stav. 111
posamezna številka 2U stotin k
v rrstu, v četrtek 12. maja 1921
Posamezna Številka 20 stotink
letnik XLVI
Izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pobijajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cel > leto L 60.—- — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila ps L 1.—, oglasi dena:nifi zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, naj nanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica s/ Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57
JUGOSLOVENSKE NAROD
Dr. Edvard Slsulk
To je prvak naše kandidatne liste za tržaška volilno okrožje. Mož, ki je v polni meri vreden zaupanja in časti, ki so mu jo naklonili zaupniki naroda v naši politični organizaciji. Zgodovina dr. Slavikovega javnega delovanja je te* sno spojena z razvojem slovenstva na tržaškem ozemlju v zadnjih treh deset* letjih.
Že kot dijak se je na Prošeku — v svo* jem rojstnem kraju — stavil v službo naroda. Vzbujal je narodno zavest zla? sti med mladino. Ker pa ga v tedanjih žalostnih časih, ko je bilo ljudstvo še v stanju politične nezrelosti in je bil, vsled silnega pritiska od nasprotne strani in sovražnega nam vladnega sistema sko* ro da izključen vsak efektiven uspeh v politični borbi, je bila naša pesem skoro da edino izdatno sredstvo za vzbujanje narodne zavesti in vztrajnosti. Mladi Slavik je vedel to, ker je poznal dušo našega naroda. Začel je pri pevskem društvu »Hajdrih«, ki je zadobilo kma* lu velik sloves, a danes ga cenimo kot uzornega predsednika naše tržaške »Glasbene Matice«. Kako je naše ljud? stvo že tedaj cenilo Slavika, priča dej* stvo, da je bil izvoljen v mestni svet in deželni zbor tržaški, ko mu Lahi niso niti aktivne volilne pravice hoteli še pri* znati. Bilo je to pred kakimi 25 leti.
Dr. Edvard Slavik.
Po dovršenih vseučiliških študijah je vstopil v pisarno dra. Gregorina kot koncipijent. Tu se je začelo njegovo si* stematično delo na političnem, social* nem in pozneje gospodarske m polju. Da*si je svojo osebo držal najrajše v ozadju, vendar vedo vsi. ki so sodelovali z njim, da je bil Slavik vsekdar desna roka in najboljši svetovalec ne samr predsednikom našega političnega društ va, marveč pri vseh narodnih organizam cijah. Nevenljive zasluge si je pridobi' Slavik za ohranitev sloge in edinosti med nami. Kadar*koli se je pojavilo kako navskrižje, ko so bili prizadeti ka.-ki zasebni ali stanovski interesi, je znal on s svojo spretnostjo, taktom in prepri* čevalno logiko srečno premostiti vsak položaj. Nimamo časa in tudi ne prostora, da bi opisali delovanje Slavikovc povodom raznih važnih vprašanj v mestnem svetu in deželnem zastopa stvu, n. pr.: glede deželnega šolskega zakona, pri reformi volilnega rcdav pre* uredbi zemljiške knjige, v borbi za pravice našega jezika na oblastih, pri posredovanjih za razne zaJiteve doma* Čega prebivalstva. Naravnost ogromno breme pa se je zvalilo na njegove rame v tistem usodepolnem juliju minulega leta. Ko so drugi začeli ž" obupovati, je ;Slavik vztrajal, pogumno izpostavljal svojo osebo vsem nevarnostim. V tistih neopisno groznih dneh je pokazal ve? ličino svoje duše: gotovo je odvrnil od našega ljudstva marsikatero še večje zlo. Š-iroka javnost seveda ni mogla ve* deti tega, ker o tedanjih njegovih na^ stopih nismo mogli in nismo smeli po* ročati. Mož je prestal preiskušnjo, ki dokazuje vso njegovo vs p os obijen ost .za nalogo poslanca svetovnega tržaške* ga mesta.
In poleg vsega tega nepreglednega po* 1'tičnega dela in vršenja svojega stanov* skega poklica je Slavik našel še časa in moči za delovanje v našem družabnem življenju in gospodarskem snovanju: kod podstarosta Sokola, predsednik procvitajoče »Glasbene Matice«, pod* predsednik nase Kmetijske družbe, sedanji predsednik družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, navdušen gojitelj tu* ristike, vrhovni vodja vsega podjetja »Edinosti«. Ali to ni še niti od daleč iz* črpna slika Slavikovega delovanja. A pri vsem tem je ostal — skromen in člo* vek discipline. Če mu je bilo tudi še tako težavno, je sprejemal naloge, ko je videl, da narodna potreba to zahteva.
Takega moža vam priporočamo kot prvaka naše tržaške liste. In to z lahko vestjo in polnim prepričanjem, ker pri* poročajo ga njegova dela, vsa njegova minulost, posvečena vsekdar stvari Ju* goslovenov na tržaškem ozemlju.
Dr. Josip feJilfan
Že njegova oseba in njego ime sta za nas nekak program. Saj ga pozna vsa de* žela od Koroške do Kvarnera!
Dr. Josip Wilfan
Rodil se je v Trstu kot sin inženirja pri pomorski vladi, ki je radi svoje od* kritosrčnosti in poštenosti moral zapu* stitii Trst in oditi v Dalmacijo, kjer je njegov srn, mladi Joško, dovršil s sijaij* nim uspehom dubrovaško gimnazijo. Po končanih pravnih študijah na Dunaju, ga ie, 1. 1904., dr. Laginja pozval k sebii v Pulo za koncipienta. Že iz tedanje dobe se ga spominja naš narod kot izvrstnega narodnega delavca in političnega borite* Ija. Ko se je potem preselil v Tret, so ga takoj izvolili v odbor političnega društva. Povodom volitev 1. 1907 se je izkazal na javnih shodih kot izvrsten go* vornik in si'jajen debater. Komaj 30 let star je bil leta 3909. izvoljen v tržaško občinsko in deželno zastopstvo. Tu se je dan za dnem boril z veliko vnemo, bistroumnostjo, srčnostjo in vztrajnost* jo za naše pravice in za koristi svojilr volilcev. Njegovo bogato znanje, nje* Uova razsežna in temeljita naobrazba, nenavadna inteligenca in govorniška spretnost so mu tudi pri nasprotnikih >ridobile očitno priznanje in spoštovan ije. S temi svojimi vrlinami je vsekdar obvladoval vsak položaj.
Po izvolitvi dra. Rybara poslancem na Dunaju je Wilfan prevzel vodstvo poli* i-ičnega društva »Edinost« in opravlja to lastno, a silno težavno službo še danes na način, da mu mora. biti naš narod na tem ozemlju hvaležen — za toliko po* >rtvovalnost. Grozni dogodki lanskega poletja, ko mu je bilo uničeno vse imet* je — dom njegov, njegova bogata knjiž* niča, njegovi dragoceni rodbinski spo* mini in po velikem delu odvetniška pi* sarna —, moža niso upognili. Taki udar* ci niiso mu potrli duha, marveč je vstra* ] al neustrašeno na svoji poti, ne plašeč se ne preganjanja ne groženj. Naj se nam oprosti, da na tem mestu ne ome* nj amo \Vilfanovega delovanja na drugih poljih našega narodnega življenja. Mož je vsikdar vse svoje bogate darove uma in srca stavil v službo svojega ljubljene? ga naroda, ki mu je sedaj poklonil čast kandidature na Goriškem in v Istri.
Matej Josip Zlobec
Matej Josip Zlobec od Mateja je bil rojen v Trstu 21. februarja 1891. kot sin ne preveč premožnih, vendar dobro si* tuiranih in zavednih kmečkih starišev.
Matej Josip Zlobec.
Dovršil je pet razredov ljudske ih 3 faz* rede meščanske šole. Potem pa je začel pridno citati poučne knjige o kmetijs* tvu, a pri svojih stariših na dosmu se je bavil marljivo z vrtnarstvom in kme* tijstvom. Že v mladih letih ga je naj* bolj veselilo gojiti trte, sadno drevje, delati na vrtu in na polju. Najraši je bil v domači družbi kmetov. V razgo* vorih z njimi je razpravljal o potrebi organizacije naših kmetov in vinograd*
nikov, o potrebi zadrug ter o vprašanju, kako bi se napeljala voda v višje ležeče kraje obeh Sv. Magdalen. Udeleževal se je tudi mednarodnih klubov, kjer so ga navduševali za strokovno organizacijo. Že v mladosti bi bil ustanovil organizam cijo kmetov in vrtnarjev, da ni bil vpo* klican v vojake. Bojnih križcev in zaslug si ni pridobil, kar pa mu služi le v čast: bil je pač od nekdaj ljut sovražnik preli* vanja človeške krvi. Ko se je povrnil od vojakov, je takoj začel zbirati svoje nekdanje prijatelje, kmetske tovariše, mtade in stare kmete* vrtnar je. Vse svo* je znanje je stavil na razpolago kmečke* mu stanu in pridobil si je kmalu simpa* tije ne le v svojem ožjem okraju, am* pak tudi po vsej Istri in Goriški Usta* novil je dokaj podružnic kmetijske in vrtnarske zadruge ter je bil izvoljen za predsednika centrale, ki ji je on duša. S svojo bistro glavo, vzorno marljivostjo in trdno voljo se je razvil Zlobec v pra* vega apostola kmečke samopomoči in organizatorja zadružništva naših kme* tov, vinogradnikov in vrtnarjev. Ali si morete misliti primernejšega kandidata za našo okolico? Ni ga! Zato smo uve* rjeni, da bodo zavedni in napredni oko* liški kmetje zdržema glasovali za listo, ki vsebuje ime Mateja Josipa Zlobca. Uverjeni smo, da vsak tržaški kmet, vi* nogradnik in vrtnar odda svoj glas stranki, ki kandidira tako vrednega in za razvoj našega gospodarstva tako vne* tega in zaslužnega moža.
Dr. Ulikse stnnser
Dr. Ulikse Stanger je bil rojen v Vo* loškem dne 13. julija 1888. iz hrvatske rodbine Stanger j a, ki izhaja iz davnine iz Poljan. V njegovih otroških letih se je začela v Voloskem buditi narodna za* vest. Že ko dijak reške, pozneje su* šaške gimnazije je Stanger sodeloval pri vseh narodnih manifestacijah. Vseučiliš* če je obiskoval najprej v Zagrebu, dok* torat je dosegel na Dunaju. Stanger je prvi donesel idejo sokolstva, osnoval »Sokola« v Voloskem in sodeloval pri tedanjem »Narodnem Listu« v Opatij L
Dr. Ulikse Stanger
Leta 1903. je sodeloval kot dijak na Du* naju pri sprejemu kralja Petra, ko je ta potoval v Belgrad, da. zasede kraljevski prestol. Tedaj so Srbi, Hrvatje in Slo* venci pokazali prvikrat, da so en narod in da vsi hrepenijo po uedinjenju in svobodi
Svoj poklic je izvrševal v Trstu, po* svetivšr se znanosti. Pisal je v razne strokovne liste o pomorstvu in pomor* skem pravu, v katerem se je specializi* ral. Za časa političnih volitev leta 1911. je urejeval »Hrvatsko Slogo« v Trstu in je bil već let tajnik »Dalmatinskega Skupa« v tem mestu. Vsaka narodna svečanost je videla Stangerja v svojih vrstah, ker je bil vedno z dušo vdan svojemu narodu in je dokazoval povsod, z besedo in dejanjem, da ne pozna raz* like med troimenim narodom Hrvatov, Slovencev in Srbov. To načelo in edin* stvo Slovanov mu je bil politični aksi* jom in je smatral vse strankarske borbe za škodljive in nepotrebne in se jih je zato povsod izogibal. Pri vsakem svo* jem dejanju je imel pred očmi korist naroda in bil je vedno pripravljen, po mag a ti z nasvetom in delom našemu člo* veku.
Za časa vojne so ga avstrijske obla* stva smatrala za nevarnega, ker je bil pravi Jugosloven. Zrušitev Avstrije je dočakal na Dunaju kot navaden vojak, a od tam se je povrnil v svoj rojstni kraj Volosko. Postal je poverjenik po* litičnega društva »Edinost« in ker se je večji del inteligence razkropil, je Stan* ger sklenil, posvetiti se popolnoma do* brobiti svojega težko preiskušenega na* roda in začel je politično karijero, v katero so ga prSsiHle razmere. Zato je odklonil poziv v Belgrad, kjer mu je bilo kot pomorskemu strokovnjaku po* nuj eno mesto načelnika oddelka v mi* nistrstvu prometa.
Leta 1919. je bil Stanger član istrske deputacije, ki je šla k generalnemu civil* nemu komisariatu v Trstu, da se pritoži radi slabe uprave novih oblastev. Za časa konference v San Remo je šel tja, da zastopa interese Jugoslovenov, posebno Istranov na zasedenem ozemlju, ali ka^ kor je znano, se ni ob tej priliki na ža* lost glede nas nič sklenilo.
Vzgojen in odrasel v narodnem duhu, srčen in čist značaj, mož šhroke svetov* ne kulture, skozi in skozi demokratičen in prijazen z vsakomur, vam nudi ta mož popolno jamstvo, da bo znal do* stojno zastopati svoj narod — v ^imu in pred ostalim svetom!
Fran Poljan
Fran Poljanec se je rodil dne 4. de* cembra leta 1889. kot sin posestnika v bližini Idrije. Oče je bil najprej rudar, potem se je bavil s kmetijstvom. Tudi
Fran Poljanec.
Fran Poljanec je delal na posestvu do svojega 22. leta. Ker pa je bil oče še raz* meroma mlad in je bilo tudi več otrok pri hiši, je moral misliti na bolj gotovo eksistenco in se je posvetil rudarskemu poklicu. Tako dela že deseto leto v idrijskem rudniku. Politično življenje ga je zanimalo že od mladih let. Pripa* dal pa ni nobeni stranki. Še le pozneje, ko je prejšnja »narodno*napredna stra.m ka« izpremenila svoje ime v »jugoslo-vensko demokratsko stranko«, je pri* stopil k tej stranki. Ni se pa spuščal v strastne strankarske borbe. Ob razsulu Avstrije je bil izvoljen v krajevni o J* bor narodnega sveta v Idriji, ki je vcdil politične in gospodanske stvari mesta Idrije do prihoda Italijanov. Ko se je politično življenje jelo zopet oživljati, je bil Poljanec izvoljen v krajevni od* bor političnega društva »Edinost« za idrijski okraj. Je tudi član odbora »Del. bralnega društva« in odbornik Ciril*Me* todove podružnice. Kandidaturo je sprejel vsled izrecne želje zaupnikov iz mesta Idrije in okolice. Ker je sam de* lavec, pozna temeljito položaj delav* stva; pri tem pa so mu znane tudi po* trebe kmetijstva. Ker je kremenit zna* čaj in miroljuben človek, je vreden po* polnega zaupanja tako od strani delav* cev kakor kmetov.
Ivan Kluder
Ivan Kjuder je na naši kandidatni li* sti za tržaško volilno okrožje zastopnik
Ivan Kjuder.
tvorniškega delavstva. Rodom iz. Kazelj na Krasu, sin revnih kmečkih starišev, je moral zgodaj v svet, ker ni bilo za vse kruha doma. Kot desetleten dečko že je moral — dovršivši domačo ljudsko šolo — v službo. Ker pa je bil dečko bistre* ga uma, ga je dal oče v rokodelstvo — najprej doma, potem v Trstu. Kot vo* jak — pri topničarjih — je imel priliko za nadaljnje izobraževanje. Povrni vši se v domače kraje, se je preživljal s čev* ljarstvom. Pri domačinih je vžival toliko zaupanja, da so ga v raznih stvareh po* šil j ali v Trst in Gorico kot posredovalca pri namestništvu, oziroma deželnem od* boru. V letu 1899 je vstopil v tržaško la* djedelnico pri sv. Marku — v skladišče —, kjer je še danes v službi. Bilo mu je že skoro 50 let, ko je moral s tolikimi
delavci*sotrpini v delavsko stotnijo. Dasi nekateri niso mogli, nekateri pa no hoteli več delati, so jih vlačili po vseh frontah. Kjuder je bil vsikdar v ospredju narodnega in društvenega življenja med našim delavstvom. Zato ga je okrožje svetoj akobsko ponovno počastilo z iz* volitvijo v razne odbore in sedaj kot svojega kandidata.
ilinKo Perici
Mladi mož — rojen je bil leta 1885 —■ je sin naših lepih Barkovelj. Tip, ki sc v njem nekako spaja meščanstvo z na* šim okoličanstvom. Po svojem poklicu je danes voditelj uprave pri listu »Edinost«. Sicer pa je ostal zvest svojim Barkov* ljam, kjer razvija žc leta intenzivno de* lovanje v društvenem življenju. Zlasti pa je duša pevskega društva » Adrija«. V prvi vrsti je njegova zasluga, da ima to društvo danes zbor, kakor ga ni imelo še nikdar ne po številu, ne po vr* lini. Kaj to pomeni, bo razumel, komur sta znani dejstvi, da so Bairkovlje, kot rivijera, ki je v neprestanih ozkih stikih z drugorodnim meščanstvom, narodno silno ogrožena in da je »Adrija« osred* nja točka za vse življenje domačinov. Če bi mi izgubili Barkovlje, bi izgubili prevažno postojanko. Barkovlje pa so danes, po zaslugi Hinka Pertota in zve* ste mu barkovljanske mladine, naša trd* njava, neomajno zvesta stvari naroda!

Ilinko Pertot
Skozi več let jc bil Hinko Pertot t.u»di odbornik »Obrtnijskcga društva« v Bar* kovljah, ki ima velike zasluge, da tam* kajšnje narodno življenje tako lepo procvita. Tudi pri »Sokolu« jc bil Pertot odbornik, dokler niso sedanji dogodki ustavili delovanja tega društva. Pertot ie bil tudi podstarosta tržaške sokolske župe. Sploh se zainima za vsako va/no napravo v vasi, naj bo ta narodnega ali gospodarskega značaja. Kjer le more, pomaga po svojih močeh. Na kratko: naš kandidat je vzorno delaven in po* žrtvovalen mož.
luan Stari
Rodil se je leta 1890 v P-uli in zahajal v italijanske šole, ker hrvatskih tedaj ni bilo. Sin siromašnih starišev je moral s svojim 14. letom v puljski arzenal, kjer se je tako očitno zavzemal za svoje slo* venske in hrvatske tovariše, da so ga nemški in madžarski predstojniki obso* vražiili. Ali živahni mladenič se ni dal prestrašiti. Saj so ga bodrili tudi lepi uspehi, ki jih je dosegel pri vežbanju sokolskega naraščaja. Ker si je pa 1. 1907. zlomil roko, moral je prenehati s sokol* skim delovanjem. S tem večjo vnemo
Ivan Stari
se je lotil dela za osamosvojitev delav* stva na strokovno * socialnem polju. Ta* krat po volitvah L 1907 se je zavedni ju* goslovenski proletariat v Trstu in v Puli postavil na lastne noge in si ustvaril svojo organizacijo. Tej organizaciji jo
* Stsraii a.
i-ir- *nhTiriii^nr
»EDINOSTI
V Trstu, dne 12. maja 1921.
bil naš Stari nepretrgoma do vojne cfu* £a in srce in v<pdil jo je spretno do lepih uspehov. V vojni dobi pa je moral Stari prestati veliko hudega. On je bil med tistimi, ki so tvegali glavo, ko so spretno pripravljali zgodovinsko * znameniti tre* notek, ko se je vojna mornarica osvobo? dila svojih nemških gospodarjev. In od tedaj je Stari neutrudno uporabljal vso svojo energijo za naše zapuščeno de* lavstvo v Istri. Pozna pa tudi* iz lastne Izkušnje potrebe našega istrskega kmc* ta, ki mu je udan z vso svojo dušo. Naš Stari je bil vedno in ostane vedno mlad na umu in na telesu.
MH] M
Ime tega mladega politika je danes razširjeno do zadnji* vasic dežele. V njegovi osebi so združene in vtelešene socialne in politične zahteve naših kmetov in delavcev.
Sček se je rodil kot sin delavske dru? žine v Trstu leta 1889. Njegov oče je jJ)il strojevodja na železnici. Inteligenten mož je poslal svojega nadarjenega sina po dovršeni ljudski šoli v tržaško real= KO. Ko je Virgilij dokončal 4. razred, se je njegova družina preselila v Gorico, kjer je deček nadaljeval svoje študije na tamošnji realki. Že tedaj je kazal Vir* gilij izredno nadarjenost in zanimanje za politiko. Pisal je v ljubljanske in go? riške liste, urejeval časopis, ki ga je ustanovila nova agrarna stranka na Go? riškem, hodil z Mermoljo, voditeljem te stranke, na shode. Njegovi stariši so bili v velikih skrbeh, plašilo in vznemirjalo jih je radikalno mišljenje in neustrašen no nastopanje mladega fanta. Svojima sestrama je prepovedal igranje avstrij? ske himne, češ da je ta pesem simbol našega suženjstva.
Še dobro je v spominu njegovim so* šolcem stavka, ki jo je organiziral tedaj Virgilij na realki zoper nemškega rav* natelja in nekatere nemško s nacionalne profesorje. Mladij fant je alarmiral tedaj domala vse italijansko in slovensko ča? sopisje Primorja in upal si je celo od? poslati brzojav ministrskemu predsednic ku na Dunaj. Uspeh je bil ta, da so morali ravnatelj in profesorji zapustiti Gorico. V sedmi realki se je seznanil Virgilij z župnikom Rejcem. Globoka izobrazba in visoka srčna kultura, tega moža je zapustila globoke sledove v Sčekovi osebnosti. Virgilij se je seznanil tedaj tudi s Krekom in doživel na sebi ves čar te velike osebnosti.
Po končani realki je šel Šček v Gra= dec na trgovsko akademijo. Kakor na realki tako je študiral tudi v Gradcu z odličnim uspehom. Po prvem letu trgov? skega študija je Sček sklenil pustiti Gradec in Šel po težkem duševnem boju v bogoslovje.
Kaplanoval je najpreje pri Sv. Ivanu, pozneje pri Starem sv. Antonu v Trstu. V času najhujšega nemškega absolutiz? ma je nastopal proti vojnim posojilom in pobijal nemški militarizem.
Vse svoje bogate darove je postavil v službo naroda in delal po noči in po dnevu za svoje ljudstva. Ni je bilo hiše pri Sv. Ivanu, ki je bi nc bil poznal, ni le bilo organizacije, kjer bi ne pomagal. Njegova zasluga je, da se je na šent* vidskern griču pr? Starem Sv. Antonu ustanovila za mnogoštevilne slovenske železničarske druzme, ki tam bivajo, ljudska šola. Izbruh svetovne vojne je preprečil, da se Šola ni otvorila. Vsled prevelikega napora in prečutih noči je Sček obolel in škof ga je premestil na deželo. Sel je na Kras v Lokev. Ko se je lefa 1919 vozil z Lokve v Trst, so se splašili konji in Sček se je smrtno nevar* no ponesrečil. Le njegova žilava, skoro železna narava ga je rešila smrti. Dolge vrste kmetov in kmetic, ki so ga tekom njegove 3 mesečne bolezni obiskovale pričajo, lg;ako se je bil Šček spojil v eno« to s svojim ljudstvom.
Ko je okreval, je šel na enoletni dos pust, ki mu poteče to poletje. Beda nas le^a revnega ljudstva mu ni dala po« koja, njegov ognjevit temperament se ?4 mogel umirrti. Ščekov krepki duh, njegova naravnost železna volja je pre=» magala telo. Začelo se je preko dežele <pno socialno gibanje, ki se je polastilo ij nezadržljivo silo kmečkih množic. Ideja zadružništva, kolonsko vprašanje, kmct&ko ? delavske zveze — s tem stoji in pade šček. Malo j:h je med nami, ki tako dobro poznajo naše ljudi in naše razmere, malo jih je, ki imajo tako živ čut za potrebe in stiske delavnega ljud« stva. Malo jih je med nami, ki bi kakor Sček premišljevali po noči in po dnevu, doma in na cesti in v vlaku le eno: kako osvoboditi ljudstvo socialne bede in vseh velikih krivic, ki ga tlačijo!
Po dovršenih pravnih študijah se je pos< vetil advokaturi. Od tedaj je stopil po*
stopno v ospredje v javnem življenju goriških Slovencev. Kot visoko izobra* žen in odločen mož se je znal vedno uveljaviti med svojimi somišljeniki in pridobiti spoštovanje pri nasprotnikih. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah na Goriškem je bil izvoljen za poslanca. Kaj jim je dr. Podgornik, to so spoznali Goričani posebno v povojnem času. Da so dobili nekaj razredov ljudske šole, je predvsem zasluga našega kandidata, ki je neprenehoma in povsod neumor? ljivo in neustrašeno nastopal za naše ljudstvo in njegove materialne in mo? ralne koristi. Kot odbornik političnega društva »Edinost« je bil večkrat celo v Rimu, da je mogel uspešneje tir jati in zahtevati, kar nam gre. In četudi ni vedno vsega dosegel, trudil se je in nI njegova krivda, če je naletel na gluha ušesa. Pa ne samo na političnem, tudi na kulturnem polju ima dr. Podgornik veliko zaslugo, da je zopet oživil Pevsko in glasbeno društvo in njegov pevski zbor, ki je slovel pred vojno kot naj? boljši pevski zbor za ljubljansko Glas* beno matico na jugu bivše monarhije. Zvesto svojim tradicijam je priredilo društvo že več krasno uspelih koncer? tov v Gorici in tudi šola pridno dela.
Volivci I Če od daste 15. maja svoje glasove listi, na kateri je ime dr. Karla Podgornika, to se pravi, če glasujete z lipovo vejico, pripomorete ^o zmage možu, ki se bo brez dvor. • izkazal vrednega vašega zaupanja.
Loslp Lnuronelč
Dr. Kari Podgornik
Visoko v naših goriških hribih, kjer polagoma prehaja trdi kraški svet v ze* leno planino, kjer kroži nad strmimi skalami in zaraščenimi vrhovi ponosni orel in se drzno podijo česz drn in strn jelen, srna in gams, v tem divnem gor* #>kcm svetu je tekla zibelka našemu kans didatu dr ju. Podgorniku. Dr. Podgornik je sin kmetske hiše v Čepovanu. Kdor pozna ta trdi svet, kdor ve, koliko truda {n koliko muke stane naše Čepovanjce isto delo, ki je drugod napravljeno brez napora, kdor je videl, kako nosi naš hri* bovec zemljo, ki sta mu jo splavila voda in sneg z njive, na hrbtu nazaj na njivo, ta ve in zna, da more roditi taka zemlja samo može, ki znajo kljubovati in se
boriti.	__ ,
Gimnazijo je pohajal in dovršil dr. Kari Podgornik v Gorici. Ze kot sred* nješolec je spadaj naš kandidat med razborite j Se in naj agilne j še dijake.
Josip Lavrcnčič je posestnik v Postoj* ni. Rojen 21. 3. 1859, je pohajal ljudsko šolo v Postojni, dovršil spodnjp realko v Ljubljani in trgovsko akademijo v Gradcu. Po dokončanih študijah se je posvetil trgovini in kmetiji v Postojni. Ze v zgodnji mladosti je deloval političs no v bojih proti tedanjemu nemškutar* stvu', osobito v svojem rojstnem kraju, in je njegova ne mala zasluga, da je ta* krat tako nemškutarska Postojna po? stala v kratkih letih prava narodna trd* njava. Ustanovil je leta 1883 Notranjsko posojilnico, ki še dandanes uspešno de= luje. Leta 1887. se je zastran rodbinskih razmer preselil v Ljubljano, kjer je o-stal do leta 1910. Tudi tamkaj je delo* val v javnih korporacijah, ne da bi silil v ospredje. Po povratku na dom je bil vo? ljen leta 1913. za župana postojnske ob* čine, potem za predsednika občinske hranilnice postojnske, v krajni šolski svet, okrajni cestni odbor in v zdrav* stveno okrožje, tako, da je vešč vsem tem poslom, da so mu potrebe prebival* stva dobro znane in je vsled tega tudi v svojem okrajiu dobro znana delavna oseba. Isto leto je bil tudi voljen za me* stno skupino Postojna * Lož * Vrhnika poslanccm za deželni zbor in je leta 1914. nastopil tudi kot samostojen kan* didat pri nadomestni volitvi za državni zbor, kjer je dosegel jako lepo število glasov. Svetovna vojna je tudi njega hu* do udarila. Po izbruhu vojne z Italijo je bil 17. 9. 1915. občinski zastop postojnski razpuščen, župan pa je moral 19. 9. t. 1. zastran svojega radikalno na* rodnega mišljenja nenadoma zapustiti Postojno. Avstrijska vlada ga je poslala v prognanstvo v Gmunden v Gornjo Avstrijo, kjer je z a pustivši vse svoje imetje v Postojni brez pravega skrbstva, prebil eno leto, potem pa v Gradcu Še eno leto in tri mesece. In ko je bila me* seca maja 1917 konfinacija že dvlgnje* na, ga kljub temu niso pustili do konca leta 1917 domov, ker je bil po mnenju merodajnih oseb tako nevaren ranjkš Avstriji. Mož je trpel le radi svojega ži* vega narodnega prepričanja. Pri narod* nih društvih je bil Lavrenčič vedno de* laven in je vedno z vnemo podpiral na* rodna stremljenja.
Naš znak je lipova vejica e dvema cvetoma in s tremi peresi. Če na glasova niči manjka pri znaku n. pr. ena krogi j is ca na cvetu, tako, da ima cvet mesto treh krogljic, samo dve, je glas nevelja* ven. Stroga pazljivost je na mestu. Sp mo tista glasovnica je prava, ki ste jo prejeli od našega zaupnika. Vsako dru* go glasovnico odklonite! Ne jemljite glasovnic, ki W se morda nahajale v vo» lilni kamrici.
Kako fiol voli! 15. malo ?
I.	Vstopil boš pred volivno komisijo in boš imel pri sebi 1. volivno izkaznico (certificato d* iserizione) in 2., če je le mogoče, uradno legitimacijo s svojo slis ko (n. pr. potni list ali v ta namen po» sebno izdano legitimacijo, ki jo dobiš od županstva ali magistrata).
II.	Ko si tako vstopil pred komisijo, se javiš pri predsedniku in ton poveš svoje ime in priimek.
III.	Predsednik Ti izroči uradno kus verto (zavitek).
IV.	S tem zavitkom v roki stopiš v volivno kamrico.
V.	Ko si v kamrici, kjer te nihče nc vidi, potegneš iz žepa glasovnico z lipovo vejico, ki si jo dobil od naSega za» upnika. Glasovnice ne smeš vpogisti, nanjo ne smeš nič napisati. Vtakneš je tedaj t&ko, kakor d jo dobil od zaupni* ka, v zavitek in ga zalepiš.
VI.	Nato Izstopiš iz volivne kamrice in izročiš zalepljen zavitek predsedniku in zapustiš volišče.
Fašisti nadaljujejo pustošiti in strahovati po Istri — Tolminski kaplan težko ranjen
(Kronika nasilstev)
Zlobno uničenje tuje lastnine. Nevarsjvića. Gospodu župniku so zaukazali, da na grožnja. Kršitev volivnega zakona, mora v dveh dneh zapustiti svojo žup* V torek, 10. t. m., so prišli v Zrenj fa^ j nijo, siccr se mu. bo zgodilo kakor nje== sisti, bržkone iz Buj. Iz Zrenja so se na* j govima kolegoma v Tinjanu in Kringi. potili naravnost v Cekine, kjer so nava*; Župnik je moral vsled groženj zapustiti
Sv. Petar. Vsled tega so župljani brez dušnega pastirja.
Kršitev voiivnega zakona. Motenje hišnega miru. Zlobno poškodovanje tuje lastnine. Nevarna grožnja. V pondeljek, 9. t. m., je prišla v Dolino družba mladih ljudi iz Trsta. Pripeljali so se z avtomobilom. Planili so v hišo gospoda Pangerca, ki se nahaja tik orožniške po* staje, ter prebrskali gostilniške in druge prostore. Gospodarja v tem času ni bilo doma. Od domačih so grozeč z revo!? verji zahtevali, naj jim izroče glasovnic ce z lipovo vejico. Grozili so, da zažgejo hišo. Po dolgem premeta? vanju so jih našli ter vse odnesli. Pre= den so odšli, so grozili tudi gospodu župniku in drugim osebam, češ da so agitatorji. Nato so jo ubrali proti Borštu. Med potjo so se ustavili tudi v Bo= Ijuncu, kjer so preiskali župnišče in hišo gospoda župana Josipa Zobca. V Boljun? cu niso razen par časopisov našli ničesar. Nato so šli proti Borštu. Tam so se ustavili in vdrli v hišo gospo* da Sedmaka (št. 15), kjer so razbili ne* kaj pohištva in odnesli razne listine in knjige. V hiši leži na smrt bolna hčerka g. Sedmaka. Tudi tu so iskali glasovnice, ki jih pa niso našli. Nato so ctrveli dalje in planili v Hreščakovo hišo, v kateri ima pevsko društvo »Slovenec« svoj sedež. V hiši so vse razmetali1. V tem je šel mimo gospod župnik Cvejn. Gospo? da so napadli in s surovimi besedami grdo žalili. Gospoda župnika so hoteli vleči s seboj, končno so pa vendarle odnehali. Grozili1 so mu, naj pazi, ker jih še ne pozna. Po končanem poslu v Borštu so jo krenili v Ricmanje. Tam nadlegovali gospoda Petra Žafrana ter njemu in njegovemu sinu odnesli glasov? nico z lipovo vejico.
Orožnikov ta dan ni bilo doma.
Zlobno uničenje tuje lastnine in de= jansko žaljenje. Včeraj, 11. t. m^ zjutraj so fašisti ponekod napadli raznašalke tista »Edinosti«, jim liste pobrali ter jih uničili. Zlasti v bLLžmjih ulicah okoli tis* karne so prežali na raznašalke za vsakim vogalom. Eno raznašalko so tudi tepli, da se je revica od bolečin jokala.
lili na hišo kmeta Antona Tončića s Ce? kina, zaupnika Jugoslovenske narodne stranke pr: volivnj komisiji. Tončića v tem času ni bilo doma. Planili so skozi odprto vežo v hišo ter šiloma vdrli zaprta vrata v sobe, ne da bi prej zahtevali, naj se jim vrata odpro. Ena vrata so po* polnoma razbili, štiri druga pa močno poškodovali. Po sobah so razmetavali in razbili vse podobe svetnikov s hrvatski* mi ali slovenskimi napisi. Nato so drveli v klet, zaklenjena vrata šiloma odprli in razbili vse sode, da je izteklo petindvajs set hektolitrov vina. Razen tega so raz= bili 200 steklenic starega vina. Skoda, ki so jo povzročili, se ceni na 20.000 lir. Pri tej priliki je zmanjkalo tudi nekaj denarja. Fašisti pa so protestirali proti očitanjem in izjavili', da oni ne delajo takih stvari. Pa tudi navzoče osebe so zlostavljali. Josipa Tončića, brata zaup* nikovega so tepli ter mu gro-zil? z revo!* verji. Za slovo so obljubili, da se bodo v soboto, 14. maja, povrnili ter zažgali hišo, če bodo našli kako glasovnico z lipovo vejico; če pa bo zmfagala lista Jugoslovenske narodne stranke z dvema kandidatoma, tedaj bodo zažgali ce* le vasi.
Težka telesna poškodba. Ko se je v torek zvečer ob 11. uri vračal tolminski gospod kaplan Kodermac iz Poljubina, kjer je imel šolo, v Tolmin, so ga na mo? stu čez Tolminsko čakali fašisti. Ko so spoznali gospoda kaplana, je rekel eden izmed njih »ecco il giustol«. Tedaj so navalili nanj in aočim je obdeloval du* hovnika tisti, ki je dal gornji signal, z nožem, so ga drugi pretepali s karabin? kami. Gospod kaplan je prišel domov ves krvav. Morali so poklicati zdravnika dr j a. Serjuna, da ga leči in obveže, za* kaj fašisti so prizadjali duhovniku več težkih poškodb na glavi in telesu.
Fašisti, ki so napadli in težko ranili gospoda kaplana Kodermaca, so usluž? bcnci tolminskega, komisariata in teh? niškega oddelka v Tolminu. Par minut pred napadom sta šla čez most dva orož* nika in videla tam stoječe fašiste.
Javno nasilje. V nedeljo, 8. t. m., so prišli v Sv. Petar v Šumi fašisti ter po* iskali gospoda župnika Lifoerata Sloko-
predpogoj za obnovitev zdravili gopodarskib odnošajev med posameznimi narodi.
Avstrija
Avstrijski kancelar je in ni proti ljudskemu glasovanju.
DUNAJ, 11. Pri razpravi o glasovanju za priključitev Avstrije k Nemčiji je kancelar Mayer izjavil, da razpravi ne more nasprotovati, ker ni še kršitev mirovne pogodbe, ako se državljani vprašajo le za mnenje. V sedanjem hipu pa je takšna manifestacija nevarna, ker se ravno sedaj vršijo pogajanja o gospodarski pomoči Avstriji. Kancelar je rekel, da se bo Avstrija obrnila do Zveze narodov samo tedaj, ako ostanejo prizadevanja za pomoč Avstriji brez uspeha.
Rusija
Trgovski dogovor ined Nemčijo in Rusijo.
Trgovski dogovor z Nemčijo, ki je bil pred kratkim podpisan v nemikem ministrstvu za zunanje zadeve, je drugi dogovor, ki ga je sovjetska Rusija sklenila s kapitalističnimi državami. Najprej se je Rusija pogodila z Anglijo, a sedaj tudi z Nemčijo. Obe trgovinski pogodb* imate za Rusijo samo skoraj enako važnost. Obe pogodbi ste si zelo podobni. Pogodba z Nemčijo je kakor pogodba z Anglijo le začasna in jo ena ali druga stranka lahko odpove. Odpoved se mora nazaniniti tri mesece vnaprej, V pogodbi je dalje določeno, da bo Rusija imela pravico poslati trgovsko odposlanstvo v Nemčijo, a Nemčija ravnotako v Rusijo. Odposlancem bodo zajamčene diplomatske svoboščine, toda v svojem delovanju odposlanci ne bodo smeli prekoračiti mej, ki so jim začrtan« v dogovoru, predvsem ne bodo smeli delati nobene propagande proti vladi tiste države, ^ kateri bodo delovali.
Važna je določba, s katero je ruska in nemška vlada obvezujeta, da bosta storili vse, da se med obema državama čim prej vzpostavijo brzojavne in poštne zveze. Najvažnejše pa se brez dvoma te-le tri določbe:
1.	Sovjetska vlada bo jamčila nemškim državljanom, ki pridejo v Rusiji* 1 pravilni poti radi kupčije, za nedotakljiv < ivega imetja, ki ga ponesejo iz Rusije r '	Rusiji pridobijo.
2.	Sovjetska vlada bo pri sklepanju kupčij z nemškimi državljani na ruskih tleh in z nemškimi jurističnimi osebami pogodbam vedne dodajala posebno določbo o razsodišču.
3.	Glede sodnih činov, ki se napravijo * Nemčiji, in glede njih gospodarskih posledh bo sovjetska vlada priznavala nemške zakone
Za Nemčijo je podpisal pogodbo baron Malt zahn, za Rusijo g. Scheinemann.
fehoslovaSka
Čehoslovaška vojska in vstaja v Gornji Sležiji.
PRAGA, 11. Vesti, češ, da je čehoslovaška armada prekoračila mejo z namenom, da bi posredovala v bojih, ki se vršijo v Gornji Šle-ziji, se uradno zanikuejjo.
Masaryk t Capri-ju.
PRAGA, 11. Končno je določeno, da se predsednik čehoslovaške republike T. G. Masaryk odpotuje v Capri 21. t. m. Masaryka bo spremljala njegova hči Aiica, predsednica čenoslo-vaškega rdečega križa, dalje njegova zdravnika dr. Meixner in dr. Sylaba.
Bela Kuha — madžarski imperialist.
PRAGA, 11, Socialnodemokratični list »Prdvo Lidu« pravi v članku o sestanku srednjeevropskih komunistov, ki se vrši v Berlinu, da sta čehoslovaška odposlanca dobila iz Moskve navodila za sestanek. Po teh navodilih je Čehoslovaška umetna tvorba, ki je nesposobna za življenje, ker je nastala na podlagi imperialistične versailleske mirovne pogodbe. Ceho-slovaški proletariat mora imeti to dejstvo pred očmi. Nenaravna je tudi priključitev Slovaške k čehoslovaški republiki in se mora vsled tega zavreči.
»Privo Lidu« zaključuje: Sovjetsko politiko v srednji Evropi vodi znani madžarski komunist Bela Kuhn. Iz njegovih nacionalističnih navodil izhaja, da bi hotel ta mož vkleniti Slovaško zopet v jarem madžarskega komunizma.
Poljska
Poljska nota o dogodkih v Gornji Šležiji
VARŠAVA, 10. Zastopnik ministra za zunanje zadeve je izročil angleškemu, francoskemu in italijanskemu poslaniku noto o dogodkih v Gornji Šleziji. V noti so razloženi vzroki teh dogodkov in je tudi objašnjeno zadržanje poljske vlade. Poljska vlada želi — pravi nota — da bi zavezniki vzpostavili v Gornji Šleziji mir in normalno življenje s tem, da čim prej odločijo o usodi Gornje Šlezije v zmislu versailleske mirovne pogodbe in na podlagi izida ljudskega glasovanja.
Nemčija
Vstaja ▼ Gornji Šleziji. BERLIN, 11. Neka poluradna nota pravi: Mesto Kosel je v veliki nevarnosti. Grozijo mu zelo močne čete poljskih vstašev. Telefonske zveze so pretrgane. Vhod vstašev v mesto, o katerem so govorili že včeraj, je preprečil poveljnik tamkajšnje italijanske posadke. Poljska državna zastava, ki je bila razobešena na postaji v Nikolaih, je bila odstranjena. Mesto Nikolai pa je 5e vedno odrezano, ker so se vstaši ustavili ob železnici,
BERLIN, 11. Listom poročajo iz Oppelna: Položaj v Gornji Šleziji je vedno slabši. Prisilno nabiranje vojakov se nadaljuje. Poljski kmetje se zelo neradi pokorijo. Postaja v Ka-drzinu hvala odporu italijanskih čet ni še bila zavzeta. Vstaši pa so zasedli postaji v Lob-schutzu in Tulah.
OPPELN, 10. Zanesljive vesti iz Oppelna zatrjujejo, da je položaj v Gornji Šleziji nespremenjen in se ni zboljžal. Poljski pritisk se je v Plesu in Rybniku, kjer se nahajajo italijanske čete, Se povečal. Poljsko topništvo je včeraj streljalo na postajo v Koselu. Po dogodkih samih se da sklepati, da je vstaja trdno organizirana in da se je dolgo pripravljala. Pogajanja med medzavexniško komisijo in vstaši se nadaljujejo. Cilj tem pogajanjem je, da bi se dosegel sporasem za prenehanje vstaje. Razne nemlke organizacije so se oborožile in so pripravljene za borbo. Mo« poljskih vstaSev zna-
ša 60.000 mož. V Oppelnu je mir. Vendar pa se sliši tu pa tam kak strel. Danes je neki fran coski vojak ubil enega Nemca.
Nova nemška vlada sestavljena. — Nemčija sprejela ultimatum zaveznikov.
BERLIN, 11. Bivši finančni minister Wirt"h je sprejel nalog, da sestavi novo vlado. Poga janja so se vršila ves dan. Sestava nove vlade je bila gotova še le zvečer. Radi tega se je začela seja državnega zbora ob 21. zvečer. Novi kancelar je prečital listo novih minostrov, ki je sestavljena tako-Ie: Kancelar in minister za zunanje zadeve Wirth (center), podkancelar in zakladni minister Bauer (večinski socialist), državno gospodarstvo: Braun (center), javna dela: Robert Schmidt (več. soc.), promet: general Kroener (demokrat), pošta in brzojav: Griesberth (center), prehrana: Sermes (center), notranje zadeve: Grandener (več. soc.), vojska: Gessler (demokrat), pravosodje: Schif fer (dem,), in obnovitev: Silberschmidt (več. socialist).
Listi pravijo, da so trije ministri iz demokratske stranke stopili v vlado le začasno, ker nočejo biti Člani vlade, v kateri ni zastopana tudi ljudska stranka. Demokrati se predvsem bojijo, da bodo večinski socialisti povišali izravni davek. Toda to so vprašanja davčne politike, ki je čisto notranja zadeva in mora stopiti spričo ultimatuma zaveznikov popolnoma v ozadje.
Glavna naloga nove vlade je, da reši spor med Nemčijo in zavezniki o vprašanju vojne odškodnine. Rešitev je mogoča le na en način, s tem da se ultimatum zaveznikov sprejme in nova nemška vlada se je sestavila v tem znamenju. Po prečitanju liste ministrov je novi kancelar takoj prosil državni zbor, naj zavzame stališče nasproti ultimatumu zaveznikov, katerega je treba sprejeti ali odkloniti. Izjavil je, da je vlada za to, aa se ta ultimatum sprejme. Pri glasovanju je bilo odanih 231 glasov za spreejtje ultimatuma, 177 proti ultimatumu.
Nemčija se je torej uklonila zadnjemu opominu zaveznikov, ki je bil sestavljen in podpisan na zadnji londonski konferenci. Nemčija je s tem sprejela »londonske sklepe«, ki so stopili na mesto znanih »pariških sklepov«, katere je bil von Simons odklonil. Dasi je von Simons s svojim odporom spravil samega sebe v ozadje, se mu mora vendar priznati, da njegov odpor ni bil popolnoma brez vsake koristi. Ako primerjamo to, kar bo Nemčija morala plačati v 42 let. obrokih na podlagi »londonskih sklepov, s tem, kar bi bila morala plačati po »pariških sklepih«, vidimo, da so »londonski sklepi« znižali skupni znesek za približno 15 miljard.
Po računu pariških odločilnih finančnih krogov bi bilo dalo izvajanje »pariških sklepov sledeče zneske: dva letna obroka po 3 miljar-de 200 miljonov. tri obroke po 4 miljarde 200 miljonov, tri obroke po 5 miljard 440 miljonov, tri obroke po 6 miljard 800 miljonov in 31 obrokov po 9 miljard — skupaj: 334 miljard 720 miljonov. Londonski sklepi bodo dali: pei letnih obrokov po 4 miljarde 600 miljonov, tri obroke po 5 miljard 120 miljonov, tri obroke po 5 miljard 900 miljonov in 31 obrokov po 8 miljard 500 miljonov — skupaj: 319 miljard 560 miljonov.
Kljub tej razliki je breme, ki ga bo Nemčija morala nositi v dobi od 1. maja 1921. do 1. maja 1963., ogromno in veliko vprašanje je, ali bo Nemčija to izvršila. Toda to je vprašanje bodočnosti. Z ozirom na sedanjost ima ta korak Nemčije neposredno velikansko važnost, ker se bo še le sedaj mogla povrniti v Evropo (vsaj zapadno) tista stalnost v mednarodnem političnem položaju, ki je neobhodni
R ftmikm u Zgornji iiezijl
Pri sklepanju veisailleske pogodbe so mogočni zmagovalci postopali snmo* oblastno. Zlasti so pozabiti nja obJjubo o same odločbi narodov. Ozemlj a s o se razdelila samovoljno, tstko kot je odi^o* varjaLo v splošnem interesom impcriaN stov zmagovitih drž-av. Kakor v z?smeh pa so gos-podije v Parizu določili nekaj manj šili brezpomembnih plebiscitov s katerimi' n!3so nič drugega dosegli nc-a to, -da	zadovoljili nobene stranko,
ampak poglobili) sovraštvo med mejaši naiznih narodov in držav.
Med pSebfiSciti pa je bil on'i za Z.Llor* njo Šlezijo silno važnosti, ker j<re tukaj za velike 'kap.^* istSčne in gospodarske interese. Versailieiska pogodba 'Itma nmo* go nesrečnih točk, ki 60 kakor nalašč ustvarjene, da vzdržujejo vojno razpon loženje in poltitično napetost v Evrop!. Ljudska glasovanja so se vršila v skraj* ni napetosti in razdražljivosti, ker so bula določena dolgo mesecev vnapfef.
Ta napetost je bila velika zlasti v Sle« ziji, ker gre tam za miljardne vrednosti v naravnSi bogastvih zemlje m v silnin tehničnih zgradbah. Zato je W boj med Poljaki in Nemci za ta košček dragocc* ne zemlje srdit. Neposredno so bili pri tem boju prizadeti ne samo poljski in nemškii kapitalistični krogi, ampak tudi francoski in angleški. Pa tudii Italija nI bila brezbrižna, zakaj politika Francozov stremi za tem, da, se polasti premo* govnega monopola osrednje Evrope. In z mano je, da kdor ima premog, Orna tudi moč nad onimi deželami, ki ga morajo uvažata. To je bil veliki zakulisni boj med rasnimi mogočnim*;, udeležniki P H
bogatem plenu.
Š tem pa nc moremo nikakor zanikati narodnostnega momenta. Prebivalstvo Zgornje Šlezije je mešano, in siccr jc poljske in nemške narodnosti. Ne glede na izid ljudskega glasovanja, kv se je vršilo marca meseca t. 1., smemo trditi, da je na tem ozemlju približno polovi* ca Nemcev in polovica Poljakov.
Nemci prebivajo v mestiih, v katerah "imajo skoraj povsod večino, d-e/cla pa je poljska. V industrijskih podjetjih «n v rudnikih je delavstvo nižje vrste polj* ske narodnosti, medtem ko so kvalifflcN rani delavci v veliki večini Nemci alt nemškega mišljenja. Inženirji, lastnika, sploh gospoda, so tudi Nemci, vsaj po veliki) večinii. Tako si z,2,moremo lažje razl-ajgatO veliko sovraštvo, ki vlada tu med Poljaki in Nemci, ko sta obe naprednosti tudi razredno ločeni.
Pri ljudskem glasovanju so dobili Nemci! na celotni glasovalni coni precej* *no vedrio. Vendar so si oboji, Nemci On Poli?ki, lastili zmago. Nemci po ste* viki oddanih glasov, Poljaki po številu občin. Eni in drugi pa trde. kar jedefo* m,a tudi resnično, da je Zgornja Slezija gospodarska enota in se ne da razkosati brez ogromne škode za obe stranki. Sć* cer pa versailleska pogodba nikakor nc določa, da bo večina oddanih glasov merodajna pri 'končnoveljavni ureditvi toga vprašanja. Zakaj neki člen pogod* be pravft, da bodo zavezniki po zasJaša* m j u glasovalne komisije vzeli v pretres tudi gospodarske razloge. Torej tudii tukaj nejasnost in dvoumje. To negoto* vo stali&če je povzročilo taikoj po izidu glasovanja težke izgrede proti Nemcem v Zgornji Šlcarji. Le s težavo se je po* sreičilo zaveznišiim četam v&drž-afo Um
V Trst«, dne 12. maja 192fr
krat mir, ki pa je bil le začasen. ^ Pod žerjavico pa je tlel ogenj. In v začetku tegai meseca je izbruhnila vstaja Polja* kov v tem ozemlju, kii se je bliskoma razširila. Vstaja se je, kakor vse kaže, dolgo časa priipravlj.aJa s pomočjo Po* ljakov v republiki. Korfantv, poljski član glasovalne komisije, se je postavil na čelo gibanju, katerega namen je prc* jndicirajtl sklepe zaveznikov pni razde* litvii Zgornje Slezije.
Povod vstaji je dala baje neka noti* ca, iki so jo objavili nemški listi. Po tej vesti so zavezniki baje prisodili skoraj vse ozemlje Nemčiji, zato so poljski vstaai prevzeli oblast v deželi ter izolirali Oppein, središče zavezniške oblasti in glasovalne koorusije.
Zavezniške čete so se ponekod sta? vile v brtam vstašem, toda morale so se vdati. Deloma so bile premagane, de* loma so ost,2Je nevtralne. Največ so trpeli italijanski oddelki, ki- so se po* stavili odločno proti vstašem. Imeli so razmeroirua mno-go žrtev. Franzoci in Angleži so imeli malenkostne Ozgube, najbrže zato, ker so se hitro prilagodili novemu položaju. Tudi ne smemo poza* biti, da niso zavezniki nič kaj edftni v svoji politiki napram Nemčiji. Pač je jiaisno, da ima Italija v Nemčiji tudi svoje posebne interese in da ni nič kaj voljna slepo slediti francoskim imperia* lističnOm težnjam, ki so deloma nasprot* ne italijanskim interesom.
Poljaka vlada odklanjal vsako odgo* vomost za dejanja vstašev, dasi jim nc odreka svojih simpatij. Skoraj gotovo pa je, da dcbCvajo vstaši iz Poljske vsa* kovnstne pomoči v blagu, vojnih potreb* ščinah, pa tudi v ljudeh.
Poljska vlada je smatrala za potrebno podati izjavo Italiji, v kateri izraža Ita* liji svoje sjožalje zaradi padV:h italijan* ski h vojakov v Zgornji Šleziji, naglasa pa, da vstaši ne vidijo v njih Italijanov, ampak nasprotnike v boju za narodno svobodo.
Zaveznik? niso zavzeS po teh dogo d* kih še nobenega odločnega stališča. Zdi se, da bi Francozi ne imeli nič proti te* mu, da ostani stvar taka kakor jc. Zato je verjetno, da bo ostal začasno Korfan* ty gospodar v Zgornji Šleziji, dokler se ne bo stvar končno uredila. Novi po* loža j v Šleziji je brez dvoma oslabil Nemčijo v njenem boju z zavezniki, ki ga bije sedaj za vojno odškodnino. Morda je Francozom dobrodošla polj* ska vstaja v Zgornji Šleziji, Nemci se utegnejo laže omehčati in podpisati zah* teve zaveznikov. Bližnji dnevi nam po* kažejo, ali vlada še edinost med zmago* vale i. Vsekakor je Zgornja ŠlezOja zo* petni dekla iz, da je Evropa še vedno tleč vulkan, ki! utegne vsak čas izbruhniti v velik požalir.
D'Annunzio je prvi dokazal, da je mogoče z odločnim nastopom razvelja* viti sklepe pariških mogotcev. Zeliiho\v* ski ga je prvi posnemal, ko je zasedel preko uk a;zov poljske vlaidc Vilno. Tret* ji je zdaj Korfanty in dragi utegnejo še priti. Sicer pa so zavezniki sam!!1 tisti, ki ne spoštujejo svojih lastnih pogodb, če j:m to kaže. Ogri1 n. pr. še sedaj niso izročili; Nemški Avstriji Zapadne Ogr=> ske, tudi niso razorožili svoje vojske, kakor predpisuje trianonska pogodba, dasi bi zavezniki to deželo najlaže pri* s lili k izvršitvi podpisane pogodbe.
In takih slučajev imamo vse polno. Tako so pogodbe postale kosi papirja, ki jrlh kontrahent.i raztrgajo poljubno, kadair jim to kaže. In vzglede dirjajo tisti, ki so se tako ogorčeno zgražali natd on'm nemškim državnikom, ki je bil ta* ko predrzen, da je javno povedal svoje prezitrno mnenje o tistih »kosih papirja«.
Naj bo daljni potek dogodkov v Zgornji Šleziji tak ali t2k, vsekakor so tudi ti dogodki snedli dober kos ugleda, ki so ga zavezniki rl'mcli pred svetom. Ta ugled pada z vsakim dnem, ostaja pa le surova, vojaška siila. Pest pravice zmaguje povsod, močnejši tlači vsepov* sod slabe j šega, človeštvo nima več vere v pravičnost in usmiljenje, zato gazi še dalje v sovraštvu) dn krvi.
VOLILCI! Za vse informacije, katere potrebujete glede volitev v kateremsi* bodi pogledu, se lahko obrnete na urad
v ulici S. Farncesco 20, I.
i « »-
Čustvo se ne (telo narekovati!
Eden temeljnih razlogov, da v teh po* krajinah, priključenih sedaj k Italijan* ske mu kraljestvu, ne more priti dio do* bre On urejene uprave, je gotovo v med* sebojnem nerazumevanju.
Tako je pusala »Era« te dni. Govorila je tudi o »psihologičnih zmotah«. Kaj je psihologija? To je znanost, ki izsledujc notranje, duševno življenje človeka: na* čin njegovega mišljenja in čustvovanja. S tem se je tržaški List dotaknil naj sla* bejše strani državne politike v novih po* krajinah. Ker upravniki — v Rimu iin v Trstu — nfiso poznali duševnesti prebi* valstva v teh pokrajinah, so računali, da bodo mogli svoje mrJšjcnje in čustvo* vanje vsiliti ljudem tega ozemlja. Pre* saditi so hotelii semkaj bilje, ki se more pač nekaj časa; umetno ohraniti — ka* kor eksotična rastlina v cvetlični aku —, ki pa ne more dolgo živeti. Proti čustvovanju ljudstva ne more nič opra* vSfc3 birokratizem s svojimi nasilnimi sredstvi. Njegovi uspehi so le navi* dežni. Kakor verska, tako se tudi poli* tiČna resnica ne more nekažnjena usužnievati politični in državni sili.
Kolikokrat moramo mi poslušati oči* tanje, da je naše ljudstvo sovražno novj državi! Kdor tako očita, naj bi pomislil, da je najslabša državna metoda tasta, ki hoče nevdanost drugih izganjati s samo poveličevanj em. Treba. m arve č spoznavati resnico an |jo odkrito prizna* vati. Resnice in stroge stvarnosti je treba zlasti prod tistemu hrupnemu in kričia* vemtD partutrotizmu, protii t&ti teatraličnl n a cion aJlitstičnd šari, proti tistemu patri* etičnemu, a slepemu navdušenje, ki se ravno v tem času tako šop-lri in je zado? bilo toliko razmaha v nacionalističnem drugOTodncm taboru.
Čut zvestobe in ljubezni mora koreni* nitS v srcu! Tu p.ai čujemo, ob vsaki pri* lik)'; le tiste eviva, le tiste neprestane pri* sege ljubezni in zvestobe, tisto frazer* sko proslavljanje svoje zgodovine, svo* je sedanje moči in svetovne slave, tisto napovedovanje ne vemo kake bodočno^ sti. Ves ta naval fraz in slavospevov brez misli — ali naj to ozn vi j a patrioti* zem tudi na drugi strani? Kriva vera je, če misli kdo, da se s tem dosegajo uspehi, ki imaljo več veljave, nego goii vMsz. V preobilici patriotičnega hrupa, se skriva velik del notranje negotovosti in nervoznosti! Tistim večnim reševal* čem domovine in naroda brj zaklicali: malo manj blii bilo na mestu!
S takim psitrlotičnim hrupom bi hote* Ji nas — ukrotiti! Ali vedo naj, da se nobeno čustvovanje nin nobeno »giba* nje« ne da zaitreti s politi'čnimi odredba* mi in zbad'lj.aji, to se tuldi ne doseže s samovoljnim tolmačenjem zakonov! Ta* ki poskusi' zanašajo le nove bolezenske snovi v javni državni in družabni orga* nizem. KaJ-:or so nekdaj stare mamice varovale bolnika pred vsakim dihom svežega in zdravega zraka, tako bi hote* le histerične »avtoritete« odganjati zdra* več i sveži diih — resnice, čim se kažejo vidne hibe obstoječih naprav ali pat gre* hi visoko stoječih oseb. Ta bolestni strah pred resnico je sicer ra^zumljiv kot re* ' akciiia protii kritiki, je pa vendar Ie škodljivec javnega življenja,.
Natglašamo to resnico zato, ker smo moraft1 čuti te dni, da sramotimo Italijane s tem, da kritiziramo sedanjo upravo v teh krajih. Kaj koriti vse olepšavanje, potrjevanje in pretvarja* nje dejstev?! Končno prihajajo vendar na dan neovržni dokazi resnice in konč* nir uspeh (j® ta, da ni razkrinkan tisti, ki tožrii, amp'aik — sistem. Kljub vsem gren* kirn izkustvom se hoče z uradnimi po* taje van ji ohranjati vera v dobroto in popolnost tega, kar obstoji. Enak uspeh se doseže, če so hoče politično iskre* nost, zadovoljstvo fiin lojalno mišljenje kazati! z omejevanjem volilne svobode, z ogrožanjem »upornikov«. Taki nespa* metneži imajo le ponarejen novčići, me* nijo pa, da imajo gotov denar. Čistost mišljenja se zamonjiuije x videzom. Česar ne vidijo ona, menijo, da ni. Varajo sami sebe, a posledica je ta, da v trenot* kih nevarnosti prihajajo grenka razoča* ranja. Kdor izsiljuje videz, spravlja v nevarnost stvar samo Kdor izvaja pri* tisk na vest, žanje le brezvestno hi* navstvo.
To so resnice, ki jih potrjujejo zgo*
Stran lil.
173. Rabelj, 174. Ufeve, 175. Bela peč.
Idrijski okraj: 176. Dole (oddelek Go* ra) v šoli, 177. Godovič: šola, 178. Idrija občinski urad, 179. ljudska šola, 180. Sp. Idrija: šola, 181. Črni vrh pri Idriji: ognjegasci, 182. Vojsko: šola.
Postojnski okraj: 183. Bistrica: šola, 184. Britof, Gornje vreme in Famlje: šola, 185. Bukovje: šola, 186. Budanje: šola, 187. Knežak: šola, 188. Košana: šola, 189. Hrenovice: šola, 190. Goče in Erzel: šola, 191. Jablanica: šola, 192. Lo* žice: šola, 193. Planina vipavska: šola, 194. Podkraj: šola, 195. Podraga: šola, 196. Postojna: šola. 197. Prem (trg. jest.) za šmerje, Celje, Kilovče, Raševo in Ja* neževo brdo, 198. Zagorje: šola, 199. Slap v Vipavi: šola, 200. Št. Mihe!: šola, 201. Sv. Peter na Krasu: šola, 202. Št. Vid: šola, 203. Senožeče (šola) za Dolenjovas, Senadole in Laže, 204. Slavina: šola, 205. Šturje z Ustjem: šola, 206. Trnovo: šola, 207. Vrhpolje: šola, 208. Vipava: šola, 209. Vrabče: šola in 210. Col: šola.
volilci v Trstu m okolici!
VOLILCI TRŽAŠKEGA VOLILNE* GA OKROŽJA! Poglejte svoje izkaz* niče (legitimacije), imajosli pečat tržaš* kega municipija. Ce ga nimajo, prinesi* te jih v naše uredništvo, al? pa pojdite sami v telovadnico Via aella Valle, kjer takoj dobite manjkajoči pečat. Obve* stite o tem tudi svoje prijatelje!
Prejeli ste od tržaškega municipija vo* lilno izkaznico ali legitimacijo (Certifi* cato d'iserizione). Ta dokument je vsa* kemu vciilcu potreben za volitev; brez njega ne more oddati svojega glasu. Po* zvani ste bili zato že opetovano, da izkaznico skrbno čuvate.
TRŽAŠKI VOLILCI i Legitimacije se ne bodo več pošiljale na dom. Kdor je ni dobil, naj gre v telovadnico Via della Valle, da jo tam dvigne. Brez legiitma* cije ne morete glasovati!
3
»
Ko ni bil kapitalizem še razvit, ko jc narodno gospodarstvo krilo v prvi' vrsti potrebe družine, vasi, mesta in dežele,, v poznejšem razvoju tudi države, je zado* štovala delovna sila očeta, da jc preživel sebe in družino. To kar je nekdaj sam oče zaslužil, je bilo več, kot zasluži da* nes cela družina. Danes se mučijo oče, malti in otrok — družina pa brez vsa* kega dvoma mnogo bolj strada, kot jc stradala do kapitalističnega gospodar* stva Delavčeva družina je danes gospo* darsko in zlasti duševno, moralno raz* bita. Res je, da je človeštvo ravno v ka* pitaiističnem gospodarstvu: zelo narastio in so vsled tega tudi potrebe družbe zrastle, res je tudi, da ima današnje de* lavstvo potrebe, ki jih ni poznalo delav* stvo pred kapitalističnim gospodarstvom, toda gospodarski in moralni mizeriji delavstva ne leži vzrok v teh naravnih okolnostih, marveč sloni vzrok gospo* darske in moralne bede delavstva le v politično- gospodarski organizaciji mo* derne družbe. Ce je rastlo človeštvo in če so nastale vsled tega potrebe družbe, če ima tudi delavstvo danes večje in še druge potrebe, ki jih ni imelo prejšnje delavstvo, — je srastla tudi odporna sila društvene organizacije proti naravnim silam. Visoko razvita tehnika je znak kapitalističnega gospodarstva, a kapita* listično društvo je grešilo, da je šel ves profit tehnike, kulture in civilizacije v prid posameznikov, v prid tovarnarjev, trgovcev, bankirjev, v prid kapitalisti* čnega razreda.
Možje siznajditelji in drugi ustvari* telji kulture in civilizacije so bili po ve* liki večini pošteni ljudje, ljudje napol* njeni volje in srca zai vse človeštvo. Njih težki znoj, nemir njihovih noči, produkt njihovega dela je pa bil izrab* ljen le po nekaterih posameznikiih v vseh državah in narodih. So ljudje, ki z velikim navdušenjem opevajo zmago modernega strojai, triumf tehnike, ki o* pevajo moderno civilizacijo in kulturo, — proti njim pa nastopajo ljudje, ki tr* dijo, da je moderno društvo gnilo, da jc
j^.'Lm moderna kultura, *£a je gnila m o*
deraa civilizacija. So, ki trdijo, ida vsaka ideja', ki je meso postala, to je, ki se je uresničila, bila usodepolna za človeštvo, da se je človeštvo vedno bolj1 pogrezalo, bolj ko so posamezniki, nav* dahnjeni ljubezni in spoštovanja do člo* veka, prodirali v skrivnost narave, teda^ ko se jim jc posrečilo zmagati naravo* Smodnik, para:, stroj, tisk, elektrika itd, nam govorijo o polnem koritu trpljenja, ki so ga povzročili.	\
Bil jc na Angleškem učenjak * tehnik, ki je hotel vpreči solnce, da bi služilo kot svetloba in gonilna sila, imel jc pri* pravljen velik laboratorij, vse priprave so bile že v teku, a navadna slučajnost ga j c spravila i z tira; misel, da se bodo našli spet posamezniku ki bi njega truJ in produkt izrabili sebi v prid in člo* veštvu v škodo, zato je rajši vse napra* ve uničil, končal vsled eksplozije živ* ljenje tiso'čem Crncem * delavcem in sa* memu sebi, rešil pai življenje svojemu ■prijatelju inženirju. — In to je vsa zgo* do vina človeštva; kar ustvarjajo posa* mezniki. ljudje polni idealizma, potni vere, polni ljubezni, in kar ustvarjajo široke plasti kmeta in delavstva v trp* ljenju, v pomanjkanju, to uživajo vedno posamezniki. Oni tvorijo le odstotek: celokupnega društva; ti ljudje so vrgli iz sebe vsako znamenje notranjega člo* veka in gredo le profitom, za kapi* talom, za bogatstvom. Kar je ustvarila trpljenje kulturnih delavcev in trpljenje šin-okih mas, je danes v posesti k-rpitalif stičnega razreda.
Le trpljenje, trud, ljubezen ustvarjat vse vrednote, — a produkt trpljenja ur živajo oni, ki so v posesti velikega kapitala, dočim je njihovo osebno delo v današnjem kapitalističnem sistemu ma* lenkostno.	\
Naša dolžnost je, dolžnost kmeta, de* lavca in zlasti tudi izobraženstva, d* spoznajo današnji krivični gospodarski in društveni- red ter dci uresničijo bist* veno načelo socialne pravičnosti: Oseb* no delo naj bo edino sredstvo v borbi za obstoj in razvoj človeka. Rcsnicai, ki je napisana v sv. pismu: »V potu svo* jega obraza si' boš moral kruh služiti«, mora postati temelj bodočega, gospodar* skega, društvenega reda.
(»Gor. Straža«.)
O tainosti glasovanja
Tajnost glasovanja je popolna in po* polnoma zajamčena. Zakon je v tem oziru tako natančen, tako jassn in tako strog, da ga ni in ga ni sredstva, s kate* rim bi se moglo spoznati, za katero listo je poedini volilec glasoval. Vsak volilec dobi od predsednika komisije kuverto, da vanjo položi svojo glasovnico. Voli* lec gre s to kuverto v kamrico, se notri zapre in ko ga nihče ne more videti, dene v kuverto glasovnico, ki jo je pri? nesel s seboj. Ko je kuverto zalepil, jo izroči predsedniku komisije, ki jo vrže v žaro, kjer se pomeša z drugimi. Iz tega Izhaja: 1. da nihče ne more vi* deti in spoznati, katero glasovnico si del v kuverto; 2. da nihče ne more spoznati eli ugeniti, katera je tvoja kuverta. Vsa* ko znamenje na glasovnici pa napravi glasovnico neveljavno. Zato pazi, da bo glasovnica čista in gladka brez vsakega znamenja ali madeža, neupognjeria, na* tančno taka, kakršno si dobil cd zaup* nika Jugoslovenke narodne stranke. Ne boj se torej, volitev Je svobodna in stroga, absolut« no tajna!
Cesa naši volilci ne znalo 1
Nekateri naši volilci še ne vedo, da se glasovnice ne pošiljajo uradno se glasovnice ne pošiljajo uradno na dom. Vedite, da oblastva pošaljajo na dom samo legitimacijo. Glasov* niče daja volilcem stranka. Zato bo* ste glasovnice dobili od naše stranke. Kdor v prihodnjih dneh ne dobi glasov^ niče, naj se obrne do bližnjega nase; ga zaupnika.
Volilci shranite skrbno glasovnico. Glejte, da je ne upognete, da je ne po* mažete, da je ne stržete, ker sicer po* stane neveljavna. Dne 15. maja morate dati v zavitek čisto, nedotaknjeno glas sovnico.
PODLISTEK
V. F. B.
V malem svetu (4,)
Krivošiću je njegova odlična hiša s prvega jako ugajala. Tu so prihajale fine gospe k sjegovi ženi, fine gospice k njegovima hčerama, a on sam se je hkratu videl v gospodski družbi. To je bilo sedaj povsem drugače nego poprej v gornji Ilici, ko je bil še »gospod Janko- . Tedaj so prihajali k njemu »na stam-perl« kak kavarnar, kak mesar, mali obrtniki in mesarji, sedaj pa so bili tu okolo enajstih sama gospoda: profesorji z gimnazija in vseučilišča. umirovljeni častniki, zdravniki, advokati in duhovniki z rdečimi pasi. Ta je pri-|el na čašico stare »sriemske«, drugi po svoj kaviar ali na čašo Maršale ali Sheria, a vsi »o bili zelo prijazni, da, intimni z Jankom, Stiskali mu roko, trkali ga po rami, vpraševali fa po zdravju — kot pravi prijatelji. Saj se niso nikjer dobivale tako fine stvari kakor
Cri Janku. Dajal jih je svojim gostom za »gabl-ištik« za pol cene. Človek se je mogel najesti in dobro ogreti želodec za dve, tri šestici. Janko ie računal, da si na ta način pridobi odjemalce, in laskalo mu je, da se tako gospodska družba shaja pri njem.
To gospodstvo mu Je kakor kaka kužna bolezen udarila v glavo. Obkrožen od vseh •trani od fiudi. ki so vsi hlepeli oo Istem, vdi-
hajoč vase vsak dan ta zrak svojega Časa, v katerem stremejo vsi po enem: da bi vse vspeli č^n višje, pa naj bo tudi na račun svojega poštenja in tuje časti, samo visoko po lestvi omame, ter s tem pokazati svetu, kaj se more in kaj se ima, da se ga vara s sijajno vnanjosto in se z omamo pokriva golota. To je videl pri trgovcih, ki nimajo nikakega kapitala, in so plačevali z malim imetjem stanarino in razsvitljavo svojih prodajalnic; to je videl pri obrtnikih, ki so se vozili v kočijah — v vseh slojih, na vseh straneh se je videl isto pehanje po razkošju in sijaju, izpod katerega sta gledala gnjilav in glad, pb uživanju in razsipnosti, s katerim je hotela ta pokazati, da ima več, nego drugi, v resnici pa oba nista nič imela. Kot pošast je zavladalo to po mestu, ki je ob takem prebivalstvu s takimi težnjami zadobivalo lice malega, ali zelo prijaznega velemesta, ki pa ni imelo med svojimi, često tankimi zedinaml, četudi obdanimi, četudi obdanimi z zlatom, tiste rojenice, ki ustvarja pravo blagostanje in svoboda narode: rojenice varčnosti.
Ta kuga fe najprej zajela Jankovo feno,
8o tem pa tudi njega samega, kajti bil je pravi [rvat, hrvatski kmet, ki, čim je prišel ▼ mesto in slekel opanke, odlage tudi vse kmečke kreposti, posebno pa skromnost In zmernost. Ne more napredovati in pridobivati, ne da bi z eno roko razsipal, kar je z drugo nabral. Janko je skozi dvajset let stiskal krajcarje, kj jih je pridobil, ali, pohlep po denarju> po še večiih kupih denaria. 0a ie natfnal. da n
JEDINOST«
davina in vsakdanja izkustva- Gospode upravniki naj sti zapomnijlo: čustva se ne dajo narekovati! Pametna) uprava fin modro in prlaviJčno postopanje je podla* ga vsake uspešne politike.
Collfža v soriškem uollvnem okrožju
Evo seznam vseh volišč v goriško* gradiščanskem volivnem okrožju. Prište* ti so tudi anektirani kraji Kranjske in Koroške.
Gorica: 1. Šola v ulici! Leopardi, 2. šola v ulici Codelli, 3. šola v kapucinski ulici, 4. šole v ulici Croce, 5. šola v ulici Mameli, 6. licej v ulici XX. septembra, 7. dvorana inesntega magistrata, 8. žen* sko učiteljišče, 9. Ajba: Kostanjevica, 10. Ajdovščina: občinski urad, 11. Ans hovo: šola na Ložicah, 12. Avče: šolsko poslopje, 13. Bate: občinski urad, 14. Bilje: šolsko poslopje, 15. Kal pri Kana* lu: hiša št. 114, 16. Kamnje: šolsko po* slopje, 17. Kanal: hiša št. 88 v Ravnici, 18. ČerniČe: občinski urad, 19. Čcpovan: šolsko poslopje, 20. Deskle: šolsko po* slopje, 21. Dol. sOtlica: občinski urad, 22. Gabrije: občinski urad, 23. Grgar: šola na Britofu, 24. Gojače: hdša št. 76, 25. Lokavec pri Ajdovščini: občinski urad, 26. Lokavec pri Kanalu: hiša št. 61, 27. Ločnik: v baraki, 28. Miren: šolsko poslopje, 29. Dornberg: občinski urad, 30. Opatje selo: v baraki, 31. Osek s Vis tovi je: hiša št. 50, 32. Ozeljan = Sv. Mi* hael: hiša št. 48, 33. Podgora: šolska ba* raka v Pevmi, 34. Prvačina: šolsko po* slopje, 35. Renče: občinski urad, 36. Ri= hemberk: občihski urad, 37. Ročinj: hi* ša št. 143, 38. Zabije: občinski urad, 39. Solkan: šolsko poslopje, 40. Šempas: šolsko poslopje, 41. Števerjan: šolsko po* slooje, 42. Šmartno s Kojsko: občinska hiša in 43. šolsko poslopje v Šmartnem,
44.	St. Peter pri Gorici: šolsko poslopje,
45.	Štandrež: občinska hiša, 46. Sv. Križs Cesta: šolsko poslopje, 47. Šmarje pri Ajdovščini: občinski urad, 48. Sv. Duh? Barjšica: baraka na Trumnem, 49. Sos vednje: šolsko poslopje, 50. Skrilje: šolsko poslopje, 5J. Trnovo: šolsko po* slopje; 52. Gornja Tribuša: šolsko po* slopje, 53. Vrtojba: občinski urad, 54. Vrtovin: občinski urad, 55. Vogrsko: šolsko poslopje, 56. Biljana: šolsko po* slopje, 57.Brazzano: občinska dvorana, 58. Gapriva pri Gradiški: šolsko poslop* je, 59. Chiopris: šola, 60. Krmin: občin* ski urad, 61. gledališče, 62. šolsko po* slopje, 63. Kožbana: šolsko poslopje, 64. Dolenje: občinska urad, 65. Fara: šola, 66. Gradiška: občinska hiša, 67. hiša Malta, 68. Mariano: šola, 69. Medas na: ljudska šola, 70. Medea: ljudska šola Mazzini, 71. Moraro: šola, 72. Mossa: občinski urad, 73. Romans: šola, 74. Sas grado: šola, 75. S. Lorenzo di Mossa: šola, 76. Versa: občinska dvorana, 77. Villesse, 78. Aiello, 79. Aquilea, 80. Campolongo, 81. Cervignano, 82. Dober* dob, 83. Devin, 84. in 85. riumicello, 86. Fogiiano, 87. in 88. Gradež, 89. Joannis, 90., 91. in 92. Tržič, 93. Muscoli * Stras* soldo, 94. Porteole, 95. in 96. Ronchi, 97. Ruda, 98. S. Canziano, 99. San Pier d'Isonzo, 100. S. Vito al Torre, 101. Scodovacca, 102. Staranzano, 103. Tapos gliano, 104. Terzo, 105. Turjak, 106. Vik la Vicentina, 107. Visco, 108. Avber pri Sežani, 109. Brje, 110. Brestovica, 111. Kopriva pri Sežani, 112. Komen, 113. Lokev, 114. Dutovlje, 115. Gabrovica, 116. Gorjansko, 117. Mavhinje, 118. Na* brezina, 119. Naklo, 120. Barka, 121. Divača, 122. Pliskovica, 123. Povir, 124. Rodik, 125. Veliki rep, 126. Štanjel, 127. Štjak, 128. Šmihel, 129. Šempolaj, 130. Šturje, 131. Škrbina, 132. Skopo, 133. Sela, 134. Zgonik, 135. Slivno pri Komnu, 136. Sežana, 137. Temnica, 138. Tomaj, 139. Veliki dol, 140. Vojščica.
Tolminski okraj: 141. Breginj, 142. Kobarid, 143. Cerkno (vas), 144. Cerkno (vas), 145. Kred, 146. Drežnica, 147. Gra* hovo, 148. Hudajužna, 149. Idrsko, 150. Libušnje, 151. Log pri Bovcu, 152. Livk, 153. Čežsoea, 154. Ponikve, 155. Bovec, 156. Žaga, 157, Šentviška gora, 158. Sv. Lucija, 159. Šebrelje, 160. Sedlo, 161. Srpenica, 162. Trnovo 163. Tolmin (trg), 164. Tolmin (trg), 165. Podmelec, 166. Trenta, 167. Soča, 168. Volče.
Trbiški okraj: 169. Campcrosso (—?), 170. Naborjet, 171. Lipalja ves (s Pon* taflom) sedež v Lipalji vesi, 172. Trbiž,
stopil iz svoje dosedanje sfere človeka iz ljudstva, in čim je okusil tistega zraka, ki so ga širili tisti mamilci, bil je opit. Sedaj je že občutil užitek v razkoSnem, udobnem stanovanju, v obilnih obedih, v. fini družbi.
In vendar je po treh mesecih videl, koliko silnega denarja stane tako gospodarstvo, zdrznil se je in hotel zavorati kolo, ko je bli-skovo letelo niz brdo. Poiskušal je, da bi ženo odvrnil od nekaterih izdatkov, ki so se mu zdeli odvišni in je obrazložil to s tem, da morajo biti za nekoliko časa pripravljeni na manjše dohodke, ker ne more več prodajati blaga po nižjih cenah, nego prodajajo drugi trgovci, pak mora tudi on cene povišati, ako noče imeti izgube. Ali, bilo je Že prekasno. Voz je bil že na pol brega in nič ga ni moglo več zaustaviti. Odgovor £ene so bile solze in jok. On da je sebičen, gleda samo, kako da bi on dohro in mastno živel, a njegova žena in otroci naj hodijo okoli kot cigani. Ona 2e ve, kako da treba gospodariti in itediti, ne treba, da bi ji on pravil to, boljše bo, če bo on sam manjše trosil; če je dohodek manjši, naj odpusti enega pomočnika, pa naj sam dela mesto njega; tako dela pravi oče, ki ne trže otrokom in ženi od ust, da primakne sebi.
Na to je sledilo nekaj dni vojnega stanja in Janko se je radi hišnega miru odrekel nade, da bi mogel pri svoji ženi izposlovati kaj pametnega. Njegova slutnja s« je uresničila: Čim je povišal cene, je izostalo znatno število odjemalcev — tisti iz oddaljenejših ulic, ki so le radi ^^ cen orihtiali k Zlati nomaran&i Pri-
manjkljaj, ki se je vsled tega vsak dan kazal v blagajni, je trebalo nadomestiti, ker so izdatki v prodajalni in v hiši ostali isti, a na skrčenje teh ni bilo misliti. Da bi vzpostavil ravnovesje, je iskal Krivošič novega vira dohodkov. Mislil je, da ga je našel v spekulaciji s stavbi-šči. Med državnim in južnim kolodvorom se je razprostiral velik nezazidan prostor, na katerem so se začele počasi rasti hiše. Cene zemljišč so bile ugodne. Ako se sezida še nekoliko hiš, bo moralo mesto napraviti tudi cesto, odpreti nove ulice, a s tem poskoči takoj tudi vrednost zemljišč. Krivošiču se je posrečilo nekoliko transakcij. Od svoje gotovine je imel še polovico ker je samo deset tisoč goldinarjev izdal za povečanje svoje trgovine. Z ostalimi desetimi tisoči je operiral. Kupoval je samo manja stavbišča, ceno, le za en, dva, tri tisoče. Ker je v nekem kraju kupil štiri, pet kompleksov, je poskočila cena okolnim stav-biščem, in tako tudi njegovim. Pozornost se je obrnila na ta stavbišča; ljudje so si mislili: sedaj pa bo nekdo zidal. Po štirnajstih dneh je Janko prodal eno zemljišč z dobičkom petsto goldinarjev. Nekolikrat mu je šla sreča na roko in spuščal se je v še večje spekulacije.
Tudi v političnem življenju je postal Janko osebnost, ki so ji začeli obračati pozornost. V času svojega marljivega poslovanja v dolnji Ilici ni hotel nič čuti o politiki. Delal je ves dan, od mladih dni je bil navajen delu, pa se ni mogel navduševati za besede. A, kot Človek bistrega in praktičnega uma je videl, da se sann tfovorf in ni£ op. <L»J»- V r**nUti ni razu-
mel politike, ne strankarskega cepljenja in natezanja idej. Vedel je, da je Hrvat in uverjen je bil, da jc dober patrijot. V starih časih bi bil on, kakor njegovi predniki, šel na kraj Evrope, da se bije, sedaj pa ni bilo več polja delavnosti za njegovo vrst patriotizma. Cul je z vseh strani, da vsaka stranka slavi svojega' Človeka in razliko med strankami je videl v tem, da ena slavi bana, druga Strossmaveria, tretja Starčeviča, Kot Človek male izobrazbe je gledal on na vso to trojico s spoštovanjem in plahim občudovanjem. Čutil je, da marajo biti to veliki možje, da so ustvarili velikega dela, ko so toliko govorili o njih. Zakaj da eni slavijo enega, a drugi drugega — tega ni vedel, niti se ni brigal za podrobnosti političnih programov, niti jih ni razumel. Bil jc meščan, ki ljubi svojo domovino in kralja, in vsakdo, ki dela tako, je pošten človek. Vsi pa so govorili, da jim je to prvo kralj in domovina. Sicer pa je bil, hipno, z družbo, ki se je nahajal v nji: če so sramotili Madžare, jih je sramotil tudi on; če so psovali Nemce, ki se jim moramo upreti skupno z Madžari, je bil tudi on za pošteno skupnost, bil je, kakor pravi ljudstvo: šviga švaga črez dva praga. Ko je prišlo do volitev v sabor ali v mestno zastopstvo, Janko ni glasoval za nikogar. Vsakemu, ki ga je prišel snubit, je govoril: »Jaz sem trgovec, jaz živim od vseh, ne smem, se zameriti nikomur. To je bilo njegovo politično prepričanje in njegov program.
(Dalie.l
Stran iv.
►Edinost«
V Trstu, dne 12. maja 1921.
Volllcl tržaSkega volilnega okroija I
Kdor Ima glasovnico, na kateri le pi* aan preferenčni glas »Dr. Savik«, naj to glasovnico zamenja z drugo, na kateri bodi napisano samo »Slavik«. Le glasov* niče s samim priimkom »Slavik« so ne? dvomno v vsakem obziru veljavne. Označba »dr.« (doktor) pri imenu »SUvik« bi znala dati povod, da se pre* ferenčni glas aJi celo glasovnica raz* veljavi.	_
Domače vesti
VOLIVCI! Kdor ima potni list, ali drugo uradno listino s fotograiijo (n. pr. orožni list itd.), naj ga vzame 15. maja s seboj na volišče! Kdor nima nobene take listine, naj vzame dve fotografiji ter si da napraviti na občini posebno volivno izkaznico (tessera speciale). Volivci taka izkaznica Vam bo koristna tudi pri drugih prilikah. Napravite si jo sedaj, ko Vam bo služila tudi pri volitvah!
Jugoslovenska delegacija. Pisarne kraljevske jugoslovenske delegacije se nahajajo odslej na Piazza Venezia št. 1 in so odprte za občinstvo od 8. do 11. ure predpoldne.
Odgovor. Popolnoma bi se strinjal z izvajanjem g. dopisnika v članku »Učiteljstvo« v sobotni številki, ko bi mogel pritrditi — resnici na ljubo — tudi stavku: »Ali ste slišali, da bi nam bilo treba kdaj duhovnikov vabiti na njihovo mesto?« Seveda ne; ali je morda to čudno, je to kaka zagonetka? Nočem nikogar Žaliti, Bog ne daj, nisem nikomur nevoščljiv, toda dejstvo je: Duhovniki ob svojem gmotnem položaju lahko izhajajo ;raditega niso prisiljeni si iskati kruha v mejah jugoslov. države. Nasprotno so stvari pri nas istrskih učiteljih, Treba je tedaj temeljito poznati prežalostno in katastrofalno stanje istrskega učiteljstva in nato šele govoriti.	Istrski učitelj.
Zahvala. Častiti duhovščini, vsem gospodičnam učiteljicam in gospodom učiteljem se šentjakobske matere tem potom prav iz srca zahvaljujejo za njihov trud in njihovo skrb, ki so jo posvetili otročičem, da so vredno in lepo prejeli prvo sv. obhajilo. —
Ena mati v imenu vseh.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico sklicuje odborovo sejo jutri v petek dne 13. t. m. ob 5ih popoldne v svetoivanski ljudski šoli. Ker so se na zadnji seji določile podpore in so se sedaj zasledile razne netočnosti, prosim, da ne pridejo k seji le vsi oni, ki so bili na zadnji seji navzoči, ampak tudi drugi, ki ; manjkali. Ker je stvar zelo važna, naj ne manjka nihče! — __Tajnik.
Iz tržaškega živIJenia
Ubojstvo. Sinoči je bil ubit v ulici Ponzia-na pri Sv. Jakobu 18 letni Pasquale Napole-tani. Krogla iz samokresa mu je prebila prsa. Vsled hude rane je kmalu nato umrl. Ne ve se, kdo ga je ranil. Ranjenec je bil prenešen v lekarno Godina, odkoder je bil odpeljan v mrtvašnico mestne bolnišnice. Na lice mesta sta prišla dva avtomobila stražnikov in en avtomobil fašistov.
Nesreča. Včeraj dopoldne je bila povožena v ulici Commerciale od nekega motociklista 16 letna Gema Sili, stanujoča v ulici Coroneo št. 1. Mimoidoči ljudje so revico dvignili ter fo nesli v bližnjo mirodilnico, odkoder so telefonirali na rešilno postajo. Zdravnik rešilne postaje je ugotovil, da ima rano na desni nogi in več drugih telesnih poškodb. Z avtomobilom rešilne postaje je bila odpeljana na svoj dom.
Pes £a je ugriznil. Včeraj je prišel iskat pomoči na rešilni postaji 23 letni Virgiliji Za-nella, stanujoč v ulici Giambattista Vico št. 8. Zanello je bil ugriznil pes v nogo. Zdravnik mu je dal prvo pomoč ter ga nato poslal v domačo oskrbo.
Krvava »ohcet«. Pred sinoćnjim je bila v neki vasi pri Postojni >ohcet«, ki se je pa žalostno končala. Ker je pa bila pri »ohceti« godba, katere ni hotel nihče plačati, je nastal rn^d gosti in kapelnikom velik prepir. Neki pijani gost, ki se ni hotel dalje prepirati, je zasadil kapelniku nož v hrbet in v nogo. Ranjenca, ki se piše Frančišek Patepa, so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Vesti iz Goriške
Srpenica. Preteklo nedeljo smo imeli volivni shod, ki se je prav dobro obnesel. Predsednik je bil nadučitelj Andrej Trebše, govorniki: občanski tajnik Ant. Trebše, župan Andr. Logar, Iptirat Likar in posestnik Andrej Berginc. Takoj na to prične shod komunistov. Nekaj bovških in žagarskih komunistov so pripeljali od nekod nam neznanega govornika. Komaj začne mož govoriti, že mora nehati in urnih krač zapustiti vas.
Med tednom priredimo shoda na žagi in v Cezsoškem Logu.
Iz Štanjela. V nedeljo zjutraj smo imeli v šoli kratek pouk, kako bomo po novem načinu volili. G. nadučitelj nam je poljudno in nazorno povedal in pokazal, kako se mora voliti. Vde-(ežili so se tega predavanja skoraj vsi volivci. Razšli so se mirno in dostojno, spoznavši pomen volitev. Popoldne smo imeli pa javen shod. G. dr. Orel in g. dr. BrajŠa sta nam govorila o pomenu volitev v narodnem, gospodarskem in političnem oziru. Poslušalci so jih pazljivo poslušali in jim navdušeno pritrjevali. Šlo je od srca k srcu! Jedro njihovega govora je bilo to, da mi hočemo živeti kot jednako-praven in civiliziran narod v novi državi.
Vesfci iz Istre
Iz Boršta. Gosp. »izletnik« se je v »Edi-aosti tudi pritožil čez borštanske mladeniče in dekleta, češ, da so v neki tukajšni gostilni peli po laško. Resnici na ljubo mi bodi dovoljeno ugotoviti, da so zlasti naši starejši mladeniči in večina deklet, ostali zvesti naši slovenski pesmi in od takih g. izletnk gotovo ni slišal laškega petja. Mogoče pa je, da so se ka-
teri mlečnozobeži spozabili in čivkali v jeziku, katerega niti prav ne poznajo. V splošnem se opaža, da se tudi v drugih vaseh tu v bližini le prevečkrat sliši laška pesem iz slovenskih grL Zlasti tudi nekatera riemanjska dekleta, ki pogostoma pirhajajo v Boršt, zelo rade pojejo po laško. Mogoče se jim zdi to lepše! Vsi pametni ljudje se nad tem zgražajo in delajo opazke, češ: Ricmanjci so bili prvi in najbolj vneti rodoljubi v Bregu, a zdaj se njih dekleta silijo peti v drugem jeziku. Zato se obračam do vseh naših mladeničev in deklet v Bregu, s sprošnjo, naj prečitajo in si vsi v srcu ohranijo tu sledeče vrstice.
Petje je izliv človeške duše, odmev srčnih čustev. Kar srce čuti, to skuša s petjem izraziti. Lepo petje gane poslušalca, da se zamisb. da se razjoka. A to zamore le pesem peta v onem jeziku, katerega nas je mati naučila, s katerim nas je mati uspavala, s katerim nas )e vzgojila. Hočete li zdaj zavreči ono, kar bi vam moralo biti najljubše in najdražje? Hočete li zdaj — pljuniti na lastno mater, na njene prve nauke, na vso njeno ljubezen? Komu na ljubo boste storili to? Vam je li kdo ljubši, dražji, lepši kakor lastna mati? In kakšno korist bi imeli od tega? Vas bo li Italijan radi tega ljubil ali vsaj spoštoval? Ne! Le posmehoval, zaničeval vas bo še bolj kot prej. Kdaj pa slišite vi Italijana peti v našem jeziku? Nikoli K večjemu če se hoče iz nas ponorčevati. Glejte, mladeniči in dekleta, Italijan ljubi le svoj jezik, govori in poje vedno le v svojem jeziku. Prav ima! Zato pa moramo tudi mi tako delati. Spoštujmo tuje, toda ljubmo z vsem žarom srca, ono kar je naše, kar nam mora biti sveto. Pred vsem pa: prepevajmo vsikdar in povsod le naše lepe slovenske pesmi in končno nas bo moral tudi Italijan upoštevati in spoštovati!	......
Vesti iz Notranjske
Zavedna vasica. Samo šestnajst številk šteje vas Janeževo brdo v Premski fari, a pod temi 16 strehami bijejo prava slovenska srca. Kmetje so obiskali dva volivna shoda v domači fari. Zvedeli so, da bo še v Bistrici shod, na katerem nastopijo kandidati narodne liste. In glej, hajdi še na tretji shod, četudi je 3 ure daleč. Na ovenčanem vozu se je pripeljalo 25 zavednih Slovencev. Samo pet volivcev je ostalo doma. Na dan volitev pripno dekleta možem in fantom na prsa lipove vejice, potem pa do zadnjega vsi kot en mož na volišče.
Naša narodna noša
V času, ko nam sfioma trgajo iz rok vse kar je naše, v času ko hočejo izru? vati diz naših src vse naše narodne sveti« nje, se s straJaom oziramo v temno pri* hodnjost in mislimo, kaj bo znamn1, ako nam res poteptajo vse, kar nam je drago in sveto.
Ena najlepših naših marodničh svetinj je krasna naša okoličanska noša. Koliko leprJh spominov nas veže nanjo. Naše bia= bice pripovedujejo, kako so vezale bele peče, brez vzorcev in brez tujilh načrtov. Kos ffine, bele tkanine, šivanka in nitka, to je bilo vse, kar je potrebovala niaša piMna babica za svoj umotvor. Vezlai je, kakor ji je pač prlfelo na um, kakor ji je narekoval okus. Napravila je košarico s cvetjem, srček, zraven klas, vejico, polž* ka, dva tri, kakor se jti! je pač zdelo. Na tkanini iscx se vrstile vse tfcte mnogo? brojne originalne figure, ki jih ne najdeš nikjer drugje, pri nobeni druga narodni ve/zenini.
In ko je bila rutia dovršena in »ople* če« „s kakšnim ponosom se je postavila na »ohcetu«, pri procesi jti, na »brjarju«. To je, mi mlajša generacija smo jih vi* dele le ob takih prilikah; todla naše ba? bice so no»:!le svojo lepo nošo vedno, vse nedelje in praznike
Danes jo viđiimo le redkokdaj. Le pri posebnih cerkvenih in narodnih sveča* n ost^h. K poslednjim spadajo danes sa* mo še — pogrebi'! Ali ni nad vse žalost* nii osoda naše narodne noše? Obstoja velika nevarnost, da bo sčasoma popol* noma zginilav In s strahom se vprašuje* mo: kdo je temu kriv?
Tu se moramo v prvi vrsti obrniti na naše matere. Pri nas je namreč vpeljana navada, ali bolje — razvada, da vsaka ženica hrtana. svojo narodno nošo — za smrt!
Žene, matere, ali ste kdaj pomislile, kaj delate s tem, a,VI ste kdaj premišlja* le, kakšnega velikega pomena je niaša narodna noša za naš narod in kaj jem* ljete svojim hčeram s tem da jim jem* Ijete najdražjo svetinjo, našo narod* no nošo?
Kakor se človek, ki se potaplja, opri* me vsake slamice, tako krčevito se moramo mi danes opniljeti vsega, kar nas spominja na n/aše nekdanje šege in običaje. Vse kar smo nekdaj ljubili, mo* ramo ljubiti danes s podvojeno silo. Ustvarjati moramo novo, ne pa unriče* vati še to mjalo, kar imamo.
Mislim, da bo ljubi' Bog na onem svetu gotovo z večjim veseljem sprejel ženico, če pride pred njega v svoji skromni črni obleki. Ljubi Bog bo vedel, da je ženica Slovenka, tudi če nima svoje noše. Toda tu, tim moramo pokazati, kaj smo, — dla* nes bolj nego kdaj prej, ker nočejo ve* deti, kaj smo. Pokazati moramo pni vsa* ki priliki, kaj smo bili, kaj smo in kaj hočemo ostiati. Zato matere, zakJnnjam vas, ne jemljite nam možnost, da to dokažemo, ne jemljite nam naših dra^ gocenih, naših ljubih narodnih noš. Ma?
t ere, saj vendar ne boste hotele, da vaše hčerke, vaše vnukinje sčasoma, po® zabi(jo na to, kakšne ste bile vi, ko ste bile mlade, kako ste živele, -kako ste se oblačile. MKsel, da živite dalje v svojih hčerah in vnukinjah, vam mora bdfti' ven* dar stokrat ljubša nego misel, da vas ljudje, kž vas pridejo škropit, vidijo še enkrat »gor pokrite«.
In vS dekleta, kili niti pojma nimate, kako ste krasne v svojih narodnih nošah, vplivajte na svoje matere, da viam jih puste. Puste naj vam jih kot spomin nanje, na njihova mlada leta, ki so bila srečnejša nego so vaša. Naj vam puste to narodno svetinjo, ki je žalibog edina, ki vam jo morejo piustiti.
Spominj,aon se, kako je lansko leto pri neki svečanosti neki visok gospod, ki še nikdar ni videl naše narodne noše, začu* den pristopil k skupini naših okoffiičank in rekel: »Kaj takega še nisem videl. Kako ste lepe! Nekaj posebnega, nekaj otožno svetega je na vas. Človek postil* ne nehote pobožen, ko vas vidi.«
OkoKčanke! Ljubite in spoštujte svojo narodno nošo! Oblecite jo ob vsaki pri* liki1, delajte na to, da se spet vdomači ta šega v naših vaseh. Naj ne bo pro= cesije, naj ne bo narodne veselice brez narodnčih noš. Posebno ko nastopate kot pevke v pevskih zborih, verujte, da ste najlepše v svojih narodnih nošah!
Vsaka ni ti ako srečna, da bi' imela svojo narodno nošo. Toda malokatera je, ki bi ji fcfllo nemogoče v par letih s? pri* hraniti toliko, da si jo nabavi. Koliko vas je, ki znlatte lepo vestik V prostih urah si lahko napravite rute <?n opleče. Pomagajte pri tem delu dnutga drugi; z resno voljo In ljubeznijo se da vse do* seči. Naiše inteliigentke pa naj bi šle de* kletom na roko prt tem delu; nlalj bi jim preskrbele vzorce in pokazale, kako se veže itd. Prepričane naj bodo, da bi si s tem stekle neprecenljivih zaslug.
Vsak drug narod, naj bo še tako mo* gočen in neogrožesn, zbira, svoje n)arod* no bogastvo, ga skuša dvigniti. Mi pa, ki skoroda nitnamo drugega nego to, mečemo še to lahkomiselno — v grob! Če se ne spametujemo —in je že straj* ii čas —, ne bo kmalu niti sledu več tega najlepšega, kar je naš narod imenoval svoje v tej nesrečni odi vseh teptani zemlji.	M.
MALI OGLASI
se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda, — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno.
NOVA kuhinja lakirana, lepa, se proda. Ulica Molino a vento 35, pritličje.	793
IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Ulica Chiozza 50, pritličje.	792
POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vito, V la Madonnina 10, I.	38
STANOVANJE, obstoječe iz dveh sob in kuhinje s plinom in vodo, se proda. Zadnik Josip, Scorcola S. Pietro št. 97.	791
SPREJMEM takoj v službo vrtnarja koji bi bil zmoten tudi upravniškega posla. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: Božidar KasLelic, Materija, Istra.	790
GOSPODIČNA vešča vseh uradniških poslov z znanjem, slovenskega, italijanskega, nemškega jezika, stenografije ter strojepisja išče mesta pri kaki večji tvrdki ali banki. Ponudbe pod »Takoj« na upravništvo. 789
PRODA se radi selitve pohištvo spalne sobe in kuhinje, vse v dobrem stanju. Ugodna prilika za novoporočence. Naslov pri uprav-ništvu.	784
ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugI kupci. Albert Povh, urar, Mauini 46 (v bližini
drvenega trga).	25
Št. 9.
(359)
3 POSTELJE, 2 omari, 3 nočne omarice, umivalnik z marmorjem in 1'60 m visokim ogledalom in divan se prodajo. Pojasnila pri A. Kadun, trgovec, Postojna.	785
DEKLE staro 35 let, veščo kuhanja in vseh hišnih del, išče službe pri gospodu samem. Naslov pri upravniŠtvu.	788
Gospodarstvo
—	Tarifa za prevažanje premoga pada. V
zadnjem času je tarifa za prevažanje premoga na črtah iz Anglije v jadranska pristanišča, zlasti v Trst, zopet padla. Tarifa v Trst se je znižala od 22 na 19 shillingov.
—	Hrvatska eskomptna banka. Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu je zvišala svojo delniško glavnico za 150%. Prej je znašala 80 mijonov jugoslovenskih kron, sedaj pa 200 miljonov jugoslovenskih kron. Stari delničarji dobijo iz reservnega sklada za delnic 85 miljonov jugoslovenskih kron zastonj.
—	Izgradnja gruškega pristanišča, Jugoslo-slovenska vlada namerava izgraditi pristanišče Gruž v veliko trgovinsko luko. S potrebnimi deli bodo baje že letos začeli. Velika važnost tega dalmatinskega pristanišča se pa bo razodela šele tedaj, ko bo dograjena balkanska transversalna železnica, katere končna postaja bo Gruž. Že sedaj gre večji del bosanskega lesa, ki je namenjen za izvoz, čez Gruž. Na vsak način je pričakovati, da bo postalo gruško pristanišče torišče velikega lesnega prometa, ko bodo dograjene stavbe za shrambo lesa
—	Spojitev dveh jadranskih paroplovnih družb. Dunajski list »Die B6rse« javlja, da se bosta paroplovna družba »Cosulich« v Trstu in paroplovna družba »Adria« na Reki bržkone spojili v eno samo družbo.
JUGOSLOVENSKA DELEGACIJA V TRSTU potrebuje prostore za urad v bližini Piazza Venezia. Ponudbe nasloviti: Piazza Venezia 1.	785
Razpis natečaja
Vsled odloka komisar:jata za samo* upravne posle Goriške dežele z dne 16» aprila 1921 štev. 4001/21
razpisuje se natečaj
za mesto okrožnega zdravnika za 11. Bi* striško okrožje, ki obsega sledeče obči* ne: Celje, 11. Bistrica, Jablanica, Jane* ževo brdo, Kilovee, Knežuk, Prem, Ra> teževo brdo, Smer je, Trnovo, Zagorje.
Za to službo je zisteiruz-irana letna plača 4000 lir z dvema, petletnicama pa 200 lir in ima zdravnik poleg postavne javne službe opravljati brezplačivi zdravljenje občinskih ubogih gori imc< novanih občin, za zunanje obiske k tem iz javne zunanje postavne funkcije pa se zaračuna kilometrina tja in nazaj pc 2 liri od kilometra in dnevnina 30 lir.
Znanje slovenskega ali hrvatskega je< zika je neobhodno potrebno.
Prosilci, ki so italijanski državljani aH ki hočejo in imajo pravico za to drŽav* ljanstvo optirati, naj vlože svoje proš? nje s potrebnimi prilogami (diploma (prepis) izpričevala dosedanjega službovanja, krstili list) do 28. junija 1921 pri zdravstvenem zastopu v II. Bistrici.
Okrožni zdravstveni zastop IL. BISTRICA, 8. maja 1921.
SPREJMEM trgovsko učenko staro 14—16 let, poštenih starišev, s primerno šolsko izobrazbo. Takojšen nastop. Naslov pove upravništvo.	786
KUHINJSKO in sobno pohištvo prodaja mizar Via Torquato Tasso, vogal Via Udine 28. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in poprave.	35
NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem poleg delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zimske obleke in leine plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-molja Rleger, ulioa Commerciale 3.	586
KROJAČNICA Avgust Stular, ui. S. Francesco D'Assisi št. 34. III. nad. jc edina dobroznana krojačnica v Trstu.	23
DEČEK 16 let star, s 5 razredno ljudsko šolo, vešč nekoliko nemškega jezika želi vstopiti kot učenec v boljšo trgovino z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Ponudbe na Franc Batagelj, zidarski mojster v Trnovem pri II. Bistrici. Istotam se dobi dalmatinski portland cement, znamka »Titan«.	775
A. Cs Miisi & G. SferzD
Mavricija VVackvItza nasledniki
Trst, ui. Torrs ftiaaca 32. Telefon 29-83
Velika izbira majoličnih in železnih peči, ekonomskih ognjišč in štedilnikov. — Izbira majoličnih plošč za kuhinje, kopeli in closet
Zaloga cementa, cementnih plošč, pečic, ražnjev, vratic iz litega železa vsake velikosti 13
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znan* cem naznanjamo pretužno vest, da je naš preljubljeni soprog oziroma oče
Franc Domlnco
k. deželni svetnik
dne 4. maja 1921. po kratki in mučni bo* lezni v Ilirski Bistrici v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika je bil dne 6. maja t. 1. v Ilirski Bistrici.
GORICA, dne 8. maja 1921. (306)	Družina Dominco.
ALOJZIJ POVH
Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Garibaldi 3 (prei Bsrriara}
Največjo izbero daril za birmo dobite samo v trgovin! Piazza Garibaldi št. 3, (prej Barriera)
Z BlnKoštnim torKom 17. t. m. se na m odprejo semnjl v Zn-gorlu-Su. Peler.
Županstvo občine Zagorje.
g —■BS ^ ttss—O C t* rX7t.* T> 9
is r
plinov toke, drvu za pen m štedilnike
PRGD1JO SE:
novi mizarski stroji radi opustitve obras ta za K 300.000 in sicer: 1 poravnalni stroj 50 cm rezi, 1 skobelni1 stroj 60 cm rezi, 1 vrtalni stroj, 1 tračna žaga 80 cm okrožja, 1 krožna žaga in avtomatična brusilnica vse kompletno s transmisijo, jermeni eventuelno z elektromotorjem. Ogleda se na licu mesta. M. GOGALA, Strojnomizarstvo, Bled, Jugoslavija.
strešniki, navadna opeka, cement Portland 1. urste
Danleie Pillin, Trst
Narotaite in širite ,EDINOST"
f
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD.
• INSERIRAJ V »EDINOSTI«
29
ZALOGI:
Via Coroneo 25 ielofon 13-06 t/lale XX. setiembrs 94 telef. 241
i i
s
i
! i
Zdravnik dr. Alojzij Pontoni v Gorici,
bivši primari] mestne ženske bolnišnice in zdravstveni svetnik, se je
preselil v ul. 9 Agosto (prej. ul. Usina) št. 7
in sprejema od 8 do 9 zjutraj in od 2 do 4 pop. — Zdravniške nasvete daje vsak dan v lekarni Pontoni v Raštelu in sicer ob 10 zjutraj.
mrnuman^it

I
I
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro m druge vloge pod najugodnejšimi
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji
dve, tik pred vojno solidno zgrajeni DVONADSTROPNI, skupaj se držeči HIŠI v Zagrebu, blizu drž. kolodvora; dalje VILA blizu CRIKVENICE, ležeča tik ob morju, s krasnim razgledom, še nerabljena, obsegajoča 25 stanovanj« skih prostorov, veliko kuhinjo, krasno veliko teraso ter ugodnim prostorom za veliko kopališče. — Reflektanti naj pošljejo svoje naslove pod »Hiše in Vila« na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Jugoslavija.	(364)
IH^ilBlilMIll
| Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljufi-I liana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, pogoji. S Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, ©len.
i Poslovne miz z vsemi votlimi Rr.1I v tu- in inozemstva
-Tv^l'SSHlIjsE^I