celica za njegovega skrivnega pisarja, majhna kapelica iu izbica, kamor jdst hodi. — So kardinali v konklavu skupej, se podado v Sikstinovo kapelo (če so namreč na Vatikanu.) Tu se jim volitev zadevajoče postave prejšnjih papežev bero in oni na nje prisežejo. Potem gredo vsak na svoje stanovanje južinat in obljubijo proti večeru zopet v konklave priti. Včasi so smeli kardinali vsak večer domu iti in zgodaj zjutrej zopet se v konklavu suiditi; zdaj se pa od jutra druzega dne več ne spuste ven. Vsa vrata in zunajne okna se zazidajo, razun enih samih vrat, skoz ktere zamorejo kardinali, ki bolj pozno od dalječ pridejo, noter iti, ali se pa, če kdo zboli, ven nesti. Ta vrata imajo pa vsled določbe za znotraj i u zunaj posebno ključavnico. Od notranje ima ključ poglavar konklava, od zunanje pa poglavar papeževih strežnikov. Ta vrata imajo le eno okno, sko/. klero se vsi kardinali s tujimi poslanci Slovaki se šteje 1/153000 katolikov 800.000! protestantov in okolo 300.000 unijatov. V poslednjem času je jelo število Slovakov hitro) rasli, ne glede na vsa umetna orodja, katera si je izmislila ogerska vlada z namenom, da bi podjarmila ta slovanski narod. litina je pri tiskanje, kojetnu so podvrženi Slovaki odstrani Madjarov, jih že primoralo za en čas od-stojiiti nekaj kosov zemlje pred naporom gospodujoče narodnosti, a to je le v hipu, in pri vsem tem imajo Slovaki v sebi čuduo moč, da pogoltujejo, če se jim le ponudi priložnost, sosednje narodnosti. To se lahko vidi v gor skem delu gemerske županije. V 15. veku je bil ta del županije večinoma obljuden z Nemci, zdaj pa ni tam slišati ni jednega nemškega zvuka. Na tak način niso Slovaki v pozornejem času samo potisnili Madjarov iz nekaterih žu-panij, temuč pokazali so sploh nemal upliv ua ves njihov politični in družinski stroj. Poslednje kaže na primer to, da sedanje madjarske županije in sploh vsa sistema notranje uprave zelo spominja na oni oddaljeni čas, ko so se Slovani delili na župe, ki so imele občinsko samoupravo. Potem vplivu se da razjasniti pogovarjajo, kadar je to zlo potrebno. V zidu ki je zraven , so pa štiri zavrtivne police, v kterih se jed in pijača za vse, ki so v konklavu, od zunaj noter v poslopje privrti ali privo/i. Jedi en duhoven potem ua tanko preišče, da ue pride v njih kako pismo ali sporočilo. Sicer pred vratami tudi veliko vojakov straži. Drugi dan, ko so v konklavu, daruje v sikstinski kapeli kardinal dekan mašo za pomoč sv. Duha iu kardinali k obhajilu gredo. V tej kapeli so tudi volitvene seje, ki se tretji dan začno iu so ob C. uri zjutraj in ob 2. popoldne. Viši strežnik popred po celem konklavu z zvoncem pozvanja in kliče: „V kapelo gospodovo!1 — Zdaj gredo kardinali v kapelo in se vsedejo. Sedeži, kakor tla, so z zelenim suknom pokriti; pred vsakim sedežem je klo-pica, na ktere j je kardinalov grb. Pred vsako sejo en Avguštinec daruje sv. mašo za pomoč sv. Duha, po poldne se pa en psalm poje. V sredi kapele je dolga miza, na kterej so še ne popisani volitveni papirčki in pa dva kclha. Zdaj se zvolijo škrutatorji in revizorji, da na une pazijo. Ta izvolitev se zgodi s kuglicami, na kterih je na vsaki ime enega kardinala zapisano. Naj stareji kardinal stopi zdaj k mizi, vzame papirček, zapiše nanj ime tistega, kte-remu on svoj glas da, papirček zgane ga zapečati , gre potem k altarju, papirček med dvema prstoma kviško držeč poklekne na spodnjo stopnico tiho pomoli, potem priseže da da po svojej misli naj vrednejšemu svoj glas , in dene svoj volitveni papirček v skledo, ki na altarju stoji in potem v kelih. To store, za njim tudi vsi drugi kardinali. Ko so vsi papirčki oddani, se postavi z njimi napolnjeni kelih na mizo in škrutatorji papirčke štejejo. Ako jih je toliko kot kardinalov, se eden za drugim odpro; škrutatorji jih zaporedoma berejo in tretji zmed njih ime tistega, ki je na papirčku zapisano, glasno pove. Kardinali si zapišejo v zapisnike, ki pred njimi leže, imena. Le ta za-more postati papež, kdor ima dve tretjini glasov. Ako jih pri prvem voljenju noben kardinal toliko ue dobi, se pa volitveni papirčki zažgejo. V kotu kapele je namreč ogenj in nad njim cev, skoz ktero dim sožganih papirčkov izpuhti. Na ta dim gleda ljudstvo, ki je zuuaj in žc tedaj, kadar se nov dim prikaže, ve , da volitev še ni dogua: Če se prvikrat ni izvolilo, pridejo drugi dan k novej volitvi. Kadar kak kardinal dve tretjini glasov tudi ta prikazen, da so mnoge slovanske besede z is davno dobile pravo meščanstvo v mad-jarskom jeziku. Po kraju, kakor so Slovaki naseljeni, se dele oni v gorjance in dolince ; razun teli imen imajo pa tudi druga po izgovarjanji posameznih besedi. Tako na primer, oni Slovaki, ki izgovarjajo zaimek co, kakor čo, se zovejo čapaki; trpki — od besede trpan, t. j. sedaj, i. dr. Tip Slovakov je popolnoma slovansk: plavc oči, rumenkasti lasje, visoki rast — ti odlični znaki Slovana — se zedinjajo v njem z dobrodušnim, miroljubnim značajem, delavnostjo, nenavadno gostoljubnostjo iu posebno ljubeznijo do domovine V njihovem življenji so se do danes obdržale mnoge posebnosti, ki zna-čijo bistvo starega Slovana, in, najbolj čudno je, da so se te odlične črte ohranile v vsem plemenu vkljub silnemu pritisku od strani narodov, ki ga dalječ presezajo v številu. Brez ustenja se lahko reče, da ta v resnici slovanski narod še sedaj živi popolnoma samostojno življenje, koje se tako lepo kaže v njegovih pesniških plodih. Mnoge številne njegove liri- dobi, je voljonje cerkvenega poglavarja končano, izvoliti cesarski grad Miramare pri Trstu in Koj po zadnjem pregledovanju papirčkov eden kardinalov , ki pri ui>zi sede, ime novozvolje-nega glasno pov<$. Dnig kardinali, ki zraven njega sede, se zdaj odmaknejo s spoznanjem, da mu več enaki niso. Naj mlaiši kurdiaal pozvoni, v znamenje, da imajo poglavar strežnikov in skrivni pisarji noter priti. Trije kardinali se pribl žajo novoizvoljenemu in ga praSajo : „Ti je izvolitev za p glavarja katoliško cerkve^ ki je teb« zadela, všeč in jo potrdiš?' Zvo-ljeni pade na kolena in eu čas za pomoč sv. Duha moli. Potem vstati« in reče, ako je to sklenil, da višo cerkveno čast prevzame; zda tudi novo ime pove , ki ga kot papež imeti misli. Ko vse to poglavar strežnnikov zapiši* 111 tri priče to potrdijo in se podp šojo, peljejo novoizvoljenega k altarju, kjer nekoliko moli, potem pa mu v žugradu papeževo obleko oblečejo. Tako oblečen gre novi papež zopet v kapelo, se vaede pred oltarjem na stol in prejme tu prvi poklon kardinalov. Poljubijo mu namreč roko in ga dvakrat objamejo. Potem dene viši kamornik papežu novi ribčarski prstan na prst. Ta ga pa poglavarju strežnikov odda, da so ime novega papeža nanj vdolbe. Zdaj se zvolitev očitno naznani. En kardinal, pred kte-rim se križ nese, stopi namreč na zunajn mostovž in glasno reče: „Veliko veselje vam naznanim, mi imamo tega in tega papeža ki si je to in to ime dal." Zdaj začno na gradu topi pokati, po vsili cerkvah zvoniti in švaj carske straže na svojih stražiščih streljati. Novi papež gre med tim v eno celico konklava, dokler so priprave za drudi, očitni poklon na rejene. Ako se je kje drugje volilo, se pelje sveti oče s tremi kardinali v Vatikan, in gre v sikstinsko kapelo, kjer na oltar stopi In se na njem vaede. Kardinali mu poljubijo nogo in roko, kar se drugi poklon imenuje. Potem neso papeža v slovesnej procesiji na prekrasnem stolu žlahtni stražniki čez Konštantuiovo stopnico v Petrovo cerkev, kjer zopet na oltar gre, se na rudečo blazino vsede in mu kardinali med petjem ambrozianovo zahvalne pesmi nogo poljubijo. To je tretji očitni poklon. Potem sveti oče stoje na stopnici altarja ljudstvu papežev blagoslov uli žegen podeli in se po tem med vriskanjem in pokanjem topov ■ svoje poslopje pelje. Zvečer je mesto razsvitljeno. Konkluve se bode sedaj obhajalo v K mu v 1. nadstropji v Vatikanu. Kardinali, ki so temu iz prva oporekali so se potolažili in odjenjali, ko jim je kardinal Simeon objavil neko pismo Pija l\., v kterem razkladajo vzroke, zakaj da so po zgubi rimskega mesta ostali v Runu. Italij unski kardinali so hoteli za konklave boje čne in obredne pesni, ki so se dosihmnl ohranile, pripovedujejo o predkristijanskih časih; nekatere zgodovinske pesni pa, ki spadajo v stoletje, spominjajo o Svetoslavu Moravskein, o nadškofu Metodu in bratu Cirilu in drugi Pozneje zgodovinske pesni pa že opevajo borbo Slovunov s Turki od 15—18. stoletja. Najbogateji del slovaške literature sostav-ljajo povesti, ki se prepovedujejo v dolgih zimskih večerih, ko deve in žene sede za kolovrati v društvu moških. V teh pripovedkah igrajo prvo nalogo razni titani, velikani, hrusti, prestavljajoč gore z jednega kraja na drugi, ali pa pobijajoč razne počasti. Narodne slovtiške pravljice je najprej zapisal Škultet in Dobšinski 1. 1858: pesni je pa prvi izdal znani slavist Šafafik v 1823 letu, 1835 slovaški pesnik Kolar. (Konec sledi) le Manning je silil na Malto. Tudi amerikan-ski kardinal Mac Closkey se je že v soboto podal na pot v Rim k konklavu. Vseh kardinalov je sedaj 64. Pravijo, da so Pij IX. zapustili dve oporoki. Privatno premoženje so zapustili svojim bratičem, za revne v Rimu pa 300.000 frankov. V drugi oporoki so nasledniku zapustili 3'/a milj. letnih dohodkov, ki jih rimska stoika ima, in še neko svoto za pokojnino bivših papeževih uradnikov. List „lliforma" pripoveduje, da je msgn. Lnsagni papeževim nuncijem razposlal pismo, v kterem posredovanje vnanjili vlad odvrača in jim pravico oporeka izvolitvi (Veto) oporekati Avstrija, ki je imela to pravico je bila svoje dotično pooblastilo podelila ranjkemu kardinalu Itauscherju, sedaj pa je neki ta posel izročila kardinalu Simoni, ki je pred odhodom Rim s cesarjem in Andrassyem imel dalji : nzgovor, Joža Turkov nad Angleži. Angleži že žanjejo sad svoje perfidne po-tike. Kakor je svet sumil, bili so Angleži največ krivi sedanje vojske. Znano je, da niso hoteli podpisati berlinske spomenice. Da je pa Turčija toliko poguma imela in odbila vse terjatve ter rajši pričela boj z močno Rusijo, kriva je tudi le Angležka. Mi smo koj iz začetka mislili in izrekli v našem listu, da angleška vlada Turčijo podpihuje, in tako so sodili ruski iu mnogi drugi listi. Zdaj se je pa jasno pokazalo, da se nismo motili. Poročevalec angleškega Turkom neprijaznega lista „Daily Nevvs" bil je te dni pri Server paši, turškemu ministru zunanjih zadev , in ta mu je take pravil, da lahko vsa Evropa ostrini nad njegovimi besedami. ,,Jaz, sem bil zmirom za angleško politiko", je rekel Server paša, „in za zvezo z Angleži. Pa zdaj sem vnet za Ruse, zdaj sprejmem rusko politiko in rusko zvezo. Zdaj sem bolj Rus, ko Rusi sami. Angleži so nas ogoljufali , so nas k vojski podpihovali , in potem na cedilu pustili. Oni so vse naše nesreče krivi! To je žalostno, to je žalostno I Le povejte vašim rojakom, da sem jaz to rekel, jaz Server paša, in da bom to po končanji vojske s pismi dokazal!' Tako in še ostreje je govoril turški minister angleškemu poročevalcu. In ko je bil tu pogovor v „l)aily Ni \vs'' objavljen, rekel je lord Dizraeli v zbornic', du je to nesramna laž in tudi Musurus je lord Derbva pooblastil, da naj temu odločno oporeka. Hotno videli, kaj bo potem, kedar bo Server paša dotična pisma objavil, V obče se pripoveduje, da so Turki na Angleže silno razkačeni, in če je to vse res, da so jih Angleži podpihovali iu jim pomoč obetali, potem se Turki po pravici jeze, kajti, koliko nedolžne krvi je teklo od obeh strani samo zarad tega angleškega podpihovanja ! Zdaj pa Turki nočejo nič slišati ne o Ati-ležili, ne o drugi Evropi, ampak najrajši bi Rusom prijateljstvo sklenili. Nekteri listi že pripovedujejo, da je rusko-turška zveza že narejena. Se ve da si ne smemo misliti te zveze tako, da bi Rus Turku zdaj kristjane in Slovane zopet prepustil; ne, Turek mora odstopiti vse krščanske dežele in dale se jim bodo krščanske vlade. Pa Turku ostanejo še dežele v Aziji, kjer pravi Turki stanujejo in kjer je le malo kristjanov. Le hoče Turek tistimi deželami ruski zaveznik biti, v tem in nič škodljivega, ampak v tem le vidimo po polno in sijajno zmago ruske diplomacije. Na Angležih pa se vrcsuičujc vnovič pregovor: >Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade." Angleži so hujskali Turke na Ruse, da bi ti namesto njih Rusa prav našeškali, in bi bil njihovi rival (Rus) ponižau ali oslabljen, ue da bi to Angleže kaj krvi in truda Btalo. Zdaj se pa obračajo ravno tisti Turki zoper Angleže, in že; se govori o tem, da hočejo Turki v Aziji toliko nazaj pridobiti, kolikor so v Evropi zgubili, hočejo namreč Angležem vzeti mohamedanski del vzhodne Indije. Za Turke bi bilo to prav lahko; ker Angleži imajo v Indiji le malo vojske, in če jo hočejo pomnožiti, morajo pomoč daleč po morji do-važcvati; Turki pa imajo tje veliko bližej in indijski mohamedauci bi Turke prav z veseljem sprejeli, ker so angleške vlade že zdavnaj siti. Rusija bi v to privolila, ker je sultan tako že na pol vazal ruskega cara , in kar bi Turki pribojevali, prišlo bi posredno pod rusko oblast. Zares čudno se reči razvijajo , in se končajo tako, kakor nihče ni poprej mislil. Rusija žanjc take vspehe, kakoršnih se morda še sama ni nadejala, in celo njen ljuti zovražnik Turek, ponuja jej prijateljstvo ! Turek ne misli na maščevanje nad Rusijo, katera mu je bila poštena sovražnica, ampak huduje in grozi se nad Anglijo, katera se je skazala lažnjivo in pogubno prijateljico, ter v odločilnem trenutku ni hotela ali si ni upala pomagati „prijatelju" Turku, katerega je prej k boju navduševala. Turek si pač misli, kakor drugi ljudje: „I5oljši je odkrit sovražnik, nego hinavsk prijatelj." Z bojišča. Po dogovoru premirja so Turki 8. t. m. izpraznili Vidin, Ruščuk, Silistrijo, Holgradžik, vtrjeno črto pred Carigradom in Erzerum. Rusi so zaseli Čataldžo. Železnice so se zopet odprle in izvaževanje žita in živeža iz Rusije vnanjo dežele se je dovolilo. Turčija pa je odpravila blokado črnega morja. Angleško brodovje ni prišlo v Carigrad, ker mu Turška vlada ni hotela dovoliti prehoda skoz Dardanele. Ker je Angleška nameravala svoje brodovje poslati v Carigrad, naznanil je luie.z Gorčakov vnanjim vladam, da so to pravico zahtevale tudi druge države in da je tudi del ruske vojske z enako nalogo v Carigrad namenjen, da namreč brani kristjane pred silovitostmi Turkov. Sultan je velikega kneza Nikolaja povabi), da naj za nekaj dni pride v Carigrad. Politični pregled. V Ljubljani, 13. februarija. Avstrijske dežele. Volitve za deželni zbor se bodo v fileziji vršile 26. in 2,S. marca, na Štajarškem pa menda 12,, ,1G. in 18. marca. 1 oy;erNkeni zboru je Csernatonj' vlado vprašal, kaj misli storiti, če Rusi zasedejo Carigrad. Poslanec Simonyi je med tem glasno rekel, da naj Andrassya obesijo ; predsednik teli besedi ni slišal , ko jih je pa bral v stenograiičnem zapisniku, pokaral je 11. t. m. predrznega govornika. Viuiuje države. (■iirii»iti«3i je prav nevarno zbolel in bode najbržc šel za svojima drugotna Lamar-more in Viktorjem Emanuelom. Domače novice V Ljubljani H. februarja. (Podobice sv. očeta B'ija lik.) prav lično kolorirane se dobivajo po 10 krajcarjev Pozor! Lastniki J. Bittner.jeve lekarno v Glognitz-u si prizadevajo v svojih za slepljenje p. i. ob> instva usnovanih ozuanilih razširjali vero, da je od njih pod imenom: ..Julij Bittnerjev Sihneeborgs Kriiu-ter-Allop" prodajani izdelek pravi in skoz dve desetletji skušenj Sehneebergs Kiauler-Allop. Ne moto mi biti vse eno , da si nenavadne vspebe, ki sem jih s sv. jim Sehneebtrgs Kriiuter-Allopom pri prsnih in pljučnih boleznih dosegel, tako čudno in tako drzno drugi' prisvojujejo, in Štejem si v dolžuost, sklieevaje so na izjavo občinski ga zastopa v Glogniizu ud 27. januarja 1. 1855 sun edino izdelujem pravi Scheeborgs Krliuter-Allop , da se to zdravilo v pojamiilo iu svarilo p. i. obfinstvu od 1. januarja i. 1876 sim prodaja edino le pod imenom \VilIieIin-ov Sehneebergs Kriinter-Allop, iu da se edino pravi dobiva le pri meni ali pa pri mojih v najbolj razširjenih listih naznanjeuih založnikih. Dalie opominjam p. i. občinstvo tudi na to, da naj i/.liii iio zahtevajo, ako ga potrebujejo y knjigarni O. K le rr-o ve vdove na Starem trgu v Ljubljani in bodo morebiti marsikomu dobro došle, da bode imel mal spominek na bt. očeta. V ravno tej knjigarni dobiva se tudi večja olnata podoba Pijeva na platnu razpeta, ki je prej veljala 10 gld., sedaj po 4 gl., in bi bila zlasti lep kinč za katoliška bralna ali politična društva in čitalnice. (Cerkveno opravilo po ranjkem papežu Pijn IX.) se v Ljubljani vrši po zadnjič objavljenem programu. V torek ob '/a8- ure Je veliki zvon naznanjal smrt papeževo po vsili farnih cerkvah ljubljanskih, včeraj se je ob 8 uri pričelo povsod zvonenje, ob 9. uri so bile bile ob 10. pa črna sv. maša, ktero so darovali preč. knez in škof sami. Ljudstvo je premalo zvedlo za slovesnost, sicer bi se je bilo vdeležilo veliko več. Med odličnejšimi deležniki bil je tudi mestni župan z nekterimi mestnimi vradniki. Danes mašujejo ob 10. uri stolni prošt Zupan , jutri pa zopet mil. škof sami, ki so k tej slovesnosti povabili tudi vrade. Na deželi bode kakor v Ljubljani zvonilo skoz tri dni prihodnjega tedna, en dan pa naj bo slovesna črna sv. maša z „Libero". Tudi mora v teh treh dneh vsaki duhovnik enkrat maše vati za ranjkega Pija in pri litanijah se ima izpustiti molitev za papeža ter moliti za izvolitev novega (pro eligendo ex missali). Za izvolitev novega papeža naj se tudi v nedeljo (Septuagesimae) po vseh cerkvah, kjer to o pravem času zvedo, mašuje (missa votivta pro eligendo summo pontifice ex missali, colore ru-bro) in eno uro pred sv. mašo naj se izpostavi sv. Rešno Telo. Kjer bi pa tega o pravem času ne zvedli, naj se ta maša opravi v nedeljo Sexagesimae, če bi dotlej novi papež ne bili izvoljeni. Če bi bila pa volitev že dovršena, naj se ta maša izpusti in naj se poje zahvalna pesem. Tudi naj se ljudem razloži v pridigi pomen žalovanja po Piju IX. iu potreba molitve za srečno izvolitev novega višjega glavarja. (Matica) je imela včeraj občni zbor, kterega se je vdeležilo okoli 50 udov. Natančneje poročilo prihodnjič. (Popravek). V spisu „Kaj bo pač zdaj"? v zadnji številki „Slovenca" ostali so trije prav grdi tiskovni pregreški. V 1. vrsti 3. predala od zgoraj mora stati: „Bog nas obvaruj itd.; v 14. vrsti: „ko narod narodu žuga maščevalni pogin" (ne pogum), v drugi vrsti od spodaj svetopisemskega ue svetepesemskega in v predzadnji vrsti „c r u x de cruce1' ne cruxeruce. (Konjisciran) je bil v torek „Slov. Narod'1 zarad članka o volitvah za deželni zbor na Šta jarskem in Koroškem. Razne reči. — Kamniška narodna čitalnica napravi v nedeljo dne 17. t. m. veselico s sledečim programom : 1. Medeni tedni, veseloigra v 1 dejanji in Po plesu pozabljeni ali „Četrta ura po polnoči", šaloigra v 1 dejanji. 2. Ples, pri kterem bo svirala vojaška godba. Vljudno se vabijo vsi častiti gg. udje k obilnej udeležbi ter naj blagovole sposobne neude seboj pripeljati. Začetek ob 7'/a uri zvečer Odbor. — Ogenj. Iz Mokronoga se nam piše V petek 8. t. m. zvečer krog 7. ure nastal je ogenj v nekem dimniku. Ker se je to kmalo zapazilo in so bili ljudje koj pri roki, se je ogenj hitro zadušil in pogasil, in ni naredil posebne šdode. Nevarnost je bila velika, ker je tikoma zraven slamnata streha. Na Avstnjsko-Ogerskem in Nemškem je zavarovan Wilhelm-ov protiprotinski, protirevmatični čaj za čiščenje krvi kot (toziiiiHko zdravilo, ktero bo kot edino zanesljivo zdravilo za čiščenje krvi spoznali, preiskali in rabili: c. kr. vladni svetovalec in pravi učilišni profesor dr. K. 1 en/.l, vodja botaničnega vrta nH Dnnaji itd. itd., prof. Oppolzer, dr. Vali hloger v Bukarešti, dr. Ilust, na Dnnaji, dr. ItOdi-r na Dunaji, dr. Jo-baiines Vliiller zdravniški svetnik v Berlinu, dr. zdrav. \. <>royen v New-Yorku, dr. Itaiulnit/. na Dunaju, dr. IIcsn v Berlinu, dr. I.elitnaim v \Vieselburgu, dr. \Verner v Vratislavu, dr. Mnl-licli v Urubisnempolji; praktični zdrav : llilm r v Naehlingu, lllISHCger v Ahteuau , Ti udihol/. v Marzalvu, Jankovi«1 v Nakofahvi, in mnogi drugi zdravniki 1. pri revmatičnih napadih, 2. pri protinu, 3. pri trebuS. napadih pri ljudeh, ki veliko sede, 4. pri raztegnjenih in zagnjotenih jetrih, 5. pri spuščajih zlasti lišajih, 5. pri sifihličuih boleznih, 7. kot pripravno zdravilo pri rabljonji mineralnih voda zarad omenjeuih bolezni, 8. namesto mineral, voda pri omenjenih bolezuih Kilino pravega izdeluje FrnnC Vkillirliii , lekar v Neuiikirchenu. Zavitek /a osemkratno rabo. po ukazu zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rabi, v raznih jezicih stane 1 gl., kolek iu zavijanje 10 ki. S> urilo. Vsakdo naj Be varuje pred ponarejenim čajem, ter naj zahteva vselej edino le „W ilhellllOV protiprotinski protirevmatični čaj ca čiščečje krvi1' (\Vilbelms antiartritisehen anfi-rheumatischou Blutreiuigungstliee), ker so čaji, ki se nahajajo samo pod imenom protiprotinski protirevmatični Čaj za čiščenje ki vi samo ponarejene reči, ki naj se nikar ne kupujejo. Da je za p. i. občinstvo priličneje, prodajajo pravi WilU'lin«v protiproliniski protirevmatični čaj ti le gospodje: V Ljubljani: l*i'ter I.asnlk ; v Postojni: Jos. Kupferschmidt, lekarničar; v Zagrebu: fig. Mittlbaeh, lekar; v Borgu: Gins. Bettanii.i lekar; v tiruktt na Muri; Albert Langer lekar; Bozenu: Fran« Waldmiiller, lekar; v Bru-neltu: J. G. Mahi; v Bel o varu: Rud. Svoboda, lekar; v Briksenu: Leouh. Staub, Ukarj v Plibergu: Jan. Neusser, lekar; v Cel j i: Baumbaehova lekarna in Fr. Kauseher; v K urin inu: Ilermes Codolini, lekar; v Kortini: A. Cambruzzi; v Denseh-Landsbergu : Miillerjfcvi dediči; v O soku: J. C. pl lJienes, lekar in Jož. Gobetzky, lekar; v Fiirstenfeldu: A. Sehrii-ckeufux, lekar; v Frohnleitenu: v Blumauer; v B režah: O. Kussheim, h kar iu A. Aiehinger, lekar; v Gorici: A. Fraozoni, lekar; v Gradcu: J. Burgleitner, lekar; v Guttaringu: S. Vatterl; vGrubišuem polji; Jos. Malich; v G o s p i č u: Val. Vovk, lekar; v G r a f e n d o r f n: Jos. Kfifier; v Mohorju; Jos. M. Richter, lekar; v IIa 1111 (na Tirolskem): Leop. pl. Aiehinger, lekar v J n d en b u r g n : F. Senekovič; vlii-nicheuu: J. StHpf, lekar; v J matu: Vilh. Deutsch, lekar; v Ivaniču: Ed. Tolovič, lekar; v Karlovcu: A. E. Katkič, lekar in J. Benie ; v Celovcu: Kari Klemeučič; v Kindsbergu: J, KarinčU!; v Kapfenbergu: Turner; v Knit-telfeldu: Wilb. Vischner; v Kranji: Kari Šavnik, lekar; v Liencu: Fr. pl. Erlacli, ltkar; v Leobnu: Jan. Pefersehy, lekar; v Mariboru: Alojzij (Juandest; v Metliki: Alfred Matter, lekar; v Miirzzuscblagu: Jan. Dau-zer, lekar; v Muravu: Jan. Stoyrer; v Mitro-vici: A. Kersteuovič; v Malsu; Ludvig Pilil, lekar; v Neumarktu (na Stajarskem): Kari Mally, lekar; v Otočcu: Edv. Tomaj, lekar; v Mozirji: Jan. TribuS; v Ptuju: C. Girod, lekar; v Petervaradinu: L: C. Junginger; v Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar; v Rove-redu: Ribaril Thales, lekar; v Rottenmannu: Franz X. Illing, lekar; v Samoboru: F. Scimarz, lekar; v Še b en i k u: Peter Beros, lekar; vŠtrasburgu: J. V. Corton : v St. Vidu: Julian Rippert; v Radgoni: Cezar E. Andrieu. lekar; v Stainzu: V. Timonšek, lekar, v Ženi unu: D. Jovanovičev sin; v Splitu: Veuatio pl. Grazio, lekar; v Scblandersu: B. Wiirstl, lekar; v Trstu: Jak. Seravallo, lekar; v Tri dontu: Ant. Kantoni; v Trebižu: Eug. Eber-lin, lekar; v Bela k u: Math. Fvirgt; v Vukovar u: A Kraicsovics, lekar; v Vinkovcih: Fridr. Herzig, lekar; vVaraždinu: dr A. II a 1-ter, lekar; v Slovenjem grade u: Jos. Kali-garič, lokar iu g. Kordik, lekar; v Slovenski Bistrici: Adam pl. Gutkovski, lekar; v Sonji: Jos. Aecurti, lekar; v Zadrn: B. Anilravič. lekar; v Zlatarn: Jan. Pospiiil, lekar. (2) Wilhelin-ov Sehneebergs Kiiintei-AJlop. ' Izvirna Saša velja I gld. 25 kr., in se dobiva le pri izdeljatelju Fr. Williflni-u, lekarničarju v Neunkirchen-u v Dolenjem Avstrijskem. Zavijanje se zaračuni 20 kr. Pravi Wilhelm-ov Sehneebergs Kriiuter-Allop prodajajo >amo gospodje, ki ga dobivajo od mene: V l.jnlilIjnnl : 1'eler Lasnik: v Postojni: J. A. Kupfeischmidt , lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mittlbaeh. lekaruičar ; v Bozenu: F. Wald-miiller, lekarničar; v Borgu: Jos. Bettanini, lekarničar; v riruneeku: J O. Mahi; v Brikse-uu: Leuard Staub, lekarničar; v Celji: Baum-baeh-ova lekarna in Fr. Kauseher; v Osoku: J. C. pl. Dienes, lekarničar; v Frohnleitenu; Vin-cenc Hlumauir; v B rež ah: Ant. Aiehinger, lekarničar; v Feldbachn: Jos Kiinig, lekarničar; v flospiču: Val. Vovk, I. karnič»r; v Glini: Aut. Haulik, lekarničar; v Gorici: A. Franzolli, lekarničar; v Gradcu: Wend. Trnkoczy, lekarničar; v 11 al In na Tirolskem: Leop. pl Aiehinger, lekarničar; v Inšprnku: Franc Winkier, lekarničar; v Innie.henu: J. 8tapf, lekarničar; v Ivaniču: Ed. Tolovič, lekarničar; v Jaški: Alek«. Ileržič, lekartiičar; v Celovcu: Kari Kle-menčič; v Karlovcu: A. E. Katkič, lekarničar; v Koprivnici: Maks VVerli, Irkarničar; v Kranji: Kari Šavuik, lekarničar ; v K n i tt e 1 f e 1 d u: Wilh. Vischner; v Kindbergu: J. K. Karinčič; v Liencu: Fr. pl Erlach, lekarničar; v Mariboru: Alojzij Quaudest; v Meranu: \Vilh. pl. Permvertb, lekarničar; v Malsu: Ludv. Poli, lekarničar; v Muravu: Jan. Steyrer; v Ptuju: C. Girod, lekarničar; v Petervaradinu; R. Deodattovi dediči; v Radgoni: Cezsr E. Andrieu, lekarničar; v Roveredu: Rihard Thales, lekarničar; v Novem meniti : Dom. Rizzoli. lekarničar; v Trstu: E. Zanetti, lekarničar ; vBe-laku Ferd. Scholz , lekarničar; v Vukovaru: A. Kraicsuvics, lekarničar; v Vinkovcih: Frid-rih Herzig, lekaruičar; v Varaždinu: dr. A. Ilalter, lekarničar; v Slovenjem gradcu: G. Kordik, lekarničar: vZadru: V. Audrovič, lekarničar. Kdor hoče privzet i zalogo, naj Bepismeuo obrne do mene. (2) Neunkirchen pri Lunajn (na Dolenjem Av-stlijskem). Frane Wilhelm, lekarničar. T«'le»{rnliene denarne cene 13. februarja, Papirna renta 62.90 — Sreberna renta 66.15 — Zlata renta 73 80. — 18601et.no državno posojilo 11050 Kankin« akeije 803 — Kreditne akcije 226 25 - London 119.20 — rtr«bro 103 90. — Ces. kr. cekini 6 68. — 20 frankov 9 64'/,. Priporočilo in svarilo. Podpisani priporočam svojo bogato zalog« izvrstnega špecerijskega blaga po naj ni/Ji ceni, in ob enem p. n. občinstvo svarim, naj se ne da motiti po komij" 1'eueelj-iiievei filiale v Domžalah, kteri po cesti za ljudmi leta in jih za koše k sebi vlači. V Domžalah meseca februarja 1878. Bartolo Lukan, (1) trgovec. tnserati se sprejemajo ia veljli Iristopna vrsta : 8 kr., če se tiska lkrat, 12 15 Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravuiStvo (administracija) in eksj edicija na Htarem trgu h. St. 16. Pelltltn lisi za slorasli utbl Po posti prejeman velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr nu pol leta . . 6 „ — „ za četrt leta . . 2 „ — V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta ... 4 „ 20 „ za četrt leta . . 3 „ 10 ,. V Ljubljani na dom pošiljan veljft 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Lingovih ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. JL Pij IX. III. Po svoji vrnitvi iz Gaete so si Pij na vso moč prizadeval1, da bi svoje dežele vredili po zahtevah in potrebah sedanjega časa, in marsikaj bi se bilo v tem oziru zgodilo, če bi ne bili skrivni rogovih ži od piemonteške vlade najeti in nahujskani spodkopovali ja\nega mitu in blagostanju. Pa tudi vnanjih dežel v svoji skrbi niso pozabili ter so povsod po vsej moči pospeševali katoliško življenje. Na Nemškem so se osnovala razna društva, kakor Pijevo društvo za razširjevanje svobode in edinosti cerkvene, Bonifacijevo društvo za podporo notranjih misijonov, katoliške rokodelske družbe itd. Na Angleškem so Pij I. 1850 zopet vstanovili katoliško hierarhijo, t. j. vstanovili so več škofij in imenovali potrebnih škofov, ter katoliško življenje tolikanj pospešili, da so imeli že 1. l862 katoličani na Angleškem okoli 1000 krasnih cerkva, 37 novih samostanov, 12 duhovtk.h semenišč, mnogo katoliških šol, in da se je vsako leto okoli 5 do 0000 ljudi povrnilo nazaj k katoliški cerkvi. Tudi v llolundiji so Pij 1. 1853 vravnali katoliško hierarhijo, z Avstrijo pa 1. 1855 sklenili tako imenovani konkordat, to je pogodbo med svetovno in duhovsko oblastjo ali med cesarjem in papežem , pri kteri ste se obe stranki ravnale po izreku Zveličarjevtm: Dajte cesarju , kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. Pij so imeli navado , v svojih stiskah obračati se do nebeške kraljice in jo. prositi njene pomoči, ktero so res velikokrat skusili prav na čudovite načine. Po pravici se smejo tedaj imenovati Marijini papež. Da bi tudi oni kaj storili za povzdigo njene časti, so že iz Gaete pisali vsem škofom ter jih vprašali za njihovo mnenje glede brezmadežnega spočetja preblažene device Marije, čez 500 jih je pritrdilo muenju sv. očeta, ki so 8. decembra 1854 med sijajno slovesnostjo, ktere se je vdeležilo 192 kardinalov in škofov in čez 300 drugih duhovnikov, brezmadežno spočetje Marijino proglasili za versko resnico. Ko je sv. cerkev na ta način pokazala svojo edinost v sv. veri, morala je pa glede vnanjega življenja prestati mnogo britkosti. Na Sardinskem je dal minister Kavur I. 1855 postavo, da naj se odpravi 3(15 samostanov. Tej silovitosti sta neprestrašeno oporekala papež in tudi nadškof Frauconi, kteri je bil en mesec zaprt in je moral potem pobegniti na Francosko. Žandarji so pri tisti priliki šiloma napadali samostane, nune iz celic vlačili in odganjali v tuje kraje. S tem ne še 'zadovoljen je omenjeni minister na pariškem kongi u že I-185G nasvetoval, da naj dežele papeževe izruče posvetni vladi; na videz uaj bodo sicer pod višjo oblastjo papeževo, vendar pa naj jih vlada posvetni namestnik, t. j. kralj sardinski. Že takrat je tedaj Kavur snoval načrt, kterega je pozneje tudi zvršil, iu da bi bil svoj namen tem laglje dosegel, trosili so od njega podkupljeni Časniki najgrše laži o papežu in njegovi vladi po svetu, L 1857 so papež obiskali svoje dežele ter popotovali čez Loreto do Bologne; pobožno kmečko ljudstvo, ki je sv-cerkvi iz celega srca vdano, sprejemalo jih je povsod, kamor- koli so prišli, z največjo navdušeuoatjo in vdanostjo, Rogovileže so I>a ta znamenja zvestobe in ljnbezni vernega ljudstva do papeža silno jezila, in jih le še bolj vtrdila v peklenskem sovraštvu do katoliške cerkve in njenega glavarja. Ker so pa le predobro čutili, da sami ne morejo nič opraviti, obrnili so se do francoskega cesarja Napoleona III., ki v svojem srcu ni bil nič bolji od njih-Napoleon je bil 1. 1831 kot mladenič tedanjim italijanskim rogoviležem prisegel, da hoče za neodvisnost in svobodo Italije živeti in umreti. Na to prisego so ga prekucuhi sedaj opominjali ter skušali ga 1. 1858 celo z Orsinijevimi bombami spraviti s pota, ker se je nekaj obotavljal. To ga je pripravilo, da se je tesneje zvezal s Kavurjem in brez števila brošur in spisov raztrosil po svetu, v kterih je pretresal razmere italijanske in rimske. Iz prva se je pisarilo, da naj Italija postane federativna država s papežem na čelu, pa ne dolgo potem se je ta nasvet zopet ovrgel in naravnost se je zahtevalo, da naj papež ima samo Itini, druge dežele njegove pa naj se izroče posvetnim vladam. Ker je Avstrija tedaj še varovalo sv. očeta in razun tega tudi pod svojo oblastjo imela lepe italijanske dežele, po kterih so se prekucuhom sline cedile, treba je bilo naj prej vgnati Avstrijo. Napoleon ji je tedaj s piemonteškim kraljem J. 1 Soi) vojsko napovedal, ter jo premagal in ji vzel lombardsko kraljestvo. Kavurju in Viktorju Emanuelu zdel se je sedaj primeren čas prisvojiti si še papeževe dežele. Najprvo sta od sv. očeta zahtevala, da naj jima prepusti Bologno z njenim okrajem. Ker so se papež temu krepko ustavili, sklical se je Emanuel na ljudstvo ter si je šiloma vzel to deželo, češ, da prebivalstvo omenjenih krajev to želi. Pij IX. so vsled tega kralja Viktorja Emanuela in vse njegove pomagače izobčili, ne da bi bili pa koga osebno imenovali. Ker je k temu ropu, kaKor smo rekli, mnogo pripomogel francoski cesar Napoleon, zadelo je to izobčenje tudi njega, kar je prav dobro čutil, ker je prepovedal dotično papeževo pismo v svojih deželah razglasiti. Da bi druge svoje dežele varovali pred roparskimi napadi italijanskih rovarskih krdel, nabrali so 1. 18GO četico prostovoljcev iz raznoterih katoliških dežel, kteri se jeza vodja ponudil pobožni in izvrstni francoski general Lamoriciere. Pa preden je bilo še vse za brambo potrebno vravuano, napal je sardinski kralj Viktor Emanuel, ne da hi bil vojsko napovedal, papeževe dežele, ter premagal 18 sept. 18G0 generala Lamori-cičrea pri Kasteltidardu in vzel papežu vse dežele pustivži jim samo Rim in bližnjo okolico. Napoleon se je tedaj sicer delal, kakor da bi s tem početjem Emanuelovim ne bil zadovoljen, pa nihče mu tega ni verjel. Ker so se morali pred napadom piemonteškega kralja vdati tudi drugi italijanski vladarji in mu prepustiti svoje dežele, in je bil ob enem Gari-baldi s svojo druhaljo pregnal kralja neapolitanskega, bila je Italija za silo skrpana in Viktor Emanuel si je 17. marca 18G1 pridejal naslov kralja italijanskega. Kavur je bil tedaj svojo delo dovršil, toda sadu ni vžil nobenega, ker ga je Bog že 2Va meseca pozneje (3. junija) poklical pred svojo sodbo. Pogreb 1*1.1» IX. Vse dni, kar so Pij ležali na parah , prihajalo je toliko ljudstva jih kropit iu gledat, da je bilo treba dolgo čakati, preden je bilo mogoče priti do kapele , kjer je ležalo truplo. V nedeljo je bilo tam gotovo čez 100.000 ljudi raznih stanov in starosti, kakor poročajo celo liberalni časniki. Tudi kardinali iu škofje, k so prišli v Rim , šli so najprej pokropit sv. očeta. Kardinali Schvvarzenberg, Kučker, Mi-hajlovič, ki so došli v torek v Rim, in graški škof Zwerger so ostali v duhovskem vstavu ali'Anima. V sredo popoludne ob treh so zaprli cerkev sv. Petra in so truplo deli v trugo. Notar je prebral mrtvaški list, ki so ga v srebrni škatlici položili k nogam umrlega. Višji hišnik (Majordomus) je pokril obraz s pregrinjalom, kardinal-kamornik pa z drugim pregrinjalom celo truplo. V trugo so razun trga deli še pečate in pa svetinje, ki so bile za Pijeve vlade kovane in kterih je vseh skupaj 96. Slovesnosti so se vdeležili kardinali, vatikanski kapitel, papeževi dvorniki, vnanji državniki in nekteri povabljeni gosti, med kterimi je bilo mnogo deputacij vnanjih družb, ki so prišle, da so se vdeležile pogreba Pijevega. Po smrti bodočega papeža se ima truplo Pi-jevo prenesti v cerkev sv. Lavrenca in ondi postaviti priprosti spominek in na njem zapisati ime, dan rojstva in dan smrti, pa besede: „Molite zanjl1' Tudi italijanski kralj se je hotel z dvorom svojim vdeležiti pogreba ter papežu skazati čast, ktera gre vladarjem, toda zahteval je posebne sedeže za se in kraljico. Kaj mu je višji kamornik odgovoril, se še ne ve, pa najbrže se mu je vljudno zahvalil za to ponudbo. Da bi ne bilo treba kralja povabiti k slovesni maši, ki bo po Piju, odločila se je za njo sikstinska kapela. Kralj je zaukazal te slovesnosti obhajati v posebni cerkvi in se jih bode vdeležil z vsim dvorom Na Dunaju bila je 13. t. m. črna maša po ranjkem Piju v cesarski dvorni kapeli, ktere so se vdeležili tudi cesar z mnogimi nadvojvodi in nadvojvodinjami ; pri sv. Štefanu pa je imel papežev nuncij enako slovesnost, ktere so se vdeležili premnogi plemenitaži, poslanci, mestni odborniki in mnogo ljudstva. Iz ostaline Pijeve se ,,čechu" naznanja, da so volili Avstrijskemu cesarju z demanti obsojen križ s Kristusom iz čistega zlata, cesarici Elizabeti amulet, podobo sv. Terezije v okviru z dragimi kamni vstavljenem ženi maršala Mac-Mahona, darove za kralja Španjol-skega, kraljico Portugalsko, princa Napoleona, za cesarico Evgenijo in cesarico Mehikansko Karolino. Skoro za vsakega kardinala je zapustil papež tak spominek in na njem li.-tek z lastnim zapisnikom Pijevim. Škofovski križ, kterega so vedno nosili na prsih , in kterega jim je bila darovala njihova mati, so zapustili svojemu višjemu hišniku msgn. Ricci-u. Oskrbnik zapuščnine je kardinal Simeoni. O volitvi papeževi poroča se graškemu „Vo)ksblattu" od sekav-skega škofa Zwergerja, ki so v nedeljo ob 6. uri zjutraj s svojim spremljevalcem došli v Rim, da kardinali o njej stanovitno molče, in da so vsa naznanila po časnikih o razporu in razdraženosti med njimi izlagana. Tudi „Čech" piše, kako lažejo liberalni listi, celo vladni o vporu v zboru kardinalskem , o prihodnjem papežu itd., ter pravi, da so to le izmišljevanja prismojenih možganov liberalnih sporočevaicev. Kdor ve, da nobeden brez pravice ne more v njihov zbor, in kako mirno in modro se je godilo vse pri zadnji volitvi, ve tudi, kaj je mi- sliti o dotičnih strankovskih poročilih. Zlasti liberalni časniki o tej reči veliko pisarijo in ,,Liberta" je soštela celo glasove, koliko da jih ta ali una slranka ima; Manningova nesprav-ljiva(?), pravi, šteje 12glasov; kandidat zmernejše stranke , ki je za spravo, je Ravenski nadškof kardinal Moretti; tretja stranka, kije za to, da ostane vse pri sedanjih razmdrah , je najštevilnejša, in njen kandidat je Veronski nadčkof kardinal Canossa. Liberalni časniki tudi pripovedujejo, da bode konklave dolgo časa trajalo, ker ima rešiti mnogo jako važnih zadev. To priča, da ti časniki razmer katoliških iu cerkvenih prav nič ne poznajo. Konklave z dotičnimi vprašanji nima prav nič opraviti, njegova naloga je le volitev novega papeža, vse druge reči rešujejo papež, za kterega dotični sklepi konklava nimajo nobene veljave. Liberalne novine poročajo, da so kardinali 13. t. m. pretresali pravico nekterih vlad oporekati izvolitvi njim neljubih oseb ter sklenili varovati kardinalskemu kolegiju po-popolno prostost, ob enem pa vladam dati priliko, da izrazijo svoje želje. Liberalnim listom se tedaj dozdeva, da volitev papeža ne bode šla gladko izpod rok, in morda bi radi videli kak razpor; za katoličane pa ta volitev nima nobene nevarnosti, ker za trdno verujejo, da izvolitev svojega namestnika vodi tisti, ki je aposteljnoin rekel: „Glejte, jaz ostanem pri vas do konca svetal ' Konklave se neki prične v torek 19. t. m. Zarad obilnih vdeležnikov, se bode potrebovalo za konklave okoli 400 sob. Okoli 57 kardinalov je sedaj že v Rimu. Minister Crispi je kardinalu-kamorniku ponu dil toliko vojakov in policajev, kolikor se mu jih zdi potrebnih, za varstvo konklava. Neki liberalni list „Circulo Republikano" zahteva, da naj se garancijska (izjemna) postava za papeža odpravi in da naj tudi za novega papeža veljajo navadne in splošne postave. Nezaslišana blamaža za Angleže. Take sramote Angleška še ni doživela, kakor sedaj. Angleška vlada je ukazala gene-neralu IIornbyu, naj pluje s svojimi vojnimi ladijami proti Carigradu, češ, da bi branil tam angleške podložnike, če bi se naredila v Carigradu kaka prekucija. Turški sultan zdaj pa tega brodovja ne spusti skozi Dardanele, in hoče ladije bombardirati, če bi se podstopile blizo priti 1 Kaj enacega se v Londonu niso nadejali. Poprej je sultan želel, da bi mu prišle angleške ladije na pomoč, angleški poslanik v Carigradu, Lavard , je imel prvo besedo pri sultauu, tedaj ni bilo misliti, da bi se Turčija angleškemu koraku zoperstavila, akoravno prav za prav Anglija vsled pariške dogodbe nema pravice, vojnih ladij pošiljati skozi Dardanele. Pa Angleška je mislila, da so pariške dogodbe samo tačas veljavne, kedar ovirajo Rusijo, nje pa ne smejo ovirati. Kako strmenje je moralo tedaj v Londonu nastati, ko so zvedeli, da Turek ne pusti angleških ladij blizo priti! Vidi se, da je res turška vlada že na strani Rusije, in da se hoče nad Angleži maščevati. Ce je pa to nerada storila na strogo povelje rusko, potem je zopet razvidno, da je popolnoma v ruski oblasti, in da se ne more več svobodno gibati. Vprašanje pa je, kaj bo angleška vlada na to rekla? Ali zamore tako osramotenje mirno prebaviti ? Če ima le količkaj časti v sebi, primorana je, vojsko pričeti. Kako pa se bo vojskovala sama b svojimi slabimi močmi ob enem zoper Turčijo in Rusijo? Zakaj Turčija neče angleške zveze več, se neče dalje vojskovati z Rusi, in se tudi ne more; toliko pa še zamore, da obstreljava angleške ladije z brega , in to je tudi pripravljena storiti , da se maščuje nad Anglijo, ki je vse vojske kriva, in ki je Turčijo podpihovala, na zadnje pa na cedilu pustila. Bolj sitnega, da, omilovauja vrednega položaja si ni mogoče misliti, kakor je ta , v kterem zdaj angleška vlada tiči. Klicali so medveda toliko časa, da je v resnici prišel, in zdaj, ko je tu, ne vedo od samega strahu kaj početi. Ako Angleži navzlic tej blamaži mirni ostanejo, slišali bodo krohot cele Evope, in — vsa veljava Angležka je proč, v Evropi in Aziji; ne bo se več prištevala med merodajne velevlasti, posmehovati se jej bodo otroci!Ako pa vojsko prične, ali ne govori deset uzrokov zoper enega, da se bo vnovič blamirala, da ne bo mogla Rusom nič škodovati? Plašno se ozirajo Angleži sedaj po Evropi, in iščejo zaveznika na suhem, ker brez takega absolutno ne morejo na vojsko misliti. Pa ue bodo ga našli. Francozi se z Rusom ne bodo vojskovali in se tudi ne morejo, kar se imajo Nemčije bati; pa ko bi prav tega ne bilo , nečejo se Slovanom zameriti, in tudi Angležev posebno ne ljubijo. Le Avstrija edina bi morebiti imela voljo za to, pa si ne upa, ker bi imela opraviti morda še z drugim ali celo tretjim nasprotnikom. Celo listi, kakor „N. fr. Presse" „Morgenpost" itd., ki kar bljuvajo sovražtvo do Rusov, odsvetujejo od take vojske, ker je Avstrija premalo pripravljena, in bi si s tem korakom preveč upala. Edini Madjari hočejo vojsko z Rusijo, iu silijo v svojo nesrečo, kakor veša v luč. Mi pa zaupamo v modrost našega cesarja, ki gotovo ne bode dopustila za nas pogubne vojske. Angleži tedaj ostanejo brez zaveznika. Primorani so pri svoji časti, pričeti vojsko in pod takimi brezupnimi znamenji ! Ali so pa vredni milovanja? Nikakor ne. Vso čast pred državniško zmožnostjo Gladstonovo; kakor se je pa Disraeli ves čas vedel, ne moremo ga milovati, ako je zdaj v tak položaj zabredel. Ali ni ves čas Rusije dražil, ali se ni vedno bahal z angleško močjo, Turke podpihaval, nevtraliteto samovoljno prestopal , mirno spravo med Rusijo in Turčijo nemogočo storil, celo Evropo dan za dnevom spravljal na noge, in z vojsko in vmešavanjem grozil? Medved se ne draži brez kazni, tedaj tudi ruski medved ne, in vojska ni igrača, da bi se klicala in kar tje v en dan lahkomi-šljeno metala med narode. Ko ie na vzhodu začelo goreti, je Disraeli pihal, namesto da bi bil glasil, zdaj se tedaj ne sme pritožiti, če se je plamen tudi njegove hiše prijel. Naj sedaj le gasi, kakor ve in zna, pomagal mu menda nihče ne bo. Z bojišča. Angleško brodovje (10 ladij) je neki vendar le jadralo skoz Dardanele v marmarsko morje. Ce je to naznanilo „ Ag. Ilavas" resnično, utegnejo Angleži priti v hude zadrege. Preti jim namreč nevarnost, da bi jim Turki ali Rusi, če oni zasedejo Dardanele in Bospor, ne zaprli poti iz omenjenega morja. Da bi bili Rusi prišli v Carigrad, se dozdaj še ne ve. — Kon-lerencija se ne bo obhajala na Dunaju, ker Gorčakov sploh noče, da bi se sošla v kakem večjem glavnem mestu. Turška zbornica je razpuičcna. Izvirni dopisi. ¥« Ši. Itnperta na Dolenjskem, 11. februarija. (Vreme,šolsko, volitve.) Po stari navadi naj začnem tudi jaz z vremenom preden pridem na druge reči; tem rajši, ker nas nekaj dni sem res veseli, da nam zlato solnce kaže svoje prijazno obličje i taja ledeno skorjo zmrznjene zemlje. Po naših vinskih goricah, proti solncu ležečih, je sneg že skopnel in v teh dnevih se bo marljivi kraetič že jel gibati okoli drage trtice, boljšo nado goječ v svojem srcu, ker se mu v zadnjih dveh letih ni popolnoma spolnila zavoljo raznih zim. Res je Bicer, da se je za 1. 1876 po slani poškodovanim nogradom odpisalo mnogo davka zem-ljiščinega, v našem davkovskem okraju 3084 fl. 43 kr., a na posameznega vendar le malo pride. Bog daj vendar le dobro letino, sai kmet davke sploh rad plačuje, ako so tudi veliki. Ta blagor mu je prinesla nova doba splošnega napredka Pa recite, da to ni napredek! Poslušajte to zgodbico! V naši občini je bil mož kaznovan, ker so njegovi otroci šolo zamujali in opuščali. Ker denarne globe ni zmogel, je moral pa „sedet iti" v Mokronog. Ko kazen do-stoji, pride k nekemu gospodu, ki ga vpraša, kako da je bilo. ,.Ej Gospod, prav dobro!" ter se veselo nasmehlja. „A — vidijo" — — rekši izvleče iz suknje lep kos sorščnega kruha. „Pa kaj še to, vsega sem imel dosti, opoludne sem se tako lepo -župe in mesa najedel, da Se — vejo — o božiču jaz nisem tako imel. Vejo kaj, celo zimo bi bil rad notri, ko bi le „ta stare" ne imel." Iu tako je še marsikaj pripovedoval možicelj v svoji priprostosti, kako se v ječi godi. Privoščimo mu, da se je temu človeku kazen zdela plačilo, ko bi nas pri tem misel ne navdajala , kako se sploh streže hu-dodelnikom, ki so v resnici ostre kazni vredni, in komaj izpuščeni le gledajo, kako bodo zopet nazaj prišli. Skoro v vsakem časniku se bere, kako se po ječah dcbro godi, če jim le ni kaj po volji je pa upor! Naši narodni poslanci naj bi i na to svoje oči obrnili ter gosposko opo-zororili, da se v tem obziru kaj vkrene, ako jej je res tako blagor ljudstva pri srcu. Ne moremo si prav razložiti, zakaj nas pri nobenih volitvah beriči ne puste pri miru ter nas vselej nadlegujejo. Kdo jim neki to veleva? Kar smo pri zadniih volitvah za kupčijsko zbornico brali in doživeli, nam zopet potrjuje, da bi nemčurska stranka zginila kakor kafra, ako bi jej ne bili podpora beriči in občinski sluge, sosebno tam, kjer so župani neui-čurji. Pri nas je šlo v tem obziru dosti gladko, v sosednem Mokronogu pa se je godilo kakor v nekterih drugih krajih, iz kterih se je poročalo v „Slovencu'\ (Večina dotičnili poročil je bila konfi-cirana. Vred.) To je čudo, da so ravno nemčurski župani ali kakor se sami imenujejo, „purgermajstri" taki despoti. ,.Saitz", o kterem ste zadnjič poročali izpod Gorjancev, naj bo potolažen, ker ima v mokronoškem županu vrednega sobratiča. Ta se tudi ne zmeni za nobene odbornike ali svetovalce, on jih vse v kozji rog vžene. Tako mi je pripovedoval nedavno veljaven mož — in še druge reči občinske in šolske, o kterih, ako vam drago, poročam ob priliki, ker to so javne zadeve in segajo v mozeg — čem reči, v mošnjo — plačujočega ljudstva. (Prosimo. Vred.) Iz Železnikov, ll. februarja. (V obrambo.) R. P. V „Slovenc-u" št. IG govori med drugim g. dopisnik „iz Selške doline", da ,,v našem bližnjem trgu, dasiravno so vsi vneti Slovenci, je vender tudi nekaj takih , ki Ruse napčno sodijo, in ki vzrok, da kupčija z železom ne gre prav dobro, iščejo v tem, da se bodo slovanske dežele od Turčije odtrgale itd." Če g. dopisnik pod izrazom „bližnji trg" meni Železnike, tok mora on naše razmere bolje poznati, kot mi Bami. Da bi imeli tukaj kaj turko-ljubov, nam ni znano ; toliko pa vemo, da takrat, ko je padla Plevna, je pustil nekdo, ki veliko železnine speča na spodnje kraje, od veselja nad to slavno rusko zmago z možnarji o svitlem poldnevu streljati, kar gotovo ne razodeva nespametnega turko-ljubja. Politiziralo se sicer menda še ni nikoli toliko, kot zdaj ; govori se gor in dol, sem ter tje,; kdor pa ve, koliko so Turki našemu cesarstvu sploh , osobito pa našim krajem hudega pri-zadjali, sme se mu reči na polna usta ,,čenča marina", če ima za to sodrgo kaj sočutja, in če v prid Turčije zgubi tudi le pol besede. Mera kristjanskih neizrekljivih stisk in muk, pa tudi turških strahovitih grozovitost je bila menda zdaj napolnjena, odtod izvira tudi tako hiter in slavni izid Rusko-turške vojske. Bog daj le skoraj zopet stalni mir, našemu pre-svitlemu cesarju Franc Jožefu pa modre vladne svetovalce, iu videlo se bo zdajci tudi pri kupčijah, da „Siovan povsod brate ima!" 11. Vipave, 9. februarija 17. venca, v zgodni vitega spomladi, Odbral ca narod Šopek sem cvetlic: Pošiljam med slovenski svet v n.idi, Vedrili srca bratov in sestric; Sprejmite ga, — sodite — prosim milo, Priprostega to pevca je darilo. S tim izročilom prišel je na svitlo mali šopek domoljubnih cvetličic, ki ga je zložil obče spoštovani in iskreni domoljub g. Rado-slav Silvester, trgovski pomočnik v Vipavi. Veselje mora pač vsakega prešiniti, ko vidi, kako še vnema za slovensko literaturo bolj in bolj na dalje širi. Kako žalostno bilo je še pred 20 leti. Razun nekterih bogoslovcev, se je nahajalo prav malo dijakov na gimnaziji, še manj ali še celo nič na realki in preparan-diji, ki bi se bili resno s slovenščino pečali, in — zdaj čuješ slovenskega slavčka vže v prodajalnici prepevati. Kdor ve, koliko ima g. Silvester skoraj noč iu dan opraviti kot trgovski pomočnik, koliko da se trudi za predstave v tukajšnji čitalnici, kteri je tako rekoč duša, ta se mora čuditi nad toliko marljivostjo. Ravno zato pa tudi zasluži, da Slovenci podpiramo vrlega pesnika s tim, da sežemo urno in mnogobrojno po tem,ličnem šopku. Cena mu je 25 kr; na prodaj je pri Gerberju v Ljubljani,pri Tandlerju v Novem mestu in pri pisatelju samem v Vipavi. Vreme je prav poletinsko 18 do 19° R. gorkote, ljudje orjejo in sejejo ječmen, snega smo komaj vidili v dolini. Z Bogom! lr tVI.ju , 12. februarija. (Čuden dijak.) Celjska gimnazija se sme ponašat', da ima dijaka, kakoršnega menda nobena druga gimnazija v Avstriji ne. Oni, ki so v letih 1864 — 1868 celjske lat. šole obiskovali, se še gotovo spominjajo stare sablje, nekega Kochaufa, ki je že nad 40 let star bil ter na celjski zgornji gimnaziji privatne skušnje delal, 8. šolo tudi dovršil, toda pri maturi padel. Serviti so ga potem sprejeli v novicijat, pri njih je napravil neke obljube ter dogotovil bogoslovske študje. Vendar se je pokazalo, da ne sodi ne za redovnika, tudi sploh za duhovnika ne, in tako ga nikjer niso hoteli v mašnika posvetiti. Serviti so mu sicer dali slovo ; toda niso se ga mogli znebiti; mož je imel korajžo, je Ser-vite tožil in narvikša sodnija mu je pripo-znala pravico: serviti mu morajo 210 gld. na leto plačevati ali ga pa v samostanu preskrb-ljevati. Kochauf bi pa vendarle rad duhovnik postal, in v ta namen je letos, dasiravno že 54 let star, še enkrat gimnazijo od prve šole študirati začel. Te dni je poskušnjo za prvi tečaj 1. šole delal ; pa siromak, ki je pred nekterimi leti 8. šolo dovršil, je zdaj pri skušnji za prvo šolo padel! Ali ni to zares čuden študent? In tudi s tem se sme celjska pred drugimi gimnazijami ponašati, da ima ne samo učence, temveč tudi eno „frajlico" kot učenko, ki je te dni skušnjo za II. razred na gimnazij dovršila. Pa povejte, če še imate kje drugod take gimnazijalce. I 'f, A mlM-im-ti pri Žuženber-gu, 10. februarja. (Instalacija novega g. župnika.) V sredo 6. svečana donašali in postavljali so se pred farno cerkvijo sv. Jerneja v Ambrusu kakor tudi po vasi in zunaj vasi vedno zelene smrečice, okinčane z belo-višnjevo-rudečebarvenimi zastavami in drugim kinčem. Tudi s stolpa vihrale so že zastave. Pomen te slovesnosti naznanja uam napis na slavoloku nad piramidami pred cerkvijo, ki se glasi: z veseljem pozdravljajo novega pastirja farani. Ze v nedeljo 3, svečana so č. g. Kranjo Kaduuec, kateri so našo faro že od božiča sim kot pomožni duhovnik oskrbovali, s priž-nice oznanili prihod novega g. župnika. Že o poludne za prihod odločenega dne prihajala je od vsih strani množica (otrok, mladenčev in deklet, mož in žen) k farni cerkvi, in na marsi-kterem obrazu bralo se je veselje in radost. Okoli 5. ure proti večeru naznani zvonenje, da je čas za odhod. Brž koraka vesela družba po cesti skoz loge, po kteri so imeli novi g. župnik priti. Ko so priši v sredo logov, kjer ste vihrale mali zastavici, strel možnarjev naznanja, da so č. n. gosp. župnik Jakob Tomelj že blizo in brž potem so bili že v sredi svojih veselih faranov, kateri jih z raznimi in pri-prostimi pozdravi ogovarjajo in jim blagoslovljeni roki poljubujejo. Kakor bučele, ki svojo matico zopet dobe, se zbere vsa družba v procesiji, pri kateri n. č. g. župnik svojim novim faranom sv. rožnivenec molijo, ter se po-miče nazaj v farno cerkev, kjer so bile večer-n:ce z blagoslovom. Od marsikterega farana Čula se je srčna zahvala za novega g. dušnega pastirja. Danes v nedeljo, 10. sveč. bilo je slovesno vmestenje (inštalacija). Počastilo je to slovesnost 8 duhovnikov iz bližnjih in daljnih f.ira. Ob desetih bilo je slovesno duhovno opravilo. Pred sv. mašo imel je č. g. Juri Zore, župnik iz Krke, tehten govor, v kterem je faranom Ambruške fare razlagal veliko srečo, katera jim je došla v telesnih, veliko več pa še v dušnih zadevali , ko imajo zopet svojega dušnega pastirja. Povdarjali so posebno dolžnosti. katere imajo farne ovčice do svojga g. fajmoštra, in so še posebno priporočali ljubi mir iu edinost med seboj itd. Bog hotel! da bi bilo to božje seme padlo na rahlo zemljo in bi obilno dobrega sadu rodilo, kateri bi zadušil med drugim tudi škodljivi in grdi plevel razprtja, sovraštva in nevošljivosti, kateri se je bil že lansko pomlad v Ambruški-šolski du-hovuiji tako vplodil, da so bila pota do farne šole od njega tako prepredena in zarastla, da farani svoje šole že skoraj niso videli — in so nanjo skoraj popolnoma pozabili. — Starišisvo-)ih otrok niso več v šolo pošiljali, in otroci so imeli svoje šolske predmete večidel po — pašnikih pri svojih kozjih kardelah, ali pa so se razposajeni po druzih krajih potikali, v šolo ni bilo mogoče — kajti pota so bila preveč zaraščena iu — celo prepovedana. — Bog je pravičen, nič krivičnega ne trpi, in ne bode mu odšel, kdor je kriv in zakrivil tako hujskanje zoper šolo in učitelja; veliko lepih naukov pri nežnji mladini v časni in večni blagor je zgubljenih , po drugi strani pa veliko napak in pregreh storjenih, kterih bi se bili nedolžni otroci ognili, če bi bili v šolo hodili. Pri tako ginljivem govoru se je v raarsikte-rem očesu zalesketala solza bodisi iz radosti ali žalosti. Ljudstva se je vse trlo. Po svetem opravilu bili so razen č. g. duhovnov tudi domač in neki drugi gosp. učitelj pa cerkvena ključarja pri obedu v farovžu. Vrstila se je na-pitnica za napitnico na zdravje in srečo novemu g. fajmoštru s srčno željo, da bi enkrat svojo čedo do nebeškega Siona srečno pripeljali. Dobro poživljeni in veseli razšli so se gosti že pozno na večer. Domače novice. V Ljubljani 16. februarja. (Cerkvene slovesnosti por anjkem Piju i A'.) vdeležili so se včeraj v stolnici razni vradi cesarski, deželni in mestni, kakor tudi čast-ništvo vojaško, kterega je bilo zlasti obilno prišlo. Gimnazija imela je ob '/„8 uri v stolnici, realka pa pri sv. Florijanu črno mašo po 6v. očetu. (Razna katoliška društva in vredništva „Danice" pa „Slovenca") poslala so papeževemu nunciju na Dunaju pismo, v kterem iz-razujejo svojo žalost in sočutje zarad neizmerne zgube, ki je s smrtjo Pijevo zadela cerkev katoliško. (Pijeve podobe.) Čitatelje opozorujemo na inserat O. Klerrovc vdove v današnjem listu in omenjamo, da se tam dobivajo tudi podobe cvetličnega šopka, (ršithselhafter Veilchen-stock), v kterem je skrito narisano obličje Pija IX. po 12 kr. (Poročilo s pred porotnega sodišča in o Matičnen zboru) objavimo prihodnič. (Iz seje dežlnega odbora 11. februarija.) Dopis c. k. deželne vlade , da bodo deželni zbori sklicani med veliko nočjo in binkoštmi, vzel se je na znanje. Sklenilo se je, da se očitno razpiše služba vrtnarskega pomočnika z 250 gld. letne plače in proBtim stanovanjem na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu; čas razpisa do konca tega meseca. — Predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se France Ribnikar definitivno potrdi v učiteljski službi na ljudski šoli v Lescah. (Odbor družbe kmetijske) je skupno s zastopnikom c. kr. deželne vlade vitezom Fla dungom in deželnim glavarjem vitezom dr. Kalteneggerjem pod predsedstvom barona Wurzbacha v dveh sejah razpravljal pravilnik (normativ), katerega je si- ministerstvo kmetijstva družbi kmetijski poslalo v prevdarek, kako naj se v prihodnje obrača državna podpora za različne razdelke kmetijstva. Poročevalec je bil dr. Poklukur in vsa razprava vršila se je temeljito, po kateri se nasvetujejo si. ministerstvu nekatere premembe navedenega pravilnika, važne ne le za deželo Kranjsko, temuč tudi za druge dežele. — Odbor je za ude v kmetijsko družbo sprejel: gosp. Adolfa Zalabak-a, upravnika grajščine Ravenske na Notranjskem, gosp. Jan. Gabrijelčiča , posestnika v Brezji, gosp. Jan. Kuralta , posestnika v Zabnici, gosp. Jerneja Švelca, posestnika v Kranji, gospod Antona Stareta, grajščaka v Mengšu, gosp, Ignacija Štefina , posestnika v Zalogu, gosp. Josipa Verbiča, posestnika v Bistri in gosp. Mavricija Weila mlajšega, fa-brikanta strojev na Dunaji- „Nov." (Tukajšnji organ slovenskih renegatov) in kruhoborcev, ter nekaterih birokratov, po splošnem mnenji najneumnejši list pod solncem, ljubij • „Tagblatt", se v številki od predzadnjega petka po svoji neotesani navadi zaganja v ..Slovenca", se ve da z jako slabim vspehom. Mi bi se s tem iz „dispositionsfonda" podpira nim in zloglasnim lističem ne pečali, ter bi mu niti odgovora ne dali, ko bi ne hoteli svojim bralcem nekoliko zabave napraviti s tem, da jim pokažemo ta listič v vsi njegovi smešnosti. Listič se napihuje nam nasproti kakor žaba v basni, ter nas imenuje zapored ,,bliittcben", ..armseliger gegner", „kleiner gegner," „b. n. gospodom in gospem in drugim, posebno vrlim Loškim farutiom, ki so zadnjo čast mojemu predragemu prijatelju Čast. gospodu Pr. Remicu, šk ofj eloške m n ž up n i k u , skazali, se iskieno zahvalujem in ranjcega v molitev in spomin priporočujem. Hrenovice 11. febr. 1878. lir. »V. Merhene. Za ključarska dela, raznotere ključavnice, kovanju vrat in oken, omrežja, križe, železna ognjišča (šparhurde), železne cevi (rore) itd. priporoča se podpisani p. i. občinstvu, ter vBako naročilo dobro, liuglo, in kar naj bolj mogoče po ceni izvršuje. (2) Ijorene JKelenee, ključarski mojster nu Št. Petcrskem predmestji v Ljubljani h. št. 15. Inserati «e sprejemajo in vel j i tristopua vrsta : 8 kr., če se tiska lkrat, 19 9 ll II 11 ll a n i** ll ll ll l> ^ ii Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefran kovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in eks) edicija ua Starem trgu ti. št. 16 Po poŠti prejeman velja : Za celo loto . . 10 gl. — kr zu pol leta . . 6 „ — ,, za četrt leta . . '.!.,—.. Politim list n siinuki narofl. V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . . 4 „ 20 „ i za četrt leta . , 2 „ 10 ,. ' V Ljubljani na dom pošiljau velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Li igovih ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat na teden iu sicer v torek, četrtek in soboto. f -.v Pij IX. IV. Napoleon III. in Viktor Emauuel sta sprevidela, da se toliko časa o zedinjeni Italiji ne more govoriti, dokler je Rimsko mesto v oblasti papeževi. Zato sta skušala s prilizovaujem in najsladkejšimi obljubami Pija IX.. pregovoriti, da naj se prostovoljno posvetni vladi odpovedo in italijanski vladi prepuste zadnji del uekda-njili svojih dežel, ki jim je bil še ostal. Pa av. oče so na vse to prigovarjanje veduo le odgorarjali: ,,Non posumus — ne moremo,1' ter so zapuščeni od posvetnih vladarjev „svoje zaupanje, kakor so rekli, stavili le na knža-nega izveličarja, kteri jih ni še nikdar goljufal." Tudi katoliški škofje so jim v tej zadevi pritrjevali iu so že 1. 1860 glasno oporekali proti zlobnemu početju rogoviležev italijanskih ter deželno vlado papeževo povdarjali kot jako koristno in potrebno reč za vesolni katoliški svet. Ob enem so verni sv. očeta v brezštevilnih adresah zagotovljali svoje vdanosti in ljubezni. Katoliški svet je pri tej priliki zopet pokazal, da so pastirji in ovčiee ene vere, ene misli in enega srca. Za Pija je bila to velika tolažba, iu javno so se vsem zahvaljevali za niihovo svestobo in ljubezen, ob enem pa izrekali želje, da bi škofe še eukrat radi zbrali okoli sebe, kakor 1. 1854, ko so proglasili brezmadežno spočetje Device Marije. Povabili so jih tedaj, da naj se o binkoštih I. 1862 vdeležijo slovesnosti, pri kteri so hoteli za svetnike razglas ti japanske mučenike. Res se je b lo sošlo okoli 300 škofov in čez 'AX)0 duhovnikov iz vseh krajev sveta, in Pij so imeli, pri tej priliki jako važen ogovor, v kterem so pretresali vzroke sedanje nevere iu povdarjali potrebo, zedinjenega delovanja, da se človeška družba reši pretečega ji propada. Italijanski rogovileži med tem rok svojih niso križem držali, in 10. sept. 1. 1862 pisal je minister italijanskim poročnikom pri vnanjib vladah, „da ves narod (t. j. Garibaldi in njegovi privrženci) zahteva svoje glavno mesto. Vlade bodo toraj umele, kako velika je sila, ki narod žene proti Rimu." Toda Rim in papeža je do-sihmal varovala fraucoska posadka pred sovražnimi napadi. Pa 15. sept. I. 1864 sklenil je Napoleon z italijanskim kraljem glasovito sep-tembersko konvencijo, v kteri se je zavezal, da hoče v dveh letih svojo vojno iz Rima umakniti ; Italija pa je obljubila, da sedanjega posestva ne bode napadia in odbila tudi vsaki vnanji napad nanj. Sv. oče se niso nikdar zanašali na pomoč francosko, zato jih pa tudi omeDjena zveza med Italijo in Francijo ni osupnila, in neprestrašeno so odgovorili na njo v svoji okrožnici do škofov (enciklika „Quanta cura") od 8. decembra 1864, kteri so pridejali tudi „SylIabus'1, t. j. zbirko 80 krivih naukov sedanjega časa, ktere so Pij pri raznih prilikah zavrgli in obsodili. Ta zbirka je nekako zrcalo za sedanji svet, ki v svoji ošabnosti meni, da človek Roga ne potrebuje, in da človeški um sam vse premore. Da so sv. oče s to okrožnico pravo zadeli, pokazalo je vpitje in razgrajanje liberalnih listov, kterih jiremogi so to okrožnico obsojevali iz nevednosti — še bolj pa iz hudovoljnost'. Pa tudi rogovileži med tem niso rok križem držali ter so veljavo papeževo v Rimu tako zelo spodkopavali , da se je že pretresalo vprašanje, bi li ne bilo dobro, da bi se sv. oče iz Rima preselili kam drugam? Angleška (protestantov-ska) vlada je velikodušno sv. očetu ponudila otok Malto za stanovanje in jim preskrbela tudi potrebnih ladij, če bi se bili hoteli s kardinali tje preseliti. Pa Pij IX. te ponudbe niso hoteli sprejeti in sv. mesta ne zapustiti. Tako je prišlo 1. 1866, ko je Italija v diužbi z Nemčijo napala naše cersastvo. Lahi so bili sicer dvakrat na suhem (pri Kustoci) in na morju (pri Visi) tepeni, vendar pa so pri sklenitvi miru dobili od Avstrije benečansko kraljestvo in vsled tega so zopet začeli kričati, da se jim mora vdati tudi Rim ter postati glavno mesto zedinjene Italije, Pa tudi to sv. očeta ni motilo in 29. junija I. 1867 so v tretje iz raznih krajev sveta katoliške škofe zbrali okoli sebe ter so ž njimi slovesno obhajali osemnajststoletnico smrti sv. aposteljnov Petra in Pavla. Ob t nem so že tedaj izrekli iskreno željo škofe še enkrat v R mu zbrati okoli sebe in ž njimi obhajati vesolen katoliški zbor. Pa komaj so minule slovesnosti, kterih se je vdeležilo okoli 500 šhofov, 15.000 duhovnikov in čez 100.000 vernikov, so se že rogovileži zopet vzdignili, da bi napali Rim in ga vzeli sv. očetu in cerkvi katoliški. Da bi laglje dosegli svoj namen, zvezali so se z nekterimi rimskimi zarotniki, ki so hoteli v sv. mestu osnovati silno v.itajo ter so spodkopali neko vojaško kasarno in jo s smodnikom razstrelili ter pr. tej priliki ob življenje pripravili 27 papeževih vojakov. Garibaldi je s svojo druhaljo drl proti Rimu, da bi ga s silo vzel papežu, kakor nekdaj sicilijansko kraljestvo kralju neapoli-tanskemu, papeževi vojaki so se mu krepko v bran postavili ter ga pri Mentani premagali in njegovo sodrgo v beg zapodili. Rogovileži so morali tedaj svojo poželjivost po rimskem mestu za nekaj časa zopet zadušiti in to je dalo Piju IX. priliko, da so obhajali z verniki še nekaj prav ginljivih slovesnosti, preden so se umaknili v vatikan, iz kterega potem do smrti svoje nič več niso prišli. 11. aprila 1869 so darovali svojo ziato mašo, ter pri tej priliki sprejemali deputacije, častitke in darila, ki so jim dohajala iz vseh delov sveta. Tudi vsi vladarji evropski razun italijanskega kralja so se spominjali tega za katoliški svet in njenega najvišjega glavarja tolikanj veselega dogodka. 8. decembra ravno tistega leta pričel se je tudi občni cerkveni zbor vatikanski, kterega se je v začetku vdeležilo čez 700 škofov iz vseh delov sveta in ki je 18. julija 1870 določil versko resnico o nezmotljivosti paptžvi v verskih rečeh. Pa la tako slavno jiričeti zbor svoje naloge zarad ueprevidenih političnih dogodkov ni mogel dovršiti. Ravno zvečer pred razgla-šenjem papeževe nezmotljivosti je namreč francoski cesar Napoleon Prusom vojsko napovedal. Da bi si prikupil Italijo in pridobil njeno prijateljstvo, umaknil je svojo vojuo iz Rima. Viktor Emanuel je te prilike komaj pričakoval, ter po odhodu Francozov 12. septembra poslal 60.000 mož proti Rimu, da bi ga papežu šiloma vzeli; 20. septembra so začeli mesto bom bardirati, ktero so papeževi prostovoljci hrabro branili. Pa papež so sprevidili, da se 10.000 ljudi proti 60.000 ne. bode moglo izdatno braniti ; da bi se tedaj zastonj ne prelivala kri, zaukazali so, da naj se po Surnem boji bela zastava razpne in mesto Piemontežem izroči. 21. septembra so sv. oče razpustili svojo vojno, 20. oktobra pa občni cerkveni zbor, ,,do pri -ličtiejšega časa." Tako je tedaj rimsko mesto padlo, a padel je tudi — Napoleon, ki je bil ravno v tem času od Ptusov v vseh bitvah premagan in — vjet. S prihodom Piemontežev v Rim, ki so ga nedolgo potem oklicali za glavno mesto italijansko, so Pij IX. nehali biti jiosvetni vladar, in so bili le še papež, to je namestnik Jezusov na zemlji in najvišji glavar njegove presvete cerkve. Pa dasi brez dežele iu podložnikov in tako rekoč vjetnik v svoji lastni hiši, bili so vendar mogočnejši in bolj ljubljeni, kakor najmogočnejši posvetni vladarji, kar seje "pri raznih prilikah sijajno pokazalo. Koso 16. junija 1871 obhajali 25Ietnico svojega papeštva, obhajal je ž njimi to slovesnost vesolui katoliški svet in iz vseh krajev so romarji hiteli v Rim, da so se poklonili sv. očetu in jim prinesli bogatih darov; in ravno to seje ponavljalo lani, ko so obhajali pedesetletnico svojega posvečenja za škofa. Zlasti pa se je to pokazalo sedaj pri smrti Pijevi, ktera je po vsem katoliškem svetu, po obljudenih mestih evropskih, kakor tudi po vročih puščavah afrikanskib, in temnih gozdih daljne Amerike, po obširnih deželah razprostrte Azije in po otokih raztresene Avstralije po bogatih palačah in naj priprostejših kočah zbudila tako vesoljno in britko žalost, kakoršno občutijo le otroci pri zgubi najljubeznjivših staršev. To splošno sočutje tedaj, ktero pri smrti najslavnejših in najmogočnejših vladarjev zastonj iščemo, nam najbolj jasno priča, kaj da so Pij IX. katoliškemu svetu in človeštvu sploh bili, in kako prav da so imeli njihovi vradniki, ki so jim vnekiadresi, kakor omenja „Vaterland", rekli: „Ne vemo, je bil li v prejšnjih časih kak papež veči kakor ti; tega pa smo prepričani, da bolj ljubljen ni bil nobeden." Iz vseh krajev in mest dohajajo poročila o ginljivih slovesnostih, ki so se vršile za ranjkim Pijem IX V Zagrebu so s stolnice, škofove palače kakor tudi z vseli korarskih hiš vihrale velikanske črne zastave. Nekaj ena cega se poroča iz Prage, kjer so bile zlasti cerkvene slovesnosti jako sijajne in so se jih razun c. namestnika iu raznih vradov vdeležili tudi vst učilišni rektor magnifikus in premnogi plemenitaži. Jako ginljivoje bilo tudi cerkveno opravilo v liuški šentpolitški pa •iraški škofiji. V Budapešti so bode cerkvena slovesnost, vršila v torek, 19. t. m. in predsednik je zbornici poslancev naznanil, da je tudi ona povab ljena k tej slovesnosti. Ob enem se je prav častno spominjal Pija IX. delo v protostan-tovskem Berolinu se je šolska mladež izpustila iz šole, da se je zamogla vdeližiti cerkvenih molitev po najvišjem glavarju cerkve katoliške. 11 vseh teh poročil je razvidno, da je uekdaj sloveča katoliška Ljubljana vtem oziru daleč za drugimi mestmi ostala, ker razun cerkvenih opravil, kterih pa se je primeroma vdeležilo malo ljudstva, po vuanjem ni bilo videti nobenega znamenja, ki bi bilo razodevalo žalost po smrti sv. očeta. Naj pri tej priliki še omenimo, da za vladanje Pijevega bilo je vstanovljenih 24 metro-politnih cerkev z gotovimi prestoli, in 6 brez teh, škofovskih 132 iu pastirjev nullius dioe-ceseos 3, dalje 3 apostoljske delegacije, 33 apostoljskih vikarijatov, 15 apostoljskih pre-fektur, vseh skupej 215. Slovesnost po sv. očetu. Z Dunaja 14. februarja. Devetnajsto stoletje šteje dva istinito slavna moža, kterih orjaški duh bode še dolgo, dolgo oživljal in širil prša vernim kristijanom. Francoski učenjak Montalembert je obeli veliko življenje v kratkih potezah narisal, ko je d nt 23. marcija I. 1847 irskega boritelja in mu-čenika Daniela O'Connella pri njegovem potovanju k sv. očetu Piju IX. v Rimu v pričo Pariških katolikov nagovoril tako-le: ,,Srčne želje francoskih katolikov Vas spremljajo na Vašem potovanju v Rim. Na dan Vašega prihoda do Pija IX., na dan , ko bode največi in najslavnejši katolik našega časa klečal pred papežem, ki vzbuja najsijajnejše čase Bvete cerkve v našem spominu — na ta dan hod v resnici znamenit trenutek nastopil v zgodovini našega časa. Ako ima v tem trenutku naj višega vzradovanja Vaše srce še kakšen prostor za misel razve Rima m Irske, potem si spomin|ajte nas ; ljubezen, spoštovanje in vdanost francoskih katolikov do poglavarja sv cerkve ue morejo nikakor bolje izražene bit nego z ustini katoliškega osvoboditelja Irske." O'Counell ni dosegel, kar je tako iskreno žele da bi bil z lastnimi očmi videl ter občudoval že takrat povsodi občudovano osebo Pija IX. Umrl je v Genovi pred svojim prihodom v Rim. Te dni pa ie drugi veliki mož izdihnil svojo blago, plemenito dušo. Pij IX. — vzvišeni namestnik Jezusa Kristusa, nezmotljivi učitelj in voditelj kristjanov, velikodušni oče, prijatelj in dobrotnik krščanskega sveta — je dovršil svoje krepostno življenje, ki je bilo prepolno trpljenja, preganjanja, žalosti in brid kosti. Tega moža značaj je bil energičen, jeklen, vsakej polovičnosti sovražen , ne boječ se nijedne konsekvence. Niti na desno nit na levo ni krenil s pravega pota. Kakor je bil njegov duh sposoben najvičc načrte snovati, tako je bila njegova volja dovolj krepka, da njih vresniči. Ljubil je resnico in gojil prav to Njegovo žlahtno srce je vtripalo le v ljubezni do sv, vere in vseh kristjanov. Nijeden narod se ne sme pritoževati, da bi bil od Pija IX. kedaj preziram L. 1858 na god sv. Florijana so sv. oče duhovnika iz Goriške nadškofije, č g. Fil. KalTol-a, tako-le ogovorili: „Vi ste, kakor pravite , Slovan. Slovanski narod je narod vere in zares mogočen narod. Jaz vse Slovane očetovsko ljubim. Škoda, da so ruz-koljeni. Njihova sreča bi bila sloga, in ta se njim cimi le v zedinjenju s katoliško cerkvijo." Te besede, kako resnične so in pomenljive! Vsled tako plemenitega srca in tako vzglednih čednosti pridobil si je Pij IX. ljubezen , vdanost in naklonjenost pri vseh onih, ki raz-umijo ceniti vzorno življenje in duševne triumfe. Kaka radost in veselje je bil najviši poglavar svojim podložnikom, to svedoči v tem trenutku nepopisljiva žalost, neizrekljiva bridkost pri njegovem mrtvaškem odru. Priznavati se mora, da je žalovanje po tej zgubi vesoljno. Tudi dunajsko mesto je v teh dneh nekako svoj obraz spremenilo. Res, da je tukaj mnogo lehkoživcev, ki se malo ali prav nič ne zanimajo za cerkvene reči in jih še z besedo in pismom zasmehujejo, vendar v tem trenutku e videti, kakor bi si bili kaj poštenejšega in resnejšega domislili. Mogočna podoba mogočnega Pija IX. jih je nekako blažilno prevladala. Nalašč sem kupil raznovrstnih časnikov, da zvem, kako pišejo o Vatikanskem jetniku po njegovej smrti, in reči moram , da se vedejo kolikor toliko dostojuo iu spodobno. Le eden židovski list ni imel in nima toliko moralne moči, da bi le za eden hip stopil iz smrdljive mlakuže ter se nekoliko više povzdignil. Pisačem v ,,mubamedanko" ,,N. fr. P." veljajo besede, ktere je po Pavlovem poročilu grčki pesnik izustil o Krečanih: „Cretenses semper mendaces et malae bestiae." (Krečani so vselej lažniki, hude zveri.) — Mrtvaške maše iu bilje se po vseh cerkvah prav čedno in spodbudljivo vrše. Dne 13. febr so se opravljale v dvorni kapeli v pričujočnosti svitlega cesarja, vseh nadvojvodov in nadvojvodinj. Presunljivo je bilo majestetično petje in človeku se je pri srcu kar milo storilo, ko se je naposled pri sijajno okinčanej tumbi zapelo: „dies illa, dies irae — dies magna et amara valde." Naj veličastnejša pa je v tem tednu gotovo cerkva sv. Štefana. Raz visoke s pobar vanimi opekarni krite strehe vihra otožno veli kauska črna zastava. Z impozantnega 138 metrov visokega zvonika pa žalostno buči velki 17.700 kilogramov težki in iz turških !. 1711 vplenjenih kanonov vliti zvon, ki so med letoin le jio dva- ali trikrat oglasi ; zato pa sedaj tim bolj pretresljivo iu prešinljivo poje. Vhod skozi velikanska le redkoma odprta vrata je preprežen s črnimi tapetami. Tako so tudi v notranjem dekorirani po večem vsi oltarji (38) in stebri, ki so že sami ob seb zatemnelega obličja, tako da sedaj tim žalost-neje vplivajo na svoje obiskovalce. Na sredi cerkve je postavljen sila visok katafalk, kterega kinČajo razna papeževa znamenja kakor: tiara, palij, rudeč klobuk, bel biret itd. Okolo je gotovo več ko 200 dragocenih svečnikov postavljenih. Vernikov prihaja m odhaja neprenehoma ogromno število skozi vsa tri odprta vrata. Cerkev zamore 12.000 oseb v svoje prostore sprejeti, pa vendar je v tem času posebno predpoldnem skoro do čistega nagnjetena. A ne najdeš tu le samo radovednih zijal, nego tudi prav pobožnih duš, ki pri tem ali onem oltarju opravljajo z vidno gorečnostjo svoje molitve za svojega tako skrbnega Pastirja. Vsaj sv. kat. cerkev še v smrti ne zabi svojih. Tako se slave in časte po smrti oni blagi možje, ki so v življenju za občui blagor človeškega rodu povzdigovali svoje krepke glasove, ki so majali iu stresali zemljo. Postavljajo se njim nestrohljivi spomeniki v sicih vernega ljudstva, ki jih ljubi in čisla z nevgasljivo hvaležnostjo. Anglež velik škod odclnik Avstriji. i. Monda mi bo vsak pameten človek rad pritrdil, če tu naravnost rečem , da je Anglež v trgovskem in gospodarskem obziru največ škodoval Avstriji; jaz si upam celo trditi-, da hi Avstrija ne bila tako na slabem, ako bi se ne bila pečala z Angležem. To mi bo prav lahko dokazati v kratkih stavkih. Znano je, da Angležka sama na sebi ne more rediti vseh prebivalcev svojih z lastnimi pridelki. Zato si je iskala že pred več sto leti dežel, od kterih bi imela vsaj toliko dobička, da preživi svoje zemljake. To je bil vedno lačen volk , ki si sam ne more pridobiti toliko, da bi napolnil svoj nikdar ne siti želodec. Pridobil si je mnogo kolonij zunaj Evrope, o kterih je več dob živel, pri tem jih pa popolnoma izmolzcl. Najnovejši dokaz temu je Indija, kjer skoro leto za letom gine po več milijonov ljudi edino zavoljo tega, ker jih Anglež do kože slači. A to angležkemu želodcu še ni dosti. Azija mu je davno že postala premajhna za njegovo lakoto in poželjivost; tudi je moral iskati si kraja, kjer bi to, kar v Indiji pridobi, v denar spravil. Isto tako mu je bila skrb, svoje lastne domovinske pridelke, ki se največ v železji in tkovine, kolikor mogoče drago spečati. Železo in volna sta, kakor znano, glavna pridelka te dežele, s pridelovanjem in obdelovanjem teh se peča na britanskem otoku največ ljudi. Razen Angležke pa so tudi druge dežele bogate teh pridelkov, med njimi v prvi vrsti Avstrija. Z obdelovanjen železa se tudi tu peča sila veliko ljudi in kar se tiče tkovin, ste Oeska in Moravska skoro sami dosti za potrebo v Avstriji. Druge dežele se pečajo r tem kolikor toliko, Francoska posebno z blagom za oblačila. Kaj bi toraj husnilo Angležem, če hi še toliko tega blaga na leto izdelovali, če bi ga pa ne mogli spečati z dobičkom V Anglež je trgovec, edino kramar, zato je tudi njegova politika povsod le kramarska. Kaj mu mar, če tisti, s komur kupčuje, pride po njem ob vse , da le on dobiček ima? Ker pa je navadno tisto blago, ki se bliže izdeluje, ceneje od onega, ki od daleč prihaja se iz konca Angiež ni mogel meriti v ceni s svojimi pridelki z onimi, ki so se v dotičnih deželah doma pridelovali in izdelovali. Zato je mislil si pravo. Najprvo, česar je treba za ceno izdelovanje blaga, je denar; če se ta poceni dobi, je tudi delo ceneje. Nasledek tega je znana angleška banka, v ktero vsi evropski bogatini svoj denar nosijo komaj po 2"/0. Ker je v tej banki nakopičnega sila veliko denarja, se s tem doseza dvojni namen: Anglež dobiva ga ceno , velikanske svote pa so mrtve za drug evropski trgovinski ali denarni promet. To pa še ui glavna reč, Čeravno je na ta način veliko najvišjih evropskih glav privezanih na Angleško. Rilo je treba še zlajšati kupčijo. Zato so za časa Bciista — nesrečnega spomina za Avstrijo, ktere nasledek se je hitro pokazal ne le za fabrikante iu trgovce, ampak še bolj za kupovalce, za ljudstvo. Koliko je bilo Angležem za to pogodbo, temu je najjasnejši dokaz to, da je Beust, ki je v Avstrijo prišel do vratu zakopan v dolgove , odšel v London bogat mož Urž po omenjeni pogodbi je namreč v Avstriji začela pešati posebno železna in suknena industrija, ker je angleško blago prihajalo sem ceneje, nego se je tu moralo izdelovati. „No to je bil dobiček vsaj za kupovalce , za množico ljudstva," bo morda kdo ugovarjal. — Kaj še! Nasledek je bil ta, da so naše fabrike izde lovale slabše blago , da so mogle konkurirati ali se v ceni meriti z angleškim. Kdor tega ne verjame, naj se le spominja, kako dolgo je prej kako blago trpelo. „Pa )e bilo vsaj angleško blago dobro," se bo morda zopet kdo oglasil. Iz konca morda ; ali ko so Angleži zapazili, da se njim s Hiab-šim blagom dela konkurenca v ceni, so tudi oni jeli slabše blago delati in so odjenjali s ceno tako, da je vsled njihove konkurence sila veliko fabrik propadlo. Naj omenim n. pr. le to, da kranjska obrtnijska družba ne more železniških šin nikakor delati po isti ceni kakor iz Angleškega prihajajo — navzlic vožnini in coluini. Enaka se godi po drugih deželah, kjer je rude na kupe. Politični pregled. V t.jiibl)Kiu, 18. februarija. Avstrijske dežele. Državni r.hov je IG. t. m. z veliko večino glasov sklenil pričeti posebno obravnavo čolnih tarifov, ktera se ima že danes pričeti. Ministerstvo je tedaj v tej zadevi sijajno zmagalo, in vse kaže na to, da se bode godilo, kakor smo to obširneje popisali v članku: ,,ministerstvo zopet oživljeno". Vnanje države. O niMko-turdkili zadevah se poroča, da jih bode rešil kongres, ki se naj po nasvetu avstrijske vlade snide vBaden-Badenu. Razne vlade bodo k kongresu poslale svoje vnanje ministre. AiiSleAko brodovje se je ustavilo IG. t. m. pri otoku Prinkipos. Avstrijskim vojnim ladijam se ni dovolilo jadrati skoz Dar-danele. Rusi na prošnjo sultanovo Galipolja ne bodo zaseli in tudi ne šli v Carigrad, ker se je angleško brodovje umaknilo v Gemlik. Upor.na Kreti raste. ŠjtiiiijHlii kralj je 15. t. m. odprl zbornico in ji predstavil kraljico. V prestolnem govoru se prav toplo spominja tudi Pija IX. in izreka upanje, da bode previdnost božja konklave vodila pri volitvi novega papeža, da se bode vtrdila edinost med državo in cerkvijo. V IKiiiin so imeli 16. t. m. v 1'antc onu črno mašo pa ranjkem kralju Viktorju Emanuelu, ktere so se vdeležili vsi vradi, kakor tudi vnanji državniki. Domače novice. V Ljubljani lil. februarja. (Ljubljansko društvo gospej) za ranjene in bolne vojake je vsled poziva v pomoč ranjencem v vojski med Rusijo in Turčijo nabranih milili darov v skupnem znesku 206 gld odposlalo Avstrijskemu patriotičuemu društvu na Dunaji. Taisto je z dopisom od dne 12. februarja 1878 št. 158 potrdivši prejem v imenu ranjencev obeh vojskujočih se, strank izreklo nar toplejšo zahvalo za velikodušni dar, ter zagotovilo, daje darove natančno po volji da-rilcev razdelilo. (Občni, zbor Matice slovenske /3. t. vi.), kterega se je vdeležilo 50 udov, pričel se je z nagovorom predsednika, dr. Blehveisn. Omenjal Je letošnjih knjig Matičnih , obširnega in lepega Letopisa, življenja Costovega in krasnih kart, s kterimi je slovenski atlant dovršen. Za prihodnje je že vredjeno za natis Verne-ovo popotovanje okoli sveta; prof. Glovacki se je ponudil, da spiše lloro dežel slovenskih in tudi slovensko hrvatska slovnica se izdeluje. Glede zuanstvenega časnika se je oglasilo tako malo naročnikov in je došlo tako pičlo tvarine, da si odbor ni upal pričeti izdavanja in Matici naložiti novih stroškov, kterih bi bilo njo zadelo čez 320 gld. Zato naj bi občni zbor sam pretresal to reč pri današnji seji. Denarno -tanje Matično je ugodno, kakor udje sprevi-dijo iz njenega računa. — Za tem g. tajnik Pra-protnik obširneje poroča o tem , kar je omenjal g. predsednik, g. blagajnik Vilhar pa bere sklep računa od 1. januarja do konca decembra 1. 1877. Iz njega je razvidno, da ima Matica premoženja v obligacijah 38.460 gld., hišo, vredno 11400 gld., iu inventar, vreden 5700 gld. Dohodkov je bilo 7874 gld. 48 kr., stroškov pa 4936 gld. 75 kr. in sicer tajniku nagrade in za pisarne potrebščine 475 gld., za spiBe 1192 gld. kr., za tiskanje knj m., za božjastjo. Murka Geršiž, gostač 56 1., za jetiko. Marija Škof, kroj. ž. 23 I., za mrtudoni. Janez Ahec, gost. 73 1,, za sitšico. Luka Šetnic, vojak 14. kompunije 17. pcš-polka 3. fobr. v vojaški bolnišnici za jetiko. Jernej Mišjak, tandler 56 I., za jetiko. Marija Kaiser, pas. ž. 63 1., za vtriplj. pljuč. Ana Bukovic, kuharica 36 1., za srčno vodenico. Špela Kolman, ur. ž. 7 7 1., za inrtudorn. Pavi Breskvar, hiš. pos. 80 I., vsled starosti. Loterijske številke IG. februarja. Na Dunaju: 45, <»7, 1«, 73, V Gradcu: 28, 11, C9, 53, «1. TeleHmUčne denarne cciie 18. februarja. Papirna rent« (58.70 — Hrubernn routu 67.— — Zlstarenta 74.05, — 18601etn<> iiri»viio posojilo 110 60 Dankin« akcije 803— Kmditne akcije 226.26— London 119.20 — Sr»bro 103 90. — Ces. kr cekini 6.67. — 20 frankov 9 64 '/,. Za ključarska dela, raznotere ključavnice, kovanja vrat in oken, omrežja, križe, železna ognjišču (šparherde), železne cevi (rorc) itd. priporoča so podpisani p. i. občinstvu, ter vsako naročilo dobro, naglo, in kar naj bolj mogočo po ceni izvršuje. (3) liort-uc Kelencc, ključarski mojster nn Št. Pcterskein predmestji v Ljubljani h. št. 15. Političen lis! za ;i narod. Po potti prejeman velja : /,a celo leto . , 10 gl. — kr za pol leta . . 5 „ — „ za četrt leta . . 2 , — „ . V administraciji velja: Za celo leto . . H gl. 40 kr. za pol leta . . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . '£ „ 10 „ V Ljubljani ua dum poSiljau veljA 60 kr. več na leto. VredniStvo je v Lingovih ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat na tedeu in ticer t torek, četrtek in soboto. Inseratl se sprejemajo in velj4 tristnpua vrsta : 8 kr., če se tiska Ikrat, ^ i» u n »» ^ M »i n n n n Pri večkratnem tiskanji 86 ceua primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. ; Naročnino prejuna opravništvo (administracija} in eks| ediciju na Htarem trgu h. št. 16. Papež Leon XIII Diuuiju. 20. februarija. (Izviren telegram ..Slovencu"): Kardinal-kamornik Pecci je bil /a papeža izvoljen in si je pridejal ime Leon XIII. Skru-tinij jo bil danes dopoludne^- Novi papež Joahiin Pecci so rojeni 1. 1810 v Karpinetu, ter so bili 19. januarja 1846 izvoljeni za nadškofa v Ferugiji, 19. dec. 1853 pa za kardinala. Pij IX. so jih bili nedavno imenovali za kardinala kamornika, ki ima po smrti papeževi do izvolitve novega cerkvenega glavarja najvišjo oblast. „ UniliV omenja, da novi papež strinjajo ljubeznivost apostelna z resnobo iu dostojnostjo vladarjevo. Kolikor se dozdaj v <5, bodo novi papež delovali v dubu in smislu nepozabljivega Pija IX Liberalni listi Leona XIII. prištevajo k intran-sigentom, t. j. k tistim možem, ki cerkve nečejo izdati ter se zahtevam liberalnih držav in zlasti kraljestva italijanskega, ne vdati. Več o novem papežu povemo prihodnjič. Anglež velik skododelnik Avstriji ii. Ni treba biti človeku učenemu narodnemu ali državnemu gospodarju, da sprevidi; koliko škode so delali in je še delajo Angleži s svojo trgovinsko politiko po Evropi, posebno pa še po Avstriji. Rusiji je škodovala po večem le s svojo krajšo in lajšo zvezo z Azijo , glede domačih pridelkov ruskih pa se ni nikdar mo gla ž njo vspešno skušati, kajti Rusija je ena tistih srečnih dežel, ki skoro vsega, česar njeni prebivalci potrebujejo, doma v izobilji prideluje in celo izvažuje. Edino, česar ne dobi doma je morda železo in sukuo; prvega bi bila tudi po krajšem potu dobivala dovolj iz Avstrije, če bi tej Angleška ne delala konkurence; druzega pa ne potrebuje toliko, ker je glavna obleka Rusov doma pridelana in izdelana kožuhovina. Več ko Rusija je trpela po Angležih Pru sija ali recimo Nemčija. Tudi v tej je angle-žka konkurenca zelo škodovala domači obrtnijj in zaprla pot tje posebno avstrijski industriji železja. Zato je prav naravno, da se je v sedanji vojski vsa Nemčija, zlasti pa nekdanja Pruska odločno vstopila proti Angležem: v Prusiji Bkoro vsak človek ve, koliko je dežela trpela po angleškem trgovinskem monopolu. Ne bom se morda motil, če tu Se izrečem svojo misel, da lansko leto trgovinska zveza ali pogodba med Nemčijo in Avstrijo se posebno zato ni mogla skleniti , ker se je uemško mi-nistertsvo balo zveze z državo, ki je tako sklenjena glede trgovine z Angležko, kakor je Avstrija. Da-si je škoda trgovinske zveze z Angleži skoro vsakemu očitna, vendar niti v državnem zboru niti v ministerstvu še nihče ni odločno povzdignil svojega glasu zoper njo. Se ve, treba je krotiti in brzdati opozicijo, za vse drugo pa ali ni časa, ali pa tualo upanja, da bi tak glas obveljal. In kako je Angležka zapletla Turčijo v svoje mržel Turčija je vedno jemala iu le jemala, kakor mladoleten ali nepreviden bogat plemič od juda. Kakor pa jud dobro premisli, komu in zakaj daje, tako tudi kramar Anglež. Turčija je na takem kraji, da lahko odpira in zapira vrata v tiste dežele Azije, s kterimi se še trgovina najbolj splačuje. Avstrija pa je preko Rusije najbližnja sosednja Turčije, tedaj bi si bila ona mnogo lajše po nji odprla pot naravnost do trgovine z Azijo zlasti po Donavi in po železnicah. Da dozdaj še nimamo železnice od Ljubljane ali Zagreba uaravnost do Soluna, po kteri bi šla vzhodno iudijska pot skoz Avstrijo, je gotovo največ zasluga Angležev ; imeli je pa tudi ne bomo tako dolgo, dokler bo Anglež imel tako moč v Carigradu in na Dunaji, kakor jo ima zdaj. Ne motim se tedaj, če trdim), da bo prvi nasledek miru, ako bo za Avstrijo ugoden, železnica iz Ljubljane po Dolenjskem ali vsaj od Zagreba dalje po Rosni do morja ob Solunu. Ta črta bo naj krajša iu najravnejša cesta do Azije in po sredi Avstrije, oziroma Evrope do severnega morja. Da bode posebno Avstrija po nji mnogo pridobila, to je menda vsakemu očitno; to vedo pa tudi Angleži, ki bodo po nji prišli v veliko škodo in zgubili skoro ves svoj trgovinski monopol po srednji Evropi. Kaj jim bodo hasnile potem Gibralaltar, kaj Malta, kaj celo Darda-nele, če se trgovini odpre druga pot! Sedanji zbor kardinalov. Kardinali imajo pravico voliti papeža. Ves zbor šteje praviloma sedemdeset udov, vendar je malokdaj polu. Po dostojnosti so v treh re-dovih. V I. kardinali škofje, in teh ima biti šest; v ii. kardinali mašniki, in teh ima biti petdeset; v iii. se imenujejo kardinali dijakoni, in teh bi moglo biti štirnajst. Ranjki Pij IX. so precej dopolnili zbor kardinalov, kterih se našteva sedaj G4. Ti so: I. Kardinali škofje. 1. Ludovik A mat, rojen 1796 v Kaljarih, kardinal imenovan 1837, škof v Ostiji in Ve-letrih in dekan zbora kardinalskega. — 2. Kari Ludovik Morichini, r. 1805 v Rimu, imenovan 1852, škof v Albani. — 3. Kamil di Pietro, r. 180G v Rimu, im. 1856, škof v Porti in s. Rutini. — 4. Kari Sacconi, r. 1808 v Montalto, im. 1861, škof v Palestrini. - 5. Filip Marija Ouidi, r. 1815 v Boloeji , im. 1863, škof v v Fraskatih. — 6. David Bilio, r. 1826 v Ale-sandriji, im. 1466, škof v Sabini. II. Kardinali mašniki. 1. Friderik Schvvarzenberg, r. 1809 na Dunaju, im. 1842, nadškof v Pragi. — 2. Dominik Caraffa di Traetto, r. 1805 v Neapolju, im. 1844 , nadškof v Beneventu. — 3. Fabij Asquini, r. 1802 v Faganji, im. 1845. 4. Frančišek Donoet, r. 1795 v Bourg-Argeutaiu, im. 1852, nadškof v Bordcaus. — 5. .loallim Pecci, r. 1810 v Karpinetu, iiu. 1853, nadškof v Perugiji. 6. Anton Antonucci, r 1798 v Subiaku, im. 1858, nadškof v Aukoni. — 7. Anton Marija Panebianco, r. 1808 v Terranovi, im 1861. -8. Anton de Luca, r. 1805 v Bronti, imen. 1863. — 9. Janez Pitra, r. 1812 v Chamior-gueilu, im. 1863. — 10. Henrik de Bonnechose, r. 1800 v Parizu, iui. 1863, nadškof v Rouenu. 11. Pavel Cullen, r. 1S03 v Dublinu, im. 1866, nadškof v Dublinu. — 12. Gustav Ilohenlobe, r. 1823 v Rothenburgu, im. 1866. — 13. Lu-cijan Bonaparte, r. 1828 v Rimu, im. 1868. — 14. lnocencij Ferrieri, r. 1810 v Fano, imen. 1868. — 15. Jožef Berardi, r. 1810 v Ceccano, im. 1868. — 16. Janez Moreno, r. 1817 v Guatemali, im. 1868, nadškof v Toledo. — 17. Rafael Monaco la Valletta, rojen 1827 v At|uila, im. 1868. — 18. Ignacij Cardaso , r. 1811 v Murciji, im. 1873, patriarh v Lisa-bonu. — 19. Remigij Iteguier, r. 1807 v Saint-Quentin, im. 1873, nadškof v Cambravi. — 20. Fiavij Chigi, r. 1810 v Rimu, im. 1873, nadškof v Miri (in partibus iufidelium). — 21. Aleksander Franchi, r. 1819 v Rimu, im. 1873, nadškof v Tesaliji in p. inf. — 22. Jožef Guibert, r. 1802 v A x. im. 1873 . nadškof v Parzu. — 23. Ludovik Oreglia , r. 1828 v Bernu,im. 1873. nadškof v Damieti in p. int. — 24. Janez Simor, r. 1813 v Stolnem Beli-gradu, im. 1873, nadškof v Ostrigomu. — 25. Tomaž Martinelli, r. 1827 v Lucca, im. 1873. 26. Peter Gianelli, r. 1807 v Ternih, im. 1875. — 27. Mečislav Ledohovski, r. 1822 v Gorki, ira. 1875, nadškof v Gneztiu iu Poznu. — 28. Janez Mac-Closkey, r. 1801 v Brooklynu , im. 1875 , nadškof v Ne\v-Yorku. — 29. Ilenrik Manning, r. 1808 v Tottcridge, im. 1875, nadškof v Vestminstru. — 30. Viktor Dechamps, r. 1810 v Melle, im. 1875, nadškof'v Mehlinu. — 31. Rudger Mattei, r. 1811 v Reconati, im. 1875. — 32. Janez Simeoni, r. 1816 v Pa-gliano, im. 1875. — 33. Gottlried Brossais-Saint Marco, r. 1803 v Rennes, im. 1875, nadškof v Rennesu. — 34. Jernej d'Avanzo, r. 1811 v Avelli, im. 1876. — 35. Janez Fran-zelin, r. 1810 v Altino, im. 1875. — 36. Dominik Bartolini, r. 1813 v ltimu, im. 1875.— 37. Franc. Benavides y Navnreta , r. 1810 v Baza, im. 1877, patriarh v Madridu (Indiarum occidentalium). — 38. Frančišek Aguzzo, r. 1807 v Neapolju, im. 1877, nadškof v Kapvi. — 39. Emanvcl Garcia Gil, r. 1802 v San-Salvatore, im. 1877, nadškof v Saragosi. — 40. Edvard llovard , r. 1829 v Nottingbamu im 1877. — 41. Mihael Paga y l'iico„18U r. I z llima se o ranjkem Piju IX. naznanja bolj obširno in natančno, da se celo domači v Vatikanu niso nadejali tako nagle smrti. V začetku svečana meseca so se papež počutili dokaj dobro, bili nekaj dni zunaj posteljo, hodili brez tuje pomoči, samo o palici se opirajoč, po sobah, jedli radi ter bili dobre volje, Kedar pride (i. t. m. njihov zdravnik dr. Cecarelli, mu papež veselo zakličejo : „l)oktor, zdi se, da se še popolno ozdravim, predno povežem cu-lico (prima di faro fagotto). Mislite si, jaz morem hoditi skoro že brez palice, imam noge manj otekle in čutim, da mi je lahko". Namesto radosti zatemni se žalosti lice zdravniku, kar tudi papeža osupne. Zdravnik pogleda nogi in vidi, daje otok, kteri je papeža toliko toliko let trpinčil, popolnoma zginil, in da so se rane popolnoma posušile. To je pa hudo znamenje, pove odkritosrčno papežu, in na njegovo besedo se koj vležejo na posteljo, s ktere niso več vstali. — Pogreb Pijev se je vršil ob 7. uri zvečer. Truplo se je položilo v cipresino, potem v svinčeno in naposled v kostanjevo trugo. Cipresino in svinčeno so s črnim voskom zapečatili kardinal kamornik dvakrat, papežev naj višji dvornik dvakrat, nadduhovnik enkrat, kapitei enkrat. Truga se je skoz votlino spustila v poseben za to odločen hram , kterega so zidarji takoj zadelali in nanj vzidali ka-menito ploščo, na kteri so vdolbene besede: Pius IX. P. O. M. Na svinčeni trugi pa stoji zapisano ime starost (85 let 8 mesecev 20 dni) čas papeževanja (31 let 7 mesecev 23 dni), dan in leto smrti (7. febr. .1878). Ilazun kardinalov iu korarjev vatikanske stolice bilo je, navzočnili mnogo povabljenih gostov, poslancev, državnikov in plemenitažev. Tudi italijanska kraljica Meta je bila na skrivnem (ineognito) prišla v cerkev sv. Petra, kjer so jo pa spoznali in se spodtikali nad tem, da ni poljubila svetinje na obutalu sv. očeta. - Oporoka I'i-jeva se je odprla še le 18. t. m. Cerkveno premoženje oskrbljujejo kardinali Rilio, Simeoni in Monaco; privatno premoženje je razun volil, kterih smo nekaj že omenili, zapustil svojim 3 bratičem. O Pijcvem nasledniku in„veto" povesti! i h vlad. Pred povedati, kdo ima največ upanja, postati namestnik Kristusov, to je nemogoče. Angležke novine „Mornig A vertiser ' pišejo, da ima poleg razgovorov med kardinali največ priznanja kardinal Praški Sclnvarzen-berg. — Ktera vlada hode ali je naznanila kak ,.veto,1' tudi ni znano. Pravijo vendar, da vlada Španjska oporeka kakemu kardinalu karlistu (D. Karlosu vdanemu), in prusovska, da je na-prosila avstrijsko, naj zaznamnja kardinala Le-dohovskega, kard. Mannioga, pa uektere Francoze za nevoliteljne (gl. Našinec št. 20)1 Prav pa piše ,,Obzor", da to pravo nima sedaj nobenega smisla, in da njega izvrševanje ni nikdar nikomur, in najmanj katoliški cerkvi prineslo božjega blagoslova. Danes pa bi katoliške oblasti , ktere so nekdaj vživale to pravo, iz lastnega poštenja se mu morale odreči, kajti oue tudi niso varovale rimski Stolici posvetnega ali zemeljskega posestva, iu to jih očitno spominja, da ali niso hotle ali niso mogle izpolniti z onim pravom sklenjenih dolžnosti. — Konklave se je pričel že 18. t. m. Pri sv. maši, pri kteri so na pomoč poklicali sv. Duha, bili so navzočni tudi vsi poročniki vnanjih vlad in rimsko plemstvo. Potem so se brale dotične določbe papežev, in kardinali so prisegli, da jih hočejo zvesto spolnovati in molčati. Zvečer so se kardinali podali v sobe za konklave odločene Kardinali so med seboj edini in utegnejo volitev kmalo dovršiti. Navzočnili le til kardinalov. Dva (Closke.v inMoraessta na polu; eden (Rrossais) je bolan. Politični pregled. V Ljubljani, 20. februarija. Avstrijske deiele. V «lr/tivii<'in Kl»orn seje pričela 18. t. m. posebna obravnava o eolnini. Odsek je nasvetoval, da naj se pri kavi eolnina prav nič ne povikša in večina govornikov je podpirala ta predlog. Poslanec Sclurschmidt je pričel razpravo priporočajo 20 gld. colnine. Tudi llerhst je govoril ter krepko zavračal nasvet Auspitzev, da naj se pri surogatui kavi eolnina od G gld. zniža na 2 gl., rekši, da bi to koristilo samo Nemčiji. Glasovanje o tej reči je 19. t. m. s 159 proti 130 glasom določilo na kavo 20 gld., ua žgano 25 gld., na surogatno o gld. v Renciama, im. 1877, nadškof v Komposteli. — 42. Ludvik Caverot, r. 180G v Joinville, im. 1877, nadškof v Lionu. — 43. Ludvik de Ca nos-a, r. 1809 v Veroni, im. 1877, nadškof v Veroni. — 44. Ludvik Serafini, r. 1808 v Magliano, im. 1877, nadškof v Viterbi. — 45. Josip Mihalovič, r. 1811 v Tordi, im. 1P77, nadškof v Zagrebu. — 40. Janez Kučker, r. 1810 v Visi, im. 1877, nadškol na Dunaju. 47. Lucid Paracchi, r. 1807 v Itolonji, imen. 1877, nadškof v Rolonji. lil. Kardinali diakoni. 1. Prosper Caterini, 1795 v Onano, im. 1853. — 2. Thcodolf Mertel, r. 180(5 v Allu-miere, im. 1858. — 3. Dominik Consoliui, r. 1807 v Sinigaliji, im. 18G0. — 4. Edvard Borromeo, r. 1822 v Milanu, im. 1808 -- 5. Lavrencij Randi, r. 1818 v Iiagnacavallo , im. 1875. —-G. Jernej Pacca, r. 1817 v Beneventu, imen. 1875. - 7. Lavrencij Nina, r. 1812 v Reca-nati, im. 1877. - 8. Enej Sbaretti, r. 1800 v Spoleto, im. 1877. - 9. Friderik de Fal-1 onx du Courduy, r. 1815 v Angersu, im. 1877. Ilazun teh se v „Vaterl." imenuje še kardinal niašnik Morctti, nadškol Ravenski, in kardinal diakon Pellcgrini. Redovniki so Guidi in Garda Gil (Domi- nikanca), Bilio'.(Barnabit), Pitra (Benediktinec) Paneb anco (Minorit), Martinelli (Avgustinec) Dechampš (Redeinptorist), Frauzelin (Jezuit) m Guibert (iz reda Oblatov.) Po narodnosti ali domovini jih je 38 Ta-lijanov, iz Avstrije jih je 5 (Sclnvurzenberg, Kutschker, Simor, Mihalovič, Franzelin), iz Anglije 2 (Manning m llovard), iz Irske l (Cullen), iz Nemške 1 (Ilohenlohe), iz Poljske 1 (Ledohovski), iz Francije 9 (Donuet, Pitra Bonnechose, Bonaparte, Regnier, Guibert Rrossais St. Marco, Caverot, Falloux), iz Belgije 1 (Dechampš), iz Španije 1 (Moreno. Benavides, Garcia Gil, Paga y Rico), iz Por tugalije l (Moraes Cardaso), iz Amerike (Mac ("loške)'). Po rodu Francozje — Bonaparte, Pitra pa de Falloux — prebivajo stalno v Rimu tako tudi Tirolcc Franzelin, in Angličan IIo varil. — Od Gregorija XVI. živijo le še štirj kardinali (Amat, Schvvarzcnberg, Caratfa, As .quitii); 120 kardinalov pa je pomrlo za vlade I Pija IX.. kteri umrši jetnik v Vatikanu 7. febr !187k o ,.Zdrava Marija" zvonjenji sani o sebi lahko govori : lu saCrlflClo Vespertlno sVrreXl De nllLICtlone Mea. I Esdr. 9, b Osrn-ski minister Tisza bode na interpelacijo o vzhodnem vprašanji odgovoril danes li jutri. Madjari so hoteli na vsak način Av-trijo prisiliti k vojski z Rusijo , sedaj je te komedije menda konec, ker časniki naznanjajo, la se Andrassy in Ristnark lepo umeta. — V zbornici je grof Lonyay vtemeljeval svoj predlog;. da naj se dosedanja pogodba med Cislo n Translo začasno podaljša. Minister Szell mu |e ugovarjal iu priporočal vladine predloge. V nanje države. Itiiolto-Oirilie obravnave o sklenitvi miru so se pričele IG. t. m. v Odrinil, pa pokazale so se hude zadrege že pri prvem razgovoru. Angleži so postali veliko mirnejši in se, nadejajo, da se. bodo Rini iz Rumelijc precej po dovršenih odrinskih obravnavah umaknili. Brodovje angleško se je umaknilo v Gem-liško luko na azijatskem pobrežji marmarskega morja na severo zahodu od Rrusse. Angleški listi trdijo, da se je to zgodilo zarad tega, ker so Rusi obljubili, da v Carigrad ne pojdejo. — O nameravanem kongresu piše „Ag. Itusse," da so vsa dotična poročila berlinskih in dunajskih časnikov prezgodnja. Sošel se bode sicer najbrže v Baden-Bidenu in vdeležili sega bodo vnanji ministri, gotovega pa ni še nič določenega. Predsedoval mu bode boje knez Bis-mark, ki je zopet okreval in te dni došel v Berlin. Veliki knez Nikolaj je poslal svojega udjutanta v Bukarešt, da knezu Karolu naznani mirovne pogoje. — Avstriji se utegne pri kongresu ponuditi kos raztrgane Turčije. Glede Bolgarske kneževine, ktero hoče Rusija osnovati, je general Ignatiev Savfet paši rekel, da noben muhamedan ne bode smel v njej ostati. Upor v Tesaliji se čedalje bolj razširja iu v Pesili pa Lovki so Turki poklali grške prebivalce. Tudi v Kpiru so se bili sprijeli pri Ra-dovici m Karaci. Grški vstajuiki pelionski so i se pri Makrinici zašancali. I1*. I I«'HKS„ kralj, pruski lekar I. reda preiskovalni kemik iu znanstven strokovnjak ea zdravilne lekarne, tehnične, kemične iu zdravstvene reči raznotei ih vrst. Kdiuo pravega izdeluje Franc 11'illlcIlM, lekar v Nettn-kirchenu. Zavitek zu osemkratno rabo, po ukazu zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rabi, v raznih jezicih staue 1 gl., kolek iu zavijanje 10 ki. K« urilo Vsakdo naj se varuje prod ponarejenim čajem, ter naj zahteva vselej edino le „Wil-lieliliov protiprotinsii protirevmatični čaj na čiščečje krvi" (Wilhelms antiartritisehen antirheumalischen Blut-reinigungstbee), ker so čaji, ki se nahajajo samo pi.d imenom proliprotinski protirevmatični čaj za čiščenje krvi samo ponarejene reči, ki naj se nikar ne kupujejo. Da jo za p. i. občinstvo priličneje, prodajajo pravi >Yilielinov protiprolinski prolircv matični čaj ti le gospodje: V Ljubljani : Peter l.asliik; v Postojni: Jos. Knpferschmidt, lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mit.tl-biicli, lekar; v Borgu: Giuaeppi Betlaniii, lekar; v Bruku na Muri; Albort Langer, lekar; Bozenu: Frana \Valdmiiller, lekar; v Brunoku: J. O. Muhi; v Bel o varil: Kud Svo hoda, lekar; v Briksenu: Leotih. Staub, lekar; v Plibergu: Jan. Neus.ior, lekar; v Celji: Banmbachova lekarna in Fr Rau-scher; v Korminu: Hermea Coiloliui, lekar; v Kur-ti n i: A. Cainbruzzi; v Deuseh-I.andsbcrgu : Miillerjevi dediči; v Oseku: J. C. pl Dienes. lekar in Jož, Gobetzky, lekar; v Pil r s t en fe I d u: A. Schrachen-fux, lekur; v Frohnleiteuu: v Blumauer; v B režali: O. Rmsheim, ltksr in A. Aichinger, lekar; v Gorici: A. Franzoni, lekar; v Grade«: ,1. Burg-leitner, lekar; v Guttaringu: S, Vatterl; v Oru-bišnom polji; Jos. Malicli; v Gospič.u: Valentin Vovk, lekar; v Grafendorfu: Jos. Kxiser; v Mohorju; Jos. M. Richter, lekar; v Ilallu (na Tirol skom); Leop. pl. Aichinger, lekar v Judenburgu: F. Senekovič; vlnnichenu: J. Stnjif. lekar; v J ms tu Villi. Deutsch, lekar; v Ivaniču: Ed. Tolovič, lekar; v Karlovcu: A. E. Katkitf, lekur in J. Benič ; v Ce lovcu: Kari Klemenčiž; v Kindsbergu: J. Ka rinčlč; v Kapfenbergu; Turner; v K n i t to 1 fe 1 d u: Wilh, Visehner; v Kranjl: Kari Šavnik, lekar ; v Lieneu: Fr. pj. Erlach, lekar; v Leobnu: Jan. Pe-fers':hy, lekar; v Mariboru: Alojzij Quandest; v Metliki: Alfred Matter, lekar; v Miirzz uschlagu: Jan. Danzer, lehar; v Muravu: Jan. St.eyrer; v M i-trovici: A. Kerstenovič; v Mnlsu; Ludvig Pi',11, lekar; v Neumarktu (na Štajarskem): Kari Mally lekar; v O toče u: Edv. Toma j, lekar; v Mozirji: Jan. Tiibuč; v Ptuju: C. Girod , lekar; v Petervar-dinu: L. C. Junginger; v Novem mestu: Dom. Kiz-znli, lekar; v Koveredu: Hihard Thftles, lekar; v Kottenmannu: Frauz X. Itling, lekar; v Samo-boru: F. Schvvarz, lekar; v Soben i ku: Peter Beros, lehar; v Strasburgu: J. V. Corton: v Št. Vidu: Jnlian Rippert; v Radgoni: Cozur E. Andriou, lekar; v Htainzu.* V. Timoušek, leltar, v Zemunu: D. Jovanovlčev sin; v Splitu: Venatio pl. Grazio, lekar; v 8 c. h lan d er s u : B. Wiirstl, lekar; v Trstu: Jak. Seravallo, lekar; v Tridentn: Ant. Santoni; v Tre bižu: Eug. Eberlin, lekar; v Bolaku: Malh. Fiirst; v Vukovaru: A KrsieBovies, lekar; v Viukovcih: Fridr. Herzig, lekar; vVaraždinu: dr A. Halter, lekar; v Slovenjem gradcu: Jos. Kaligarii, lekar ia g. Kordik, lekar; v Slovenski Bistrici: Adam pl. Gutkovski, lekar; v Se nji: Jos. Aecurti, lekar; v Zadrn: B. Andravič, lekar; v Zlataru: Jan. Po-spišil, lekar. (1) Znanstvena presoja o Sclmeebergs Krauter- AUop-u lekarja 1% illirlniii. V Časnikih priporočana zdravila dandanes sicer iako grajajo iu napadajo, pa to se godi le iz nevednosti in predsodkov iu iz pomajkanja zvedenosti v dotični reči, prav pogontoma tudi iz oevnSlji-vo8ti in zavldnosti. V resnici je namreč, za trpečo in bolno človeštvo dobro, da se koristna zdravila po časnikih priporočajo, ki bolnik m in trpečim dajejo priliko bi zdravila vsa izbirati. 1'a vsa zdravila, tudi ki se p > časnikih ponujajo, se morajo upravičenim znanstvenim zahtevam prilegati, ki obstoje v tem, da morajo vsa zdravila biti po. polnoina neškodljiva in imeti res rinbre in zdravilne lastnosti. Imel sem priliko, g. I, karja \Vil-helmu Schoeebergs Kriiutor-AUop lekarniško-dina-miiko - fiziologično natančno preiskati, ter sto obširno znanstveno preiskavo prav natanko liislvene lastnosti tega zdravila spoznati in določiti. Po tej preiskavi je lekarja Wilhelma Schceebcrgs Kriiuter-Allop čisto brez vseli škodljivih reči, kar je najgluviiejUa reč, pri vsili po časnikih hvaljenih zdravil. Ravno nasprotno se v Wilholmovem .^chnoebergs Kriiuter-A lojiu nahajajo vseskozi izbrani deli planinskih rastlin, ki so po izreku velikih in slavnih zdravnikov, kakor se bere v do-tiČnih pismih, najbolj koristne in vspešne pii prr-nih, vratnih iu pljučnih boleznih. Lekarja \Vil-lielma Schneebergs Kriiuter-Allop se tedaj popolnoma sklada z vsemi znanstvenimi zahtevami, iu vsled Izvrstnih svojih lastnosti zašla ži čedalje veče raziirjevanje in priporočilo, kar s tem po svojim mnenji nepristransko le zsrail znan stva in resnice potrdim in oh enem omenjam, da ie g. Franc VVilhelm v Neunkirchenu že od I. 1H65 edini iz-(lelovatelj te^a rastlinskega Alopa. V Berlinu 18. avgusta 1876. (L. S.) De. IIi-hh. kralj pruski lekar I. reda, soduijski prisežen kemik, znanstven preiskovali c. zdravuiiko-lekarnih kemičnih zdravilnih priprav razne vrste. Izvirna llaša velja ■ nld. 25 kr. iu se dobiva le pri izdeljatelju Fr. llillieliii-u, lekarničarju v Neunkirehen u v Dolenjem Avstrijskem. Zavijanje se z»računi 20 kr. Pravi Wilhelin-nv Schneebergs Kriiuter-Allop prodajajo samo gospodje, ki ga dobivajo od mene: V LjullIJuni: 1'eler l.asnik; v Postojni: J A. KupfeisckmHt , lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mittlbach lekarničar; v Bozenn: F. Wald-miiller, lekarničar; v Borgu: Jos. Bettanirii, lekarničar; v .runeeku: J G. Mahi; v Briksc-u u: Lenaril Staub, lekarničar; v Celii: Banm-bseh-ova lekarna in Fr. Rtiuseher; v Oseku: J. C ]il Dienes, lekarničar; v Frohnleiteuu; Vin-ciic Blumauer; v Brežah: Ant. Aiehinger, lekarničar; v Feldbachu: Jos. Kiinig, lekarničar; v Gospiču: Val. Vovk, hkuriiičar; v Glini: Ant.. Itaulik, lekarničar; v Gorici; A. Franznni, lekari ičar ; v Gradca: Wend. Trnkoczy, lekar-uiear; v Ilallu na Tirolskem: Leop. j.l Aichinger, lnkariii'ar; v Inšpruku: Friine \Vink ir, lekurničar; v Innichenu: ,1. Stapf letini ar; v Ivaniču: Ed Tolovič, lekarničar; v laiki: Aleks. Heržič, lek»riičar; v Celovcu: Kari KJe-meiičič; v Karlovcu: A. E. Katki', lekarničar; v Koprivnici: Maks Werli, lekarničar ; v Kranj i: Kari Šavnik, lekarničar ; v K n i tte 1 fe I d u . Wilh. Visehuer; v Kindbergu: J. K. Karinčič; v Lieneu: Fr. pl Erlach, lekarničar; v Mariboru: A loj v i j Q,nandest; v Merami: \Vilh. pl. Pernvverth, lekarničar; v Mulsu: Ludv. Poli, ie-karničar; v Muravu: Jan. Steyrer; v Ptuju: C. Girod, lekarničar; v P e t er v ar ad i n u; R. Deodattovi dediči; v Radgoni: Cezar E. Au-drieu, lekarničar; v Rovcredu: Rihard Thales, lekarničar ; v Vincni ineslil : Dom. Rizzoli. lekarničar; v Trstu: E. Zanetti, lekarničar ; vBe-laku Ferd. Scholz, lekarničar; v Vukovaru: A. Kraicsovics, lekarničar ; vVinkovcih: Frid-rili Herzig, lekarničar; v Vara ž din n; dr. A. Halter, lekarničar; v Slovenjem gradcu: G. Kordik, lekarničar: v Zadrn: V. Androvič, lekarničar. Kdor hoče prevzeti zalogo, naj sepisireno obrr.e do moee. (1) Neun k irch en pri I unaju (na Dolenjem Avstrijskem) K rune VVilhilin. lekarničar. 1». I. olieiuslvo nuj vselej odločno zu-lilevn Wlllielinov Welmeel»ergs Kilhller-Allop. ker le jn/. sam izdelujem pravejta in so Izdelki, ki se nahajajo pod imenom: Julij llillner-jev Srhneebergs Krliuler-Alloo le nevredni ponaredki, pred klerlmi posebno svarim. Inseratl «e »prejemajo in veljA tristopna vrsta : 8 hr., če se tiska Ikrat, II n n II - II ^ n n n n 3 Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma Be ne sprejemsjo- Naročnino prejf ma opravniitvo (administraci ja) in tksj edicija na Starem trgu Ji. št. 16. Pclititm lisi n ;i nni Po poŠti prejeman velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr za pol leta . . 5 „ — ,, za četrt leta . , 2 ,, _ „ V administraciji velja: Za celo lato . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 ,, 10 ,. V Ljubljani na dum pošiljali Vflji 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Liugovik ulicah štev. 7. Izhaja pu trikrat ua teden iu sicer r torek, četrtek in soboto. Sv. oče Leon XIII. Neki kardinal je enkrat rekel: Kdor ne veruje v sv. Duha, naj pride v konklave, (ki ima voliti novega papeža), in prepričal se bo, da res sv. Duh vodi in vlada sv. cerkev. Ta resniea se je prav očitno pokazala tudi pri volitvi višjega glavarja cerkvenega, ki se je te dni vršila v Rimu. Že v sredo. 20. t. m., zvečer prinesel nam je telegraf veselo novico, da jt! bil za namestnika Kristusovega iu najvišjega glavarja sv. katoliške cerkve pa naslednika Pijevega od kardinalov omenjenega dne izvoljen kardinal kamornik Jonhini Pecci, ki si je kot papež izbral ime Leon XIII. Liberalni listi so silno veliko pisarili o razponi med kardinali in oporekanju nekterih posvetnih vlad, ter konklavu napovedovali dolgo zborovanje nli celo razkolništvo. Katoliški listi so iz zanesljivih virov ta poročila zaznamovali kot izmišljevanja prismojenih možgni.ov liberalnih sporočevalcev, in nenavadno hitro dovršena vol.rev novega papeža, ki <;•( v zgodovini cerkveni skoraj nima enakega zgleda, katoliškim no. vmam prav daje. Kardinali so se v pondeljek 18. t. m. zbrali v kouklavu , 19. t. m. so dvakrat volili iu pri tretji volitvi 20- t. m. je bil od navzočih kardinalov Joaliim Pecci za papeža izvoljen s 41 — glasovi. Bog, ki je v svoji neskončni previdnosti Pija IX. poklical k sebi v takem času, ki je bil za Pija in za sv. cerkev zarad raznih vnan.iih dogodkov naj ugodnejši, kakor smo nedavno omenjali v posebnem članku „Kaj bo pač zdaj", pokazal je tedaj tudi pri volitvi njegovega naslednika, da ouskibi za svojo cerkev ter jej daje. takega pastirja, ki ji je v sedanjih jako hudih in britkih časih najbolj primeren in potreben. Da so novi papež Leon XIII. res mož po volji božjii priča kratek posnetek iz njihovega dosedanjega življenja. Papež Leon XIII., prej Joaliim Pecci, so se rodili 2. marca 1810 v Karpinetu škofije Agnagniske v nekdanjih papeževih deželah od stare patricijske rodbine. Dovršivši študije v rimskem kolegiji (Collegium Iioma-num), vstopil je mladenič v akademijo plemenitih duhovnikov mje študiral pravo iu bogoslovje. Papež Gregor XVI. imenoval ga je 16. nuncija 1837 za hišnega prelata in poročevalca (referendarja) Signature. Nedavno potem poslal ga je kot delegata v Benevent, kjer je deželo očistil silno drznih tolovajev; enako odločnost je razodeval v Sjioletu in Perugiji, kjer je bila nekega dne videti izvanredna prikazen, da so bile vse ječe prazne. Gregor XVI. so hoteli poplačati zasluge njegove in so ga 17. januarija 1843 povzdignili za nadškofa v Da-miati (in partibus infidelium) ter imenovali za svojega nuncija v Bruselju, kar je bilo kralju Leopoldu 1. jako po volji. Že čez tri leta so ga ravno isti papež iz Bruseljna zopet poklicali izvolivši ga li). januarija 184(i za nadškofa v Pe-rugiji. Papež Pij IX. pa so ga v konzistoriji od 19. decembra I. 1853 imenovali za kardinala sv. rimske cerkve j ii mu podelili naslov sv. Krizogona. V ravno istem kon- zistoriji so imeli sv. oče slavni ogovor „In apostolicae sedis fastigio", v kterem so kardinalom razkladali, koliko potr pežljivosti da so imeli s piemonteško vlado, ki jim pa to povračuje s tem, da z nogami tepta pravice sv. cerkve. Pa rekli so, da jim zaradi te pohlevnosti in prizanesljivosti ni žal, odločno so pa oporekali, da bi kedaj sprejeli kakšne prošnje, ki bi bile nasprotne dostojnosti in pravicam sv. stol.ee. Kot nadškof v Perugiji vladal je svojo školijo enako čvrsto kakor papež Pij IX. vesolno cerkev, ter je pisal dve znameniti pismi italijanskemu kralju Viktorju Kmanuelu. V prvem pobija civilni zakon, kterega je bil minister Pepoli vsl"d nekega čudnega ukaza naložil prebivalstvu v Umbriji, v drugem pa krepko oporeka prognanstvu kamalduH-uskih mnihov na Monte Korona in drugih redovn kov. Tudi je bil izdal izvrsten pastirsk list o najnavudnejših zmotah {>roti veri iu krščanskemu življenju. Glavne zmote, proli kteriln je z apostolsko gorečnostjo povzdignil svoj gias, izvirajo po njegovem mnenju iz skritega racijonalizma iu iz načel no-vošegnega liberalizma, in med njimi se zlasti odlikujejo pre-kliujevanje, neposvečevanje nedelj in praznikov, razuzdanost, branje slabih knjig in malomarna izreja mladine. Kot nadškof v Perugiji imel je kardinal Pecci ali sedanji papež Leon XIII. tudi neko pravdo zarad hujskanja k zauičevanju in nezadovoljnosti proti državnim postavam italijanskim.'' Leta 1862 so bili namreč vš koti ji Perugijski trije nesrečni svečeniki, ki so bili pitani z bojazljivostjo, ker niso hotli podpisati slaboglasne Pasaglianske adrese , ktera je svetovala papežu, da naj se radovoljno znebi časnega gospostva. Trije svečeniki so na to tožbo odgovorili z razglasom, tiskanim v „Qazzetta del Umbria1' 15. julija omenjenega leta. Ti nesrečni so rekli, da so ravno nasproti podpisali drugo obširno peticijo v Gioia di Bari, ki je še bolj bogoskrunska od une, ki je zbrana v Torinu, ter so pristavili, da jo imajo pri rokah, ako je koga volja podpisati jo. Škof tega pohujšljivega ravnanja ni smel pustiti brez kazni. V očetovskem pismu je kardinal posvaril te brezvestne duhovnike ter jih opominjal spominjati se svoje vesti iu upajoč, da bodo sami spoznali potrebo strinjati se s povelji cerkvenimi, prepovedal jim je za toliko časa cerkvena opravila, dokler te svoje dolžnosti ne bodo izvršili. Namesto da bi se bili dobrohotnej želji svojega višjeg'). pastirja vdali, izročili so njegovo pismo posvetni gosposki, ki je pričela pravdo proti škofu, češ, da je hujskal k zaničevanju obstoječih razmer. Pa preiskovalni sodnik ni našel nobenega vzroka za {ožbo in sodnija je razsodila, da naj se tožba zavrže. Proti tej razsodbi pritožila se je posvetna oblast do višje aoduije v Perugiji, ki je natančno preiskala vsa pisma in izvrstnega višjega pastirja spoznala za nedolžnega. Posebno skrb imel je kardinal nad- škof za dobro odgojo svojih duhovnikov ter je za nje ustanovil akademijo sv. Tomaža, kteri je ves čas sam ostal predsednik. Ko je italijanska vlada odpravila semenišče, sprejel je gojence v svojo palačo ter je živel v sredi med njimi in jih tudi pogostoval pri svoji lastni mizi. Ko je lanskega leta umrl kardinal kamornik De Angelis, ugibali so in ugibali, kedo da postane njegov naslednik. Služba kardinala kamornika je namreč ena najimenitnejših, ker po smrti papeževi do izvolitve novega papeža kardinal kamornik vodi vlado sv. katoliške cerkve in vse za volitev novega višjega pastirja potrebne reči določuje. Ta služba je pa še zlasti težavna v sedanjih za sv. cerkev jako burnih časih. Splošno se je sodilo in po raznih časnikih pisarilo, da je za to jako važno službo odločen kardinal Anton Maria Panebi-anco. Toda Pij IX., ki so vedeli z bistrim očesom za vsako službo izbrati najpripravnej-šega moža, izvolili so za to preimenitno mesto kardinala Peccia ter so to izvolitev kardinalom razodcli v konzistoriji od 21. septembra 1877, pri kterem se je takoj pokazalo, da so sv. oče pravo zadeli. Ko so namreč zbrane kardinale o tej svoji izvolitvi vprašali: „ln kaj se vam zdi?'* odgovorili so vsi navzoči z glasnim ploskanjem in prvi, ki je temu imenovanju pritrdil, je bil kardinal Panebianco; naj manj zadovoljen s to izvolitvijo pa je bil kardinal Pecci sam, ker je njegova ponižnost med vsemi čednostmi največa, ki kinčajo njegovo blago dušo. Ker je moral vsled novega posla večidel bivati v Rimu , določili so Pij, da je namesto njega nadškofijo v Perugiji vladal tamošuji stolni korar msgn. Laurenti. Kako modro in previdno da se je kardinal kamornik obnašal po smrti Pijevi, omenjali smo v spisih o dogodkih, ki so se v tem času godili v Rimu, in nam tega rii treba zopet po navijati, pač pa hočemo še nekoliko omeniti njegovih lastnostni in čednosti, da ga bodo verniki tem bolje in vsestransko poznali. Kardinal kamornik Pecci (sedanji papež Leon XIII.), pravi „Unita", po kteri smo posneli te črtice iz njegovega življenja, je bil eden najboljzna menitih udov sv. kardinalskega zbora ne samo vsled svoje imenitne službe kot kardinal ka mormk, ampak tudi vsled svojega značaja, svoje odločnosti (eneržije), modrosti, in svojih izvrstnih čednosti. V njem se primerno strinjate ljubeznjivost aposteljna in rsnoba vladarjeva, on se ve tako vesti, da ga morajo ljubiti, pa se ga tudi bati. Postave je visoke, pa suh kakor puščavnik. Glavo ima jako lepo, in je krepkega, odločnega in skoraj nekoliko vo-glatega obličja. Glas je doneč in lep. V svojem občevanju z ljudmi je priprost, ljubeznjiv, duhovit, pa resen , mogočen in veličasten pri javnih opravilih in skoz in skoz prešiujen od svetosti in imenituosti svojega poklica. V najtežavnejših in najimenitneših okoliščinah, ki so se mu primerile, bil je vedno mirnega duha; zraven tega je učen, izobražen, olikan v političnem oziru jako previden, in precej izvrsten pesnik. Proti županom, prefektom in italijanskim gosposkam znal se je tako vesti, da jim je imponiral in jih vselej ugnal. Noben vradnik sedanje vlade italjanske ni smel stopiti čez prag njegove hiše , in priti k njemu, vendar pa so ga tudi posvetne gosposke zarad gori omenjenih njegovih lastnosti jako čilale iu spoštovale, kar je menda liberalnim listom povod, da ga prištevajo k tako imenovani zmerni stranki. Ker mi svoje sodbe ne delamo po iz-ekih liberalnih časnikov, ampak po dejanskih razmerah, smemo iz tega, kar o dosedanjem Jelovanju novega papežu Leona XIII. vemo, sklepati, da je Bog svojo cerkev izročil izvrstnemu možu, ki se bode njegovi čedi ska/.al dobrega pastirja in vednega naslednika Pija Velikega. Ministerstvo pa državni zbor. V državnem zboru vršil se je 10. t. m. pri čolni obravnavi eden tistih prizorov, ki nam čudovito pojasnuje razmere med sedanjo vlado in vstavoverno stranko. Denarni minister je opravičeval vladine čolne predloge ter pov-darjal potrebo, da se morajo sprejeti, ker mu bode le na ta način mogoče vravnati državni proračun. Baron NValterslcirche n mu j na to očital nedoslednost, sklicevaje se na to. da je pri drugih prilikah vse drugači govoril ter je svoj govor sklenil z besedami , da se človeku, ki laže ne verjame, tudi če resnico govori. Podpredsednik PillerstoriT je govornika pokaral, češ, da je vendar le odveč minister-stvu očitati laž, ministerski predsednik Auers ptrg jia se je krepko potegnil za svoje tovariše, rekši: .,Nekaj dni je še le preteklo , ko sem imel čast naznaniti, da smo V3led najvišjega poklica, ki se je obračal do našega rodo- Ijubja zopet zaseli svoje sedeže. Da je res mnogo rodoljubja potrebnega na teh sedežih ostati, podučil nas je, mislim, današnji dan dovolj. Ene reči pa vas zagotovim — in to rečem v imenu vseh tovarišev , ker smo tudi v t'1 m solidarični — : kadar bode ta britki ke-lih prišel in bodemo zopet sedeli na poslani-ških klopeh, se ne bodemo nikdar posluževali takega parlamentaričnega boja, kakor se je to danes godilo." Ko je bila lakota v Izraelu, rekla je revna udova preroku, ki je bil k njej poslau , tužno n resignirano: „Le malo moke in olja še mam ; pojdem in skuham , da to pojeva z mojim sinom in potein umrjeva." Skoraj tako obupno se glasijo besede, ki jih je govoril knez Auersperg, odbijajoč napad poslanca Walterskirchna ; govoril je skoraj , kakor bi bil hotel reči: Kaj nam grenite še zadnje ure našega ministrovanja! Saj ne bomo več dolgo vladali. Pomagajte nam , da izpijemo grenko čašo te avstro-ogerske nagodbe. Saj bomo takoj odstopili, ko se ta doženel Ministerstvo se je zavezalo, da se bode eolnina sprejela po vladinein nasvetu. To pa se ni zgodilo, ker jo je zbornica sprejela po nasvetu odsekovem, ki jo je zdatno znižal. Če tudi vsled tega ministerstvo še ne bode odstopilo, vendarni dvombe več, da bode pa moralo po končanih obravnavah odstopiti; saj nam to pove ininisterski predsednik sam. Tudi ministerstvo nima nobenega zaupanja več in naloženo mu je samo še, da dovrši pred svojim odstopom dogodbo z Madjari, ker je ono obravnave pričelo. Kdo pa pride za Auers-pergom V Ali se ima sistema spremeniti V Skoro gotovo bo kaj tacega. „Morgenpost" je pisala že pred jednim tednom, da se mora država v svoji uotrajuosti učvrstiti , če hoče misliti na boj z Itusijo. Ali se bližamo spravi s Slovani, s Č'jhi, Hrvati, Slovenci V Ali se bliža federalizem z Hohemvartom V Kaka druga sprememba bi bila mogoča? — To so vprašanja, ki se cain usilujejo pri omenjeni ixjavi Auerspergovi. Ne moremo si misliti, čemu bi odstopili usta-voverni ministri, da bi prostor naredili drugim ustavovercem. V vsakem slučaji se bližamo važnim dogodkom. Naši nasprotniki jih vidijo priti s strahom in trepetom, mi pa bodočnosti veselo v obraz gledamo, ker nemarno Kako se novi papež krona ? Med slovesnostmi, ki te vrše po izvolitvi novega papeža, je tudi kronanje novtizvoljenega višjega glavarja, ki je bilo nekdaj, ko so bili papež tudi posvetni vladar rimski, jako sijajno in slovesno. Navadno papeža v nedeljo ali kak praznik kronajo. Ta dan se poda papež v slovesnej procesji iz Vatikana v Petrovo cerkev. Papeža nese v prelepem stolu dvanajst v damast in žamet oblečenih služabnikov. Vse duhovske in dežeUke gosposke Rima ga spremljajo.*) Pri velikih vratih cerkve stoji prestol pod krasnim nebom, na kterega se papež vsede iu kjer mu prvi kardinal Petrove cerkve po latinsko srečo vošči. Potem mu vsi duhovni te cerkve nogo poljubijo ali kušnejo. Potem se vsede sveti oče zopet na stol iu zdaj ga v ozalšano cerkev ncBo. Pri oltarju sv. rešnjega Telesa, ki je izpostavljeno, stopi papež s stola, poklekne na klopico , ki je z rudečim žametom prepeta in nekoliko moli. Ko se potem s kapo na glavi zopet na stol vsede, procesija v kapelo sv. iJuria gre, ki se Klemenova kapela imenuje. Tu zapusti sveti oče sedež, moli na nizkej kiopici in gre potem na prestol, na kterem tako imenovano obedienco (ali pokorščino) sprejme. Kardinali mu namreč stoje roko, patriarhi kleče nogo iu koleno in spokoriuki Petrove cerkve kine nogo poljubijo. Potem oblečejo med molitvami jiapežu prelepo mašno obleko, pa tudi drugi pričujoči duhovni denejo spodobno cerkveno oblačilo na se. Potem dene tehaut kardinalov papežev prstan svetemu očetu na prst in mu podil tudi posodico s kadilnico, da kadila v njo nasipa. Zdaj se vzdignejo k velikemu oltarju. Med potjo se približa poglavar strežnikov svetemu očetu s srebruo palico, na ktere koncu jekodelica prediva navezana, zažge predivo s svečo in med tira, ko se prikloni in goreče predivo kviško drži, govoii pomenljive besede: „Sveti oče! Tako zgine vsa veličast svet;!.'1 — To zažiga nje prediva se še dvakrat ponovi, preden sv. oče k velikemu oltarju .pride. Tu se neizrečeno slovesno velko opra-'*) To jc bilo prej, dokler je bil papež ludi'vil° obhaJa- Oltar stoji sred cerkve, ravno pod pOBvetni vladar. Kronanje Leona XIII. si- bo vrši lo I visoko kupijo. On je sreda vsili lepotij Šem-privatno (jutri 24. t. m.) v vatikanski kapeli. Vred.' Peterske cerkve in stoji na štirih bronastih stebrih, ki so po 'JO čevljev visoki. Na vsakem stebru (dvu stebra tehtata več kot 558 centov) ( mernitt 6 1 35 95 6 1 8-i (i 2 66 ti (i 1 40 97 5 1 80 72 7 2 80 40 _ — 4 1 46 36 7 2 60 36 Turšice (hektoliter ( mernik 7 2 32 30 7 o 30 •24 7 2 60 32 6 ' 40 97 6 1 20 91 5 1 53 — — 5 1 46 60 6 1 40 97 Ovsa . ( hektoliter C mernik 3 1 20 95 3 1 90 19 3 1 70 16 3 1 60 7 O 0 1 30 3 1 55 6 — — 3 6 95 3 1 20