Stev. 172. V Ljubljani, v četrtek 31. luliia 1919. Lete III. Ikhaja prečnikov vsak ^ popoldan. rasen ne^elf f» oai lOredniStvo Je v LioMJanlJ frančiškanska ulica II, 6jVj Učiteljska tiskarna. pine frankiratt in po«« pisati, sicer se jih ne pri* flbči. Rokopise se ne vrača- ■ffiserati: EnoBtolpna petre*' rntica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; raeglusi io poslano vrstica po 1 K; ■večkratne objave po do* govoru primeren popust ms. aflfi Glasilo Jujsosfov. sodHffi»*tiemokraS!!Eti^ stranic. Pesame*ns ssav. sS»» nas še živiš. —on—. Ali IjuhlteBsko ali slovensko vseučilišče? To vprašanje je prav za prav odveč, ker je čisto jasno, da je vseučilišče v Ljubljani vsaj za enkrat gotovo v prvi vrsti slovensko. Pečati se bo moralo zlasti s slovensko zemljo ter s slovenskim narodom in njegovo zgodovino, kakor proučava zagrebško v prvi vrsti hrvatske in belgrajsko-srbske razmere. Zelet! pa je, da se izmenjavajo dijaki ju profesorji vseh treh univerz; potrebno je in goditi se mora. da vsa tri kulturna središča pripravliajo pot jugoslovanstvu. Omenjamo to zato, ker hoče n. pr. demokratska stranka pri nas po svojih poslancih in v svojem glasilu delati nekak razloček med ljubljansko in slovensko univerzo, češ, da more biti v kraljestvu SHS govor le o ljubljanski univerzi, slovenska bi bila nekak separatizem. Dvoje je mogoče: ali se opušča sploh kulturno slovenstvo, ker je nemožno, ker je proti naravi; ali se pa s kulturno institucijo hočejo delati polit, račun*, ker je nereelno, ker pokaže dejansko življenje, kdo, katera stranka bo politično v bodočnosti vodila jugo- slovanstvo, ki Se le vstaja; zakaj doslej imamo vendar še vedno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zgodovinski škandal. Vsakdo, ki živi v Jugoslaviji in ima vsaj trohico modernega nazira-nja, je prepričan in občuti, da je zavladala v naši novi državi reakcija, kakršne nimajo morda nikjer. Silno žalostno znamenje je to. Poleg mrtvila v gospodarskem življenju in zatiranju ter izkoriščanju državljanov, nas je modra vlada tudi odrezala od vse Evrope, zlasti od tiste, od katere smo zajemali marsikaj, kar je prej in kar bi danes pospeševalo razvoj. Že mesece je zaprt uvoz časopisov iz sosednjih dežel, tako da nimamo prav nobene zveze s svojimi najbližnjimi sosedi. Nobenega upogleda nimamo v dogodke in razvoj zunaj naših meja. Ždi se nam prav tako, kakor bi nas hotela Še razumevanje za ureditev povojnih družabnih razmer. To je zločin v politiki, zakaj nc-obhodno potrebno je, da narodi med seboj občujejo, menjavajo med seboj kulturne in gospodarske dobrine in se razvijalo sporedno. Za to pa ni odgovorna le vlaua y, Belemgradu, soodgovorni so tudi predstavniki, ki naj, če vlada ne stori to, kar je potrebno za splošni blagor, izvajajo konsekvence. Ni res, da bi moral kak Protič komandirati! vso državo po teh načelih, kakor to. dela sedaj. Naš narod je v povojih' razvoja, osamosvojitve In povsem naravno Je, da se bo razvijal normalno In sporedno le tedaj, če mu bodo odprti vsi kulturni viri. Proč torej s prepovedmi uvoza časopisja, proč z ovirami kulture l — Če niso na krmilu države uvidevni in pametni ljudje ,proč z nll-da b! Jugoslavija ne imela nekal modernih’ mi! Prokleto žalostno bi bilo. I fltll \ IdV ldt\U, IVdisUl LH llrtO "v mivi« uv.» vladp kulturno uspavati in otopiti na- I politikov In državnikov. Brzojavne vesti. Jugoslavija. RAZVOJ MINISTRSKE KRIZE. LDU. Belgrad, 29. Današnja »Pravda« javlja o razvoju ministrske kri/.e nastopno: V teku včeraj- šnjega dne je vladna kriza stopila v resen štadij. Na zahievo nekoliko ministrov se je sestal ministrski svet radi podpisovanja nekaterih ministrskih sklepov in ob tej priliki je do-šlo do končnega poloma. — Držanje ministrskega predsednika Protiča onemogočuje v zadnjem času de^o posameznih ministrstev. Neprestano čekajo in ne morejo dočakati, da se razpravlja o njihovih nujnih resort-nih predlogih. Razen tega izziva ministrski predsednik nepotrebno nervoznost . i.ar onemogočuje dobre prijateljske oJnošaje med posameznimi ministri. — Zaradi tega so člani vlade konstatirali, J.\ skupno delo ni več mogoče in so sporočili ministrskemu predsedniku, naj izvrši svojo odločitev, ki jo je izrazil prošlo soboto v ministrskem svetu. Ona odločba se glasi, da vlada poda demi-sijo. Njegovo kraljevsko Visoean-stvo prestolonaslednik je o krizi poučen in bi bil moral priti tekom včerajšnjega dne v Belgrad. Kakor izvemo, nameravajo radikalci, čeprav so siabejša skupina, zahtevati zase sestavo vlade. Govori se, da se hoče Protič razgovar-jati v Zagrebu z načelniki Narodnega kluba glede koalicije in da računa na pomoč petih Ribarčevih poslancev. Ta skupina je pa nesposobna, da prevzame vlado, ker nima večine. — Pred svojim odhodom v Zagreb je poizkušal Protič stranke iz- miriti. toda brez uspeha. On le baje izjavil, da mu le treba ostati na vladi še tri mesece, da dovrši važne državne posle. — Včeraj dopoldne so imeli sestanek pri ministru dr. Korošcu ministri Davidovič, Vulovič in Velikovič. MINISTRSTVO ZA NARODNO ZDRAVSTVO. LDU. Belgrad, 30. Ministrstvo za' narodno zdravje Se izdelalo < >;vO uredbo o ustrojitvi zdravstvenega sveta za naše kraljestvo. Po tel uredbi bo sestavljen zdravstveni svet iz 25 rednih, 9 izrednih čhnnv. in 11 namestnikov. Rednih članov mora biti: iz Srbije 7, iz Hrvatske 3, iz Slovenije 4, iz Vojvodine 3. iz Bosne in Hercegovine 3, iz Dalmacije 2, iz Črnegore eden. Namestnikov mora biti: za Srbijo 3. za Hr-vatsko 2, za Slovenijo 2, za drugo dežele po eden. OBČINSKE VOLITVE. LDU. Belgrad, 30. Istočasno kakor volitve za državni zbor oziroma ustavotvorno skupščino se bodo vršile meseca marca 1920. tudi občinske volitve v vsem kraljestvu. Agrpma reforma. LDU. Belgrad, 30. Ministrstvo za agrarno reformo je izdelalo načrt, da se izbrišejo iz zemljiških knjig lastninske pravice begov na zemljiščih kmetov. Ravnotako ie izdelana naredba, ki zabranjuje prenos zemljišč velikih posestev. Ta prepoved se mora vpisati tudi v zemljiške knjige. LISTEK. AvgusI Strindberg; Bedakova izpoved. Preložil Fran Albrecht« (Dalje.) V Parizu 80 moji prejšnji prijatelji odpadli °d mene. Z mojo ženo so sklenili zvezo proti meni. Zasledovan kot divja žival, sem menjal foohio polje; skoro obubožan, sem dospel v ne-vtralno pristanišče v vas umetnikov nekje blizu Pariza. -~ . Družba, ki sem .io našel tam, Je sestajala ‘2 mladih Skandinavskih slikarjev, ki so prišli >z več poklicev in so bili prav tako različnega kot čudnega rodu; in kar Je bilo hujše, iz slikajočih žensk, ki so bile brez predsodkov, ki so se vsega emancipirale, .vnete oboževalke hermafroditskega slovstva, da so se smatrale •fiožu enake. Da bi odvrnile pozornost od svojega spola, so se povzele izvestne »unanjosn [ttoža: kadile so, pile. igrale biljard.,. In uda-'a]e so se medsebojni ljubezni. To je bil višek! < • Da nisva ostala sama, sva se seznanila z Gvoje takšnih nestvorov; »na je bila tako-*vana literatka, druga slikarka. Literatka me je posetila prva, tako kot se ®bi§2e velikega pisatelja. Vzbudila se ie ljubo- sumnost moje žene: hotela sl Je pridobiti to zaveznico, ki se je videla tako prosvetljena, da je umela ceniti dokaze, s katerimi sem podprl »vojo borbo proti polovični ženski. V tem ternotku Je nekaj slučajev budilo moje črne misli zopet v življenje in kmalu Je bila moja v hodoče slavna monomanija v naf-boljšem tiru. V hotelu je bil album, Ki je vseboval karikirane portrete vseh znanih Skandinavcev; risali so ijh domači umetniki. Tudi moj portret je bil tam; bil Je okrašen z rožičkom, ki se je v podobi kodra skoro neopaženo dvigal iz mojih las. Slikar tega portreta je bil eden naših najboljših prijateljev. Iz tega sem lahko sklepal, da je bila nezvestoba moje žene notorična; vsakdo je vedel zanjo, le jaz ne. Prosil sem pojasnila lastnika te zbirke. Ker ga Je Marija že vnaprej poučila o mo- netno »tolažbo siral Marijo. Moja žena ni pustila imena doktorjevega neopaženega, marveč je prekinila starega gospoda z izzivalnim vprašanjem: — Ah, vi poznate doktorja X? — Da . . . To je zdravnik, ki ga zelo kličejo ... to se pravi, on uživa nek poseben sioves ... — Kot gizdalin, da! sem rekel jaz. Marijino lice je pobledelo; brezstiden smehljaj ji je odrevenel na ustnicah, ki so bile v kotili dvignjene, tako da je bilo videti gole zobe. Pomenek je zaspal v splošni zadregi. Ko sem ostal sam s starim gospodom, sem ?;a prosil pojasnila glede govoric, ki krožijo o ej stvari, katera me je vznemirjala. Pri vseh zlodjlh se je rotil, da ni nikoli slišal takšnih govoric. Potem ko sem ga celo uro pestil s prošnjami, sem mu slednjič izvabil to-le zago- Jem duševnem stanju, se mi je rotil, da vidim ta okrasek na čelu samo jaz, na sliki pa da ga niti ni in da se brez potrebe razburjam. Pri tem je ostalo, dokler nisem bil bolje informiran. Nekoč zvečer smo pili s starejšim gospodom, ki je pravkar dospel iz Skandinavije, na gostilniškem vrtu svojo kavo. Bilo le še svetlo in jaz sem sedel tako, da sem lahko sledil vsaki potezi na Marijinem licu. Stari gospod nama ie pripovedoval o vsem, kar se ie zgodilo na Švedskem po najinem odhodu. Pri tem je izgovoril tudi ime zdravnika, ki ie prejšnji čas ma- — Razuntega, dragi moj, ako imate koga na sumu, ste lahko gotovi, da iih je več. To je bilo vse. Od tega dne doktorievo ime ni prišlo več preko Marijinih usten, ki je dcslej tako rada pripovedovala zgodbe in izgovarjala javno to ime. kot da se hoče uriti, da bi ga nekega dne izgovorila, ne da bi zardela; tako obsedena je bila od tega, da je bila zatria v sebi vse pomisleke. Po tem odkritju se je moja pozornost ne-blago prebudila; vzel sem si časa in sem pre- sem se spomnil pesniškega dela, ki je izšel tekom mojega procesa. To delo mi ie osvetlilo, dasi povsem nedoločno, pot, vodečo k vrelcu govoric. Prišla mi je v roke drama slavnega norveškega zagovornika žensk, pospešitelia tiste zablode o enakopravnosti. Prebral sem jo, ne da bi našel v nji najmanjši stik z mojim lastnim slučajem. Zdaj pa se je vse tako lahko prestavilo, tako lahko, da sem se udajal najhujšim domnevam glede slovesa svoje žene. Naj navedem vsebino delal Nek fotograf (ta označba me je doletela vsled mojega romana, pisanega iz življenja) se je oženil z dekletom dvomljive morale. Prej ljubica bogatega fužinarja, vzdržuje zdaj hišno gospodinjstvo s tajnimi fondi, ki iih prejema od svojega starega ljubimca. Privadila se ie poklicu svojega moža, ki j$ lenuh, ki troši svoj Čas po kavarnah in se opija z boliemi. Tako so bila odeta dejstva, ki pa iih je založnik zopet razgalil: temu je bilo pač znano, da Je Marija prevajala, a mu ni bilo znano, da sem te prevode popravljal brez odškodnine ;n ji izplačeval honorar za njeno delo brezpogojno in ne da bi ji kaj odtegnil. Stvar se je poslabšala, ko odkrije nesrečni fotograf, da ie njegova hči. ki jo je zelo ljubil, prišla prerano na svet in ni njegovo dete; cla ga ie niegova žena na. ostuden način varala, ko iskal svoj spomin po sličnih indiciiah. Tako! i ga je pregovorila, da se ie oženil ž njo. Stran 9» Jmmim W£P Rlf ■ Štev. 172t Suspenzaclia. LDU. Belgrad, 29. Ukaz, s katerim se nastavlja osobje v ministrstvih za pošto in trgovino je suspendiran. ker ni osnovan na podlagi zakona. Trgovske msoekciie. LDU. Belgrad. 30. Vsled sklepa ministra za trgovino se bodo ustanovile nove trgovinske inšpekcije v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani, ki bodo imele nalogo kontrolirati trgovino in delovanje denarnih zavodov V njihovih teritorjih. Ententne Čete za Reko, LDU. Corih, 29. (ČTU.) »Popoto d’ltalia« javlja, da so na predlog Clemenceaujev odplule ladje z angleškimi, ameriškimi In francoskimi četami proti Reki. Do pojasnitve položaja ne sme Italija izvajati na Reki nobenih vladarskih pravic. Po svetu. TRGOVINA NA JADRANSKEM MORJU. LDU. Belgrad. 30. Vsled odločitve mirovne konference, bo trgovina na jadranskem morju popolnoma svobodna. Organizacija trgovine na jadranskem morju se bo poverila Amerikancem, ki bodo vodHi tudi nadzorstvo. Zaradi tega bodo postavljeni v vseh trgovinskih mestih na Jadranu ameriški uradniki, v svriio reguliranja trgovskih zve* M Jadranu. PODALJŠANJE ROKA. LDU. Lyon, 30. (Brezžično.) Avstrijska delegacija je zaprosila za osemdnevno podaljšanje roka, ki H Je bi! dovoljen za predložitev pismenega r-.lgovora na mirovne pogoje. fte^šlio-avstrljsld delavci pri obnovi severne Francije. LDU. St. Germain, 29. (DtinKU.) Francoski minister za obnovo Lou-cheur se je danes dalje časa razgo-varjal z državnim kancelarjem dr. Rennerjem radi porabe nemško-av-strijskih delavcev pri obnovitvenih delih na severnem Francoskem. Loucheur je obljubil, da jih bodo smatrali kot svobodne delavce, da bodo dobili temu primerno stanovanje in prehrano in da z njimi ne bodo postopali slabše, kakor s fra,i“ cosk:mi delavci. Državni kancelar je rekel, da se bo v Nemški Avstrifl imenovala komisija, ki bo čimprej o tej zadevi razpravljata. Loucheur Je potem govoril o nreskrbi s premogom in povdaril, da itna premogovna kriza mednaroden značaj, in da dobiva Francija samo 50% premoga, kolikor ga potrebuje. Končno sta govorila o težkočah prehrane v Nemški Avstriji in je Loucheur obljubil, da se bo o tem govorilo v Londoifu v petkovi seji. Načelnik ameriške delegacije LDU. IJyon 30. (Brezžično.) Novi načelnik ameriške delegacije na mirovni konferenci, Polk, je dospel v Pariz in je davi prevzel svoje posle v svetu petorice. Balfour bo odstooH. LDU. Beriin, 30. (DunKU.) »D«o-tsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Haaga: Kakor poročajo »Sunday Times«, bo Balfour najbrž odstopil kat minister za zunanje stvari. Kot Uletovega naslednika imenujelo Cti*-zona. Oblava zapisnikov mirovne konference v Šantuugti. LDU. St. Germain, 39. (DanKUJ »Ne\v-York Herald« poroča: Ako ra wnBiaHHHKanmMi bo Japonska branite, objaviti zapisnike mirovne konference, ki st tičejo Šantunga, jih bo Wi!son sam objavil. Sicer nikakor ne namerava prizadevati Japonski neprijetnosti, toda več mu ja na tem, da nončl ainer;«ko javno mnenje in senat. Samomor dr. Schescharga. LDU. Dunaj, 30. (ČTU.) Listi poročajo: Ministerijalnega svetnika v državnem nradu za poljedelstvo In gozdarstvo dr. M;ksa Schescharga so danes dopoldne našli v postelji obešenega z robcem. Rojen je bil v Trebnjem na Kranjskem leta 1870. Po prevratu je bil nervozno razburjen, ker bi se moral preseliti na j Kranjsko. Kolera v Stambulu« LDU. Horsea, 29. (DunKU. — Brezžično.) !z Stambula javljajo, da so se pripetili 3 primeri kolere. Izganjanja iz Amerike. LDU. Belgrad, 30. Iz Pariza poroča 26. L m. agencija »Presse asso-ciao« po brzojavki iz New Yorka: Ameriška vlada je sklenila, da se izženejo vsi anarhisti, boljševiki in dragi agenti, ki niso v Ameriki rojeni. Za politično razčiščenje se bodo porabite čete, ki se vrnejo iz Evrope. .laponska kolonizacija na Peron. LDU. Berlin 30. (DunKU.) »Ber-Imer Tageblatt« poroča iz Amsterdama po »Times <, da je japonski sindikat nakupil v Peruti 30.000 ha zemlje, o nakupu nadaljnih 30.000 ha pa se še pogaja. To je najbrž začetek velikopotezne japonske kolonizacije v Peruu. »Socijalna revolucija." Ruski revoluciji se je očitalo, da je delala resno ob rami z nemškim militarizmom. Kaka gorostasna laž! Saj vemo, da je bi! eden pri?:: ciljev boljševišktga režima ta, da se uniči bojno uspešnost centralnih sil potom inficiranja nemških armad s kalmi socijalne revolucije. V ta namen so se posluževali boljševiki intenzivne vri smotrene propagandi-med vojnimi jetniki sovražnih držav. Po sklepu Brest-Litovskega mi m so bile organizirane skupine ruske komunistične stranke med madžarskimi, čehoslovaškimi, rumnnskiml in bulgarskiml vojnimi jetniki. Delo orgauiziranja madžarskih jetnikov je bilo poverjeno Beli Kunu, madžarskemu radikalcu, ki je bil sam vojni Jetnik v enem izmed koncentracijskih taborišč. Danes je Beta Kun načelnik madžarske sovjetske republike ter dejanski diktator Ogrske. Marsikdo je že dejal, da je treba vse znamenite dogodke v zgodovini zasledovati nazaj do priprostih postankov. Postanek preobrata, ki Je izpremenil staro madžarsko kraljevino v postojanko boljševizma, goto vo zasluži naslov ponižnega in prf-prostega. Bil je to Isit na 4 straneh, ki je izhajal dvakrat na teden v madžarskem Jeziku v Moritvi in ki Je no sfl naslov »SzocteUs Foradalom«, kar pomeni »socfjalna revolucija*. Ta list je krožH v velikih množinah v madžarskih polkih avstro-ogr-sfce armade. Prva Številka »Socfjalne revolucije« te izSia dne 3. aprila leta 1918. Uredništvo Rsta se je nahajalo v hotelu Dresden v Moskvi. Prva številka je prinesla ČJanek Bucharina, prednika »Komunista«, glavnega or- gana boljševiške teorije in ta članek je nosi! naslov: — »Zakaj smo komunisti?«. — Nadaljni članek z naslovom »In vi boste še rebellrali« je bH naslovljen na nemške in avstroogr-ske čete ter je prišel izpod peresa Karola Rodeka. Bela Kun je priobčil uredniški članek z naslovom: »Kaj *e imperijalizem«. Program novega lista je bil soglasno z obvestilom naslednji: *— S prvo izdajo »Socijalne revolucije« se majhna skupina madžarskih komunistov pridružuje onim, ki vojujejo bitko za mednarodno soci-jalno revolucijo. Boriti se moramo na dveh frontah ob istem času. Borili se bomo brezobzirno, brez kompromisa, za uničenje zatiralca proletarcev in ubogih kmetov, za uničenje socijalnega reda, temelječega na kapitalistični produkciji. Borili pa se bomo nič maj# brezobzirno proti oficiielnim socijalno-demokratičnim strankam, ki so pred vojno in tekom vojne izdaje stvar proletarijata. Stojimo trdno na temeiiu razrednega boja. Pod nikakimi okoliščinami ne priznamo socijalnega premirja. Haša veroizpoved je nepokvarjen revotacijouarni Marxizem. — Razširili to doktrino, znanstveni izraz proletarskega razrednega boja, v popularni obliki, da bo umevna vsem, bo eden glavnih ciljev tega lista. Naš list je oborožena ustaja proletarcev in kmetov, da se polaste državne oblasti. Sociialna revolucija brez zavlačevanja! Lisi vsebuje več člankov, ki ostro napadajo netnške večinske socija-liste, katere vodi Scheidemann ter tudi oficijelne madžarske socijalne demokrate. Konferenco v Stockholmu napada list kot reakcijonarno meščansko zborovanje. Mir v Brest-Litovsku proglaša v svojem članku Radek za »mir zmagoslavnega briganta«. Biča proletarske vojake Nemčije, Avstrije in Ogrske radi njih popustljivosti, radi njih »izdajstva ruske revolucije« ter zaključuje: — Vstati boste morali proti svojini vladam, vi nemški, avstrijski in madžarski sužnji, kajti nilcdo drug ne more opraviti tega dela za vas. Nemška vlada je glavna opora reakcije v sosveta takoj potrebno in kjer, te treba strankam posebnega nasveta, v teh odgovarja Begunski sosvet prizadetim naravnost, kaj je ukrenil on, oziroma kaj naj stori stranka. Ako torej ne dobi odgovora, naj ne misli, da smo ga morda prezrli; marveč naznanjeno mu bodi s tem, da ga imamo vpisanega v svojem posebnem seznamku v svriio skupnega posredovanja za vse. Kdor iz-pr eni eni bivališče, na j nam blagovoli to naznaniti. — Begunski sosvet, Ljubljana, Pražakova ulica 3. Logika »Slovenskega Naroda«. Leta 1917. Je bH ustreljen na soški fronti rezervni pešec Franc Jurkovič zaradi begunstva. »Slovenski Narod« pravi včeraj k tej obsodbi: Pešcica smodnika pa človeško življenje, to je panu Bytzeku vseeno. — V Mariboru sta bite ustreljena te dni Adolf Podgubevšek in Karl Toplak. K tej Justifikaciji pa pravi ta list y isti številki: Smrtno obsodbo so izvršili vojaki, ki sta Jim pripadala obsojenca. Ta kazen, ki Ju je zadela, Je sicer kruta, toda pravična. — Mi pa pravimo, vsake žrtve je škoda, ki Jo utrpi narod, ne le narod nego človeštvo vobče. Razlika med obema primeroma je pa ta-le: Jurkoviča je ustrelilo avstrijsko vojaštvo, ker le bil nezvest avstrijski ^o«ki. P^eu-bevika in Toplaka ker se je uprl disciplini, ruisicc. da *e mu deta krivica. Po zakonu je v prvem slučaju »Izdajstvo domovine«, v drugem pa nepokorščina proti predstojnikom zaradi domnevanih krivic. Juridično se da razlagati primera le tako, moralno pa je sploh vprašanje, jeli so take obsodbe v skladu s človeško pametjo ;n logiko Nove draginjske dokiade za učiteije ljudskih hi meščanskih šol. Po naredbi ministrskega sveta z dne 28, junija 1919 se odmerilo in nakažejo, kakor hitro dospejo poročila šolskih vodstev, oziroma vpokojen-cev in učiteljskih vdov o stanju družine posameznih učiteljev. Draginj-ske doklade bi se po podatkih o rodbinskem stanju, ki jih ima sedaj na razpolago deželno knjigovodstvo, ne mogle odmeriti, ker so draginjske doklade po omenjeni naredbi ministrskega sveta določene po drugačni podlagi, nego je uveljavljena po Evropi. Nemčija je ječa narodov. Va- t naredbi poverjeništva za uk in bo Ša stvar je, sužnji, vaša dolžnost je odpreti vrata te ječe. \saka druga stvar je brezuspešna. Revolucija ali pa — počasno izkrvavljenje do smrti! To more biti edina izbira. Še se boste uprli! — Dnevne vesti. Beguncem. Na Begunski sosvet je došlo do danes že več tisoč priglasnic in prihajajo še vedno. V svojih priglasni-cah stavljajo begunci na sosvet razna vprašanja v zadevi podpor, služb, stanovanj, škode, ki so jo trpeli vsled vojne; v zadevi njihovih otrok in sorodnikov. Dalje izražajo razne želje, siavijo predloge, nekateri imajo tudi pritožbe itd. Vsakemu posebej ni mogoče odgovoriti, ker bi povzročilo to preveč dela in vzelo preveč časa, zato naznanjamo vsem prizadetim, da Begunski sosvet sestavlja sedaj seznam v vseh (prizadetih) objavljenih begunskih' težnjah; čim zbere dovolj podatkov, bo posredoval za vse pri merodajnih oblastih in objavi uspeh potom Časopisja. -T posefcnft zadevah’ pa, kjer Je posredovanje Begunskega —^ „— ----------------------r B gočastje in za finance z dne 13. decembra 1918, št. 225 Ur. 1. Zato bo višji šolski svet pozval šolska vodstva in upokojence ter vdove učiteljev, da nemudoma predlože poročila s potrebnimi podatki. Šolska vodstva in učitelji se opozarjajo na poziv, ki izide v prihodnjih dneh v slovenskih dnevnikih. »Kurent« zopet izhaja — v do večam obliki... Pondeljkov »Narod« prinaša med najnovejšimi izvirnimi poročili tudi naslednje: »Spomenik Judežu Išker-jotu. Pariz, 26. julija. Iz Bukarešte brzojavljajo, da ie boljševiški mestni občinski svet v Tambovu v Rusiji v slovesni seji sklenil postaviti spomenik Judežu Iškerjotu. V to svrho je občinski svet votiral kredit v znesku skoraj 100.000 rubljev.« — Da, to poročilo je res izvirno in roditi se je moglo le v možganih urednikov najresnejšega jugoslovanskega liste. Ker prinaša ta list vsak dan precej takih izvirnih poročil — ki jih pa radi pomanjkanja prostora, žal, ne moremo objavljati — bo prevzel lil morda je že, zelo koristno in hvaležno nalogo. Peskov »Kurent« se je namreč — na našo največio ža- lost —■ preselil na oni svet te sedal ga bb »Narod« lahko nadomestoval. Pol »Kurenta« že itak je, za drugo: polovico si bo pa sotrudnike lahkef dobil med svojimi pristaši in poseb-no med svojim! posebnimi poroče* valci iz Švice, Francije in drugod/ Zelo smo se razveselili, ko smo zapazili ta »Narodov« preobrat in zatrt smo hvaležni gospodom s Knafljeva ulice, da so prišli na to dobro mi* sel.#* Drobno. — Na državni obrtni šoli v Hani bo vpisovanje dne 15., 16. in \7> septembra t. L Prvi dan bo vpiso-vanje v prvi letnik višje obrtne šole, ki traja 4 leta (stavbni in strojni od« delek). V višjo obrtno šolo se spre« jemajo absolventi (dečki in deklic« četrtega razreda srednjih šol (realki realne gimnazije in gimnazije) teti absolventi meščanske šole. Dne 16« septembra bo vpisovanje v prve nflee nastopnih oddelkov, in sicer, strojne in elektrotehniške delovod-ske Šole (2 leti), mizarske mojstrski šole (1 leto), kipatske šole (3 leta) in ženske obrtne šole (2 leti in enoi leto neobvezen atelje). V delovod-sko šolo se sprejemajo najmam m let stari, v kovinski stroki izučeni pomočniki. V mizarsko mojstrsko šolo se sprejemajo mizarski pomočniki, ki imajo kot taki najmanl eno leto prakse. V kiparsko šolo se spre* jemalo najmanj 14 letni dečki in deklice, ki so zadostili ljudskošolskl obveznosti. V žensko obrtno šolo (trije oddelki, in sicer za šivanje pc* rila, za izdelovanje oblek ter za ve* zenje) se sprejemajo najmanj 14 let* ne deklice, ki so zadostile ljudsko« šolski obveznosti. Dne 17. seot. t. I« bo pa vpisovanje v višje letnik« vseh gori navedenih oddelkov. Z rednim poukom se prične dne 19. sept. t. 1. Vpisovanje v stavbno rokodelsko šolo (3 zimski tečaji za zidarske, tesarske in kamnoseške pomočnike, od začetka novembra do konca marca) bo od 1. do 15. oktobra t. 1. (tudi pismeno). Natančni podatki so razvidni na razglasni deski v šoli. Eventuelno še potrebna pojasnila daje na zahtevo ravnateljstvo. — Ustanove dežele Kranjska. Poverjenik za socijalno skrb se pooblašča, da sporazumno s komisijo za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave prevzame vse ustanove dežele Kranjske, ki spadajo v delokrog poverjeništva za socijalno skrb. Poleg tega se pooblašča poverjenik za socijalno skrb, da uredi v sporazumu s komisijo za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave upravo imenovanih ustanov in da stavi glede imenovanja za to upravo potrebnega urad-ništva celokupni deželni vladi tozadevne predloge. — Celjska cinkarna. Potrdilo se .ie zvišanje prejemkov v celjski cinkarni. — inženirska zbornica v Ljubljani. Sprejeta je naredba o ustanovitvi inženirske zbornice v Ljubljani. — Izdajanje notnih listov. Ministrski svet je sklenil, da se mora v, bodoče pri izdajanju potnih listov postopati najstrožje, da se ne bodo det-gajati neprijetni dogodki s tem, da se dajejo tudi ljudem, ki so kompromitirani. — Preklic. Ministrstvo za socf-jadno politiko je preklicalo svoj sklep, da se odpusti 38 uradnikov iz državnega statističnega urada. — Ablturijentskl tečaji na trgovski akademiji. Ministrstvo za trgo- Da je bila mera podlosti polna, vzame goljufani soprog od prejšnjega ljubimca večjo vsoto kot odškodnino. Za tem sem slutil MariMno posoJHo, za katero je bil baron porok, poroStvo, Rt sem J« Jte svoji poroki moral prevzeti jaz. Kar pa se je tikalo zgodbe z otrokom in njegovega nezakonskega rojstva, nisem utoel, kakšna sličnost naj bi to bite. Moja hči te bfla vendar rojena šele dve leti po sklenjenem zakonu. Toda, stoj, pričel sem mteHti!... In dete, ki ni ostalo pri življenju!... Tu je bila sled!... Uboga mala pokojnica!... Ona mi te dala povod, da sem se oženil, česar bi se nemara drugače ne bilo zgodilo!... Negotovo sklepanle, toda sklepanje vendarle. Vse je soglašalo! Marija le posečala barona po ločitvi, baron je občeval pri novoporo-čencilt, po mojih stenah so višete baronove sHke, posojilo In tako dalje I Odloči! sem se, da spravim zadevo v tir In za popoldan sem pripravil veHk prizor. Hotel sem Mariji predlagati, da sestavi obtožbo afi, bolje rečeno, zagovor, ki naj bi naju oba opral, ker je naju oba v enaki meri napadel najemnik mastuilinistov; podkupili so ga, da Je napravil to dobro kupčijo. Ko je Marija stopila v mojo sobo, sem Jo sprejel kar najprisrčneje. — Kal te?, k SBCW — Resna zadeve, ki sc tiče nate obeh v enaki meri. Nato sem M povedal potek tistega dete te pristavil, da Je igralec, ki te dal fotografe, igral n togo v moli maski Molčala je in premišljala, plen očividnega razburjenja. Nato sem pričel svod zagovor. — Ako je to res, ml povej: odpustfl ti Kom. Ako Je bila mala pokojnica Gustavovo dele, potem si bila tl takrat prosta ženska, ker so te vezale name le nedoločne obljube in še nisi prejela od mene ničesar. Kar se tiče junaka v drami, se vede on po mojem mnenju kot velikodušen človek; ta mož ni zmožen, da bi svoji hčerk! ali svoJi ženi skvaril bodočnost. V denarju, ki ga je prejel kot podporo za otroka, vidim zgolj pravilno odškodnino za škodo, kf mu je bila storjena. Poslušala me je zelo pozorno in ta globoko meščanska duša je ugriznBa y kost, ne da bi Jo zavžiia. Sklepati po tišini, ki je izgladila njene poteze, vzburkane radi slabe vesti, se je zdelo, da ff je zadostovalo dokazovanje, ki sem ga izbral, da je namreč imela pravico, razpolagati s svojim telesom, ker ni prejela od mene nikakega denarja. Kar se je tikalo goljufanega soproga, se je takisto pobotala z označbo »velikodušen človek«. »Plemenito srce« je to. Je trdila. Ne da bi se mi posrečilo, da te ji izvabil zažeijeao priznanje, s«m končal avoi govor. Pokazal sem ji pot, kako se lahko Izmuzne; Jo prosil nasveta, na kak način bi si zopet priborite svojo čast; H predlagal, da napiševa svoj zagovor v obliki romana, da se pred svetom te pred najinimi otroci opereva vseh teh pod-losu • • • Govoril sem eeto uro. Sedela je pri moji mizi, poigravala s& s peresnikom, bila pretirano nervozna, ne da bi dejala te eno besedico, izvzem® posamezne vzklike. Mirno sem se podal na Izprehod in šel na partijo biljarda. Ko san se čez dve uri povrnil, sem našel Marijo še vedno na istem mestu, nepremično kot soha. Ko n>e je zaslišala, se Je zravnala. — Postavi! si ml past, kaj ne? je rekla. — Nikakor ne. AH misliš njprda, da hočem mater svojih otrok za vedno izgubiti? — Mislim, da si vsega zmožen. Iznebiti se me hočeš; saj si to že nekoč poskusil, ko sl mi predstavil gospoda Y. (Se neomenjeno ime). Da, ta gospod naj bi me zapeljal, da bi me lahko zaloti! pri zakonolomu, ne-U? — Kdo ti je to povedal ? —— Helga l — Helga?, To je bila Marijina zadnja prijateljica, predno sva odpotovala s Švedskega, vanje lezliiike! «— te ti si tema verovala?/ — Na vsak način... Toda vidiš, oba vkup sem /vaja goljufala, tistega gospoda in teb'e. — To se pravi, varala si me z nekim tretjin? — Tega nisem rekla. — Ali saj si priznala! Ker si goljufala najfc oba, si me goljufala! To je vendar logično! Vite se Je kot kriva uijdolženka, zahtevajoč od m e n e dokazov. Dokazov!... Poparilo me je, ko sem odkril takšno goljufijo, ld je presegala vse, kar sem slutil podlost! v Človeškem srcu. Sklonil sem glavo, P*1' na kolena, prosil jo usmiljenja- — Praznim besedam te ženske sl verovala! Verovala si, da se te hočem Iznebiti. Saj sem bil vendar vedno tvoj zvesti prijatelj, tvol potrpežljivi mož; saj ne morem živeti biez tebe! Pritoževala si se zavoljo mote ljubosumnosti ... I* vse ženske, ki so letate krog mene* da bi me zapeljale, sem zatožH pri tetri kot duhove, vse! In ti sl verovala tis« žensk*?, Resnično verovala? Začutila je sočutje z manoj Prežeta tr®' notne odkritosrčnosti, ie prfenala, da ni nikon verovala tistemu besedičenju. . . — In si ti me goljufala ... Povej im* S® a? „ vx odpustim!... Oprosti me teh strašnih, cm ma.-sce-, tnisli, ki me obhajajo!... Povej ml«o. (Dalje vino j c sklenilo, da se na trgovskih akademijah ustanovijo abiturijentski tečaji. —■ Zveza trgovskih nastavljen« cev naznanja, da se vrši članski sestanek v četrtek, dne 31 .julija 1910 ob pol 20. uri v »Ljudskem domu«, 11. nadstropje. Z ozirom na to, da se v zadnjem času med kolegi kakor tudi po časopisju raznašajo razne neistinite vesti o dclovanlu društva ter o glavnem odboru, pričakuje odbor, da se vsi člani »Zveze« sestanka zanesljivo udeleže. Glasom pravil imajo Članski sestanki namen, da , se na njih razpravlja o društvenih zadevah, iu odbor pričakuje, da se sigurno udeleže sestanka tudi oni nezadovoljneži, ki imajo pogum pisati anonimna pisma in priobčevati nepodpisane članke, v katerih kritizirajo delovanje »Zveze« ter nam na sestanek pridejo s pametnimi predlogi. — Uradniki in uradnice denarnih zavodov se opozarjajo na skupščino { »Društva zasebnega uradništva za Slovenijo«, strokovna skupina denarnih zavodov Ljubljana, ki se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta t. i. ob 9. liri v veliki dvorani »Mestnega doma«. Zborovanje je velevažno m vsled tega polnoštevilna udeležba zelo priporočljiva. — Odbor. — Rogaška Slatina. Nadravna-telj dr. Mulli zapusti svoje mesto. Posle prevzame novoimenovan! ravnatelj tega zdravilišča Franjo Herg. — Puškarska šola in preskuše- valnlca za ročno orožje v Borovljah se izroči v resort poverjeništva za uk in bogočastje. — Ženltovanjske zglasnice. Sprejeta je naredba, s katero se razveljavlja po gubernijski naredbi iz leta 1832. upeljana institucija ženitovanj-skih zglasnic za vojvodino Kranjsko. , — »Državna posredovalnica za delo«, podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 20. do 26. julija 1919 je iskalo delo 143 moških in 68 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 190 moških in 38 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 90. Pri vseli nodružm-cah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919 do 26. Mija 1919 iskalo delo 11.063 delavni'1- jraoči, delodajalci so pa iskali 9808- delavcev. Posredovanj se je JZ-vršilo- v tem času 3383. — Delo iščejo: Disarniške moči (642), trgovski sotrudniki in sotrudnice (224), pisarniških in uradnih slug (218), služkinje in kuharice (185), natakarji, natakarice, peki, mlinarji, Mesarji, dninarji, dninarice, hišniki, Poljski in tovarniški delavci in delavke, strojni ključavničarji, mehaniki, elektrotehniki, monterji, šivilje, mizarji, sedlarji, strojniki, kurjači rtd.^ —-Delo je na razpolago: služkinjam (119), težakom,, hlapcem (101), poljskim in vinogradniškim delavfcem in delavkam, pletarjem in pomožnim delavcem in delavkam v pletilni delavnici, gozdnim delavcem, mizarjem, zidarjem, tovarniškim delavcem in delavkam, ključavničarjem, cestnim delavcem, slikarjem, usnjarjem, žagarjem itd. — Ruski krnžok v Ljubljani povzame v kratkem svoje delovanje v veliko širšem okviru ko doslej. Odbor vabi vse prijatelje Rusov k vstopu v društvo. Članarina znate mesečno 1 K. Prijaviti se je pismeno na: Ruski kružok v Ljubljani, Jurčičev (rg št. 3. Dan občnega zbora se razglasi v časopisju, članarina se bo Dob ral a pozneje. Za odbor: — Terezina Mihajlovna dr. Jenkova. \ — Poročilo o shodu poštnih nastavi jencev. V torek, dne 22. julija se je v Ljubljani v »Narodnem domu« vršil jako dobro obiskan shod Poštnega osobja vseh kategorij, katerega je sklicala »Zveza poštnih oi-ganizacij v Ljubljani«. Istega se }e udeležil tudi višji poštni ravnatelj in Sef poštnega ravnateljstva v Ljubljani g. Dr. Debelak. Nastopno poda-iam kratko poročiio o poteku te pri-rftlftve; obširneje in ceiotno poročilo pa bo priobčeno v našem strokovnem listu »Zveze«. Predsednik £Zveze«, g- Urbančič, ie kot član delegacije v Belgradu poročal o skup-jpini vseli poštnih, nameščencev v kraljevini SHS, katera se ie vršila °d 12. do 13. julija 1919. Najvažnejši sklep skupščine iu uje’dinjenje vseh Poštnih organi/.;; ' »aŠe kraljevine v enotno »Zvezo« s sedežem v B„*l-Rra'.:,!. Pokrajinske organizacije na sedežu poštnih ravnateljstev ostavk) še dalje, ki pa volijo vsaka po dva člana v skupen odbor. — Dalje: Nove dragirijske doklade so zagotovljene. Vlada predlaga, da se šteje vsem nameščencem brez razlike kategorij in pokrajin, pet vojnih let za deset v pokojnino. Regulatif plač, ali takozvana »mala pragmatika« izide v teku dveh mesecev. Vsi ne-pragmatični nameščenci bodo imenovani pragmatičnim. Ustanovitev poštnega konsuinnega društva, za kar da vlada 50.000 K kredita; brezplačen dovoz živil in drugega blaga po železnicah za to društvo. Izmed 27 točk rezolucije, katero se je na skupščini predlagalo, se je sprejela in izročila ministrom ter poslancem, so najvažnejše. I. Nabavni prispevek za obieko in obutev po 1000 K, in po 200 K za vsakega rodbinskega člana. 2. Popolno zenačenje plač vsem nameščencem v vseh pokrajinah kraljevine SHS., z ozirom na pred-izobrazbo. 3. Popolno izenačenje ženskega osobja z moškim osobjem, 4. Sodelovanje pri ministrstvu v vseh stanovskih in strokovnih vprašanjih. 5. Službena doba se šteje od dneva nastopa. 6. Služabništvu so ima takoj rešiti vprašanje glede službene obleke po že predloženih spomenicah. 7. Dopusti se dovolijo takoj, in sicer do 10 službenih let po 4 tedne, za 15 let 5 tednov, za 20 let 6 tednov, za 25 let 7 tednov, in dalje po 8 tednov. 8. Železniške legitimacije za znižano vožnjo se dovoli vsem nameščencem in njih rodbinam. 9. Selški sluge in pismonoše se zenačijo z državnimi slugami. 10. Službena doba se skrajša na 30 let. Dodatno poročilo k poročilu predsednika je podal prvi podpredsednik g. Ulepič, kateri je slika! stališče mi’ nistrstva napram uslužbenstvu. zlasti glede zahtev nepragmatičnega osobja. Višji ravnatelj g. dr. Debelak se je pred vsem zahvaljeval vsemu poštnemu uslužbenstvu za vzorno delovanje pod danimi težkimi razmerami. Nato pa je tudi on označil uspehe, katere je dosegel v Belgradu pretečem teden za poštne trpine, ter obljubil podporo v vsakem oziru tudi v prihodnje. — Izjavil je, da pozdravlja delovanje »Zveze poštnih organizacij v Ljubljani«, in da so sklenili tudi juristi pristopiti k temu društvu. Pri slučajnosti so nastopili razni govorniki, slikali naše stanovske težnje in stavili razna vprašanja. — Predsednik »Zveze« g. Urbančič naznani, da je vsled intervencije »Zveze« imenovanih 98 poštnih aspirantov oziroma aspirantinj oficijan-tem, začasno na dosedanjih mestili. Plačo dobe isti 31. julija 1919, za tekoči mesec isto kakor do sedaj, prve dni avgusta, pa novo plačaj: araginjskimi dokladami za julij in avgust. Končno je bila v itnenu vseh društev predlagana resolucija o takojšni remeduri pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, katera se je sprejela in odposlala v Belgrad. Drugi podpredsednik g. Primšar, katerh se je tudi kot delegat udeležil skupščine v Belgradu, predlaga, da se izreče predsedniku »Zveze« za njegovo marljivo vstrajnost vseskozi korektnost in uspešno delovanje zahvala in polno zaupanje, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. — Osebne vesti. Sprejme se gradbeni nadkomisar v p. inž. Josip Žužek kot pogodbeni uradnik v shižbo gradbenega ravnateljstva. Rudarski inženir v p. Karel Brus se sprejme: kot pomožni pogodbeni uradnik' v začasno službo osrednjega urada 'državnih montanističnih obratov. Dr. Peter Jarnik se sprejme v začasno pogodbeno službo pri osrednjem uradu državnih montani-stičmh obratov. Dr. Fran Rostachar začasni gimnazijski učitelj na državni gimnaziji v Mariboru se imenuje pravim gimnazijskim učiteljem. Ži-vinozdravnik Lovro Teptna se sprejme v državno službo kot vodja podkovske šole v Ljubljani. Absol-virani pravnik Anto« Krajšek se sprejme kot konceptni praktikant v pripravljalno službo politične uprave v Sloveniji. Stud. motit. Vik' ■ Šinkovec se sprejme kot ferjalnf tehnik v službo v premogokopu Velenje. — Tedenski izkaz nalezljivih bolezni od 13. do 19. julija 1919 v ozemlju deželne vlade za Slovenijo. Oboleli so: Škrlatica (Scarlatina): Črnomeljski okraj: občina Metlika 1 oseba; Ljubljanski okraj: občina Moste 1 oseba. Davica (Diphterija): Ljutomerski okraj: občina Ključa-rovci 1 oseba. Trebušni tifus (Ty-plms abdominales): Celjski okraj: občine Dol 1 oseba. Trbovlje 1 oseba; Ljubljana, mesto: 1 oseba, Maribor, mesto: 2 osebi, Ptuj, mesto: 2 osebi. Griža (Dizenterija): Ljubljana, mesto: 11 oseb. Maribor, mesto: 1 oseka. Pc-gavica *Typhus exanti-i’.atius): "V :i!;cr, mesto: l oseba. Koze !:*): !'.?•!••: okraj: občina Cerklje - osebi. Ljubljana, mesto: 1 oseba, Litijski okra!: občini Polšntk 5 oseb, 1 oseba umrla, Krka 1 oseba umrla; Ljutomerski okraj: občin! Ključarovci 1 oseba, Zgornja Radgona 1 oseba, Slovenjegraški okraj: občina Oolovobuka 1 oseba. Para-tvphus: ljubljanski okraj: občina Preserje 4 osebe. — Pripomba: Brežiški okraj: občina Sedlarjevo I oseba ugriznena po pasje stekline sumljivem psu. Iz stranke. IZVRŠEVALNI ODBOR IUGO-SLOV. SOC. DEM. STRANKE sklicuje na dan 3. avgusta 1919. sledeče KRAJEVNE KONFERENCE okrajnih političnih org. Jugoslov. soc. dem. stranke in sicer: f. za gorenjsko-boroveljsko okrožje na Jesenicah; začetek ob 10. uri zjutraj. (Gostilna pri Berglezu). 2. za trboveljsko okrožje v Trbovljah; začetek ob 9. mi zjutraj. 3. za celjsko okrožje v C e 11 u; začetek ob 9. uri zjutraj. Lokale določijo okrajne organizacije same. DNEVNI RED: 1. Politični položaj; 2. Pripravljalno delo za straT»kin zbor; 3. Strankin tisk. Izvrševali«! odbor pošlje ua ie konference svoje delegate in sicer na Jesenice sodr. dr. Koruna In M|hevca. v Trbovlje sodr. Prepeluha, v Celje sodr. P e t e i a n a in Ur at ni ka. Pri teh okrožnih organizacijah včlanjene krajevne politične organizacije, so dolžne poslati na dotlčne konference svoje delegate. Vabljeni pa so tudi zaupniki strokovnih hi gospodarskih organizacij. iV Ljubljani, dne 26. iulila 1919. Tajništvo. * Llnbilanska krajevna politična organizacija priredi v četrtek, dne 31. julija 1919 ob 20. uri v Mahrovi hiši DISKUSIJSKI VEČER o predmetu: Zmisel za organizacijo. Sodrugi! Poskrbite za čim na]-večjo udeležbo! Strokovno gibanfe. Seja odbora kovinarjev podruž. Ljubljana, se vrši v četrtek ob pol 6. zvečer v Mahrovi hiši. Prijateljski sestanek kovinarjev topniške in avto-delavnice se vrši v petek, takoj po delu v Mahrovi hiši. Tržič. V soboto, dne 2. avgusta ob 3. popoldne se vrši strokovni shod čevljarjev v Tržiču. Na shodu poroča sodr. Petejan iz Ljubljane. Odbor osrednjega druStva kemičnih delavcev in sorodnih strok na Slovenskem ozemliu v Ljubljani ima svojo sejo v soboto, t. j. 2. avgusta ob pol 6. uri zvečer v društvenem prostoru (pri Mavserjn) Novi Vodmat. K seji se poživlja tudi zaupnike in zaupnice tukajšnjih podružnic, spadajoče v osrednje društvo kemičnih delavcev. Želi se polnoštevilna in točna udeležba. Zveza čeških kovinarjev. Najmočnejša češka strokovna organizacija, kaže po prevratu neverjetno napredovanje, kar vidimo najbolje iz naslednjih številk: Koncem 1. 1917. je imela zveza 13.873, 30. junija 1918 že 21.758 in 31. decembra 1918. že 47.459 članov. Torej število članov zveze se je povečalo v enem letu za 33.616 članov. Od tega števila je pripadalo Češki 30.062, Moravski 15.034, Nižje Avstrijski 1507 ^ in ostalim deželam 1306 članov. Celotno je pristopilo in plačalo pristopnino v letu 1918. 67.341 članov. In tega pripade le na mesec december 39.582 članov! Ta naval članov ni letos ponehal. Ustanovljene krajevne organizacije »rajo že zopet nekaj desettisočev novih članov. Razvoj zveze v prvih štirih mesecih t. 1. t. j. do konca aprila nam kažejo v dovoli jasni luč? naslednje številke: Leska 46.486, Moravska 36.977, Slovaška 8255, Nižje Avstrijska 704. Slezi ja 2708 članov, torej skupno 95.130 članov. — »Zveza čeških kovinarjev« je potemtakem pridobila v štirih mesecih (od 31. dec. 1918. - 30. aprila 1919.) 46.641 novih članov. Med zvezinimi člani je zastopano delavstvo vseli narodnosti. — Največ ie Čehov (82.297), potem Slovakov (8098), Nemcev (3322). Poljakov (1188) in Madžarov (129). Delavcev drugih narodnosti je med člani (96.'' 'A\ cza je imela 15. julija t. 1. ravno 100.000 članov. V posameznih krajih ima zelo močne organizacije. Od teh ima 15 skupin nad 1000 članov. Ena skupina na Češkem ima nad 5000, ena na Moravskem nad 10.000 članov. Zveza ima skupno 30.? skupin in vplačimice, od njih iili ima 39 več kot 500 članov. Zveza izdaja za češke člane strokovni list »Zajrnv ko-vodelmku« v nakladi 90.000 izvodov, za slovaške člane list »Kovoro-botnlk« v 10.000 iztisih, za nemške člane naroča list »Metallarbeiter«. Zveza je izpremenila svoje ime v »Zveza kovinarjev v čehoslovaški republiki«. Namen, da se ustvari enotna in močna strokovna organizacija, se je tu zato tako obnesel, ker zastopa ta zveza po vodstvom svojega tajnika, sedanjega ministra za javna dela, sodr. A. Hmpla, odkritosrčno in pošteno načela združevanja in stoji na stališču stroge nevtralnosti strokovnega gibanja, katero je znala doslej proti vsem nasprotujočim tendencam braniti. Vestiiik »Svobode*. Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« v Celju priredi v soboto, dne 2. avgusta 1919 ob pol 8. url zvečer v prostorih hotela »Union« veliko veselico z nastopnim sporedom: 1. Pozdravni govor. 2. Burka »Gluh mora biti«. 3. Nastop pevskega društva, 4. Deklamacija. 5. Srečelov, šaljiva pošta in ples. — Svira pomnožena mestna godba. Vstopnina za osebo 3 K. Delavsko Izobraževalno društvo »Svoboda«, podružnica Zidani most in Radeče, priredi v nedeljo, dne 3. avgusta ob 14. uri na trati pri gosp. Jožetu Keršetu v Radečah veselico. Vabimo vsa sosednja društva »Svobode« iz Zagorja, Hrast* nika in Trbovelj, da se udele-ižjo te veselice. — Svira železničarska godba pod vodstvom kapelnika gosp. Friškoviča. Podružnica izobraževalnega društva »Svobode« Novi Udiuat-Mosic ima svojo redno sejo v soboto, dne 2, avgusta ob 7. uri zvečer v društvenem prostoru (sodr. Mavserja). Podružnica izobraževalnega društva »Svobode-« Novi Udmat-Moste vabi vse one sodruge, ki imajo veselje do godbe na pihala, posebno pa one, ki imajo že dobre izkušnje v godbi na pihala, naj se zglasijo v nedeljo, dne 3 avgusta, dopoldne od 9. ure do pol 12. ure v društvenem prostoru pri sodr. Mavserju. Daroval je N. N. 100 K za »Svo* bodo«. Iskrena hvala! Iz Slovenije. Škofla Loka. Mnogo je Se uri nas delavcev, ki še vedno rajši hodijo med »gosposke« kroge, kot da bi že enkrat iz-prevideli, da delavec spada k delavcu. Opaziti je, da se naši delavci vse premalo brigajo za organizacije. Čuditi se moramo, da se najdejo še delavci, ki še sedaj ne vedo kam da spadajo. Zdi se, da iili vojna še ni zadosti izučila, in ni čuda, da so mnogi še tako slepi, da ne spoznajo krivih prerokov kapitalističnih strank, lažnikov in zavijalcev, ker se ne zanimajo za naše delavsko časopisje, predvsem za naš »Naprej«, ki edini odločno zastopa delavsko stvar. Ako bi naši delavci ne brali samo meščanskih listov, temveč bi brali tudi naše liste, se jim bi kmalu odprle oči. Le žal, da je tako. Opozarjamo naše sodruge in člane, da se naroče na naše časopisje in jih obenem opozarjamo, da so oprezni pred raznimi dentmcijantsktmi elementi, ki se poslužujejo zahrbtnih obrekovanj in ovaduštva proti nam iz vseh drugih vzrokov kot Iz politično nasprotniških. Jesenice. Kaj čudno se nam je zdelo obnašanje tukajšnjega restavraterja Nemca Horaka ob priliki naslednjega gostilniškega dogodka. Njegova natakarica si je predrznila, da ie nekim gostom vlila v liter vina precej vode. Ker ie nekdo izmed gostov opazil to počenjanje, ie odločno protestiral, nakar je natakarica nesla vino nazaj. Kljub temu, da je g. Ho-rak pri celi stvari bil navzoč in je ni mogel preslišati, je nri vsem tem, najbrže odobravajoč natakarico, molčal. Tako izkoriščanje gostov se mu gotovo ne obnese, Še manj pa bo to ugajalo ljudem, ki si bomo tako postopanje prav dobro zapomnili. Rogatec. Posestvo kneza Windischgratza je prišlo pod vladno nadzorstvo. Za upravitelja tega precej velikega posestva je postavljen grozno razburljivi bivši učitelj pri Sv. Roku ob Sotli. V naši okolici je ve!:!:o revežev, ki'si s težkim delom *l'.::'Mjo vsakdanji kruh. Druge obrti tu ni, velikih kmetov tudi ne vsled tega je veliko revežev odvisnih od tega posestva. kjer bi si lahko zaslužili borni vsakdanji kruh. Kako postopa novi upravitelj s temi ljudmi, nam dokazuje pismo ubogega trpina. Mož, kateri je bil nekdaj kot učitelj slabo plačan, je kaj hitro pozabil kako težko je ob bori plači živeti. Sedaj plačuje viničarje in delavce s 3. do 7. kronami dnevno. Se' celo to se mu zdi pre« več. Kriči in vpije nad uradniki in delavci, kakor nad sužnji, sam pa hodi prav po bahaško po trgu. Vprašamo gospode, ki imajo pri stvarf glavno besedo, če res niso mogli dobiti zmožnejšega nadzornika. Vprašamo tudi, ali res morajo nri nas osebni momenti igrati «še vednet glavno vlogo? Rogaška Slatina, Sicer smo že zakasneli s svojim poročilom, vendar pa moramo tudi mi povedati, da smo se udeležili zadnje splošne stavke. Ravnatelj Mully je sicer hotel igrati pri celi stvari dvojno igro. Seveda se mu Je stvar ponesrečila. Delavci so drugi dan stavke stavko še poostrili in zahtevali, da se ravnatelj Mully takoj odstavi. Istega dne se je mudil pri nas vladni zastopnik g. inž. Zajc It Ljubljane. Ta je zaslišal delavske zastopnike in goste zdravilišča. Dr. Mully je bil odstavljen. Po tem dogodku so se delavci zopet podali na delo in stavka je bila s tem končana. Maribor. Da živimo sedaj v Mariboru v, naravnost neznosnih razmerah, t«. se da težko pismeno povedati, a kaj tako impertinentnega, kakor se je dogodilo ob priliki stavke, še nismo doživeli. Uradnik Jarh, preobjeden Jugoslovan je dal no orožnikih poklicati in aretirati k sebi nekega Slovenca - delavca N. iu ga delal odgovornega za štrajk, ki ga je sklenila stranka. Izmislil si je, da je odvračal delavce v nedeljo, ko se sploh ni delalo v delavnici. In zato ga je dal po, »ukazu« nadpolicaja inšpektorja Vrečka aretirati. Da so orožniki t njim še celo sirovo ravnali, o tem se da napisati še posebno poglavje Za danes Ie toliko: Gospodje uradniki od Zveze, nad katerimi se že zgražajo lastni pristaši bodo doživeli lepega dne §e svoje zasluženo plačilo iu če mislijo, da je ni hujše sile od njih viadinov-sko - policijskega režima, potem se bodo prepričali, da nad krivico bdt še močnejša sila! Strojnic in bajonetov smo vajeni že izza časov Avstrije. Zgodilo se je, ko se je pred par dnevi vrnil posest« nik G. z večernim vlakom v Studence pri Mariboru, da sta ga ob £ uri zvečer pred Križevim dvorom ustavila dva vojaka z bajonetom In zakričala: Roke kvišku, ter ga začela preiskavati. Mož, ki je imel pri sebi mnogo denarja, je začel kričati Vojaka sta ga začela miriti. Ta dogodek samo beležimo. Res čudne pojme o svobod: K * hočete usiliti ljudem v možgane, ker se jim ob vsaki priliki pomoli bajonet pod nos. Izpred sodišča. Jeseniški dogodki. Včeraj se je vršila pred deželnim sodiščem razprava proti sodr. Josipu Pintarju, rojenem 1S74. 1. v Log« pri Kranjski gori, skladiščniku državne železnice na Jesenicah. Obtožba ga dolži, da je 4. maja t. 1. ?, gostilni na Jesenicah rekoč, da imajfl prav, da se ne udeleže orožnih V{& saj smo svobodni, javno odobtf®* val izostajanje od orožnih vaj ter S tem zakrivil pregrešek po S 305 k. & Sodi&ču je predsedoval višji sodni svetnik g. Vedernjak, obtožbo zastopal državni pravdnik Černe, obtoženca zagovarjal dr. Korun. Na predsednikovo vprašanje, če se čuti krivega, odgovori Pintar: »To ni res. Tega nisem govoril. Kajti ta izjava bi bila v popolnem nasprotju z mojim delovanjem, opsebno še, ket sem isti dopoldan zahteval sklicanje narodne obrambe, da se postavi v bran koroškim tolpam, ki so pretile prodreti na Jesenice«. Priča dr, Kogoj pravi, da je Pintar prvi prišel k njemu s sodr. Zug-\vitzom, da se oboroži narodna obrana. Priča Franc Tepin izjaviš »Zvečer smo bili v gostilni pri ilu-merju. Bil sem s svojo družbo pri drugi mizi kot Pintar. V sobo je prišel g. Hmner, gerent na Jesenicah* ter rekel, da je šele poziv k orožnim vajam nabit, pa se že sliši, da nočejo iti. J-az sem sc obrnil in sem slišal, da je rekel nato Pintar v navadnem tonu: prav, da se jih ne- udeleže, saj smo v svobodni državi. Humer je nato rekel, da se še celo v Švici, ki je najsvobodnejša država, odznv .'n vojaškim vpoklicom. Priča g. Hmner izjavi: .••Mogoče, da sem izgovoril besede: P.ogki-c, Stran 4. NAPREJ. Stev, 172. ivu srno lepake šele \c;i sliši, da se ne bo nikdo uueležii orožnih vaj. Letakov pa tisti dan sploh nismo še nabili. Toda spominjam se pa, da sein povdarjal, da je dolžnost vsakega državljana, da se odzove .vpoklicu, kadar ga domovina kliče; saj še celo v Švici, ki je najsvobodnejša država, se odzovejo vojaškim vpoklicom. Popolnoma ničesar ne vem. da bi izgovori’ Pintar one inkriminirane besede. C e bi jih izgovoril, bi gotovo reagiral nanie, ker sem bil dotični dan zelo razburjen vsled dogodkov na Koroškem. Nato je nastal med mojim sinom in Topo-lavškan prepir. Vsled tega ie en vojak vstal in s puško udaril ob tla«. Nobena druga priča ni vedela, da bi izgovoril J. Pintar inkriminirane besede, dasiravno so bile nekatere veliko bližje Pintarju kot Tepin. Ovadba, ki jo je posiai »7,vczar« g. Vladimir Kapus se glasi: Danes dopoldne 5. maja 1919. mi je prišel javit železniški delavec, Franc Tepin, (tudi »Zvezar«), da je skladiščni mojster Josip Pintar v gostilni pri Humerju na Jesenicah 4. maja 1919. 1. zvečer odvajal ljudi od vstopa v vojaške službe na sledeč način: Gospod Humer, tukajšnji ge- i ent je potrdil v gostilni napram več ? ostov, da se dobi tako podle ljudi, ki so proti vstopu, proti vpoklicu v vojaško službo. Josip Pintar pa je ugovarjal tiste in dejal, da imajo cisto prav, saj tako ni treba iti k vojakom, ker smo v svobodni državi. Pintar je to trdil, tako izzivajoče, da se ie neki navzoči vojak dvignil proti Pintarju in mu zagrozil da s;a ustreli. Prosim, da bi to blagovolili vzeti na znanje. — Vladimir Kapus, uradnik krajevnih železnic. Tepin sam je pri zaslišanju izjavil, da ni to resnica, kar le poročal Kapus. Po predsednikovem resuroeju je govoril zagovornik dr. Korun, ki Je izvajal med drngirn: »Pri razpravi je sam sodni dvor jasno spoznal, da ni nobenih jasnili dokazov, da bi bil obdolženec izgovoril one besede. Samo priča Tepin trdi, da je Pintar izgovoril one besede, ki je bil najbolj oddaljen od Pintarja. iVsled tega priporočam da se ga oprosti, (er se mu da s tem, vsa| nekoliko zadoščenja za storjene krivice. Sodni dvor Je nato razglasil oprostilno razsodbo, opirajočo m sle- deče: Ker ni nič trotovega, ali je Pintar res izgovorii one inkriminirane besede in če jih ie, jih je izgovoril v družbi joče' in popolnoma nič hujska- Gospodarstvo. Uvoz prehrane. LDU. Belgrad. 29. Na zemunski kolodvor je došlo za ministrstvo za prehrano iOO vagonov blaga. LDU. Belgrad. 29. Večja količina moke je došla v Belgard za ministrstvo za preh^mo-in obnovo. Stanje setve. Po poročilih, ki jih dobiva ministrstvo za poljedelstvo vsak mesec, je stanje setve prav dobro. Zlasti dobra je pšenica in ječmen v Južni Srbiji, sadje pa boli malo. Ljubljanska kreditna banka. V zmislu sklepa občnega zbora z dne 5. maja t. 1. zvišuje Ljubljanska kreditna banka svojo delniško glavnico od K 15,000.000 na K 20.000.000 z izdajo 12.500 novih delnic v nom. znesku K 5,000.(300. — Subskripcija novih delnic se vrši od 1. do 31. avgusta t. 1. Natančni pogoji so razvidni iz današnjega inserata. ftajnoveiSa poročila. NOVA KOROŠKA DEMARKACIJSKA ČRTA. LDU. Ljubljana, .30. Po konvenciji, podpisani dne 28. julija ob 16. url v Celovcu, se izvrši zavzemanje nove demarkacijske črte tekom 31. julija od 6. ure zjutraj do 17. ure popoldne. V tej konvenciji določena nova demarkacijska črta med Dravo in Karavankami je nastopna: Malu-ška peč (Malicstiger Kogel), kota 1801, kota 724, most 575 na cesti 57 Malošče (Mallestig) — Gornje loče (Oberlatschaeh), 1200 m vzhodno Malošč (Mallestig), Poljana, kota 661, Krače (Kratschach), stopi na Dravo pri Dragničah (Dragnitz), Drava do 1 km istočno mosta Režek, potem ca. 300 m zapadno ceste Zelpreče (Selpritsch) do jezera 500 metrov jugozapaduo od Vrbe, reser-voir vodovoda južno od Vrbe (Vel-den) (ta je nemška), sredina Vrbskega jezera, Vankart Glinica (Glan-iurt) do izliva v Oliiio (Glan), selo Žrelec (Ebeiital) ostane provizorno do definitivne odločitve v naših rokah, potem Glina do izliva v Krko, Krka do 1 km severno od Heineg-gerja, potem administrativna meja Velikovškega glavarstva, Schild-berg južno od Sentpavla (St. Paul), Kasperstein, Waldeggerkogei, gostilnica Hansi, rob planote od Mart in Schalm do železniške postaje Strno-vaške (EtteodorO (ta postaja in železnica odtod v Sentpavel sta nemški), demarkacijska črta se približa reki Labudu pri izlivu Cohlbacha. gre na sredi reke do kote 350 proti jugu, potem v dolini severno od Klescli, Močnik na Sv. Magdaleno (cerkev je nemška), tfota 995, Hflh-n er kogel. LDU. Spitta ob Dravil 29. (Durs. KU.) Dne 28. julija ob 4. popoldne so v Celovcu vojaški zastopniki Nemške Avstrije in države SHS podpisali protokol o pogajanjih, ki so se vršila pod predsedstvom interaliirane komisije v Celovcu v svrho določitve demarkacijske črte, katero morajo zavzeti čete države SHS. Po teh dogovorih naj se čete SHS dne 31. julija ob 6. zjutraj začno evakuirati po njih zasedeno severno ozemlje z glavnim mestom Celovcem in severnim bregom Vrbskega jezera in naj to dokončajo do 5. popoldne. V proste kraje pridejo nemško-avstrijski orožniki kot varstvena četa DEMARAKCI.ISKA CTRA PROTI RUMUNI.TI. LDU. Belgrad, 29. Jugoslovan sko-rumunska demarkacijska črta se začenja v Banatu na severu 9 km ju-gozapadno od ogrskega mesta Mako, končuje pa se na jugu ob teku reke Nere. Na srbski strani demarkacijske črte se nahajajo kraji: Maj-nu, Kerestur, Mirijevo, Mokrin, Ma-kofalva, Mali Kolmeš, Žombolja, Reča, Senj, Ujvar, Kregfalu, Vitorja, Srbski Itobej, Ištvan-fold, Sarjan, Kriva Bara, Boka. Veliki Gaj, Vatin, Veliki Sam, Lazunac, Kušice, Ka-ludjerovo. Od Kaludjerova se spušča črta na reko Hero, na koto 111 proti Leskovici. Na rumunski strani demarkacijske črte stoje: Bolgar Teleb, Valkanj, Istoremi, Nagy 01-mos, Bobda, Kurel Haza, Magyar St. Marton, Otelek, Par dani, Modeč, Banlok, Danta, Moravica, Jorinan, Klokodja, Fomerište, Haradja, Vranj, Mirkovac, Mala Subotica. Mikolince. Majdač. Na levem bregu Nore se na- hajajo: Leskovica, Slatina, Lugavac. Sokolovac in ob Donavi Baziaš. PODALJŠANJE ROKA. LDU. St. Germain, 30. (DunKU.) Na prošnjo državnega kanclerja dr. Rennerja, da se Avstriji podaljša rok za protipredloge na celotno mirovno pogodbo, je mirovni kongres dovolil sedemdnevni rok, ki torej poteče 6. avgusta ob' trinajstih. DELAVSKO GIBANJE NA ANGLEŠKEM. LDU. Ženeva, 30. (CTU.) »Petit Parisien« poroča iz Manchestra: V okolišu Lankastra so vse predilnice zaprte. Samo v Bratfortu so predilnice odpustile 30.000 delavcev. Kljub dogovoru z vodstvom rudarskih društev odklanjajo rudarji V okrožju Yorka začeti zopet z delom. V drugih krajih bi bili delavci pripravljeni vrniti se na delo, ker jim je Bortar La\v zastavil svojo častno besedo, da bodo rudniki v najkrajšem času podržavljeni. VOLITEV NEMŠKEGA DRŽAVNEGA PREDSEDNIKA. LDU. Weimar, 30. (CTU.) Pri tretjem čitanju ustavnega načrta so stavili socialni demokratje predlog, po katerem državnega predsednika nima voliti celotno prebvalštvo, marveč državni zbor, PLEMENSKI BOJI V CHICAGU. LDU. St. Germain, 30. (DunKU.) Boji med belokožci in zamorci, ki so izbruhnili v Chicagi, zavzemajo čimdalje večji obseg. Po uradnem poročilu je bilo ubitih deset oseb, dočitn govore privatne brzojavke o štiriindvajsetih. Župan Chicaški je prosil za vojaško pomoč. Vlada se posvetuje, ne bi li kazalo izvesti delno mobilizacijo. Kakor poroča »Chicago Tribune«, so našli nekega polkovnika umorjenega. IMOV1NSKI DAVEK V ITALIJI. LDU. Berlin, 30. (DunKU.) »Ber-liuer Tageblatt« poroča iz Lugana: Glasom v A va n ti ja« bo tudi v Italiji, j in sicer potom kraljevega dekreta j uveden premoženjski davek, ki im' obsegati vsa premoženja, ki prekašajo 50.000 lir. VPRAŠANJE PODRŽAVLJENJA ANGLEŠKIH RUDNIKOV. LDU. Horšea, 30. (DunKU. — Brezžično.) Angleška viada se je v j bistvu izrazila proti podržavijenju | rudnikov. Ta odločitev pa še ni kon- i črroveljavna, ker se hoče angleška vlada glede podrobnosti svoje politike napram rudniški industriji še posvetovati s parlamentom. Podr-žavljenje rudnikov more pa že danes veljati za izključeno in se ministrski svet niti več ne posvetuje o tem problemu. Popravek. \ uopisu v štev. 170, str. 3, priobčenem iz Celja, je V zadnji stavek vrinila pomota. Isti se ima glasiti: »Kar pa se te tiče, smo si s Slovensko ljudsko stranko edini. da blagor mu, ki se spočije.« LISTNICA UPRAVNJŠTVA. Naročnik v Trbovljah. Prejeli smo dopisnico, s katero poročate, da ne dobivate lista. Navedli niste nikakega imena in naslova in ne moremo vsled tega ničesar ukreniti. ^ J. M. Celje. Vaše sporočilo za včerajšnjo številko, žal, že prepozno. Vsled tega danes. Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk >IW MsVrrre« v T.hiblfani. If Liljano plini, občinstvu priporoča Resta«. racij?! v Prešernov! ulici Stev. 9. Ingleška tadolvsrsa ml hladi, cisti, mehoa, uvl.-vi (tile tvarine, prepreči zaeiiii;.:jeq|e krvi in operacije. Vpošiija samo proti predplačilu franko K8’80 za i dozo lekarna Thierry-ja v Piegradu, glavna zaloga v Ljubljani K. Sušnik, Marijin trg Stev. 5 in vse drnge lekarne. Za uvoz in izvoz moko, milo itd., katero imam \edno v zalogi,— Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z referencami, ilftport In GKfSOft FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21. O o Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. / \ , Poziv k upisovanju novih delnic Redni obeta zbor je dne 6. maja t. 1. zaključil na temelju dovoljenja deželne vlade, da zviša delniško glavnico * izdajo od K 15,OOO.©OO"— na K 20,000,000'-12,500 novih delnic v nom. znesku K 5,000 000 - in je pooblastil upravni svet, da določi po svojem pievdarku rok in način razpisati subskripcijo pod sledečimi pogoji: 1. Upisovanje se vrši od 1. do Sl. avgusta 11. a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru; b) pri Živnostenski banki v Pragi in vseh njenih podružnicah; e) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osjeku; d) pri Hrvatski zemaljski banki v Osjeku in vseh njenih podružnicah. 2. Od 12.500 novih delnic a K 400 — nom. v skupnem znesku K 5,000.000 — se prepusti dosedanjim delničarjem 9.375 komadov, in sicer v razmerju na 4 stare 1 novo po K 660'—, plačljivih na enkrat najpozneje do Sl. avgusta 1.1., več 5 */„ obresti od nom. K 400 — o'd 30. junija 1919 do dne plačila. Ostalih 3.125 delnic se ponudi drugim reflektantom po K 800’— za komad, več 5 % tekoče obresti od nom. zneska K 400’— od 30. junija 1919 do dne plačila, proti takojšnjemu plačilu. Ljubljana, 21. julija 19i9. izdaje novih delnic. Upravni svet je na podlagi tega pooblastila sklenil, 3. Nove delnice bodo opremljene s kuponom za H. semester 1919 in bodo deležne polovice čistega dobička za 1. 1919. 4. Pri upisovanju se morajo predložiti v navedenem roku plašči starih delnic subskripcijskim mestom v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic iz zadnje emisije, katerih oddaja vsled tehničnih zaprek še ni bila mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih pri-glasnic in začasnih potrdil o plačanih delnicah. 5. Azijski kurzni dobiček od novih delnic se po odbitku stroškov in ko-lekovne pristojbine uporabi za ažijski rezervni fond banke. 6. Proti vrnitvi začasnih potrdil se bodo nove delnice tekom meseca januarja 1920 izročile subskribentom. 7. Reparticijo delnic za nedelničarje si pridržuje upravni svet, toda v prvi vrsti se bodo upoštevali oni subskribenti, kat.erim pri zadnji emisiji ni bilo mogoče dodeliti polnega števila upisanrh delnic. Upravni »vet Ljubljanske kreditne banke. mmmmmKOjsmaaummmsamassmammi z&kzmi MMmmmmmmmmmmmmmmmmmmamMBm*