Kamniški občan LETO XXXIV KAMNIK, 12. OKTOBRA 1995 Osma seja občinskega sveta Maistrov rojstni dan -praznik občine Kamnik Sodeč po poteku 8. seje občinskega sveta, ki jo je za sredo, 4. oktobra, sklical njegov predsednik Igor Podbrežnik, so si občinski svetniki med dvomesečnimi počitnicami nabrali kar dosti novih moči. Dnevnega reda, ki je obsegal 14 točk, so se lotili tako temeljito, da so v osmih urah pospravili le deset zadev, ostale pa bodo morale počakati do naslednje srede, 11. oktobra, ko bodo sejo nadaljevali. Zdi se, da so svetniki potrdili mnenje svojega predsednika, ki je v pogovoru za Kamniški občan v prejšnji številki dejal, da dnevni redi ne bi smeli presegati 10 točk. Največ časa so svetniki porabili za dve zadevi, obe v zvezi z občinskim premoženjem: nakup poslovno stanovanjskega objekta z zemljiščem in poroštvena pogodba o zavarovanju posojila, najetega pri SKB za sanacijo sedežnice na Veliki planini. Sicer pa so z dvotretjinsko večino sprejeli osnutek odloka, da bomo v prihodnje občinski praznik praznovali 29. marca, v spomin na dan, ko se je pred 121. leti, 1.1874, rodil velik rodoljub general in pesnik Rudolf Maister. Po besedah Marjete Humar, predsednice komisije za pripravo predloga, se je komisija med predlogi (ti so bili naslednji:... dosedanji praznik 27. julij, datum pridobitve mestnih pravic, datum ustanovitve Narodne čitalnice v Kamniku itd.) z večino glasov odločila za rojstni dan velikega kamniškega rojaka in častnega meščana Kamnika Rudolfa Maistra. Svetniki so tak predlog podprli, le svetniki LDS (Dimitrij Perčič) in ZLSD (Branko Božič) so se zavzeli za drugačna predloga. Prvi so menili, da bi bil ustreznejši datum, ko je Kamnik dobil mestne pravice, drugi pa so se zavzemali za dan ustanovitve Narodne čitalnice. Brez širše razprave so sprejeli predlog odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe za distribucijo zemeljskega plina, pri čemer so na predlog Toneta Hočevarja (SLS) sklenili, da je treba s koncesijsko pogodbo izvajalca zavezati, da bo pod enakimi pogoji v izvedbo del prednostno vključil kamniške podizvajalce. V zvezi z lastninjenjem Veterinarskega zavoda Kamnik -Domžale so svetniki soglašali z ugotovitvijo, da znaša delež kamniške občine pri vlaganju okrog 8,2 milijona SIT ali 28,6%, delež občine Domžale znaša okrog 40%, ostalo pa je delež države. Občinski svet je soglašal tudi s predlogom, da se opusti javno Posojila za kmetijstvo Posojila za malo gospodarstvo Polde Miheličin podobe včerajšnjega sveta Mnenja o Šutni in bifeju v športni dvorani 3. strara 4. stran S. strars 8.-9. strars ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Kje lahko dvigate denar 24 ur dnevno 365 dni v letu? Postavili smo nov bančni avtomat pri Kočnlnem diskontu na obvoznici. Zanj smo se odločili zaradi hitrega naraščanja zanimanja Kamničanov za to vrsto poslovanja. Odšle} lahko Imetniki tekočih računov na Kamniškem dvigajo denar na štirih bančnih avtomatih: • v poslovalnici banke na Glavnem trgu • pri poslovalnici banke na Bakovnlku • pri Kočnlni trgovini v Komendi • pri Kočninem diskontu na obvoznici Če še nimate osebne številke za dvig na bančnem avtomatu, se oglasite v enoti, kjer imate odprt tekoči račun in zahtevajte osebno številko. Nova Ljubljanska banka - pravi naslov za denarne zadeve! dobro na parceli 476/3 k. o. Ko-šiše v izmeri 77m2 in s prodajo skupne sušilnice v stanovanjskem bloku Matije Blejca 18, Kamnik. Kot smo že omenili, je ve-čurno razpravo sprožil županov predlog, naj bi občina za okrog 25,760.000 SIT (303.000 DEM) kupila poslovno stanovanjski objekt na Šutni, v katerem je trgovina Peko. Lastnica objekta je namreč občini kot predkupnemu upra-, vičencu ponudila v nakup hišo v Kolodvorski 17 in na Šutni 46, ki ima skupaj 452 m2 uporabne površine, od tega je 376 m2 stanovanjskega prostora, 76 m2 pa poslovnega prostora. Zaradi izredne lokacije bi se po županovem mnenju z nakupom teh prostorov odprle možnosti za rešitev marsikaterega problema v starem delu mesta. Denimo, ob Kolodvorski ulici bi lahko pridobili 30 do 40 javnih parkirnih mest, objekt sam pa bi lahko preuredili tudi v manjši hotel in podobno. Nadaljevanje na 2. strani Nov vodovod v Palovčah Dekle je po vodo šlo... »... na visoke planine,« je za-donelo iz mladih grl učencev šole na Vranji Peči, kov soboto, 23. septembra, odpirali nov vodovod v Palovčah. »To bo za vas le še zgodovina, saj vam bo zdrava pitna voda odslej tekla iz pip v vaših domovih,« je dejal Tone Smolnikar, kamniški župan, ko je prerezal trak ob vodnem zbiralniku in tako vodovod izročil svojemu namenu. Čestital je prizadevnim krajanom k novi pridobitvi in poudaril pravilno odločitev za nadalj- nji obstoj krajevnih skupnosti, saj so v tem okviru krajani s prostovoljnim delom in dodatnimi sredstvi ob sodelovanju občine združili svoje moči in tudi uspeli. Kot je povedal Rudi Ber-not, predsednik gradbenega odbora, so s prvimi pripravami začeli že leta 1990. Krajani so sami izkopali in zasuli preko 3000 metrov jarkov za vodovodne cevi, poleg tega so prispevali po 120.000 tolarjev za izvedbo strojnih del. Tako so Franc Rems, predsednik KS Vranja Peč, je pozdravil udeležence slovesnosti ter se predstavnikom občine in krajanom zahvalil za vzorno sodelovanje pri gradnji vodovoda. Naslednja, 18. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 26. oktobra. Prispevke sprejemamo do srede, 18. oktobra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 24. oktobra. prispevali eno četrtino vseh potrebnih sredstev, ostale tri četrtine pa občina. Predračunska vrednost celotne naložbe je bila ocenjena na 40 milijonov SIT. Franc Rems, predsednik sveta KS Vranja Peč, pa je dejal, da je to tretji vodovod v tej KS in da bo iz njega tekla zdrava pitna voda v 12 hiš v Zgornjih SRČEK GLAVNI TRG 8, KAMNIK TRGOVINA Z OSEBNIMI IN POSLOVNIMI DARILI VELIKA PONUDBA POSLOVNIH DARIL ZA SEZONO 9^96 (SVINČNIKI, KOLEDARJI, OBESKI, PISALNI SETI ITD) Dostava skupaj s sito in tampo tiskom na sedež kupca! Veliki rabati za večje količine in ugodni plačilni pogoji! tel/fax: 061 831 520, mob. tel.: 0609 617 980 V trgovini velika ponudba ženskih torbic Samsonite in El Campero Prodajamo in menjamo pasove za ročne ure! Q SamSOflite* Srček pomeni darilo za vsak okus in žep ob vsakem času! Odprto tudi v nedeljo od 15h do 19h_______ __________ KAMNIK SVOJEMU VELIKEMU ROJAKU: Mestna občina Kamnik je IS. aprila 1924 imenovala generala Rudolfa Maistra za častnega meščana, 4. septembra 1938 so odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši, pred 25 leti (25. oktobra 1970) pa je v Kamniku veliki borec za našo severno mejo dobil tudi lep spomenik. Diploma o častnem meščanstvu je delo Maksima Gasparija, okvir pa je po načrtu Nikolaja Sadnikarja izdelalpodobar Franc Klemen. Podpisali pa sojo župan dr. Rihard Karba, namestnik Ernest Škof in svetovalec Franc Rebernik. Palovčah in v Trobelnem. Dva izvira nekaj sto metrov pod zbiralnikom nad lovsko kočo pa bosta zadostovala za priključitev vodovoda na Vranji Peči, kjer je sedanja voda oporečna. Ko smo ga povprašali po nadaljnjih načrtih krajevne skupnosti, je povedal, da bi radi čimprej asfaltirali še preostalih pet kilometrov krajevne ceste poleg že asfaltiranih sedmih kilometrov. »Gradili smo zajetja, šterne, rezerovarje, vsak po svoje in za svoje dnarje, v dežju so se napolnili, v suši vodo od drugod vozili...« je v verzih slikovito orisala dosedanjo težavo s pitno vodo učenka Anica Brleč. Po »žegna-nju« vodovoda so se domačini in gostje podali k lovski koči, kjer je iz hidranta visoko v zrak brizgnil prvi curek vode, priključitev hiš jih namreč še čaka v naslednjih dneh, in se v pozno sobotno popoldne veselili zaradi doseženega uspeha. F. S. Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila * pestra ponudba obutve gora-tex * jesenska obutev: Lumberjack, Reebok, Nike... * jesenska oblačita: jakne, bunde, kavbojke, puloverji... Nizke cene, ugodni plačilni pogoji! ŠT. 17 2 KAMNIŠKI OBČAN v zrcalu dveh tednov 12. OKTOBRA 1995 Osma seja občinskega sveta Ob 110-letnici hudourničarstva na Slovenskem O gospodarjenju z občinskim premoženjem Monografija Pogubna razigranost Nadaljevanje s 1. strani Nihče od svetnikov predlogu načelno ni nasprotoval. Imeli pa so precej pomislekov glede predloga, kako zagotoviti denar za ta nakup. Menili so tudi, da bi morala občina imeti že pred nakupom jasen načrt, kaj s to stavbo početi, da ne bi v mestu dobili samo še eno propadajočo hišo. Marjeta Humar (SKD) je predlagala, Windschnurer pa je kot predsednik UO sklada stavbnih zemljišč, ki naj bi po predlogu župana tudi sodeloval pri nakupu, dejal, da sklad o tem še ni odločal. O gospodarjenju z občinskim premoženjem Po daljši obravnavi in odmoru, med katerim se je sestal tudi odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem, so se svetniki vendarle odločili za nakup objekta. Občina bo sredstva za nakup zagotovila iz sredstev stano- tobra letos, ostali tretjini pa do konca januarja oziroma dva meseca po sprejemu proračuna za 1.1996. Predloga sklepa, da bi občina Kamnik prevzela jamstvo kot porok in plačnik za pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti za najeti kredit, ki ga je družba Velika planina - zaklad narave v znesku 15 milijonov SIT najela pri SKB d. d., občinski svet ni sprejel. Družba namreč kratkoročnega kredita, najetega novembra lani, namreč ni bila sposobna v roku odplačati. Zato je predlagala banki, da se posojilo spremeni v dolgoročno, kar pa je banka Volitve in imenovanja Občinski svet je razrešil Antona Kamina, dosedanjega ravnatelja OŠ Frana Albrehta, ki je prevzel dolžnost načelnika oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik, in za v. d. ravnateljico OŠ Frana Albrehta imenoval Emilijo Gregorčič. V Sosvet načelnika upravne enote Kamnik so svetniki izvolili Pavla Ocepka in Franca Grešnika. Namesto dosedanjih predstavnikov ustanovitelja v Svetu Matične knjižnice Kamnik je občinski svet imenoval Alenko Koželj, Ivano Skamen in Milana Šuštarja. V Svetu OŠ Frana Albrehta pa bodo občino kot ustanovitelja zastopali Tilka Jesenik, Mojca Senekovič in Ana Štele. Hiša na Šutni46bo občinska naj bi uprava čimprej pripravila seznam občinskih hiš s podatki, kako se z njimi gospodari. Sprejeti pa bilo treba tudi odlok o prometu z nepremičninami v mestnem jedru. Župan Tone Smolnikarje sicer soglašal z oceno, da gradivo o tej zadevi ni najboljše, vendar kljub temu občina te priložnosti ne bi smela zamuditi, tako zaradi ugodne cene kot iz že omenjenih razlogov. Kupcev namreč ne manjka. Svetniki so opozarjali, da denarja za nakup,, če objekt ne bo namenjen stanovanjem, ne bi smeli uporabiti iz stanovanjskega dela, še posebej pa ne iz sredstev za socialna stanovanja. Milan vanjskega sklada za nakup socialnih stanovanj in poslovnega fonda za profitno dejavnost. Če pa bo občinska uprava pridobila ugodnejše možnosti za porabo tega objekta, bodo »socialni« del kupnine vrnili stanovanjskemu skladu. Sklad stavbnih zemljišč pa bo v prihodnjem proračunu zagotovil delež za pridobitev novih javnih parkirnih površin v sklopu tega objekta. Svet je zadolžil župana, da za 10. sejo občinskega sveta pripravi popis občinskih hiš in poročilo, kako se z njimi gospodari, dolžan pa je pripraviti tudi predlog odloka o prometu z nepremičninami v starem mestnem jedru. Tretjino omenjene kupnine bo občina plačala do konca ok- Cvetlično-sadjarska razstava in vrtnarski sejem v Arboretumu V času od 15. do 19. septembra so se v Arboretumu Volčji Potok odločili pripraviti nekoliko drugačno razstavo od dosedanjih. Dosedanji način predstavitve cvetja, tokrat so prikazali predvsem enoletnice, so dopolnili z razstavo sadjarstva in vrtnarstva. Obiskovalci so lahko videli številne pisane gredice enoletnic, zlasti da lij, ki so jih lepo dopolnjevali sa-dno-cvetlični aranžmaji in šte- s ponudbo posameznih vrst sadik in z načinom sajenja. Posebnost cvetličnega dela razstave sta bila dva velika pava, katerih repa sta predstavljali dve veliki gredici pisanega cvetja. Na prostoru pred vhodom v park pa so na številnih stojnicah vrtnarji in trgovci iz vse Slovenije prodajali lončnice in okrasne grmovnice ter vrtnarsko orodje. Otroke so posebej pritegnili tobogani in mreže za Domiselno oblikovana pava sta kraljevala sredi cvetočega parka vilne piramide z vrtninami. Pod šotori pa so slovenski sadjarji prestavili okrog 30 sadnih sort in poskrbeli za njihovo pokušino. Sadik sicer ni bilo mogoče kupiti, pač pa so se obiskovalci lahko seznanili poskakovanje, v nedeljo pa so si lahko ogledali dve lutkovni predstavi. Lahko še dodamo, da že pravo jesensko vreme tokrat prirediteljem in obiskovalcem ni bilo preveč naklonjeno. (b) pogojevala s poroštvom občine ali z vpisom hipoteke na nepremičninah. V zelo razgibani razpravi je bilo slišati, da družbe, katere ustanovitelj je občina, prav sedaj, ko si je nekoliko opomogla in bo z ugodno preteklo zimsko in letno sezono verjetno pokrila vse stroške ter bo z dobrim gospodarjenjem sama zmožna vrniti posojilo, ne bi smeli prepustiti same sebi. Še posebej ne zato, ker bi, kot je dejal Rudi Capuder, predsednik nadzornega sveta družbe, izguba nedelujočega podjetja presegla 30 milijonov SIT. Po mnenju Igorja Podbre-žnika, ki je tudi predsednik skupščine družbe, bi morali vse storiti, da se podjetje usposobi za samostojno gospodarjenje, ne pa da se financira iz občinskega proračuna. Po mnenju svetnikov Novaka (SKD), Grešnika (SLS) in Romškove (SDSS) naj bi občina ne sprejela poroštva. Žal smo slišali tudi, da je letošnje uspešno poslovanje družbe, kot sumijo, zajedla tudi nepoštenost enega ali dveh delavcev na žičnici, ki naj bi s prodajo lastnih kart oškodovala podjetje za več milijonov SIT. Zadevo že preiskujejo pristojni organi. Župan je dejal, da je prvo-trfo poroštvo za ta kredit sprejel že prejšnji izvršni svet in da zato na pritisk banke ni mogel ravnati drugače, kot da je poroštveno izjavo, ki je veljala do 10. maja letos, julija podpisal. Svet pa lahko predlog tudi zavrne, vendar se bo potem banka »vsedla« na občinski proračun. Lahko pa svetniki začnejo tudi postopek zaradi prekoračenja pooblastil. Svet je podpis poroštvene izjave zavrnil in pooblastil župana, da v roku enega meseca pridobi ugodnejšega kre-ditodajalca, če SKB ni pripravljena izpolniti dogovora na seji skupščine VP-zaklad narave 17. maja letos (po izjavi R. Capudra naj bi takrat F. Je-ras, direktor kamniške enote SKB, obljubil, da bo zagotovil kratkoročni kredit, občina pa bi premoženje prenesla v last družbe). Župan je dobil tudi pooblastilo, da z novim kredi-todajalcem v primeru potrebe podpiše tudi poroštveno izjavo. Občinski svet se je tudi odločil, da bo problematiko družbe Velika planina - Zaklad narave v kratkem obravnaval na izredni seji. Občinski svet je soglašal tudi s protokolom o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na območju gorskega gozda. ESVETELJ »Verjemite mi, da sem v veliki čitalnici NUK-a poskočil od veselja, ko sem odkril Postavo od 30. junija 1884 »glede na-redb v neškodljivo odvajanje gorskih voda« v slovenščini,« je na predstavitvi monografije Pogubna razigranost 14. septembra letos na gozdarskem inštitutu v Ljubljani dejal njen urednik Stane Jesenovec. Monografija z izvirnimi prispevki in številnimi fotografijami predstavlja pregled 110-letne zgodovine organiziranega urejanja hudournikov na Slovenskem. O njeni vsebini in večletnem nastajanju sta spregovorila dipl. inž. gozdarstva Danilo Beden, direktor PUH-a, Podjetja za urejanje hudournikov, ki letos slavi 45-letnico delovanja in ki je monografijo izdalo, ter Stane Jesenovec, ki je monografijo zasnoval in uredil. Mag. Aleš Horvat pa je zbranim z diapozitivi predstavil posledice divjanja hudournikov v Sloveniji in njihovo sanacijo. V zborniku so v sliki in besedi predstavljene posledice velikega neurja na območju doline Kamniške Bistrice in Bistričice 1. novembra 1990 in sanacijska dela, ki jih je na tem območju opravil PUH, cestarji in drugi. Iz obširnega dela, ki ga je napisalo prek 30 avtorjev, zvemo, da je na Slovenskem kar 759 hudournikov in še več delovišč, na katerih so sonaravno zgradili in urejali objekte slovenski hudour-ničarji. Zakaj naslov Pogubna razigranost? Razigran je namreč tak vodotok v normalnem stanju, poguben za ljudi in njihovo imetje pa je lahko že nekaj ur po obilnem deževju ali po odtrganem oblaku. Knjiga je izrazito dokumentarna, informativna, poučna in svetovalna ter nam pomaga bolj spoznati dejavnost, na katero se žal spomnimo v urah histerije po velikih katastrofah. Številnim čestitkam k izdaji te Z ovitka almanaha - Konjski potok v Kamniški Bistrici po ujmi 1990. (Foto S. Jesenovec) zanimive monografije se je pridružil in se še posebej zahvalil za zelo uspešno sanacijo doline Bistričice in Kamniške Bistrice tudi Dušan Jesenik, član občinskega sveta občine Kamnik in predsednik odbora za prostor in komunalno infrastrukturo. Na predstavitvi je recitacije pesmi o slovenskih rekah v izvedbi igralke Nadje Strajnar na citrah spremljala Barbara Roban . iz Robanovega kota v Logarski dolini. ESVETELJ Odmevi na jubilejne dneve narodnih noš Dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije: Kamnik, pojem povezovanja slovenskih narodnih noš Vesel sem, da se je kamniška prireditev ohranila in da nadaljuje tradicijo srečanja narodnih noš. Po mojem mnenju Kamnik postaja pojem povezovanja slovenskih narodnih noš, ne samo v manifesta-uvnem, pač pa vse bolj tudi v strokovnem smislu. Udeležba na tej prireditvi kaže, da veliko ljudi iz raznih krajev Slovenije spoznava Kamnik in njegove znamenitosti tudi na tak način. To je lepa pot za promocijo Kamnika v slovenskem prostoru in tudi zunaj naših Zemeljski plaz v Tunjicah odnesel cesto Po hudem nalivu v petek, 9. septembra, so se začele premikati zemeljske gmote pod cesto, ki od križišča pri Matiji pelje proti Vinskemu vrhu in cerkvi v Tunjicah. Pri hiši Toneta Vrhovnika, Tunjice št. 3., je v dolžini okrog 30 metrov asfaltirano cestišče spolzelo po pobočju navzdol, tako da je nastala 6 m globoka jama.Tako je za promet z vozili ostalo odrezanih 12 hiš na Vinskem vrhu, cerkev in pokopališče. Deževje je povzročilo zdrs manjšega dela ceste tudi približno sto metrov nižje proti križišču. Tone Vrhovnik, pri njegovi hiši je moč videti tudi razpoko na opornem zidu, ki naj bi opozarjala, da se teren že dalj časa premika, nam je povedal, da so geologi že pred dvema mesecema začeli raziskave zemeljskih plasti, da bi ugotovili, če je potrebna sanacija terena. Dobrih devetsto metrov ceste do Vinskega vrha so asfaltirali komaj pred nekaj leti. Po nekaterih ocenah pa bo treba za odpravo posledic tega plazu odšteti kar okrog U milijonov tolarjev. Začasno so uredili dostop za vozila preko Podgorja. ES. Dr. Marjan Rožič v pogovoru z županom Smolnikarjem meja. Razveseljivo je, da se tako kamniško turistično društvo kot tudi ostala turistična društva po Sloveniji zavzeto pripravljajo na to prireditev. Večina nastopajočih je namreč sodelovala v okviru turističnih društev. To pomeni, da vse bolj povezujemo kulturo, zgodovino, ljudske običaje in turizem v celoto. Morda bi v prihodnje s to prireditvijo povezali še kaka strokovna srečanja o narodni noši na Slovenskem. Tudi podmladki Turističnih društev bi lahko sodelovali, da bi na primer otroci risali svoj pogled na narodno nošo in bi potem te risbe razstavili. Vsako leto bi bilo treba dodati kaj novega. Turistična zveza Slovenije je pri tem pripravljena sodelovati. Leopold Gaggenberger, župan Celovca: Čestitam vam k uspeli prireditvi Meni je bila prireditev zelo všeč. Moram vam čestitati. Sicer pa sem letos že četrtič na Dnevih narodnih noš. Pred leti, ko je sodelovala tudi naša folklorna skupina, sem prav na tem trgu tudi pel in sicer pesem Snežni valček. V Leopold Gaggenberger, župan koroške deželne prestobuce Kamnik rad pridem. Tudi kamniške planine sem v okviru evropske transverzale že dvakrat prepe-šačil. Doslej smo z vašimi bivšimi župani kar dobro sodelovali. Še posebej se spominjam Slavka Ri-baša. Upam, da bomo tudi v prihodnje izmenjevali naše izkušnje tudi na področju delovanja občinskih uprav. F. S. Od šest metrov široke ceste je ostala le ozka steza, (foto F. S.) Kamniški Občan - Ustanovitelj Obfina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljana 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15.9.1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./lax: 311-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-503-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO, Ljubljana. 12. OKTOBRA 1995 iz dela občinskega sveta KAMNIŠKI OBČAN 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Kaj ovira dela v Termah Snovik? »Ali je občina storila vse, da bi dela za izgradnjo topliškib objektov intenzivneje stekla? Kaj zavira ta dela, če so bila izdana vsa potrebna dovoljenja,« je vprašala Marjeta Humar. Zavod za urbanistično načrtovanje odgovarja, da je ureditveni načrt za zaidalni otok PN-3 Terme Snovik v pripravi. Zakonska podlaga zanj je bila dana Sele februarja letos s spremembami planskih aktov občine Kamnik. FAGG je pripravila osnutek prostorskega dokumenta, ki je podlaga za izvedbene akte. Trenutno Zavod za prostorsko načrtovanje zbira pogoje oziroma potrebna soglasja. To kaže, da za začetek gradnje objektov še niso bila izdana potrebna dovoljenja. Te bo mogoče izdati šele po sprejetju ureditvenega načrta za Terme Snovik. Ima dupliško letališče dovoljenje? »Krajani Križa in okoliških krajev se pritožujejo zaradi hrupa, ki ga povzročajo letala in zmaji, ki vzletajo s steze za Stolom. Ali ima to »letališče« vsa dovoljenja za dejavnost. Če taka dovoljenja so, potem je treba določiti čas letenja, pravi v svoji pobudi svetnik France Grešnik. Upravna enota Kamnik odgovarja, da je bila po interventnih predpisih vložena vloga za postavljeni šotor na zemljišču tovarne Stol, da se odloži prisilna izvršba, ki bi jo morali opraviti na podalgi prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora v občini Kamnik. Pri upravni enoti ni bila vložena nobena druga vloga. Zato ni bila izdana nobena upravna odločba. (Do kdaj je bila odložena izvršba, v odgovoru upravne enote ni navedeno). Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v Občini Kamnik (Ur. I. RS 55/95). ŽUPAN OBČINE KAMNIK objavlja RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja kmetijstva v občin Kamnik. I. Skupni znesek sredstev za posojila znaša 27.500.000,00 SIT. II. Posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva se dodelijo za naslednje namene: - za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov, - za izgradnjo in adaptacijo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah, - za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte, in za dopolnilno dejavnost na kmetijah - za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije, - za nakup ali izboljšanje kmetijskih zemljišč. III. Za posojilo lahko zaprosijo kmetje-lastniki kmetij na območju občine Kamnik, če ima vsaj en družinski član status kmeta, in investirajo na osnovi usmeritveno razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Kamnik. IV. Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli in prosilcem iz demografsko ogroženih območij občine. V. Posojila se odobrijo za dobo do 3-eh let. Obresti se obračunavajo po 3% letni obrestni meri ob upoštevanju temeljne obrestne mere. VI. Višina posojila ne sme presegati 50% predračunske vrednosti investicije. VII. Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: - posestni list za celotno posestvo - izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo - potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov -izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta -usmeritveno razvojni program kmetije -gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del - predračun za gradbena dela oziroma nakupa opreme - poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije - overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč VIII. Odobrena posojila se črpajo in vračajo skladno s kreditno pogodbo, ki jo kreditojemalec sklene s Hranilno kreditno službo Domžale. IX. Vloge sprejema Občina Kamnik - Oddelek za gospodarstvo in finance. Prosilci oddajajo vloge v zaprti kuverti z oznako »Razpis za kmetijstvo«. X. Komisija, ki jo imenuje župan občine Kamnik, prouči prošnje, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. Župan odloča o odobritvi s sklepom, ki ga prosilcem posreduje v 8-ih dneh po odločitvi. XI. Prosilci se na razpis prijavijo najkasneje v roku 30 dni od dneva objave v glasilu Kamniški občan. Kamnik, dne 03.10.1995 ŽUPAN OBČINE KAMNIK Tone Smolnikar Zakaj ureditveni načrt za Perovo še ni pripravljen? »Zakaj ureditveni načrt B-5 Perovo še ni predložen v obravnavo občinskemu svetu?« je vprašal svetnik Miha Novak in dodal, da investitorji od njega želijo odgovor. Zato bi rad pojasnilo o predvidenem roku, kdaj bo ta dokument predložen v obravnavo. V odgovoru Zavoda za urbanistično načrtovanje (ZUN) je med drugim rečeno, da bo za to območje treba sprejeti zazidalni in ne ureditveni načrt. Zavod sedaj pridobiva pogoje od pristojnih organov. Ker je zaradi neusklajenosti investitorjev in zaradi vprašanja primernosti predlagane rešitve v urbanističnem smislu priprava tega akta problematična, je težko govoriti o predvidenih rokih. ZUN je zato predlagal županu, da bi se urbanistična rešitev za to območje (pod zgornjo bencinsko črpalko - op. p.) pridobila z javnim natečajem. Ta prostor je namreč za mesto Kamnik zelo pomemben, ker je edini še ne pozidan v središču mesta. Tako pa Razvojni zavod Pomžalc že dalj časa pripravlja osnutek zazidalnega načrta, ga spreminja in dopolnjuje glede na interese posameznih investitorjev. V začetku julija letos je Zavodu za urbanistično načrtovanje dostavil gradivo za pridobitev pogojev. Med pogoji, ki jih je ZUN že dobil, velja omeniti KS Perovo, ki opozarja, da v gradivu niso upoštevana stališča, ki jih je ta KS posredovala že leta 1993. Na koncu ZUN še pristavlja, da bi lahko »mnogi investitorji« pridobili potrebne in celovite informacije na pristojnem oddelku občinske uprave. : V projektni dokumentaciji je predvideno tlakovanje voznih površin z granitnimi koc- kami. Na osnovi projektne dokumentacije je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, kjer je investitor sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik. Dela so bila oddana najugodnejšemu ponudniku. To je bilo Komunalno podjetje Kamnik, ki je sklepalo pogodbe z drugimi izvajalci za posamezno vrsto del. Nad izvajanjem je bil zagotovljen strokovni nadzor, kije izvajalce opozarjal na kvaliteto izvedbe del. Kvalitetni prevzem del še ni bil izvršen, ker se ugotovljene napake odpravljajo. Ko bodo odpravljene, bo izvršen obračun del in tehnični pregled. K temu moram še dodati to, da vse, kar se v tem trenutku dogaja na Šutni, ni stvar projekta in izvajanja. Zame je na primer bistveno, da so težki tovornjaki vozili in obračali po komaj položenih ploščah, ko je bila Šutna še delovišče. Tako tudi pred šutensko cerkvijo, kjer so uničili domala polovico plošč. Sprotno varovanje ni bilo mogoče zaradi delovišča. Menim, da če ljudje, ne samo njeni prebivalci, ne bodo zativeli s Šutno, bo ta prenova malo pomagala. Tudi ljudje, ki tam živijo, in najemniki lokalov naj si od prevzema naprej sami sebi pripišejo, če bodo imeli pred hišami in lokali zamazane in naoljene plošče. Ne razumem, da dobavitelji blaga ne morejo znositi v lokal en ali dva metra prek pločnika, pač pa vsak dan opazujem, da tovornjake parkirajo tik pred vrati lokalov. Torej ne gre samo za izvajalce, pač pa tudi za odnos uporabnikov do obnovljene Šutne. Dokler ni prevzema, gradbišča ni moč zapreti in izvajati prometnega režima, ki smo ga določili z odlokom. Neustrezen rožni red za učence OŠ vMotniku Z novim šolskim letom avtobus Kambusa, ki prevaža učence podružnične OS Motnik proti Spitaliču iz Motnika, odhaja šele ob 14. uri namesto ob 13.20 kot doslej. Zato morajo biti otroci v šoli šolsko uro dalje. Kaj namerava občina Kamnik skupaj z matično šolo Toma Brejca v Kamniku storiti, da bi vozni red do končane izgradnje OŠ Šmartno ostal enak, kot je bil vsa leta doslej? (Starši otrok OŠ Motnik). Z začetkom novega šolskega leta seje spremenil avtobusni vozni red Kambusovega avtobusa, s katerim se vozijo tudi učenci podružnične šole v Motniku. Kot so nam povedali v Kambusu, je do spremembe prišlo na zahtevo OŠ Vransko. Z novim šolskim letom so v tej šoli premaknili začetek pouka od 7.30 na 8. uro. OŠ Vransko namreč obiskujejo tudi učenci naše občine (odpetega do osmega razreda), katerih starši so se zaradi prevelike razdalje do Kamnika raje odločili za to šolo kot za matično OŠ Toma Brejca. Ta sprememba je prinesla nekaj ugodnosti za učence, ki obiskujejo predmetno stopnjo, je pa manj ugodna za učence od prvega do četrtega razreda podružnične šole v Motniku. Ker je vzpostavitev nove av- Župan Tone Smolnikar tobusne proge za 10 učencev predraga, smo se z matično šolo dogovorili, da za te učence organizirajo podaljšano varstvo. Čas, ki ga učenci preživijo do prihoda avtobusa, pa zapolnijo z interesnimi dejavnostmi, prostovoljnim učenjem in reševanjem nalog. Na matični šoli pa razmišljajo še o možnosti, da bi vsak drugi teden, ko imajo vozači OŠ Toma Brejca popoldansko izmeno, učencem podružnične šole v Motniku omogočili bolj zgoden odhod iz šole, le tedensko obremenitev in urnik bi bilo potrebno prilagoditi. Kaj bo z VVE Pedenj-ped na Duplici? Starši otrok v vzgojnovar-stveni enoti Pedenjped sprašujejo, ali bo občina dopustila zaprtje te enote. Tovarna Stol namreč namerava prostore na Jakopičevi 27 prodati. Menijo, da te enote ne bi smeli zapreti. (Starši otrok WE Pedenjped) Te dni me je pravnik tovarne Stol obvestil, da je ta pripravljena dati občini okoli osem stanovanj in kulturni dom na Duplici. Po telefonu smo se dogovorili, da v zvezi s tem pripravijo pisni predlog. To se ni zgodilo, pač pa so naše strokovne službe opazile objavljen razpis za pror dajo stanovanja, v katerem je tudi naš vrtec. Naš oddelek za družbene dejavnosti je takoj začel preverjati, kaj se dogaja s to prodajo, ker uradno o tem občina ni bila obveščena. Po mojem mnenju so ta vrtec pred desetletji ustanovili za otroke Stolovih delavcev in se je kasneje vključil v sklop občinske vzgojno varstvene ustanove. Naše mnenje je, da vrtec na Duplici mora biti. Zato starši ne bi smeli biti zaskrbljeni, da bi bil ta vrtec ukinjen. Če bo prostor res prodan, ima občina pravico zahtevati, da najmanj eno leto vrtec še deluje v tem prostoru. V tem času pa bomo poiskali drug ustrezen prostor, kar že počnemo. Menim, da je s strani tovarne Stol ta prodaja presenetljiva, lahko rečem tudi nekorektna. Op. ured« Marjan Urh, predsednik družbe STOL d. d., nam je pojasnil, da tega prostora ne bodo prodali, dokler ne bodo razčistili interesa in razmerij z občino oziroma WO Antona Medveda.) (6) Obvestilo Matična knjižnica Kamnik obvešča, da bo od 1. novembra dalje knjižnica odprta VSAKO DRUGO SOBOTO od 8. do 13. ure. Prvič bo odprta 4. novembra. POPRAVEK V katalogu obrti in podjetništva v občini Kamnik je na 11. strani pod rubriko FRIZERJI IN KOZMETIČARJI prišlo do nenamerne napake v navedbi telefonske številke. Frizerstvo Marjanca Juh na Tunjiški c. 2/b ima telefonsko številko 817-422. Za neljubo napako se ga. Marjani Juh opravičujemo. Območna obrtna zbornica Kamnik 4 KAMNIŠKI OBČAN v zrcalu dveh tednov 12. OKTOBRA 1995 Še nekaj iz ozadja jubilejne prireditve Organizacijski odbor Dnevov narodnih noš Kamnik 95 Kot smo obljubili, danes predstavljamo organizacijski odbor jubilejnih 25. dnevov narodnih noš, ljudi, ki'so letos nosili breme te največje kamniške turistične prireditve: Tone Smolnikar, predsednik odbora, Ivan Pristovnik, namestnik predsednika, člani: Tone Ftičar, Bogdan Jamšek, Miran Jereb, Dominik Krt, Franci Upitnik, Janez Mimik, Darinka Prešeren, Janez Repanšek, Miha Resnik, dr. Niko Sadnikar, Andrej Skodlar, Franc Svetelj in Matjaž Viriant. Jubilejno publikacijo so pripravili Marjanca Klobčar, Tone Ftičar, Primož Hieng in Janez Mimik. Tone Ftičar je številnim obiskovalcem na Glavnem trgu in TV gledalcem predstavljal pare v izvirnih narodnih nošah iz vseh slovenskih pokrajin. Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v Občini Kamnik (Ur. I. RS 55(95) ŽUPAN OBČINE KAMNIK objavlja RAZPIS za dodelitev posojil In sofinanciranje obresti iz sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. I. Znesek sredstev za posojila znaša 90.500.000,00 SIT. II. Posojila in sofinanciranje obresti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva se odobravajo za naslednje namene: - posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev, - nakup opreme in zagonske stroške, - nove proizvodne in storitvene programe, -uvajanje oziroma nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov z novimi ekološkimi . programi, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev, prenavljanje in adaptiranje poslovnih prostorov, - turistične kapacitete in programe. III. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni podjetniki posamezniki, - zasebne in mešane gospodarske družbe z do 50 zaposlenimi, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja. Sedež obratovalnice oz. gospodarske družbe in kraj investicije morata biti na območju občine Kamnik. - IV. Posojila se odobrijo za dejavnosti, ki imajo prednostni pomen pri razvoju občine. V. Doba vračanja posojil je do 3 let. Obrestna mera znaša: temeljna obrestna mera + 5% letne obrestne mre. Posojilojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov: -poroštvo, - hipoteka, -drugo. Posojilojemalec se zavezuje sredstva posojila porabiti namensko, v skladu z investicijskim programom. VI. Višina posojila ne sme presegati 50% predračunske vrednosti investicije. Minimalni znesek posojila je 500.000,00 SIT. VII. Vloga mora vsebovati naslednje podatke: • za samostojne podjetnike: - zahtevek za kredit (obrazec), - potrdilo o opravljanju dejavnosti (oz. potrdilo o vlogi za opravljanje dejavnosti -začetnik), - opravljanje dejavnosti - začetnik), - potrdilo o plačanih davkih, - potrjen obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti oz. izdana odločba, - dokumentacijo za namen posojila (kupno pogodbo, gradbeno dovoljenje, potrdilo o lastništvu, predračunsko vrednost investicije, ipd.), - dokumentacijo za namensko porabo kredita (račun), - poslovni načrt ali skrajšan investicijski program. • za podjetja: - vlogo za kredit z obrazložitvijo, - poslovni načrt ali skrajšan investicijski program - izpisek iz sodnega registra (registracija), - zaključni račun za pretekli dve leti. Vili. Komisija, ki jo imenuje župan občine Kamnik, prouči prošnje, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. O odobritvi posojil oz. sofinanciranju obrestne mere odloča župan občine Kamnik. Kreditojemalec sklene z N LB d. d. Podružnico Kamnik kreditno pogodbo najkasneje v roku 30 dni od prejema sklepa o odobritvi. N LB d. d. Podružnica Kamnik vodi postopek realizacije kredita. IX. Vloge sprejema ter posreduje informacije o razpisu Občina Kamnik - Oddelek za gospodarstvo in finance. Prosilci oddajo vloge v zaprti kuverti z oznako »Razpis za malo gospodarstvo«. X. Razpis traja 30 dni od dneva objave v glasilu Kamniški občan. 0 rezultatih razpisa bodo prosilci obveščeni najkasneje v roku 15 dni po odločitvi. Kamnik, dne 3.10.1995 ŽUPAN OBČINE KAMNIK Tone Smolnikar Tone Smolnikar, župan in predsednik organizacijskega odbora, je tudi sam sodeloval v programu - pri metanju podkve. Družabno srečanje častnikov občine Kamnik Zadnjo soboto v septembru je organizacija ZSČ Kamnik organizirala družabno srečanje za svoje člane, ki je bilo pri lovski koči v Špitaliču, za kar se LD Špitalič še enkrat zahvaljujemo, predvsem pa oskrbniku koče g. Sreču Ivančicu. nja posredujemo pred uradnimi odločitvami in da uradnih stališč ne razglašamo za svoje predloge, kar je nekaterim že kar v navadi. Na srečanju so potekala raznovrstna zabavna in tudi resna tekmovanja v streljanju, pikadu, metanju podkve in kamenja. Zma- ležbo, kajti le na tak način je mogoče graditi resnejšo organizacijo. Za tako pa se tudi imamo. Verjetno se nekateri srečanj ne udeležujejo zaradi »užaljenosti« zaradi nespornih zaslug v vojni. Povemo naj, da je organizacija oblikovala pobudo za priznanja, drugih pristojnosti pa žal nimamo. Ta vprašanja bodo rešena v Zakonu o Janezu Mimiku, kije v soboto izpod velike »marele« takole usklajeval program, se je v nedeljo le uresničila prošnja za lepo vreme. Članom organizacije smo podelili izkaznice, značke, fotografije s prejšnjih srečanj, najaktivnejšim pa še dodatno majico in bilten organizacije, v katerem je opisano delovanje organizacije od ustanovitve do danes. V njem so opisani dogodki, kot so si sledili, predvsem pa stališča organizacije do vprašanj njenega razvoja, financiranja in podobnih temeljnih vprašanj. Bralce biltena naj opozorimo predvsem na datume izdanih dokumentov, iz katerih je zelo jasno, da lastna mne- govalec obeh ocenjevanih tekem je Janez Volkar, za kar je prejel medalji, ki ju je prispeval g. Slavko Vrhovnik, podjetnik iz Tu-njic. Srečanja se je udeležilo petdeset častnikov, skoraj toliko članov pa se je opravičilo, kar kaže na odnos do organizacije. Kljub prostovoljnosti in neobveznosti častnikov do organizacije pa smo zopet pogrešali nekatere, ki smo jih še nedolgo tega srečevali vsaj takrat, ko so se delili čini in iskali privilegiji. V prihodnje pričakujemo vsaj opravičilo za neude- vojnih veteranih, ki je trenutno v razpravi v parlamentu. Ocenjujemo, da je bila večina s srečanjem zadovoljna, zato se v imenu organizacije ZSČ Kamnik vsem udeležencem zahvaljujemo za prijeten dan. Enako velja restavraciji Planinka za okusen golaž in prispevku Mesne industrije Zalog. Članom pa sporočamo, da bomo v mesecu novembru organizirali predavanje o novostih ha obrambnem področju. JOŽE ARKO Dr. Niko Sadnikar je bil tudi letos (že osemnajstič) »glavni« pri izvedbi povorke pisanih noš skozi Kamnik. Impulzov! fantje in dekleta so v improviziranem studiu pod arkadami nekdanje Delikatese izvedli prvi neposredni TV prenos jubilejnih prireditev. Seje organizacijskega odbora so bile živahne tudi po prireditvi. F. S. VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA Občina Kamnik ponovno organizira 90-urno večerno šolo podjetništva po programu Gea Collega in je namenjena podjetnikom in managerjem iz kamniške občine. Program obsega pet vsebinskih modulov, ki so zaključene celote. Obsegajo od 12 do 21 ur predavanj, timskega dela, analiz konkretnih primerov in video predavanj. Tematski moduli so naslednji: 1. Podjetnik in vodenje podjetja 2. Marketing 3. Podjetniški management in organizacija 4. Ekonomika in finance 8. Kadrovski management Večerna šola bo potekala dvakrat tedensko v večernih urah, pričetek bo v novembru. Udeleženci bodo izdelali zaključno nalogo in pridobili potrdilo o uspešnem zaključku. Program podpirajo in sofinancirajo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Združenje podjetnikov Slovenije pri GZS in Obrtna zbornica Slovenije. Kamniškim podjetnikom bo občina prispevala po 30.000,00 SIT, tako je prispevek udeleženca, ki je član OZS oziroma GZS, 54.000,00 SIT. Prijave zbira Poslovno informacijski center Občine Kamnik, Glavni trg 23, tel.: 817-443, do 27. oktobra. V četrtek, 14. 9. 1995, je v Sloveniji potekala akcija »VARNA POT V ŠOLO«. Policijska postaja v Kamniku sije za prikaz varnih poti izbrala našo šolo. Policista Brane Lavričin Radivoj Uroševičsta popeljala prvošolce po varnih poteh od doma do šole. Učence sta spremljali tudi razredničarki Iva Osolnik in Bernarda Zorman ter mentorica prometne vzgoje Andreja Črtanec. V akciji so sodelovali tudi trije starši. Po ogledu varnih poti sta nam policista zelo nazorno predstavila tehnično opremo policije. Andreja Črtanec, mentorica prometne vzgoje v OŠ KOMENDA-MOSTE KAM-LES Perovo 26, Kamnik išče trgovca (trgovko) za izmensko delo v trgovini lesni hobi program z možnostjo redne zaposlitve. Informacije pri ga. Heleni Petek vsak delovnik od 9. do 12. ure ali po tel.: 813-157. 12. OKTOBRA 1995 naši obrazi KAMNIŠKI OBČAN O Ljudje izpod kamniških planin Polde Mihelič in podobe včerajšnjega sveta Poslednji lokvanj v vrtnem vodnjaku, kamor curlja voda iz bližnjega potoka je zaprl svoj cvet. Na pragu hiše ob cesti v Olševku, ki pelje proti Samotnemu mlinu, me sprejme prešerno nasmejan možakar košatih brk in Z zanj tako značilnim širokokraj- Polde Mihelič: Sama nim klobukom na glavi. Polde Mihelič, slikar. Že v veti, kjer na steni vise številni stari predmeti, od starih ključev, podkev, pasti, celo del stare puške s soške fronte je med njimi, je moč zaznati, da tu domuje človek, ki ljubi starine in umetnost. Pa po stopnišču navzgor, kjer obiskovalca sprejmejo številne slike slovenskih slikarjev. Prav na vrhu pa je slikarjev portret, delo Petra Pečevnika. Vstopiva v njegov podstrešni atelje, kjer s sten zrejo slikarjevi najljubši obrazi, zabeleženi na zimskih vaških poteh, sejmih, prpšče-njih... Opoldanska svetloba se je razlila skozi podstrešno okno na slikarsko stojalo s komaj začeto podobo, na kateri je moč zaznati le nebo in skrivenčene slamnate vaške strehe. Na moj nekoliko začuden pogled pojasni: "Ko smo slikarji še hodili v Trebnje, sem tam srečal slikarja, ki je vedno najprej narisal konjski rep in iz njega začel graditi sliko. Jaz pa vedno začnem slikati od zgoraj, od neba in streh navzdol, »se široko nasmeje in že v kozarcih zablesti zlatorumena kapljica. »Ga bova vmes malo poskusila,« pravi. Seževa nazaj v njegova mladostna leta, tja v leto 1923, ko je prav na Martinovo pri Acelnu na Vrhpolju privekal na svet Poldek. »Ravno sedaj sem začel nekaj pi- Nastaja rasi. nora podoba stare sati o tem. Mladost pa sem preživel tu v Olševku, kjer smo zgradili majhno hišico iz kamna, imela je en sam prostor, in na Tučni, kjer je bila doma moja mama. Osem otrok nas je bilo pri hiši, preživeti pa smo morali s skromnim zaslužkom, ki ga je oče prinašal z Barutane.« Poldek je že zgodaj začutil veselje do risanja in vedno sanjal o barvicah. »Ja, gobe sem nabiral, da sem zaslužil kak dinar za barvice,« pravi in oči pod košatimi obrvmi se mu nenadoma zasvetijo, »kako so bile lepe, ko sem jih opazoval v Hvaletovi izložbi v Kamniku. Z dvema dinarjema in pol sem stopil v trgovino, kar klicale so, vzemi še mene, več jih je skupaj, lepše so. Le pet sem jih lahko kupil.« Po šoli je bilo treba čimprej priti do kakšnega dinarja. Zato se je Polde zaposlil v keramični delavnici pri Šnablu. Morda je bila prav ta zaposlitev usodna za njegovo bodočo slikarsko pot. Tu je pomagal izdelovati krožnike in druge keramične izdelke Polde-tovo nadarjenost in smisel za oblikovanje ter risanje je kmalu opazil profesor Zoran Didek z ljubljanske šole za oblikovanje, kije v Šnablovo delavnico vodil svoje učence. Zanj so bila zelo pomembna tudi srečanja s kamniškim živi-nozdravnikom, zbiralcem starin in umetniškim mecenom dr. Nikolajem Sadnikarjem in s slikar- IZOBRAŽEVANJE KAMNIŠKIH PODJETNIKOV UPRAVNA ENOTA KAMNIK IN POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK ORGANIZIRA OKTOBRA 20-uml posvetovalno Izobraževalni tečaj OSNOVE FINANČNEGA POSLOVANJA Prispevek posameznega udeleženca je 5.000,00 SIT. 50-urnl Izobraževalni teta] DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO -VODENJE POSLOVNIH KNJIG Prispevek posameznega udeleženca je 12.000 SIT. Predavala bo ga. Mirjana Zejnelagič dipl. oec. Tečaja bosta potekala v prostorih občine Kamnik. Prijave zbiramo do 20. oktobra v Poslovno informacijskem centru občine Kamnik, tel. 817-443 ali na Upravni enoti Kamnik, soba 32, tel. 817-278, fax. 831 -176. jem Stanetom Cudermanom. »Stari Sadnikarmeje imel zelo rad.« Cenil je moje akvarele, saj jih je kar nekaj kupil. Vsako sliko sem mu nesel pokazat, vedno mi je kaj svetoval. Prek Sadnikarja sem se leta 1938 spoznal s Cudermanom, kije takratposlikoval samostansko cerkev. Mama me je takoj peljala k njemu, da bi se kaj naučil. Mislil sem seveda, da bom takoj »malal« svetnike. Lahko pa sem ga samo opazoval, ko sem čistil »cokel«. Tega sem se kmalu naveličal, vrgel strguljico stran in odšel.« Iz Šnablove delavnice ga je po priporočilu profesorja pot vodila na ljubljansko šolo za oblikovanje. Ker je imel že 29 let in nekaj izkušenj so ga sprejeli kar v drugi letnik. Po končani šoli leta 1954 pa se zaposli kot učitelj likovnega pouka najprej v Ilirski Bistrici, nato pa je kar 22 let prenašal svoje likovno znanje na mladi rod v osnovni šoli v Litiji. Vmes pa pridno študira na likovnem oddelku ljubljanske pedagoške akademije, ki jo uspešno konča leta 1965. Njegovi stiki z umetniki seveda ne presahnejo. »Po Sadnikarjevi smrti sem navezal stike s Fani Kratnarjevo in slikarjem Lojzetom Perkom, dokler sem delal pri Šnablu, sem se tudi tam veliko naučil.« alist, o čemer priča tudi umetnikov smisel za razkrivanje pogosto tudi »nelepe« podobe kmečkega Življenja....« Se bi v življenju lahko preživljali s slikarstvom? »Jaz ne bi nikoli hotel živeti od slikarstva. Potem bi moral delati po naročilu. Tega pa nočem, čeprav sem imel in še imam kar precej želja, da bi naredil nekaj za tega ali drugega naročnika. Zaposlil sem se zato, da sem lahko slikal tisto, kar sem sam hotel.« Ne vidimo vas pogosto, da bi se s slikarsko paleto in čopičem podali v naravo? »Večino idej zunaj samo skiciram. Svoj čas sem veliko hodil po sejmih in opazoval ljudi, nato pa sem te obraze na pamet upodobil doma, kjer lahko v miru delam.« Smejoč se spomni nekega dogodka pred davnimi leti, ko je slikal mamutov most v Ne-vljah: »Ljudje so prihajali s šihta domov, pa se pri meni ustavi nek Godičan in me vpraša, kaj slikam. Z roko mu pokažem na kartonček na hrbtu, kjer je pisalo: Ne moti! Da bi vi videli, kako se je razjezil, ker je bil malo »pod gasom«. Bi me kmalu prevrnil v Nevljico«. Kako mu obrazi in podobe iz Življenja pridejo na dan doma, kaže tudi primer, ko je slikal Plevelovo znamenje na koncu Ol-ševka: »Naprosili so me, da bi narisal ta križ s kamniškimi planinami v ozadju. Ko sem doma opazit, da je med križem in gmajno kar precej prostora, sem kar na pamet namalal lovca, ki prihaja iz gozda. Kmalu se je pri meni oglasil nek lovec, ki so mu rekli Tajvca, in rekel, da se je prepoznal na sliki in naj še zanj naredim eno tako. Pa sem ga nekoč samo mimogrede videl.« Slikar Mihelič svoje motive najraje upodablja na lesu in lesonitu. »To mi je ostalo še od ma- Slikarja Milieliča pogosto srečujemo na kamniških ulicah. Beseda steče o njegovih najljubših motivih. »V začetku sem risal predvsem hiše in to v akvarelu, saj za olja ni bilo denarja. Kasneje sem se lotil tudi obrazov, najprej starejših žensk. Kmečki ljudje so moj svet,« pravi in se zazre v nastajajoče delo pred seboj. »Njegov svet je bil od kraja nekaj posebnega, daljni spomin na hude preizkušnje otroštva,« pravi o njem dr. Ivan Stopar. Iz drema-vice se prebujajo otožne lesene hiše s skrivenčenimi slamnatimi strehami, po blatnih kolovozih se drenja drobnica, čokati zvoniki vabijo očance, suhljate ženske in razposajeno mladež k delu in molitvi... Kdo v širnem slikarskem svetu vam je najbolj pri srcu, da ne rečemo vzornik? Ne pomišlja dosti: »Najbolj všeč mi je holandski slikar iz 16. stoletja Peter Bruegel. Samo poglejte, kakšni obrazi so to. Zanimivo, da je tudi on rad slikal zimo. Jaz zelo rad upodabljam zimske motive, tudi poleti.« O svoji uvrščenosti v svet slikarjev ne razmišlja: »Kritiki me zelo različno opredeljujejo, nekateri med naivce, samorastnike, primitivce... Kakšne podobnosti s hlebinjsko šolo pri nas na Slovenskem ne more biti, saj smo tisti, ki jih prištevajo med naivce preveč razkropljeni od obeh Petemelov iz Žirov, Repnika z Mute do Ti-snikarja iz Slovenj Gradcu.« Miheliču je še najbližja ocena likovnega kritika Damirja Glo-bočnika, ki je zapisal: Čeprav je slikarjevo delo kot celota idealizirana, nemalokrat celo naivna podoba življenja na vasi, je Polde Mihelič po svoji naravi trden re- lega, ko za platna ni bilo cvenka.« Za slikanje naraje izkoristi dopoldanske ure, tudi zato, ker je takrat njegovo slikarsko stojalo najlepše osvetljeno. »Teden dni nastaja slika, Če je veliko figur, sicer pa tudi v treh dneh.« Pogled mu splava na steno med njegove najljubše motive: »Ko sliko končam, zelo uživam. Tako se mi zazdi, kot da bi odplačal nek dolg...« O plodnosti slikarjevega dela priča tudi že okrog 30 razstav, na katerih je razstavljal svoja dela, med njimi je bilo okrog 20 samostojnih. Ob letošnjem kulturnem prazniku je svoje podobe predstavil v Studencu pri Domžalah. Zanj tako značilna pokončna olja, na katerih se vzpenja ali spušča vaška srenja, so občudovali tudi ljubitelji umetnosti zunaj naših meja, denimo v Avstriji in na Poljskem. Še letos pa se bo s svojimi najnovejšimi deli predstavil v Mengšu. Med številnimi kritikami, ki spremljajo njegove razstave, in jih slikar skrbno hrani v posebnem albumu, so najpogosteje tiste, ki ocenjujejo Poldeta Miheliča v obilici »naivnega« slikarstva kot samosvojega in zanimivega slikarja kmečkega sveta. Dan se je že prevesil čez poldan, ko se ob odhodu sončni žarki že sprehajajo po živih obrazih vaških posebnežev, župnikov, preužitkarjev in hlapcev, prizorih z vaških sejmov na stenah. Po nepozabnem včerajšnem svetu Poldeta Miheliča... FRANC SVETEU V spomin Župnik Stanislav Mehle »Gorečnost za Božjo hišo me razjeda,« bi s psalmi-stom odgovoril župnik Stanislav Mehle, ko bi ga vprašali, zakaj taka vnema pri obnovi cerkve, kjerkoli je župnikoval. Zdaj počiva na novomeškem pokopališču. Umrl je v Olševku, zadnji službeni postaji na zemlji. Mnogi Mekinj-čani so se šli poslovit od pokojnega župnika v Olševek, predenje bil prepeljan v kripto novomeškega Kapitlja. Stanislav Mehle je bil rojen v Novem mestu leta 1919, umrl pa je 10. 9. 1995. 13. 9. se je poseben avtobus odpeljal iz Mekinj na Kapitelj v Novo mesto. Udeležili smo se pogrebne maše in veličastnega pogreba pokojnega gospoda. V Mekinjah je župnik Stanislav služboval med leti 1978 - 1988. Njegovo gorečnost za obnovo in olepšanje cerkve smo mekinjski farani občudovali vseh deset let. Bolezen, ki ga je težila vse življenje, ni zmanjšala njegove vneme za delo. Načrti za obnovo zelo »načete« cerkve in župnišča so presegali župnikove zmogljivosti, a je vedno vse začeto pripeljal do konca. »Ni Vam bilo škoda zdravja, ne časa in ne moči, dokler ni naša cerkev vsa obnovljena zasijala znotraj in zunaj,« se je med drugim spominjala v zahvalnem govoru naša žu-pljanka. »Bili ste župnik, ki je zapustil najvidnejše sledi svojega bivanja v naši fari; župnik, ki se je z vnemo za lepoto Božje hiše doslej najgloblje zapisal v srca faranov iz Mekinj.« Pokojni župnik je bil tudi prijatelj bolnih in trpečih: blizu jim Je bil in jih razumel. Župnik Stanislav Mehle nam s svojim tako ustvarjalnim življenjem kaže, kako naj živi človek dejanj (mdli in delaj). Na vseh postajah duhovniškega življenja je vidna sled njegovega dela. Vse to je delal v času, ko je bilo prenavljanje sakralnih objektov še zelo težavno. MARIJA FTIČAR Pevsko srečanje tehnikov v Kamniku Med Sterletove upodobitve starih gorenjskih kašč je tisto sobotno dopoldne ubrano zadonela Prešernova Zdravljica pevcev z vseh koncev Slovenije. V razstavišču Veronika so se tokrat osmič srečali pevci pevskega zbora Tehnik, ki so v letih od 1949 do 1967 prepevali kot dijaki Tehnične srednje šole v Ljubljani pod vodstvom neutrudnega zborovodje, profesorja matematike Draga Korošca iz zagorske rudarske družine, od koder je izšel tudi brat Ladko, sloviti operni pevec. Šestintrideset elektro, strojnih in lesnih tehnikov, metalurgov in filmar-jev je toplo pozdravil in jim predstavil kamniško občino župan Tone Smolnikar, s kulturno podobo Kamnika pa jih je seznanil Tone Ftičar. Poslušali so nekaj pesmi s CD plošče v izvedbi pevskega zbora iz židovske sinagoge na Dunaju, za kar je poskrbel njihov kolega, fil-mar Boris Gorjup, ki sedaj živi v Kamniku in ki je pripravil tokratni program srečanja. Pod taktirko Ko-roščevega učenca Filipa Maučiča iz Podlehnika pri Ptuju, ki sedaj vodi zbor na srečanjih, so pevci zapeli nekaj pesmi, nato pa so se podali v šutensko cerkev, kjer so poslušali krajši orgelski koncert učenca prot Holcarjeve iz kamniške glasbene šole. Kot nam je povedal Ivo Virtič, predsednik zbora, se pevci Tehniki vsako leto zbero na grobu ustanovitelja zbora pro£ Draga Korošca na črnomaljskem pokopališču in se mu zahvalijo s pesmijo. Udeleženci so nato srečanje nadaljevali v gostišču pri Planinskem orlu. F. S. Obvestilo Na podlagi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS št. 18/84, 37/85, 37/85, 29/86, 26/90) obveščamo vse zainteresirane, da bo potekala v času od 13.10.1995 do 11.11.1995 JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA B-5 PEROVO. JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKA bo v sredo, 8.11.1995,ob 18. uri v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 25. Osnutek urbanističnega akta bo javno razgrnjen na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, in v prostorih SKG Kamnik, Steletova 8. ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE Obrazložitev: Pas zemljišča med ljubljansko in Steletovo ulico je eden redkih še nepozidanih zemljišč v neposredni bližini starega mestnega jedra Kamnika. Poleg tega leži ob glavnem vstopu v mesto in v težišču novejše srednje goste pozidave. Ker izkazuje obenem nesporne ambientalne kvalitete, kot so ježa in zanimive vedute, je prisotnih dovolj razlogov za kar najbolj premišljeno načrtovanje njegove preobrazbe v nov, pomemben urbani ambient s centralno dejavnostjo in zelenimi površinami. 6 KAMNIŠKI OBČAN iz življenja strank 12. OKTOBRA 1995 Dejavnosti v SKD Med našim obiskom pri občinskem odboru Slovenskih krščanskih demokratov v Kamniku smo se pozanimali za njihove dejavnosti. Nedavno so zaključili priprave za udeležbo na letošnjem, že VI. vseslovenskem taboru SKD. Ta bo to nedeljo, 15. oktobra, v Celju. Tabor bo na prostem, v primeru slabega vremena pa v veliki dvorani Golovec. Pričakujejo udeležbo večine članov SKD, kot tudi njihovih simpatizerjev. Še neprijavljeni interesenti povprašajte vsaj še do 13. t. m. (event. 14.) po prostih mestih v tajništvo OO SKD Kamnik, Pot na .feranovo 5, tel. 831-716. Cena prevoza bo minimalna oz. celo brezplačna. Vseh 8 krščanskodemokrat-skih občinskih svetnikov se je v okviru njihovega poslanskega kluba dobro pripravilo na prvo jesensko sejo občinskega sveta. Na tej naj bi med drugim sprejeli, seveda upajo, da ob soglasju potrebne večine ostalih svetnikov, osnutek odloka o občinskem prazniku. Ta naj bi se v prihodnje praznoval 29. marca, na rojstni dan velikega Kamničana, rodoljuba, generala in pesnika Rudolfa Maistra. SKD svetniki so se tudi že vključili v akcijo oblikovanja predlogov ciljev, ki naj bi jih občinski svet v okviru svoje normativne dejavnosti uresničil v prihodnje. Dobrih predlogov s strani občanov bodo na SKD zelo veseli. Do 20. oktobra jih lahko pošljete na OO SKD Kamnik, Pot na Jeranovo S. Kot najmočnejša in tudi zelo aktivna poslanska skupina v občinskem svetu, ki deluje povezovalno, so SKD svetniki že dosedaj odločilno pripomogli k dokaj hitremu sprejemu osnovnih občinskih aktov: statuta, poslovnika, proračuna... Razmeroma dobro sodelovanje SKD, SLS, SDSS in SND, torej večine strank slovenske pomladi, je bilo pri tem seveda razveseljivo. Skoraj vsi SKD občinski svetniki so tudi aktivni člani raznih odborov občinskega sveta. Dosedanji predsednik SKD poslanskega kluba Miha Novak mora zaradi svojega službenega položaja (kot načelnik Upravne enote Kamnik), glede na spre- menjeni Zakon o lokalni samoupravi žal zapustiti Občinsko klop. V občinskem svetu ga bo zelo verjetno nadomestil Vinko Tonin iz Zg. Tuhinja, kandidat SKD v 1. volilni enoti. Kot vodjo poslanskega kluba pa bo g. Novaka najbrž nadomestila prof. Marjeta Humar. Seveda bo g. Novak tudi v bodoče aktivno sodeloval pri zagotavljanju boljših pogojev in življenjskih razmer na Kamniškem in sicer kot načelnik upravne enote, tudi kot član Odbora za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem in v okviru strokovnega dela Občinskega odbora in poslanskega kluba SKD Kamnik. Svetniki: Peter Štele, član Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, Vinko Ovijač, član odbora za podjetništvo in turizem ter odbora za prostor in komunalno infrastrukturo, Joži Šuštar, članica odbora za proračun, Marjeta Humar, podpredsednica občinskega sveta in predsednica odbora za družbene dejavnosti, Pavel Ocepek, član upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč in odbora za družbene dejavnosti, Milan Šuštar, kot predsednik komisije za volitve in imenovanje in nagrajevanje, Milan Windschnurer, predsednik sklada stavbnih zemljišč, Rajko Gruden, član odbora za varovanje okolja, in Marko Magister, ki deluje kot član komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zagotavljajo maksimalno angažiranost na teh področjih. Vsi ti odbori so bili izvoljeni pred počitnicami in večina jih sedaj že deluje. S polno močjo delujeta seveda oba že od prej utečena odbora, to sta komisija za volitve ter UO sklada stavbnih zemljišč. Slednji pripravlja v jesenskih mesecih realizacijo preostalih letošnjih nalog, kot so npr. izdelava idejnih načrtov zahodne obvoznice, nadaljnja izgradnja kanalizacije Meki-nje-Godič, ureditev, asfaltiranje cest na Županjih Njivah, delna obnova cestišča na Kovinarski, seveda ob pričakovani finančni pomoči Titana, Svilanita in Kam-busa, pridobitev zemljišča za dodatna parkirišča za Šutno... Seveda so mnogi prijatelji in člani SKD dejavni tudi na drugih področjih. Tako nekateri sodelujejo tudi pri pripravi Kamniškega zbornika. Potekajo tudi Člani ZLSD pred kongresom Pred dnevi so se na predkongresnem zboru srečali Člani območne organizacije Združene liste socialnih demokratov v Kamniku. Pogovorili so se o aktualnih vprašanjih delovanja stranke in o predlogih dokumentov za jesenski II. kongres ZLSD. Srečanja sta se udeležila tudi mag. Janez Kocijančič, predsednik, in Angelca Pleš Murko, članica vodstva ZLSD. Janez Kocijančič je uvodoma spregovoril o usmeritvi stranke, njeni aktivnosti v parlamentu in o odnosih z drugimi političnimi strankami. Poudaril je, da je Združena lista leva stranka socialdemokratske usmeritve, ki se zavzema za tržno, hkrati pa tudi za socialno ureditev držve. Zaposlim samostojnega KV mizarja. Mizarstvo Lužar, Komenda, Glavarjeva 10/a, tel.:841-121. Dejal je tudi, da stranka ne pristaja na to, da bi jo že več kot leto dni pred novimi volitvami potegnili v predvolilno kampanjo.Te-meljne usmeritve, za katere se bo stranka zavzela tudi v kongresnih dokumentih, bodo zlasti: gospodarska rast predvsem na podlagi izvoza, zadržanje dosežene ravni socialne varnosti, krepitev narodne identitete, vključevanje v zahodno evropsko integracijo in pri tem urejanje odnosov s sosedi. Opozoril je tudi na odklonilno stališče stranke do uvajanja religioznega predmeta v javne šole, do vračanja gozdov Cerkvi, vključevanja cerkvenih predstavnikov v svet RTV itd. V zvezi z vračanjem gozdov je še povedal, da bodo v primeru, če v tretjem branju zakona o moratoriju na vračanje gozdov poslanci ZL ne bodo uspeli, predlagali izvedbo referenduma. V razpravi so se udeleženci zavzeli za to, da bi organi pregona bolj odločno posegli v nezakonito odlivanje kapitala v tujino, da se je treba tudi v stranki bolj pogovarjati o prihodnji usodi Slovenije, ne pa zgubljati besed o preteklosti, o čemer bo pisala zgodovina. Člani so izrazili željo, da bi bila taka srečanja pogostejša. Zato so se dogovorili, da se bodo spet dobili sredi oktobra in sredi novembra, ko naj bi še bolj določno spregovorili o kongresnih dokumentih. (je) priprave za organizacijo Mikla-vževanj, za katero tudi letos upajo na nujno finančno pomoč iz proračuna. Pripravljajo se tudi na počastitev spomina vseh žrtev med- in povojnih pobojev ob prazniku Vseh svetnikov, tako v Kamniški Bistrici kot na Ko-mendskem, pri Sidolu, poleg Titana.... Pred vrati je organizacija rednih letnih zborov krajevnih SKD organizacij in tudi občinskega odbora. Pripravljajo pa se tudi na volitve v krajevne svete oz. tudi že ha državnozbor-ske volitve v prihodnjem letu. Ravnokar poteka akcija naročanja novega, bogato ilustriranega strankinega glasila »Dramilo« z željo, da bi ga prejemal sleherni član oz. prijatelj SKD. Za 600 tolarjev letno (približno 10 številk) ga lahko naročite pri OO SKD Kamnik, tel. 831-716. S priporočili OO SKD Kamnika teče do 24. oktobra še tudi vpisovanje certifikatov pri drugem investicijskem skladu »Trgatev«, že doslej uspešne družbe S-Hram. Po tem pa bo moč vpisati vse preostale certifikate še v tretji investicijski sklad »Plod« S-Hrama. Tudi ta vpis bo potekal nekaj mesecev. Za področje kamniške občine je najenostavnejši vpis na sedežu OO SKD Kamnik in tudi na vseh poštah. Zaradi ustanovitve vrste novih občin je svet SKD nedavno sprejel sklep o novi regionalni organiziranosti SKD v državi. SKD kamniške občine spada po tej razvrstitvi v II. gorenjsko regijo (jugovzhodni del Gorenjske). V njej je 12 občin od občine Žiri, Železniki, Naklo, Preddvor, Gorenja vas-Poljane, do Medvod, Škofje Loke, Vodic in Šenčurja. V tej družbi je Kamniška občina po površini z 28.969 ha daleč največja, z 29.136 prebivalci pa smo za kranjsko občino, ki je s številom 51.537 prebivalcev na 2. mestu. Kamniški SKD občinski odbor zastopa ing. Marko Magister, ki je bil izvoljen tudi za podpredsednika tega regijskega odbora. To povezovanje občinskih odborov v regijah se je že pokazalo kot zelo koristno. S tem se v SKD lažje uresničuje njihov skupni program na državni ravni kot tudi programi in pogledi iz posameznih regij. ANA MARINŠEK Prijateljsko popotovanje! Svojo dejavnost je vodstvo Socialdemokratske stranke Kamnik popestrilo tudi z izletom na Štajersko in v Prekmurje. Izleta v soboto, 23. 9. 1995, se je udeležilo 70 članov, njihovih svojcev (med njimi tudi nekaj otrok in mladostnikov) in simpatizerjev te stranke. Prišli so iz raznih krajev občine Kamnik pa tudi iz Vodic in Domžal. Slednji, s predsednikom na čelu, so se pridružili na posebno vabilo predsedstva občinskega dobra SDSS Kamnik. Na pot proti Štajerski in Prek-murju smo odšli v zgodnji jutranji uri. S podatki o naravi in drugih znamenitostih je udeležence izleta seznanjal Miha Babnik z Godiča, udeležence v drugem avtobusu pa po skrbno pripravljenih Babnikovih podatkih Miro Petek iz Mekinj. Najprej smo obiskali Ptujsko goro, kjer smo si ogledali mogočno Marijino romarsko cerkev, najznamenitejši gotski spomenik na Slovenskem. Vsebinsko nam je cerkev predstavil tamkajšnji pater minorit, ki je ob razlagi uporabljal predvsem podatke, ki jih je po raziskovanju te cerkve zapisal umetnostni zgodovinar France Štele iz Tunjic pri Kamniku. Pot smo nadaljevali preko Ptuja, Ormoža in po vinski cesti do Jeruzalema, kjer smo imeli krajši postanek. Tu smo si ogledali moderne, terasasto urejene vinograde, ki dajejo izredno žlahtna (tudi v tujini znana) vina. Napredek v obdelavi iz prejšnjih let je viden. Preko Ljutomera smo nadaljevali pot do Veržeja, kjer smo si ogledali spomenik znamenitemu skladatelju, predstavniku moderne glasbene smeri Slavku Ostercu, in do reke Mure, kjer smo obiskali mlin. Še pred drugo svetovno vojno je bilo na Muri okoli 80 plavajočih mlinov, v katerih so ljudje stanovali; po njej 40 (od tega 27 plavajočih), danes, pet desetletij po vojni, pa je samo še Babičev mlin, ki stoji neposredno ob Muri, žene pa ga veliko kolo, pritrjeno na dveh lesenih čolnih. Ker je Mura ob veliki vodi zelo deroča in tudi nevarna, je ves del na vodi močno pritrjen ob breg (po pričevanju lastnika mu je ta del reka že dvakrat odnesla). Ustanovitev socialdemokratskega narodnega foruma preložena 29. septembra se je v razstavišču Veronika zbralo okrog 15 članov SDSS z namenom, da bi ustanovili socialdemokratski narodni forum pri OO SDSS Kamnik. Iniciativni odbor, ki mu predseduje Franc Sitar, pa je od predsedstva Socialdemokratske stranke Kamnik sprejel sporočilo, ki ga je zbranim kasneje pojasnil tudi predsednik kamniškega odbora stranke Igor Podbrežnik, da je bil postopek za ustanovitev foruma nelegitimen, ker ni v skladu s statutom in ker iniciativnega odbora ni imenovalo predsedstvo OO SDSS Kamnik. Po Podbrežnikovih besedah je predsedstvo dan prej z zadovoljstvom sprejelo to pobudo in sklenilo prek krajevnih organizacij do 2. novembra ugotoviti interes med članstvom tudi za druge forume. Zato so zbrani člani SDSS, med katerimi je bil tudi Marjan Vidmar, predsednik Narodnega foruma SDSS z dvema članoma izvršnega odbora, menili, naj bi predsedstvo OO SDSS Kamnik v dveh tednih ponovno organiziralo zbor članov, ki jih zanima ustanovitev narodnega foruma in bi forum tudi ustanovili. Takrat bodo pripravili tudi predavanje Dušana Faturja z naslovom Ohranimo Slovenstvo, ki je tokrat odpadlo. V zvezi z ustanovitvijo narodnega foruma je dr. Marko Žerovnik pripravil nekaj podatkov o narodnostni pripadnosti v občini Kamnik po podatkih popisov prebivalstva od 1.1961 do 1991. (je) ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - pralnih strojev, - električnih štedilnikov, - pooblaščeni serviser bojlerjev TIKI - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava In popravilo elektro instalacij Ne bi bilo pa zadostno pričevanje o njem, če ne bi omenil, da je ta kraj tudi prava atrakcija tako za domače kot za tuje obiskovalce. Domači izletniki pa se tudi ne odrečejo nakupu različnih vrst moke (ržene, ajdove, krušne, koruzne...), saj imajo za slovenske razmere v tem mlinu skoraj pol nižjo ceno. Pred prihodom v Moravske Toplice, našega končnega cilja, smo obiskali tudi cerkev Gospodovega vnebovzetja v Bogojini. Cerkev je sezidana po Plečnikovem načrtu, v katero je z globokim navdihom v lenih 1925-27 posrečeno vgradil tudi prvotno romansko cerkvico. Kot navadno prevladujeta pri njem kamen (marmor) in les, zaradi značilnosti kraja pa tudi številni lončarski izdelki (ptttre na oltarju in lončeni krožniki na hrastovem stropu). Tudi cerkveni zvonik je posebnost: vrhnji del s »cingelj-cem« je manjši in pomaknjen k cerkvi. Poleg navedenih znamenitosti smo bili pozorni tudi na zemlji- ško razdelitev tal (ta je v Prek-murju zaradi dedovanja izredno razdrobljena) in njihovo gospodarsko izrabo, kakor tudi na fizionomijo naselij in arhitekturo hiš (stanovanjskih in gospodarskih), saj izvrstno odražajo način življenja tamkajšnjih prebivalcev, in tudi na prometnice, ki so zlasti na Prekmurskem zaradi goste poselitve temu primerno razpredene. Fizično okrepljeni v toplih bazenih Moravskih Toplic smo se med povratkom ustavili še v Radencih, kjer smo obedovali; ob harmoniki in petju pa se tudi zavrteli. Pot proti domu nas je v večernih urah vodila preko Slovenskih Goric, Maribora in po Sloveniki mimo Celja in Vranskega do Kamnika, kamor smo prispeli dobro uro pred polnočjo. Obogateni z dogodki tega dne smo se srečni in zadovoljni razšli, hkrati pa zaželeli, da se kot prijatelji še srečamo! DR. MARKO ŽEROVNIK Srečanje izgnancev V nedeljo 17. septembra 1995, se je skoraj 100 Kamničanov -nekdanjih izgnancev, taboriščnikov, partizanov in njihovih svojcev ter simpatizerjev udeležilo osrednje prireditve ob 50-letnici zmage nad nacifašizmom in vrnitve izgnancev v domovino. Proslava z bogatim kulturnim programom je bila na gradu Raj-henburg (Brestanica). Organizirana je bila s Skupnostjo bor- V izgnanstvo in taborišča je bilo poslanih okrog 80.000 Slovencev, od tega okrog 40.000 skozi zapore na gradu Rajhen-burg. Mnogi se žal niso nikdar več vrnili. Obnemogli so še pred prvim svitom svobode ali pa že ob njem. Zato vrnitev v domovino za mnoge ni bila nič lažja kot pot v izgnanstvo, saj so v tujini zapustili tudi grobove svojih najbližjih. Skupina udeležencev na srečanju izgnancev (v ozadju grad Raj-henburg). Foto dr. Niko Sadnikar cev in aktivistov kozjanskega okrožja, kamor je spadalo tudi Posavje. Konec vojne, zmaga nad nacifašizmom, vrnitev iz izgnanstva in taborišč ter nova samostojna država Slovenija so bili dovolj velik izziv za dostojno obeležitev obeh jubilejev in priložnost za srečanja slovenskih izgnancev in taboriščnikov. Več tisoč udeležencev je pozdravil predsednik Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 Vlado Derzič in predsednik občine Krško. Slavnostni govor je imel Jožef Školč, predsednik Državnega zbora, ki je tudi odkril spominsko obeležje na gradu, kjer je zapisano: 50 LET ZMAGE IN VRNITVE V SPOMIN NA ČAS KO SEN JE NAŠ KOT ZIMZELEN POD SNEGOM SE V TIHI NADI VESELIL POMLADI S spominskim obeležjem je postal Muzej slovenskih izgnancev bogatejši. Muzej je vreden ogleda v spomin in v opomin, da se kaj takega našemu narodu ne bi več zgodilo. Žal še ni ugotovljeno, koliko jih je omagalo v izgnanstvu ali celo ob vračanju v domovino, saj je vožnja iz vzhodnonemških pokrajin z vmesnimi postanki trajala tudi po več tednov ali celo dva meseca. Vsi tisti, ki smo doživeli nečloveško ravnanje okupatorja, znamo posebno ceniti mir in svobodo v naši Sloveniji in upamo, da bodo mlajše generacije znale ceniti naše trpljenje in žrtve. Kako draga nam je bila vrnitev na naše, četudi oropane in celo požgane domove, je v svoji pesmi Vrnitev izrazila Ančka Salnič: O zlata svoboda! Kdor sulenj je bil, kako se v njej srečen počuti! Kdor grenkobo izgnanstva trpljenje je pil, kako jo globoko občuti! Vsa slava jim večna, na nje lep spomin nam v srcih bo večno zapisan! Kaj vse je na tujam prestal naš trpin! Ta čas ne bo nikdar izbrisan! Res, ta čas naj ne bo nikdar izbrisan! Odbor Krajevne organizacije DIS - Kamnik POHVALNO Komunalnem podjetju Kamnik se zahvaljujem za obnovo cestne razsvetljave v naši ulici. Kljub precejšnjim zapletom in večkratni moji intervenciji jim je le uspelo opraviti delo. Juvan Ciril Moste 98 12. OKTOBRA 1995 kultura KAMNIŠKI OBČAN f Za kulturo jezika Mažorete Petra S. mi je poslala tole vprašanje: »Slišala sem, da imamo zdaj tudi v Kamniku mažorete ali nekaj podobnega. Nekateri jim namreč rečejo tudi mažoretke, drugi pa madžoretke ali maržoretke, maržorete. Kako je prav? Ali so to plesalke ali telovadke?« V slovenščini je beseda mažo-reta razmeroma redka, kar pa ni nič posebnega, saj jo je tudi v tujih slovarjih in leksikonih težko najti. Po gradivu za slovar knjižnega jezika, ki ga zbira Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani in vsebuje več kot sedem milijonov izpisov, se beseda prvič pojavi leta 1972. Zapisana je bila v časopisu Delo, in sicer v obliki maržo-reta: Na nemško-francosko ljudsko slavje v Zahodnem Berlinu so iz Pariza poslali skupino maržo r v t, ki so s svojim nastopom pričarale gledalcem v Berlinu »življenje v dolini Loire in njenih gradov«. Naslednji izpis, ki je bil objavljen leta 1981, prav tako v Delu, verjetno govori o ustanovitvi prve skupine mažo- retk na Slovenskem: Na sliki so dekleta, ki so se udeležila današnje avdicije za novi ansambel mažoretk, ki bo imel domicil v Trnovem pri KUD France Prešeren. Da so bile to ne samo prve slovenske mažoretke, ampak sploh jugoslovanske, razberemo iz Dnevniko-vega besedila, zapisanega leta 1982: Ljubljanske mažoretke pa so tudi prve »prave« mažoretke v naši državi. Podobne skupine sicer obstajajo tudi v drugih mestih, vendar se nobena ne uri v tehniki s palicami. So pa ljubljanske mažoretke tudi prve, ki se pripravljajo za tekmovanje, pri čemer je treba znati precej več kot le vrteti palico, saj je vse skupaj že kar neke vrste rokohitrstvo. O enem od prvih nastopov mažoretk priča izpis iz Dnevnika (leto 1982): V razigrani povorki so včeraj v družbi z dedkom Mrazom mažoretke razvedrile številne male in velike Ljubljančane. Da pa je beseda redka in malo znana priča izpis iz Našega tednika (leto 1986), ki govori o mažuret-kah:... vas bodo v sprevodu za- Kamniške mažoretke na letošnjih Dnevih narodnih noš. Demokrati Slovenije vabimo na JAVNI POGOVOR VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V EVROPO - ODPRTA VPRAŠANJA: GOSPODARSTVO IN SOCIALA Sodelujejo TONE PERŠAK, predsednik DS, DANICA SIMŠIČ, predsednica glavnega odbora DS, dr. JOŽE MENCINGER RAZSTAVIŠČE VERONIKA, torek, 17. oktober, ob 18. uri ba vale mažuretke ob spremlja vi godbe na pihala... Kako je torej prav mažorete, mažoretke, ma-živete, mažuretke ali sploh kaj drugega? Slovarsko so mažoretke na Slovenskem prvič malo nerodno opisane v leksikonu Cankarjeve založbe Ples, ki je izšel leta 1989: mažoretke, am. (ameriška) komercialna oblika ambulator-nega revijskega plesa, njihova značilnost so uniforme in koračni ritmični vzorci mladih deklic, ki nosijo v rokah dekorativne paličice in z njimi žonglirajo z akrobatsko spretnostjo; v bistvu spremenjena oblika karnevalskih obrednih sprevodov, lahko tudi svojevrstna oblika uličnega sprevodnega plesa. M. nastopajo na raznih sprejemih, paradah itd. razširile so se po vsej zahodni Evropi; obstaja tudi skupina ljubljanskih mažoretk. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika so mažoretke opisane šele v Dodatku iz leta 1991 (kar tudi govori o tem, kdaj se je beseda pojavila pri nas): ntažo-retka dekle, mlada ženska v posebni uniformi, ki ob javnih prireditvah koraka, pleše navadno ob spremljavi godbe na pihala. Verbinčev Slovar tujk besede ne navaja. Sicer pa imajo besedo mažo-retka samo zahodni slovarji, ki dodajajo še naslednje pomenske elemente: mažoretke so oblečene v uniforme, podobne vojaškim, v rokah nosijo (bobnar-ske) paličice, ki jih vrtijo s prsti, sem in tja vržejo v zrak in ujamejo itd. Od kod ta beseda in katera oblika je pravilna? Francoski slovar Le Petit Robert pravi, da je to ameriška beseda, prav tako tudi Webstrov Collegiate Thesaurus. Ta zapiše, da se beseda pojavi v Franciji leta 1955, in sicer naj bi izhajala iz ameriške besede major, ki pomeni podoficirja, ki vodi skupino bobnarjev, ali pa iz tambour-major, to naj bi bil boben, ki so ga uporabljale mestne straže za obveščanje, ali pa kapelnik vojaške godbe, kot je zapisano v Klaičevem slovarju tujk, ki sicer pravi, da je mažoretkinja fran-cosko-angleška beseda. Skratka: beseda mažoretka je kar skrivnostna. Pregledala sem vse večje slovarje, ki so mi bili dostopni, pa nisem dobila stoodstotnega odgovora. Kot kaže izgovor, smo Slovenci besedo mažoreta prevzeli od Francozov (sicer bi jo izgovarjali madžoreta), zato je pravilna manjšalna oblika: mažoretka, oblike maržoreta ali mar-žoretka in mažureta ter mažu-retka pa nimajo nobene osnove in so nepravilne. MARJETA HUMAR KMETIJSKI ZAVOD LJUBI JANA KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA - ENOTA KAMNIK, Trg talcev 1 OBVESTILO KMETOM REJCEM KRAV Ministrstvo za kmetijstvo republike Slovenije v letošnjem letu daje vzpodbudo - premijo za rejo krav dojilj. Višina premije za eno leto znaša 20.000,00 SIT. Premija pripada rejcem, ki najmanj eno leto po prejemu sredstev ne bodo oddajali tržnih količin mleka in obdržali enak stalež krav. Minimalno morajo biti vhljevljene tri krave. Kmetje, ki hočejo uveljaviti premije, morajo poskrbeti, da so krave pripuštene pod bika mesne ali kombinirane pasme, kar dokazujejo s kopijo pripustnega lista. Vse živali morajo biti tudi oštevilčene. Živali številči pristojna selekcijska služba. Vse informacije in vlaganje zahtevkov je možno urejati na sedežu kmetijske svetovalne službe med uradnimi urami do 15.11.1995. Beriec ing. Peter Mali oglasi Instruiram matematiko, liziko in osnovne elektrotehnike. Tel.: 738-662 Prodam zidano garažo na Grabnu. Tel.: 817-033. Kupim neizdelano podstrešje v Kamniku. Tel.: 375-782. Termoakumulacijsko peć, 2,5 KW, nerabljeno, ugodno prodam. Tel.: 817-161 od 10. do 14. Zeljnate glave za kisanje prodam. Hočevar Tone, Hruševka l/a, Laze v Tuhinju, tel.: 832-273 (zvečer). Prodam garažo na Bakovniku (za Račko). Tel.: 738-629. Dvosobno stanovanje v Kamniku kupim. Tel.: 812-258. Zapuščeno kmetijo (1,2 ha gozda in 1,3 ha travnika) in hlev prodamo. Tel.: 831-378, Pavle. Matična knjižnica Kamnik Kaj bi radi brali Neki tacga za sprostit Analiza kamniških bralnih interesov in navad bi bila najbrž zelo zanimiva, vendar pa rezultati zagotovo ne bi odstopali od slovenskega povprečja vsaj v eni značilnosti: v knjigah, ki so najbolj brane. Najbolj brani so seveda lahki, hitro berljivi romani, z napeto zgodbo, polno nepričakovanih zasukov, z enostavnimi psihološkimi oznakami literarnih junakov, s katerimi se bralci lahko poistovetijo. Romančki so seveda brez literarne ali estetske vrednosti. Do nedavnega so imeli le tržno vrednost, zato so založbe z njimi kar dobro zaslužile. Zdaj pa so se razmere spremenile, saj je kupna moč upadla, s tem pa tudi izdajanje prevodne literature. To pomeni, da romanov ni več toliko, kolikor jih je bilo včasih. Zagotovo premalo za redne bralce! Poleg premajhnega izbora novitet v založbah pa se knjižničarji srečujemo še z drugim problemom - izposoja narašča, financiranje knjig pa ostaja na približno enakem nivoju, zato ni dovolj izvodov za vse, ki povprašujejejo po knjigi, pa čeprav je ta že v obtoku. Mnogokrat smo knjižničarji postavljeni pred težko dilemo: ali naj kupimo toliko več izvodov Holtove, da bodo vse gospe, ki komaj čakajo, končno prišle na svoj račun, ali pa naj dokupimo še nekaj izvodov npr. klasičnih literarnih del iz zbirke Klasje, po katerih vsak dan vpraša najmanj deset srednješolcev, ali pa celo raje izvirno slovensko leposlovje. Zagotovo pokupimo vse leposlovne naslove, problem je torej le v številu izvodov, ki ne sledi zanimanju, včasih pa tudi knjige niso vrnjene pravočasno. Treba je dodati, da smo imeli hude finančne težave v prvem tromesečju do sprejema občinskega in republiškega proračuna. V primerjavi z drugimi knjižnicami imamo kar srečo z našim ustanoviteljem -ponekod se je zgodilo, da so (najbrž silno načitani) svetniki prepolovili, nekje celo ustavili financiranje nakupa novih knjig. Zato je morda pa pametneje namesto desetih knjig za tri ali šest tednov vzeti dve knjigi za dva tedna, saj tako obstaja več možnosti, da po naključju naletite na iskano in vroče zaželeno knjigo. Zdaj pa nekaj za domače branje Šolsko leto je prineslo v naš vsakdanjik nove obveznosti. Med njimi so tudi domača branja in referati. Pustimo zdaj ob strani vse pozitivne strani branja in samostojnega dela s knjižnim gradivom. Radi bi vas opozorili na nekaj stvari, ki vam in nam lahko olajšajo dostop do knjižnega gradiva in s tem bližjo ter lažjo pot do šolskega uspeha. Predvsem bi bilo zelo prijazno do vaših vrstnikov, če bi pravočasno vrnili knjige s seznama obveznega domačega branja. Na vsakem oddelku vsak dan praznih rok ostane precej učencev in dijakov, ker so te knjige ves čas izposojene. Morda bi se ta problem lahko omilil tako, da bi imeli dijaki in učenci na izbiro več naslovov literarnih del, ki se tako ali drugače vključujejo v učni program. Menda je težko brati tisto, kar zahteva učitelj, dosti težje pa je brati knjigo, ki se je ne da dobiti. Šolarje prosimo še za eno malenkost. Ne strizite slik iz enciklopedij in priročnikov, čeprav so vaši zvezki ali plakati res lepši s takšnim slikovnim gradivom, ampak vaši sovrstniki si želijo spoznati in ogledati nepoškodovane knjige. Kadar iščete gradivo za referate, skušajte vaše zahteve oblikovati jasno, tako da vam lahko knjižničarji hitro in učinkovito pomagamo. Včasih imate zares tako težke teme, da v našem gradivu skoraj ne najdemo ustreznih informacij (npr. vse o čokoladi, o kozmetični industriji, kako vodimo penzion, vse o pipah za tobak...). Težko se znajdemo tudi ob takih vprašanjih: »Radi bi nekaj o ponoru Jajčka.« »Prosim za Cea-uceauscejevo Plešo.« Seveda gre za Plešasto pevko dramatika Ionesca. Nepozaben večer z Jožico Kališnik in Božom Matičičem Zveza kulturnih organizacij pripravlja bogato predstavitev različnih razstav, koncertov in drugih prireditev, ki se jih Ka-mničani in okoličani množično udeležujejo. Skoraj ne mine teden dni, da ne bi doživeli kaj novega in razveseljivega. Izbira in organizacija teh aktivnosti prav gotovo zahteva veliko posluha, znanja, pripravljenosti in ogromno dela. Vsaka predstavitev v dvorani razstavišča v Kamniku, pa tudi na drugih mestih, pomeni za obiskovalce posebno doživetje. Med take prireditve z velikim odmevom sodi Koncert narodnih in ponarodelih pesmi ter zimzelenih melodij v izvedbi Jožice Kališnik, mezzosopran, in Boža Matičiča, harmonika. Ta je bil v soboto, 30. septembra, v dvorani nad kavarno. Enkratna predstavitev številnih narodnih in ponarodelih pesmi pevke Jožice Kališnik ob spremljavi harmonikarja Boža Matičiča je skoraj polno dvorano poslušalcev zelo navdušila. Vsaka pesem je bila nagrajena z gromkim aplavozom. Tone Fti-čar, ki je prireditev organiziral in povezoval, je poslušalcem dobro predstavil oba nastopajoča. Jožica Kališnik, rojena v Spitaliču, sedaj živi v Kamniku, je poslušalcem zelo poznana. Dolgo vrsto let je nastopala z Avseniki in prepotovala precejšen del sveta, sedaj pa nastopa v različnih sestavih. Kmalu bo izšla njena nova kaseta in prva ploŠča.Tone Ftičar je z vmesnimi vprašanji nastopajočim razgrnil njuno življenjsko pot in marsikatero zadevo obrnil tudi na šaljivo plat. Jožica je vzneseno pela: Rož, Podjuna, Žila, Kje so tiste stezice, Vsi se venci bijeli, moj pa še zelen, Pod rožnato planino..., Venite rožce moje itd. Po prvem delu njunega skupnega nastopa je Božo zaigral vrsto skladb, ki so jih poli v začetku tega stoletja, v tridesetih, štiridesetih... v sedemdesetih letih. Zaigral je tudi več evergreenov in drugih melodij. Tone Ftičar je iz Božovega spomina izbrskal več zanimivih doživljajev. Mednje prav gotovo sodi zapoved Božovega očeta, da se Božo ne sme dotakniti nobenega glasbenega instrumenta. Božo se je učil pri očetu in na skrivaj vadil. Zvedeli smo za njegovo življenjsko pot. Tone je bil še zlasti zvedav glede njegove harmonike. Zaradi razvitosti današnje tehnike ga je Jožica in Božo s povezovalcem programa Tonetom MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK vabi otroke od 4. leta starosti na PRAVLJIČNE URE! 12. oktober ob 17. ari Max Velthuiji, Zaljubljeni žabec 19. oktober ob 17. ari Svetlana Makarovič, Miška si skuje srečo 26. oktober ob 17. ari Eive Tharlet, Archibald 2. november ob 17. uri France Bevk, Peter Klepec Vsak otrok potrebuje pravljico. Z njo bomo stopili v čudežni svet domišljije in otroku omogočili skozi pravljico doživljati samega sebe, svet, bivanje. Budili mu bomo radovednost, pozitivna čustva, spoznanje, da je dobro nad slabim in da je strahove lahko premagati. Z izbranimi besedili bomo skušali spodbujati govorni razvoj in bogatiti besedni zaklad. Naslovi pravljic bodo znani mesec prej, objavljeni pa bodo na pionirskem oddelku v naši knjižnici. Cena za prijavljene je za 1. polletje 2000 SIT, za posamezen obisk pa 200 S/T. zanimalo, če ima v harmoniki vgrajene kakšne elektronske naprave, kar je Božo zavrnil in zagotovil, da igra v živo. V tretjem delu sta zopet nastopila oba. Pevka je ob spremljavi harmonikarja zapela več popevk, ki jih je prvič uvedla v svoj program. Tudi te so bile toplo sprejete. Pred zaključkom je povezovalec programa Tone Ftičar še napovedal, da bo podoben koncert z vrsto novosti pripravljen tudi v naslednjem letu ob jubileju Boža Matičiča. Celoten program je trajal dve uri in pol, vendar je poslušalcem zelo hitro minil. Poslušalci so kar vidno uživali v tako izrednem in vsestransko polnem programu. Takih koncertov si še želimo, so pribili vsi prisotni. Že sedaj se veselimo koncerta v letu 1996. Ponudbe za ponovitev takega koncerta že prihajajo iz različnih krajev. Hvala za tako prijeten večer. STANE SIMŠIČ 8 KAMNIŠKI OBČAN pogledi 12. OKTOBRA 1995 Okolje, skrb naša vsakdanja Okolje, skrb naša vsakdanja Lani je slepar starino Se prodajal, nosil škatle, meril platno, trak na vatle, letos kupi si graščino. Očitno je naše okolje tržno blago takšne vrste, da je z njim mogoče kupiti graščino ali dve!!? Vsaj tako skromno je mogoče sklepati, ko natančneje premotriš temeljne določbe zakona o varstvu okolja (Ur. 1. RS, št. 32, 17. M. 1993) in iz teh določb izvira-jočih pravic in obveznosti, ki bi morale biti s strani pristojnega ministrstva predpisane najkasneje v šestih oziroma devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona, pa jih več kot dve leti kasneje še vedno ni!!! Vprašam se, kaj je moje okolje ? Je to moj dom z vrtom in ograjo, naše naselje z infrastrukturo, potokom in kurjo farmo ? Morda država Slovenija s svojimi polji, gozdovi, rekami, gorami in zrakom nad vsem tem? Ali pa naš planet z vsem živim, neživim, z vsem, kar nosi, obsega in vsebuje? Zavedajoč se pomembnosti spoznanja, da je naše okolje temeljni pogoj življenja in preživetja, da je neločljivo povezano z okoljem naših sosedov in preko njih sega v planetarno razsežnost, sem k predlogu zakona o varstvu okolja 10. 04.1993 ministrstvu za okolje in prostor (g. Jazbinšku) podal naslednje predloge in pripombe: 1. Zakon o varstvu okolja mora predvidevati smeri razvoja varovanja okolja, ki bo približno usklajeno in primerljivo z zahtevami in pogoji ustrezne zakonodaje o varovanju okolja v sosednjih državah in standardom ISO 9000, sicer bo zakon brez praktične vrednosti. 2. Zakonski členi morajo biti naravnani na (še nevzpostavljena) načela poštene pravne države. Vsebina zakonskih členov mora biti pregledna, razumljiva in kratka. Zakon mora določati meje pravic in odgovornosti predlagatelja in uporabnike zakona. Določbe zakona morajo biti skladne z Ustavo RS in ne nasprotne veljavnim zakonom. 3. Predlog zakona mora obsegati načelni seznam in vsebino zakonov, ki bodo v povezavi s tem (krovnim) zakonom tvorili funkcionalno celovitost in kvalitetno zaokroženo - smiselno - celoto. V časovno razumnem roku mora predlagateljpripra viti osnutke zakonov, ki bodo načelne opredelitve zakona o varstvu okolja naredili operativno sposobne in določne. OBVESTILO Na podlagi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90) obveščamo vse zainteresirane, da bo potekala v času od 13.10.1995 do 11.11.1995 JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA B-17 DUPLICA. JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKA BO v torek, 7.11.1995,ob 18. uri v prostorih KS Duplica, Jakopičeva 19. Osnutek urbanističnega akta bo javno razgrnjen na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, in na sedežu KS Duplica, Jakopičeva 19. ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE Obrazložitev: Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka BP2 predvideva poleg obstoječe pozidave kompleks proizvodno-in-dustrijskih objektov v osi vzhod-zahod; na južnem delu območja pa v krožni kompoziciji okoli obračališča individualno stanovanjsko pozidavo z obrtno-storitvenimi delavnicami. Prvi del, kompleks industrijskih objektov s pripadajočimi servisnoposlovnimi objekti (v osi vzhod-zahod z uvozom z Ljubljanske ceste poševno pod ježo), je delno že realiziran, vendar se je v tem času (zaradi tržnih razmer) vsebinsko gradnja namenila pretežno trgovsko-poslovnemu programu. Menim, da k temu zakonu smiselno pripadajo: - Zakon o varovanju in urejanju voda ter gospodarjenju z vodami, - Zakon o varovanju in ravnanju - gospodarjenju z zemljo (tu je mišljena zemlja kot komunalna, gradbena, nerodovitna-e-kosocialna dobrina), - Zakon o varovanju zraka (emisijah, imisijah škodljivih sestavin, zmesi ter prašnih in trdnih delcev), - Zakon o ravnanju z okolju nevarnimi snovmi, - Zakon o energetiki, gospodarni rabi energije, kuriščih in še kaj. Vsi ti in še kateri zakoni bodo omogočili in zagotovili celovito varovanje našega okolja, zagoto-vih okolju prijazno proizvodnjo in naš razvoj ter omogočili nemoteno vključevanje v evropske gospodarske in tržne pogoje. Ministrstvo za okolje in prostor je predlagane pripombe v celoti prezrlo, danes, več kot dve leti po uveljavitvi zakona lahko ugotovimo, daje zakon evropsko neprilagojen, neuporaben in neizvedljiv, saj nima logične zasnove, niti niso pripravljena in izdelana merila, po katerih bi bilo mogoče pričeti s pripravo dragega in neučinkovitega monitoringa, ki nikakor ne more biti predmet zakonske vsebine krovnega zakona. Merila, pogoje in sankcije za tako obširno področje dela, kot je varstvo okolja, ni mogoče zaobjeti v enem predpisu, kot ni mogoče na isti tehtnici hkrati tehtati češenj, hrušk in banan; že zaradi različnega izvora, različne cene in časa zorenja teh sadežev. Sedanjemu ministru za varstvo okolja g. Gantarju predlagam, da pri uveljavljanju na osnovi zakona sprejetih, vendar neizvedljivih določb, upošteva predlog organizacijske in tematske razdelitve krovnega zakona na predlagane zakonske določbe, ki bodo določno opredetile posamezna pomembna področja tako, kot do določa Ustava RS v prvem odstavku drugega člena in drugem stavku drugega odstavka tretjega člena. Zaradi pokvarljivosti oblasti moramo vztrajati pri jasni in nedvoumni dehtvi - ločitvi zakonodajne in izvršilne oblasti. Dokaz za upravičenost navedenega stališča nam ponujata zapletena pota ponikanja denarja v grupaciji IKROS in zapleti pri uveljavljanju pravic za uporabo alpske vode JULIJANA! PAVEL OCEPEK Zakaj smo ljudje tako surovi Cvetje! Vsi ga občudujemo in ga želimo imeti čim bližje svojim očem: v vrtu, v lončkih, v vazah... Še celo pogovarjamo se z njim! **• Ko smo utrgali nežen cvet, smo kdaj pomislili, da je naša ljubezen do cvetja morda sebična? Bi ne bilo tej cvetki vendarle lepše tam, kjer je rastlina? Nam je bilo že kdaj težko ob pogledu na uvel cvet v vazi, ki bi lahko še dolgo cvetel, živel tam, kjer je odgnal in zaživel?! V imenu občudovanja in ljubezni - je takšno sebičnost, če ni pretirana, lahko vsaj razumeti in morda tudi odpustiti. *** Pravi ljubitelji cvetja ne režejo, pa tudi drugim tega ne dovoljujejo. Nikoli ne poklanjajo rezanega cvetja. Pravijo, da se cvetje rojeva v naravi, v naravi živi in naravno bi moralo umreti. Cvetju je treba pomagati tako, da po-režeš tisto, kar odmre. Rastline so kakor ljudje: živijo, ljubijo se, iščejo bližino, ne ljubijo se (če niso pravilno razporejene), umirajo... Modri ljudje tudi pravijo, da bi se od rastlin ljudje o Življenju lahko veliko naučili. NajpomembnejŠe: ne obupaj! Zato se rastline nikoli ne poreže takoj, ko se začne sušiti. Morda je živa še kakšna korenina, ki jo lahko ohranimo. Vedno je treba računati na neke zadnje, nevidne možnosti, na nemogoče. Tako je tudi s človekom. Kolikokrat so že komu prižigali svečo, pa še zdaj kosi travo, obdeluje polje. Morali bi se učiti od narave, če želimo ohraniti sebe. *** Hiša na Streliški ulici št. 21 v Kamniku je bila v vročih julijskih dneh vsa obdana s čudovitimi cvetočimi hortenzijami.Ti-soče cvetov je ponujalo razkošje lepote. Ne samo domačim, tudi sosedom in mimoidočim. Ne da bi se zavedali strašne usode, ki jih je čakala nekega vročega nedeljskega dne, so se v vrtu pozi-bavali na svojih visokih steblih. Proti poldnevu, ko je sonce neusmiljeno pripekalo, so svoje težke cvetoče glave naslonile globlje čez sosedovo ograjo. In zgodilo se je! Niso se mogle braniti in četudi so stokale v smrtnem krču, njihov krik ni prišel do ušes soseda, ki jim je neusmiljeno rezal stebla. Več kot petsto cvetov je obležalo na domačem vrtu... Oj, človek, od kod takšna surovost do tistih, ki nas napajajo s takšno lepoto in so nam na voljo v tišini?! Od kod takšna surovost do ženske, ki je to cvetje posadila, da je ob pogledu nanj svet, kljub trpljenju, dobil rožnate barve?! Od kod takšna surovost do tujega cvetja, za cvetje na doma- Pravi ljubitelji cvetja pravijo, da ima cvetje zares rad samo človek, ki živi z njim. Ki z njim vzpostavlja takšen odnos, v katerem človek spozna, kako veliko mu daje. Kajti cvetje raste, tudi kadar Vimenu surovosti - zvrhan košporezanega cvetja! čem vrtu pa tolikšna skrb in ljubezen?! V imenu surovosti - je takšna sebičnost brezmejna! Ni je mogoče razumeti niti odpustiti! mi spimo; neprestano dela za nas in je zato vredno vsega spoštovanja. Ne glede na to, ali je to naše ali sosedovo cvetje! IVANA SKAMEN Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA VELIKA AKCIJSKA PRODAJA HLADILNE TEHNIKE 20% gotovinski popust, 15% popust pri plačilu na 3 obroke, 10% popust pri plačilu na 5 obrokov. Na zalogi celoten program Gorenja. Brezplačna dostava. OBIŠČITE NAS NA Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Pisma« mnenja, odmevi - Pisma« mnenja« odmevi — Pisma, mnenja« odmevi ___________I__________fL_I___________________,_______:__________z__I_________________________:--------------*—------------------- Zahvala osnovni šoli Stranje Vsi prebivalci Kamnika so verjetno že slišali za vas Brezje /uradno Brezje nad Kamnikom/. Za vse tiste, ki naše vasi še niso obiskali, naj povem, da leži na nadmorski višini 622 m, severno od mesta Kamnik oziroma, gledano širše, na SZ obronkih Posavskega hribovja pod hribom Vovarjem na položnem prisojnem pomolu med krajema Gozd in Godič, ter nad dolino potoka Črne. Brezje so znane po številnih vikendih, geografska lega pa nam omogoča čudovit razgled po ljubljanski kotlini, proti Gorenjski pa tudi širše. Prijetno naravno okolje in mir pa nam omogočata številne sprehode, koristne za duševno sprostitev. V zadnjih nekaj letih so bile za nas, prebivalce, najpomembnejše razvojne pridobitve predvsem asfaltiranje ceste in razširitev telefonskega omrežja, kar nam je prav gotovo bistveno izboljšalo življenje v gorski vasici. Omenjeni komunikacijski pridobitvi sta prav gotovo med poglavitnimi vzroki večanja števila stalno naseljenega prebivalstva, s tem pa tudi večanja števila naših potomcev, ki so že ali pa bodo v naslednjih letih začeli obiskovati osnovno šolo. Toda tukaj smo imeli tako starši kot otroci velik, do nedavnega tudi nerešljiv problem. Naši otroci so namreč odhajali v 4 km oddaljeno šolo peš. In če so se (ob dobri volji sosedov) že vozili v šolo, so morali vstajati že pred šesto uro zjutraj, kajti tudi starši smo vezani na svoja delovna mesta, iako so prihajali pred šolo več kot eno uro pred začetkom pouka in le prijaznemu osebju šole se lahko zahvalimo, da so naši otroci do začetka pouka lahko počakali v prostorih šole - na toplem. Iz šole pa so seveda ponovno pešačili, saj jim ni preostalo drugega, razen če niso po naključju srečali voznika, ki si jih je usmilil in jim ustavil. In če upoštevamo še vse vremenske težave, potem je verjetno vsem jasno, da je bila velikokrat pot naših šolarjev neprijetna in vse prej kot prijazna. Zato je bila želja tako nas staršev, predvsem pa otrok, da s pomočjo šole organiziramo prevoz s šolskim vozilom - kombijem in tako otrokom omogo- čimo prijetnejšo in varnejšo pot, šolo pa tudi s te plati naredimo prijaznejšo. Ob zaključku šolskega leta smo starši vasi Brezje in Vodic na ravnatelja OŠ Stranje naslovili psimo s prošnjo, da bi rešili, ta problem, s katerim se iz leta v leto srečuje več otrok. Prijetno smo bili presenečeni ob začetku novega šolskega leta, ko smo izvedeli, da je naša prošnja uslišana in problem rešen, saj se z novim šolskim letom naši otroci vozijo v in iz šole s šolskim kombijem. Tako prihajajo v šolo spočiti, suhi, nepremraženi, prihranjeno pa jim je tudi zgodnje jutranje vstajanje, hoja po temi in verjetno še kakšen neprijeten trenutek. Starši vasi Brezij in Vodic se na tem mestu zahvaljujemo ravnatelju OŠ Stranje g. Janezu ANDREJA-ŠICU in vsem, ki so kakorkoli prispevali, nam prisluhnili in omogočili za nas tako dragoceno pridobitev, kot je organiziran prevoz naših otrok. Starši in otroci vasi Brezje in Vodice Še o Šutni Odprto pismo županu in svetnikom Opaziti je, da gredo dela na Šutni v zaključno fazo, zato vam vsem skupaj postavljamo nekaj bolj ali manj zoprnih vprašanj. 1. Ker investicija ni bila mačji kašelj za investitorja, pa naj bo to kdorkoli, čeprav vsi vemo, čigav je denar, bi vam toplo priporočil, da vsa dela na Šutni pregleda neodvisna gradbena inšpekcija in odpravi vse napake. Naj jih nekaj naštejem: okrušene plošče, slabo položene plošče po višini, možnost spotikanja, ropotanje plošč, način zaključevanja ob hišah, zaključki ob vhodih v hiše, počenih je tudi več betonskih plošč pred cerkvijo (vzrok: povozil jih je tovornjak izvajalca). 2. Tudi odvodnjavanje ceste ni najbolje rešeno, saj malo večji naliv cesto spremeni v hudournik. Voda ne priteče samo z ulice, ampak tudi s Šlakarjeve poti. Od stanovalcev je slišati pripombe, da tudi meteorna voda s streh ni najbolje odvajana. Zamakati je začelo tudi v kleti, kar se pred rekonstrukcijo ni dogajalo. 3. Kocke, položene po sredini, niso tako kvalitetne, kakor je bilo obljubljeno, pa tudi položene so tako kriminalno slabo, da se mimoidoči čudijo strokovnosti. V soboto in nedeljo, 23. in 24.9., so se med kockami spet igrali neki samouki. Praskali so pesek iz presledkov med kockami do globine 1,5 do 2 cm in jih zalivali s cementnim mlekom. Če se bo tako delalo naprej, bo potrebno te ljudi kar zaposliti na Šutni. 4. Sprašujem se, kaj je počel nadzorni organ med samim delom, ker sem bil velikokrat zraven, ko je bil opozorjen na napake. Njegova najpogostejša izjava je bila, da denarja že primanjkuje in da si ne morejo privoščiti novih stroškov. Če so nadzor prevzeli, ukrenili pa nič, naj sedaj na svoje stroške sanirajo napake na Šutni. Tudi to bi bil poduk za druge investicije s slabimi izvajalci in slabim nadzorom. Koliko nas je nadzor sploh stal? 5. Koliko časa bo potrebno počakati še do tehničnega prevzema in uporabnega dovoljenja, ker je ulica še vedno razglašena za gradbišče. Upam, da ne bo to trajalo v neskončnost. 6. Veliko se je govorilo o oživitvi ulice. Vem, da to ni mogoče takoj. Zato bi prosil, da se predstavijo projektantova predvidevanja za oživitev. Če pa to še ni bilo narejeno ob projektu, naj se to nemudoma naredi kljub temu, da je letošnja sezona že izgubljena, zato, da ne bo še katera. Dotaknil pa bi se tudi zapore v Kolodvorski ulici. Zapora je bila odobrena tudi s strani stanovalcev Kolodvorske in Streliške ulice in Zapric, vendar takrat ni nihče od uradnih poročevalcev z občine (g. Bojan MLAKAR), s Komunalnega podjetja (g. SKO-DLAR), ne g. GJURIN Božidar s Krajevne skupnosti Kamnik Center omenil, da bi bili stanovalci, ki so lastniki avtomobilov, kakorkoli finančno udeleženi pri tem poslu. To smo izvedeli šele iz dopisa KS Center in od g. Gjurina, ki je pobiral imena interesentov za daljinca za zapore v Kolodvorski ulici. Ta znesek ni tako majhen, saj znaša približno 5.500,00 SIT. Po mojem mnenju to ni strošek stanovalcev, ampak občine, ki nas je z odlokom o urejanju prometa v Kamniku v to rešitev prisilila sama, ker ne najde boljše rešitve. Rok za postavitev zapore je bil 1. september 1995, ko se prične šola, da pa stvar do 26.9. še ni realizirana, je verjetno kriv izvajalec del, to je Komunalno podjetje Kamnik, ki se mu nikamor ne mudi, kot pri vseh delih. 7. Dovolite mi da vam nekaj svetujem tudi glede zapore. Pri monterju stebričkov sem dobil informacijo, da je cesta med 5. in 9. uro odprta, torej ne samo za dostavo, ampak tudi za tranzit. To verjetno ni sprejemljivo glede na novi odlok o prometu. Po 9. uri pa je ulica zaprta z obeh strani z gibljivim stebričkom. Ker se južni stebriček odpira samo z induktivno zanko, vam svetujem, naj se odpira tudi na pilota - daljinca, ki bi ga imeli samo v intervencijskih vozilih (policija, gasilci, reševalci), da bi ti lahko v ulico med zaporo prišli z obeh strani, ne samo po obvozu skozi mesto. Kdaj bo režim novega odloka začel sploh veljati, če sploh bo kdaj veljal za vse, tudi za motoriste in kolesarje, ki se lepo vozijo po razširjenih pločnikih, ki so prevozni, kar kocke niso. Te so problematične tudi za invalide, ki z vozički ne morejo voziti po njih. Zanima me tudi, če se bodo obračunali penali, pa čeprav zelo majhni, kar je prevzemnik del dobro vedel. K dokončni rešitvi ta dopis verjetno ne bo pripomogel, upam pa, da bo vsaj delno rešil nekaj problemov. Janez REPANŠEK SDSS OO KAMNIK Kolodvorska 3, Kamnik Z gradnjo bistrojev našo mladino ubijamo, mar ne?! Klub staršev pri Mladinskem centru Kamnik se pridružuje protestu staršev otrok, ki obiskujejo OŠ Frana Albrehta, učiteljem in vodstvu šole proti gradnji bistroja v telovadnici in večnamenski športni hali pri omenjeni šoli. Istočasno izražamo začudenje, da seje Športna zveza odločila za takšen korak, saj je njena prvobitna in glavna dejavnost skrbeti za možnosti vzgoje, razvoja, 12. OKTOBRA 1995 pogledi KAMNIŠKI OBČAN 9 Iz zgodovine cerkve v Šmartnem V letošnjem letu je za prebivalce župnije Šmartno v Tuhinju pomembna tudi obletnica dogodkov v tem kraju iz leta 1955. Mislim na nasilno rušenje zvonika in ostankov nekdanje cerkve ter na dogodke, ki so temu sledili. Za lažje razumevanje na kratko poglejmo v zgodovino. Nekdanja baročna cerkev sv. Martina je bila zgrajena po mojstru Gregorju Mačku med leti 1733 do 1735. Zvonik je bil zgrajen leta 1711. Med drugo svetovno vojno je bila v prostorih župnišča utrjena nemška postojanka. Partizani so hoteli pre- gnati močno nemško posadko, a jim ni uspelo. Prvega novembra 1944. leta zgodaj zjutraj so partizani ob napadu na postojanko cerkev zaminirali z namenom, da bodo lažje osvojili postojanko. Cerkev je bila porušena, oprema v njej uničena, ostala je samo še zakristija in nedotaknjen zvonik. Nepremagana je ostala tudi nemška posadka. Po končani vojni si je ljudstvo močno želelo, da čim prej obnovijo porušeno cerkev. V župniji je bilo med vojno porušenih in požganih mnogo domov, mnogo žrtev je padlo na eni in na drugi strani, ludi čas ni bil naklonjen KamniK Vltrtl|i|luli. JUBILEJNI KONCERT ANSAMBLA - SLOVENSKI MUZIKANTJE - ŠPORTNA DVORANA KAMNIK Sobota, 21. oktobra, ob 20. uri Sodelujejo: * ansambel SLOVENIJA * ansambel NAGELJ * ansambel LAPOS * Edvin FLISER * Franc KORBAR - CAC * Tanja ČRETNIK - harmonika * STRAŠNA JOŽETA * lnge BRUGGEMAN - kraljica jodlanja * STOAKOGLER trio - TV show skupina (Avstrija) * Christjane FUCHS - virtuoz na harmoniki (Francija) * Gunter FERICH - TV in filmska zvezda (Nemčija) * BRIGITTE - zmagovalka hit parade (Nemčija) * Mestna godba - KAMNIK * ansambel ŠTAJERSKIH 7 Scenarist in voditelj: Vinko ŠIMEK Po koncertu bo zabava s plesom ob zvokih ansamblov LAPOS in NAGELJ Prodaja vstopnic: HRAM ROŽICE — 737-240, 737-510 VERONIKA KAMNIK — 832-662, 817-000 obnovi cerkve. Zaradi vladajoče strani. Petega julija 1950. leta je ruševine cerkve pregledal arhitekt Jože Plečnik in njegov asistent arhitekt Tone Bitenc. Plečnik je po ogledu naredil načrte, kako bi obnovil cerkev in vanjo vključil še stoječi zvonik in za-krstijo. Obnove porušene cerkve nismo mogli pričeti, ker so bile vse prošnje za gradbeno dovoljenje zavrnjene. Namesto potrebnega dovoljenja za obnovo je okrajni ljudski odbor v Kamniku 16. oktobra 1951 izdal odločbo za rušenje zvonika, češ da ogroža sosednje stavbe. Odločbe in pritožbe nanje so se menjale do oktobra 1955. leta. Petega septembra tega leta je občina Kamnik za rušenje pooblastila cestno podjetje, stroške rušenja pa naj plača župnija. Do 17. oktobra so »pospravili« vse, razen zvonika. V popoldanskih urah 17. oktobra se je zgodilo to, kar je vzrok mojemu pisanju. Delavci cestnega podjetja so se pripravljali, da gredo v zvonik odstranit zvonove in uro. Dovolili so skupini otrok, ki je bila v bližini zvonika, da smejo za slovo zvoniti z vsemi zvonovi. To zvonjenje ob neobičajni uri je oznanjal ljudem do konca župnije, da je zdaj na vrsti rušenje zvonika. V dobri uri se je zbrala množica ljudi, kot za največje praznike. Enoglasno so zahtevali, prosili in rotili, naj zvonik ostane, ker nameravajo zgraditi novo cerkev in vanjo vključiti zvonik. Med tem časom je prišla krajevna policija in odpeljala župnika ha policijsko postajo. Množica je odšla za njimi in prosila, naj župnika osvobodijo. V poznih večernih urah je množica na prošnjo župnika, ki se je v spremstvu policije vrnil, odšla na svoje domove.Ta dan so ljudje preprečili rušenje. Naslednji dan so dogodki potekali drugače. V zgodnjih jutranjih urah je prišla krajevni policiji pomagat policija iz Kamnika in Ljubljane. Pričel se je pravi lov za ljudmi, ki so šli proti Šmartnu. Po najkrajši poti so jih spravili v policijski avto na zaslišanje na policijo ali kar naravnost v ljubljanske zapore. Ko ni bilo več ljudi na cestah in poteh, je policija iskala ljudi po domovih in jih vozila na zaslišanja v Ljubljano. V družino sta se naselila strah in groza, koga bodo še odpeljali v zapore. Po teh dogodkih so zvonik porušli do temeljev. Material je uprava cest odpeljala za svoje potrebe. Zadnje dejanje teh dogodkov izpred 40. let so opravili zasliševala in sodniki takratne »ljudske oblasti« Najvišje zaporne kazni je prejelo šest obtožencev - od šest do deset mesecev strogega zapora, češ da so hujskali ljudi proti odločbam zakonite oblasti. V takratnih zaporih v Ljubljani na Miklošičevi 9 je dobilo začasno »stanovanje« mnogo župlja-nov. Nekateri za nekaj dni, za en in dva tedna, en ali dva meseca. Tako je sodilo sodišče v imenu ljudstva. Namenoma nisem omenjal posameznih oseb. Ti dogodki si zaslužijo, da jih nekdo bolj podrobno preišče in osvetli. Po božji previdnosti in srečnem naključju je novi župnik dobil gradbeno dovoljenje za novo cerkev. V dveh letih smo župljani sami zgradili lepo moderno cerkev z zvonikom. V Sloveniji spada med prve po vojni zgrajene cerkve. V nekaj letih so bile v tej cerkvi štiri nove maše. Veliko trpljenje zaradi rušenja zvonika se je končno spremenilo v veliko veselje ob posvetitvi nove cerkve 29. maja 1960. leta. FRANC HOČEVAR Starši otrok WE Pedenjped Jakopičeva 27, Duplica 61 240 Kamnika T!t. g. Tone Smolnikar, župan občine Kamnik Glavni trg 24 61240 Kamnik Zadeva: Prodaja dvosobnega stanovanja na Jakopičevi 27, Duplica pri Kamniku, kije v uporabi kot otroški vrtec Spoštovani! V dnevniku DELO smo dne 19.9.1995 zasledili objavo javne licitacije za prodajo stanovanja, kije v uporabi kot »naš vrtec«, natančneje VVE Pedenjped. V naslednjih dneh po objavi smo se starši pogovarjali s predstavniki raznih ustanov in s posamezniki, ki bi nam lahko pomagali rešiti problem, povzročen s prodajo stanovanja. Na osnovi teh pogovorov smo se odločili, daje najboljša poteza, kijo lahko naredimo v korist naših otrok, naslednja PETICIJA V enoti Pedenjped že tretje leto poteka svojevrstna vzgojno-varstvena dejavnost, ki jo vodi vzgojiteljica Melita Lah. Vanjo so vključeni otroci, ki smo jim starši želeli omogočiti druženje z vrstniki v posebni obliki. Nad ponudbo, ki nam jo je VVZAntona Medveda pripra vil v enoti Pedenjped, smo na vdušeni tako mi kot naši otroci. Majhnost in zasebnost enote, dnevno krajši čas bivanja v vrtcu, pouk angleškega jezika, plesni tečaj, izvrstna vzgojiteljica, močna povezanost med domačo in institucioanlno vzgojo - niti eni od naštetih prednosti se ne bi hoteli odreči. Prepričani smo, da bi Kamnik potreboval še kako enoto tega tipa, saj je bilo že v tem letu več zanimanja kot prostih mest. Neprekinjeno in nemoteno delovanje WE Pedenjped je velikega pomena za nas, za otroke in za vzgojiteljico. Seveda bi bilo pretresov najmanj, če bi stanovanje odkupila Občina Kamnik. Tudi v primeru preselitve v druge prostore pa je potrebno zagotoviti postopek, ki bo za otroške oči čimobljnaraven in neopazen. Hitra in učinkovita rešitev omenjenega problema naj bo torej skrb vseh vpletenih strani: Občine Kamnik, tovarne Stol in WZ Antona Medveda. Vsi se za veda/no, da gre za področje, kije silno občutljivo za politične in medijske odmeve ter zlorabe. Starši otrok enote Pedenjped zaupamo v poštenost in najboljše namene vseh, od katerih je v tem primeru odvisna usoda naših otrok in usoda sodobnješih oblik vzgojnovarstvene dejavnosti nasploh. Na Duplici, 22.9.1995 Enak dopis naslavljamo še na Igorja Podbrežnika, predsednika občinskega sveta; Marijo Boroša, ravnateljico WZ Antona Medveda, in Marjana Urha, direktorja tovarne Stol, d.d. PODPISI 10 STARŠEV (v uredništvu) (Op. ur.: Odgovor v rubriki Vi sprašujete, župan odgovarja) Pobude svetnika SND Pobude in zahteve svetnika in občinskega odbora Slovenske nacionalne desnice včasih naletijo na gluha ušesa. Zato želimo bralce Kamniškega občana opozoriti na nekaj zadev, ki so po naši presoji vredne večje pozornosti javnosti in občinskih organov. O denarnih mahinacijah na osnovni šoli Toma Brejca kljub vlogi našega občinskega svetnika nismo dobili ustreznega pojasnila. Zahtevmao, da pristojni organi resno presodijo osebno odgovornost in primernost g. Vuka Cmi-Ijaniča. Njegove trditve, da je bil zaveden, dejstvo, da še po nekaj desetletjih življenja in dela v Sloveniji na obvlada slovenskega jezika, analiza splošnega stanja na šoli in ne nazadnje »solidarnostno« pismo podpore nekaterih njegovih sodelavcev nas utrjuje v prepričanju, da na tej šoli ni vse v redu. Uporabili bomo vsa pravna sredstva za njegovo razrešitev in sanacijo razmer na šoli. Vprašljivo se nam zdi tudi delovanje Rdečega križa v naši občini. Naše raziskave kažejo na premajhno kritičnost te organizacije pri razdeljevanju pomoči. Zlorabe so tako evidentne, da je vprašljiva smotrnost nadaljnjega financiranja te organizacije. Delovanje Športne zveze v Kamniku je po našem mnenju prešlo namen in pooblastila organizacije. Gradnja gostinskega lokala v športni hali je kaplja čez rob samovolje in anarholiberalistične pridobitniške dejavnosti vodstva Športne zveze. Podpiramo ustavitev gradnje, zahtevamo odstop odgovornih in povrnitev vseh stroškov, nastalih v teh postopkih. Zavzemamo se za strogo namensko trošenje sredstev, namenjenih športu in spremembo usmeritve iz reprezentančnih dejavnosti v širše športno rekreacijske dejavnosti, dostopne tudi »neelitnemu« delu Slovencev. Tajnik OO SND Dušan Štrajhar I. r. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pisma« mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi ~ Pisma, mnenja, odmevi širjenja in povezovanja športnega duha ali celoviteje -zdravega načina življenja. Največji sovražnik življenju pa je prav gotovo - alkohol! Četudi hočemo pogledati na gradnjo bistroja iz ekonomsko tržnega učinka, ki bi v končni fazi prinesel tudi več sredstev za osnovno dejavnost Športne zveze, ne moremo zamižati pred dejstvom, da jo s tem, ko naši mladini ponujamo alkohol na vsakem koraku, tudi zavestno ubijamo: Za Klub staršev Kamnik: Ivana Skamen Lastninjenje ali uzakonjena kraja? Rekreacijsko športno društvo Slovenski Sokol Kamnik želi opozoriti javnost in pristojne organe na nezaslišano nesramno in predrzno akcijo v denacionalizacijskem postopku. Tako v Kamniku kakor tudi v drugih krajih po Sloveniji še stojijo objekti, ki so bili last telovadnega in narodnobuđiteljskega društva Sokol. Ti objekti so bili po zmagi revolucije nacionalizirani oziroma ukradeni pravim lastnikom, Sokol pa ukinjen. Objekte in ostalo lastnino je prevzel TVD Partizan in druge SKOJ-evske ter SZDLj-evske organizacije. Kot v posmeh demokraciji in pravni ureditvi Republiška športna zveza poizkuša legalizirati nekdanje kraje in se preko denacjonalizacijskih postopkov ta naslednica nenasitnih komunističnih organizacij dokončno prilastiti, kar nikoli ni bilo njeno. Tako kot so se komunisti po potrebi prelevili v socialdemokrate, se skušajo zdaj tudi nekatera društva Partizan kar na hitro preimenovati v-Sokole, da bi lahko še naprej razpolagali z lastnino naših očetov in dedov. Čeprav še ni sprejet novi zakon o društvih, poskušajo nasledniki nekoč vladajoče kaste spet po levi prehitevati legitimne naslednike. Tako kot žaba z napihovanjem ni postala vol, tudi Partizan s preimenovanjem ne bo postal Sokol - kvečjemu sraka. Registracija ponovno obujenega Slovenskega Sokola je bila dolgo ovirana in zavlačevana, vendar sedaj društvo legitimno deluje, se širi in bo za nadaljevanje tradicij nekdanjih Sokolov zahtevalo pravico do razpolaganja z lastnino naših vzornikov. Bralce bo gotovo zanimalo, kakšna je usoda Sokolskih objektov v Kamniku. Telovadnica je stala za kavarno, bila je porušena, zemljišče se uporablja kot plesišče in za razne kulturne prireditve, kar je še sprejemljivo. Zgradba na Cankarjevi, ki tako diši bivšemu Partizanu, se že desetletja uporablja kot samski dom, v žalost in sramoto sokolskim idejam. Hišo na Šutni je nekaj časa uporabljalo Planinsko društvo, nato pa jo je »olastninil« zasebnik. Zanjo se nekdanji aktivisti ne zanimajo, saj menijo, da je v pravih rokah. Odločitev pristojnega organa o vračilu teh objektov bo tudi eden od pokazateljev, kako resno v Sloveniji jemljemo demokracijo in pravni red. Predsednik RŠD Slovenski Sokol Anton Vidmar Cestne označbe Pred pričetkom šolskega leta so se odgovorni odločili, da prebelijo že obstoječe označbe na cestah, da bi bile te ponovno vidne. Do tu vse lepo in prav. Dnevno se vozim po cesti Kamnik - Godič. Že v lanskem letu so me presenetile označbe na cesti v Mekinjah, ki se končajo pri šoli. Kot da od tu naprej označbe niso več potrebne oziroma ceste ni več. Zanima me, kdo je podal zahtevo po označitvi ceste na že opisan način in zakaj se vsaj sredinska označba ceste ne nadaljuje do stičišča ceste v Stranjah. Kdo ima pravico, da cesto enostavno razdeli na dva dela (pomembni in manj pomembni del) in kdo ima pravico in moč (odgovornosti očitno ni), da podpiše ustrezen dokument o taki ureditvi ceste. Prosim za odgovor oziroma razlago take ureditve cestnih označb na relaciji Kamnik - Godič. Tatjana Grkman Pojasnilo uredništva: Ivo Pristovnik in Lojze Trebušak iz občinske uprave sta na gornje vprašanje pojasnila, da so bile talne oznake na lokalni cesti Mekinje - Godič izvedene le na rekonstuiranem delu ceste. Na ostalem delu ceste pa v skladu s predpisi tega ni mogoče storiti, ker je cesta preozka. ludi vrtce zapirajo - mar ne? Boleče je spoznanje, kako malo je vredno kvalitetno delo, zadovoljstvo otrok in staršev, kako se vse izgublja zaradi takoimenovanih višjih interesov -denarja. Seveda, kaj pa vendar pomeni 16 zadovoljnih otrok in njihovih staršev v primerjavi s ceno stanovanja?! »Otroci so naše največje bogastvo,« so rekli včasih, a očitno je to reklo izgubilo svoj smisel in namen. Premalo tržno in nekonkretno je. Nima pravega finančnega učinka, nima konkretnih finančnih rezultatov, nima dobička, izraženega v denarju. Ali se mogoče ob tem kdo vpraša za drug dobiček, za tistega, ki je neviden, ki je bolj dolgoročen, ki ga poznajo in občutijo samo otroci in njihovi starši. Ta očitno ni pomemben. Sicer pa ob tem vsi vemo, v kakšnem položaju je vzgoja. Večinoma se iščejo same slabosti, tako redko znamo in želimo videti prednosti in dobre strani. In ena dobrih stvari v Kamniku je tudi vrtec Pedenjped na Duplici. Enota je preživljala svoje boljše in slabše čase, vmes so jo zaprli, ker sanitarno ni bila ustrezna. A je ponovno vstala, v novi obliki, z novim namenom in imenom. Ponovno je ponudila nekaj novega in lepega za otroke in njihove starše. Pot do ponovnega odprtja je bila dolga in ni si bilo lahko domisliti in osmisliti vzgojnega dela. To ve najbolje vodstvo vrtca. A je uspelo! Nastala je enota Pedenjped v splošno zadovoljstvo otrok in njihovih staršev. V Pedenjpedu že tretje leto poteka skrajšan program vzgoje. Vsi vemo, da je otrokom potrebno ponuditi tudi drugačne oblike vzgoje. Kamnik je to potreboval in tudi dobil. Tudi otroci in starši so bili navdušeni, kar se izraža tudi iz povpraševanja po tej obliki vzgoje. A zakaj pišem vse to? Ker se je tovarna STOL Kamnik odločila, da bo stanovanje prodala. Nič nenavadnega, boste rekli. To zgodbo je vodstvo vrtca preživljalo in preživelo že z enoto Svilanit, vendar na nekoliko drugačen način. Tovarna Svilanit je vodstvu vrtca poslala ponudbo za odkup stanovanja, jih obvestila o svojih namenih. Nato se je zgodba začela razpletati v zadovoljstvo obeh. Občina Kamnik je stanovanje odkupila. Enota še danes uspešno deluje. A tu je stvar nekoliko drugačna. Tovarna STOL želi meni nič - tebi nič stanovanje prodati na javni dražbi. Kje in kako bodo'otroci, ki sedaj preživljajo ustvarjalne urice v enoti, potem, pa tako nikogar ne zanima. Le zakaj bi bilo to pomembno? Sicer pa - ali je vrednost stanovanja /60.000 DEM/ res sorazmerna s srečo in zadovoljstvom otrok, staršev in vzgojnega osebja? Kdo ve - kakšna so nova merila. Občina Kamnik menda nima interesa, da bi stanovanje odkupila. Vsi vemo, da so kamniški vrtci polni, da tudi novi vrtec teh problemov ne bo razrešil. Ali se resnično ne najde interes, da bi se pomagalo?! Tudi vodstvo vrtca se zaveda gospodarske situacije in krize, saj se ta odraža tudi v naših plačilnih kuvertah. Ampak na srečo, smo MI tukaj zaradi otrok. Vem, da je finančna situacija slaba, da gre veliko denarja za izgradnjo nove šole in opremo novega vrtca. Vendar ob tem ne pozabljajmo starih, dobrih in utečenih stvari. Skupno poiščimo pot, poiščimo morebitne sponzorje, donatorje, ki bi želeli in hoteli pomagati. 60.000 DEM je velik in majhen denar. Velik za vrtec in majhen za ljudi dobr*volje, ki bodo želeli pomagati. Ali pa bomo morali v Kamniku napisati: »Tudi vrtce zapiramo - mar ne.« Alenka Fujan Proti bifeju v športni dvorani Člani Sveta staršev Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik so na svoji seji dne 21. 09. 1995 v povezavi z gradnjo bistroja v športni hali sprejeli sklep: Člani Sveta staršev se ne strinjamo z izgradnjo bifeja v športni dvorani pri Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik in podpiramo prizadevanja in aktivnosti delavcev šole in Oddelka za družbene dejavnosti Občine Kamnik, da do bifeja ne bo prišlo. Predsednik Sveta staršev OŠ Frana Albrehta Kamnik mag. MATJAŽ GRKMAN 10 KAMNIŠKI OBČAN planinstvo 12. OKTOBRA 1995 Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XXIX Most v zahodni steni Brane Velik kamnit obok v zahodnem robu Bleka pod vrhom Brane (2253 m), nmv približno 1950 m. Brana je obdana z mogočnimi stenami, od katerih segajo nekatere neprekinjeno prav do doline, tov plaz, ki ga prečka planinska pot iz Kamniške Bistrice na Kamniško sedlo, in grapa Bobnar v jugozahodnem delu). Na vrhu pa ima relativno položno pobočje. To pobočje je precej poraslo s travo in nagnjeno proti zahodu. Na njegovem spodnjem 7V» robu zahodne stene Brane se dviga mogočen kamnit obok. zato predstavlja pravi branik. Od tod mogoče tudi izvira ime. Tudi po ostalih imenih je to najbolj »vojaška« gora v Kamniških Alpah, saj ima kapitana, nadporoč-nika in bobnarja (vršič Kaptan v južnem grebenu, Obrlajtnan- delu je voda izdolbla več grap, vrtač, kont in tudi kotličev, brezen, od katerih so nekatera prav globoka. V eni od teh grap je bil zgornji rob stene odpornejši od spodnjih plasti in nastalo je okno - most. Občina Kamnik Oddelek za okolje in prostor, na podlagi 14. člena pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 25/93, 31/93) in na podlagi razpisa za dodelitev socialnih stanovanj v občini Kamnik, ki je bil objavljen v Kamniškem občanu 20.7.1995, objavlja OBČINSKO LISTO ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM Ime in priimek, naslov Št. točk 1. SITAR ZVONKA, Maistrova 9, Kamnik 700 2. ZAJC ROMAN, Klavčičeva 4, Kamnik 670 3. PODBEVŠEK DANICA, Kovinarska 1/c, Kamnik 650 4. VESKOVIČ DŽEMAL, Zikova 8, Kamnik 640 5. SLAPNIK MIRA, Špitalič 39, Motnik 625 6. KOS RAFKO, Slatnarjeva 14, Kamnik 625 7. KOPRIVEC MAJA, Jakopičeva 14, Kamnik 620 8. CERER ANASTAZIJA, Glavni trg 26, Kamnik 575 9. KOSEC MIHAEL, Klavčičeva 5, Kamnik 565 10. JANEŽIČ NADA, Suhadole 57, Komenda 545 U. ŽAVBI OLGA, Groharjeva 11, Kamnik 545 12. SINKO ANKA, Neveljska pot 12/B, Kamnik 540 13. PLANKAR LIDIJA, Podboršt 22, Komenda 540 14. MAJCEN BARBARA, Cankarjeva 24, Kamnik 535 15. VIDERGAR JANA, Glavni trg 8, Kamnik 535 16. KEMPERLE GRADIŠEK SONJA, T. Brejca 4/a, Kamnik 535 17. ŽIBERT IRENA, Cankarjeva 50, Kamnik 535 18. KOŠIR MIRAN, Kovinarska l/a, Kamnik 525 19. VIRIJANT BOJAN, Slatnarjeva 13, Kamnik 520 20. OSMANOVIČ FEHMO, Župančičeva 4, Kamnik 520 21. BYTYQI ALI, Jakopičeva 27, Kamnik 510 22. ŠUŠTAR SONJA,Ljubljanska 3/c, Kamnik 505 23. DROLCEMA, Križ 78, Komenda 505 24. ČEHUN ANICA, Briše 5, Kamnik 505 25. CERAR IGOR, Fužine 2/a, Kamnik 495 26. RAJKOVIČ MILAN, Šmarca, Nova pot 9, Kamnik 475 27. MARGETIČ MATOH TATJANA, Trg talcev 6, Kamnik 475 28. HADALIN MAGDALENA, Klavčičeva 7, Kamnik 475 29. LAH ARNAR MO JMIR, Tunjiška 2/a, Kamnik 465 30. KAKER SONJA, Ljubljanska 3/c, Kamnik 465 31. PIKEL JERNEJ, Zaprice 6/a, Kamnik 465 32. HERLE ROBERT, Levstikova 10, Kamnik 465 33. RUTAR ANICA, Pot na poljane 5, Kamnik 460 34. VISOČNIK TADEJA, Klavčičeva 7, Kamnik 435 35. AJDARPAŠIČ ELVIRA, Fužine 2/a, Kamnik 435 36. AGOVIČ SANELA, Fužine 2/a, Kamnik 435 37. ROGLIČ ANDREJA, Cankarjeva 18, Kamnik 430 38. DONALD ROSE, Glavarjeva 92, Komenda 425 39. ADROVIČ NEMKA, Groharjeva 2, Kamnik 415 40. HODŽIČ ZEHRIJA, Ljubljanska 3/b, Kamnik 380 41. MAČEK DUŠAN,Tunjiška 2/c, Kamnik 375 42. UUBISAVLIEVIČ NADICA, Kranjska c. 3/a, Kamnik 360 43. MIHELIČ CECILIJA, Jenkova 14, Kamnik 330 44. HAJRUDINOVIČ ARIF, Groharjeva 8, Kamnik 315 45. BEDENIK ŠTEFANIJA, Glavni trg 9, Kamnik 315 46. BAVEC MARIJA, Klavčičeva 9, Kamnik 260 47.TRAMPUŠBAKIJAALENKA,Zikova3,Kamnik 230 48. TEŽAK BORIS, Stahovica 11/a, Stahovica 125 Prosilci,ki so uvrščeni na listo,pa se s svojo uvrstitvijo ne strinjajo, lahko podajo ugovor na župana Občine Kamnik v roku 15 dni po objavi liste v Kamniškem občanu. Pravnomočna lista bo veljala do novega razpisa za dodelitev socialnih stanovanj v občini Kamnik. Na podlagi pravnomočne liste bo v letu 1995 oddanih predvidoma 9 stanovanj. Čeprav je čisto na robu, je zaradi same mogočnosti gore in relativne nedostopnosti skoraj neviden. Od daleč ga lahko vidimo edinole s poti skozi Žmavčarje in še to kot temnejšo liso na svetlejšem ozadju, seveda, če vemo zanj. Če pa pridemo z vzhodne strani čisto do njega, se pokaže kot okno, če ga gledamo od zgoraj, kadar pa ga gledamo od spodaj, je videti kot most z mogočnim obokom. Debelina oboka je bistveno manjša od velikosti odprtine, nad katero se razpenja. Odprtina je široka več kot 15 metrov, visoka čez 10 metrov, vendar je spodaj dno grape odsekano, tako da je višina, merjena od dna, precej večja. Debelina mostu je na najtanjšem mestu približno 3 metre, širina približno meter in pol. Na desni (orografsko) strani spodaj je še nekaj manjših votlin. Ena od teh ima tudi izhod in tako ustvarja še eno okno. Njegova velikost je bistveno manjša, saj meri približno meter krat meter in pol in je precej pokončno. Vidimo ga lahko samo, če pridemo čisto zraven. Zato pa je lepše viden majhen mostič, obok oziroma okno, ravno tako na desni strani velikega mostu. To okno ima približno meter premera in je skoraj čisto okroglo. Obok povezuje stolpič, stebrič z osnovnim pobočjem. Je pa zelo tanek, manj kot pol metra, zato je samo še vprašanje časa, kdaj se bo podrl. DOSTOP: Do mostu ne vodi nobena pot. Še najlažji dostop je s Kamniškega sedla. Gremo po zahtevni označeni poti do roba severne stene. Prečimo relativno položno pobočje proti jugu in se spustimo v dolinico Blek in gremo naprej,čisto do roba zahodne stene. To naredimo tako, da ne gremo po prvem žlebu, grapi, ki se spušča južno od vrha Brane proti zahodu, ampak po grebenu južno od tega žleba. Pod nami je razgiban svet: globoka vrtača, ki se proti jugu nadaljuje v kotliče in brezna. Omejujeta jih dve zeleni glavi. Južnejša je okroglejša, severnejša pa je podobna rami. In desno (severno) od slednje je začetek grape, ki vodi pod most. S Kamniškega sedla približno uro in pol. Za ta pristop rabimo primernega vodnika, saj je sestop v Blek po brezpotju in skrotju orientacijsko zahteven. Če pa bi si radi ogledali most še s spodnje strani, je vrv in ustrezna oprema nujna. Druga, mnogo bolj zanimiva varianta pa je, da splezamo več sto metrov visoko Vojkino smer, ocenjeno s IV-V težavnostno stopnjo v zahodni steni Brane, ki vodi pod mostom ali čezenj ali pa levo ali desno od mostu. Seveda je ta možnost dana samo izurjenim in izkušenim v spremstvu ustreznega vodnika (GV). B. Pollak Planinske postojanke PD Kamnik Najprej je bilo predvideno, da bi se obe planinski postojanki, ki jih upravlja PD Kamnik, zapili že v nedeljo, 8. oktobra. Ker pa je bilo v septembru dokaj slabo vreme in je bila napoved za oktober bolj obetavna, je upravni odbor PD Kamnik na svoji seji 25. septembra sklenil, da bodo postojanki na Kamniškem in Ko-krskem sedlu zaprli v nedeljo, 15. oktobra, torej teden dni pozneje, kot je bilo napisano v prejšnji številki Kamniškega občana. Alpinistična šola bo AO kamnik je sklenil, da bo tudi letos organiziral alpinistično šolo, saj je zanjo že precej zanimanja. Ker so bile težavice z vodjem šole (vsi usposobljeni bi bili pripravljeni »pomagati«, vodil in odgovarjal pa zanjo ne bi nihče), se je njen začetek pomaknil v konec oktobra ali celo v november. Vodil jo bo Rado Nadve-šnik, gorski vodnik, pri katerem tudi dobite vse podrobnejše informacije, lahko tudi po telefonu (825-632). Točen začetek šole bo objavljen v oglasni omarici PD Kamnik in verjetno tudi v Kamniškem občanu. Bojč Ratitovec, Ratitovec Med novostmi v letošnjem planinskem programu je tudi obisk Ratitovca v škofjeloškem pogorju. Med člani društva je bilo veliko zanimanja, kar priča tudi udeležba; nad 60 planincev se je udeležilo tega pohoda. Na turo smo se podali v soboto, 30. septembra. Pripeljali smo se na Soriško planino, 1300 m, znano po smučarskih terenih. Po dobro markirani poti smo začeli pohod. Planinska pot je speljana po obronkih ali čez vrhove. Vremenska napoved je bila zelo ugodna, v resnici pa... Povzpeli smo se na Žganjek, 1538 m, Kremont, 1654 m, in čez Altemaver, 1678 in pod Gladkim vrhom prišli v treh urah do Krekove koče, 1642 m. Med vzpenjanjem na višje ležeče kraje smo se dobrodošle. Koča na Ratitovcu je bila je odprta in polna obiskovalcev. Tu smo se ogreli s toplim čajem. Veselo razpoloženje se je povrnilo kljub temu, da nam ni bilo dano uživati ob lepem razgledu. Po daljšem počitku smo po dokaj strmem spustu hodili proti cilju pohoda, proti Pr-tovču na višini 1025 m. Obiski gora ob lepem in toplem vremenu se zagotovo iztekajo. Ponovno smo se srečali z že kar zimskimi razmerami, kar nam bo v pomoč pri premagovanju težav na zimskih pohodih, ki so že pred nami. Po krajšem postanku na Pr-tovču smo se odpeljali v dolino do Železnikov in dalje do Škofje Loke pa vse do Kamnika. Bili smo Kolona kamniških planincev na turi od Soriške planine proti Ratitovcu v snegu, megli in močni burji. srečali z novo zapadlim snegom in burjo, kasneje pa še z gosto meglo. Vidnost je bila zelo majhna, od časa do časa le nekaj metrov. Paziti smo morali na markacije, sicer bi lahko zašli v napačno smer. Bilo je zelo hladno. Oblekli smo toplejša oblačila in tudi rokavice so bile bogatejši za spoznanje, da je pred planinci že zimski čas. Letos bomo še poskusili obiskati vrsto takih in podobnih točk. Teh pohodov se že veselimo. V oktobru naj bi odšli še na Korošico, Olševo, Nanos... STANE SIMŠIČ STEKLARSTVO DOMŽALE Delovni čas: pori., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Telefon: 715-717 in 713-821 V gorah pod južnim nebom (2) Drugačne so od Alp, ki nad temnimi gozdovi in sočnimi pašniki bleščijo v sivem skalovju in zasneženih vrhovih, drugačne so od Kavkaza, kjer sredi prepadnih pet-tisočakov stoji osameli vulkanski stožec Elbrus, manjše so od mogočnih masivov Himalaje in prav nič podobne goram Aljaske, kjer srhljivi mraz Mt. Me Kinleva že na štiritisoč metrih neusmiljeno ubija. Vse te gore so našle v moji duši dovolj prostora za svojo posebno lepoto, za nepozabne vtise, ki me znova in še vabijo. Tudi »Bela veriga« Andov me je dobro omamila z nepozabnimi dolinami, poseljenimi z Indijanci, Kečuji in Aj-mari, modro zelenimi jezeri pod šesttisočaki, visokogorskimi planotami, polnimi čred govedi, lam, alpak in guanak ter arheološkimi spomeniki legendarnih Inkov, ki so bili med domorodci najnaprednejše pleme. Po prvem uspešnem vzponu na Pisco smo se mimo jezera Yungay razpoloženi vrnili v mesto Huaraz na priprave na nove ture. Še odžejali in nasitili se nismo, tako nenadoma nas je obiskala »gospa Dia-reja«. Grdoba babja nas je drugega za drugim neubranljivo zvlekla v posteljo in obdelala skoraj do onemoglosti. Tri, štiri in nekateri še več dni potem nismo nič jedli in pili, ampak samo sr... V alpinističnemu žargonu temu početju bolj poetično rečemo tudi »rigoleto«. Verjemite, pa ne čisto brez razloga. Žal, tudi to je alpinizem in nadloga odprav. V bolestni šali smo ugotovili, da smo vsi lahko šli na Pisco, sedaj pa samo zdravi lahko hodijo v disko, bolni pa žal samo v »drisko«. Na odpra- vah je pomembno, da imajo vsi člani delo. Večkrat sem se spomnil Murfvjevih pregovorov in zaupal najbolj spodbudnim. Po končanem »obisku« smo se morali odpovedati najzahtevnejšim vzponom, le Berčič, Humar, Mali in Škorjanc so 4. julija prišli na vrh Urusa, 5495 m, ker jim je gospa Diareja bolj prizanesla. Berčič se je dva dni kasneje povzpel še na pettisočak nad Čavinom, kjer so v Peruju ohranjena najstarejša arheološka bivališča staroselcev. V Peru smo šli predvsem zaradi gora, zato se jim kljub bolezni nismo mogli odpovedati. Mali in Kočar sta potem odšla plezat v stene Alpamave nad dolino Santa Crus, Humar in Škorjanc pa sta se od nas poslovila zaradi službenih obveznosti. Mešani »kvartet« zdravih in polzdravih, Berčič, Plevel, Breščak in jaz, pa smo ponovno odšli na testno turo in aklimatizacijo v dolino Paron, proti šesttiso-čakoma Artesonraju in Piramidi. Bazo smo postavili v slikoviti krnici nad jezerom Paron, na višini okrog 4100 m. Dehidriran in telesno šibak, ostalo me je samo še za 59 kg, sem na poti v bazo trpel kot žival. Bil sem na hudi preizkušnji volje in moči. Med nami je bil edino Cene še nedotaknjen in nekakšen angel varuh. Priznam, žrl sem se, skušal sem premagati sam sebe in priti še kam navzgor, pa ni šlo. Izcejeno telo je kljubovalo volji, pettisoč metrov je bila za nas magična višina. Po treh dneh smo se dokončno morali posloviti od gora pod južnim nebom. V Huarazu smo izvedeli, da so se tudi drugi alpinisti ukvarjali z driskologijo, sebi v korist in nam v tolažbo. Poslovili smo se od prijaznega mesta, ki nam je tri tedne nudilo gostoljubje. Deset ur smo se z avtobusom vozili po gorskih pašnikih in puščavah, po slabi in boljši cesti do osemmilijonskega mesta Lima, ki ima več revnih kot bogatih prebivalcev. Kdor v mestu ima kaj početi, živi, kdor pa ne, životari v hudi bedi onkraj človeku vrednega življenja. Nasproti tistim, ki živijo v vilah in v razkošnem udobju, prebivajo drugi v kolibah, barakah, zabojih in tudi v kartonskih škatlah, brez ničesar... Ti prebivalci morajo jemati tam, kjer kaj je, morajo... da preživijo. Vse večje trgovine, državne ustanove, restavracije in hotele varujejo oboro- ženi policaji, ki jih je tudi sicer precej po mestu. Center je lep in bleščeč, beda je v temi. Na ulici lahko kupiš vse, tudi Indijanku in denar pred očmi policaja. Prebivalci so Indijanci katoliške vere. Pokristja-nili so jih Španci, nasilno in neusmiljeno. Tudi španska inkvizicija jim ni prizanesla. Pretresen do dna svoje duše sem se vrnil iz muzeja, kjer so ohranjeni izvirni dokazi mučenja Indijancev, ki so se uprli zavojevalcem. Sredi Lime stoji veličasten spomenik španskemu zavojevalcu Franciscu Pizarru, ki je Indijancem tistega časa prizadel veliko zla. Stoji in ohranja zgodovino nekega časa. Oblast sicer imajo v rokah Indijanci, morali pa so pozabiti na svojo vero in mnoge svoje običaje. CENE GRILJC (nadaljevanje prihodnjič) PR0L0C0 ŠPORT KAMNIK Glavni trg 26, Kamnik (poleg občine) tel.: 817-641 POSEZONSKA PONUDBA KOLES: MODELOV I. »95«!!! - plačilo z gotovino: 10% popusta - plačilo na 3 obroke: 5% popusta - možno tudi plačilo na 6 obrokov 5% POPUST PRI NAKUPU ROtERJEV ULTRA WHEELS!!I NOVO! - MODELI KOLES I. *96t - SCOTT-ov ZIMSKI PROGRAM (smučarska palice, očala, garderoba) VABLJENI! PfiOLOCO THADE (to.o Genialni .zastootMJŽ?a SCOTT, HOOGER SCHVTON, MARIN v Sloveniji Delovni čas: pon.-patelt 9M2" In «"-«" sobota: 9*-12" 12. OKTOBRA 1995 šport KAMNIŠKI OBČAN 11 Ob 40-letnici Konjeniškega kluba Komenda Odbojka Dekleta ciljajo navrh Slovenija pred Nemčijo Košarkarski spektakel V nedeljo, 24. 9. 1995, so prizadevni člani Konjeniškega kluba Komenda izpeljali že drugo letošnjo konjeniško prireditev v Komendi. Prireditev so pripravili v sklopu 40-letnice konjeniškega kluba Komenda. Pred 2500 gledalci so pripravili pester spored s tekmo, v kateri so se med seboj pomerili tekmovalci Slovenije, ki so jo tokrat zastopali tekmovalci ■ iz Komende, in ekipo DTC. DTC je kratica za Deutscher Iraber-sport-Club, združenje amaterskih voznikov kasaških konj v Nemčiji. V Nemčiji je kasaški šport najbolj razvit, saj so tekme v tej drŽavi kar petkrat tedensko, zato ni odveč podatek, da je v Nemčiji na leto skoraj 900 dirkalnih dni, s približno 10.000 dirkami in to z več kot 9.000 kasači. Seveda so ti podatki skupni za tekme amaterjev in profesionalnih voznikov kasaških konj. Komenda si lahko tako šteje čast, da gosti nemške amaterje DTC. To je uveljavitev kraja in seveda tudi Slovenije, s tem pa tudi vsega kasaškega športa v Sloveniji. Za Nemčijo so se tokrat v Komendi borili. Guido Bonk, Franz-Josef Felbier, Winfried Holz, Helmut Koenen in Werner Schwibbe, ekipo pa je vodil častni predsednik DTC dr. Hans Miilheims. Za Slovenijo so nastopili tekmovalci iz Komende in sicer Jože Hartman, Marjan Prosenc, Ivan Kosec, Roman Jero-všek in Brane Aljaž. Tekmovalci so se pomerili z različnimi slovenskimi konji, ki so si jih pred tekmo izžrebali. Za skupno zmago sta šteli dve vožnji, v drugi pa so tekmovalci dobili konje po takšnem razporedu, da je tekmovalec 1. vožnje dobil najslabše uvrščenega konja, drugi predzadnjega itd. V 1. vožnji je slavil domačin Ivan Kosec z konjem Smokijem B, drugi je bil Roman Jerovšek, tretje in četrto mesto pa sta osvojila nemška tekmovalca in sicer Holz Winfried ter Guido Bonk. V 2. vožnji pa je prvi na cilj pripeljal Nemec Guido Bonk z konjem Zu-kov, drugi je bil Brane Aljaž, tretje mesto je osvojil Holz Winfried, četrti pa je bil Roman Jerovšek. V seštevku obeh voženj je zmaga pripadla tekmovalcu iz Nemčije Guidu Bonku, kije osvojil 22 točk, drugo in tretje mesto sta si delila Roman Jerovšek in Holz Winfired z 18. točkami, četrti je bil Ivan Kosec s 17. točkami, peto mesto pa je osvojil Brane Aljaž, kije osvojil 13. točk. Med ekipami pa je slavila Komenda, saj so njeni tekmovalci zbrali 67 točk, tekmovalci DTC pa so nabrali 59 točk. V najmočnejši dirki za Me-morial Janka Juhanta je bil najboljši Zvonko Osterc s konjem Soulmanom, katerega lastnik je Janko Makoter iz KK Ljutomer. Zelo zanimiva pa je bila tudi 4. dirka, v kateri je Que B zasenčil vse tri zmagovalce derbijev Albatrosa, Jaso in Durasa. Zanimive so bile seveda tudi ostale dirke, manjkala pa ni tudi tradicionalna tekma kmečkih dvovpreg, v kateri je tokrat nastopilo kar šest kmečkih dvovpreg. Prizadevni člani KK Komenda pa vas obenem že vabijo na Kmetijski sejem v Komendo, ki bo od 6.10 do 8.10.1995 na Hipodromu v Komendi. REZULTATI: 1. Dirka (1600 nt/a, 2-letniki, zaslužek do 50000 SIT): 1. Ahaja (Janko Sagaj, KK Ljutomer) 1.28,9, 2. Dif (Keržan Jože, U), 3. Perica B (Kuhar Janez, Brdo), 4. Agil (Antončič Borut, Šentjernej); 2. Dirka (1800 m/a, 3-12 let, do 150000 SIT), 1. Fenda (Sršen Jože, Ljutomer) 1.24.7, 2. Roška B (Lebar Štefan, Brdo), 3. L'E-sprit (Pavšič Aleš, Bled); 3. Dirka (1800 m/a, 3-12 let, do 400000 SIT): 1. Dirli Hill (Antolin Andrej, Ljutomer) 1.22.0, 2. Koran Kevstone (Tramšek Marjan, Slov. Gorice), 3. Sonja B (Jagodic Tine, Komenda), 4. Fin Key (Košak Ivan, Šentjernej); 4. Dirka (1800a, 3-12 let. nad 600000 SIT): 1. Que B (Zvone Vidic, Brdo) 1.18.1, 2. Jasa (Gorjanc Lojze, Brdo), 3. Alija II (Skube Marko, Visoko), 4. Duras (Sagaj Jože, Ljutomer); 5. Dirka (1600 m/a, 3-12 let, do 160000 SIT): 1. vožnja: 1. Smoki B (Ivan Kosec, Komenda) 1.22.8, 2. Firos (Roman' Jerovšek, Komenda), 3. Asteriks (Holz Win-fried, DTC); 2. vožnja: 1. Žukov (Guido Bong, DTC) 1.22.6, 2. Firos (Brane Aljaž, Komenda), 3. Lučka B (Holz Guido, DTC); 6. Dirka (1800 m/a, 3-12 let, domači, tuji in uvoženi kasači): 1. Soul-man (Janko Makoter, Ljutomer), 1.17.6, 2. Somebodv Lied (Žan Milan, Ljubljana), 3. Meadow Me-ritime (Gorjanc Lojze, Brdo), 4. Dori Lobcl (Slavič Marko ml., Ljutomer); Kmečke vprege: 1. Beba-Varda (Pipan Janez, Luže), 2. Cveta-Zora (Stare Roman, Sp. Brnik), 3. Uranka-Pika (Ropret Franc, Praprotna Polica). JURIJ KERN 29. turnir odbojkarskih trojk V soboto, 29. julija, je potekal na igriščih pri kopališču že 29. turnir trojk, ki ga vsako leto organizira OK Kamnik s pomočjo sponzorjev. Kljub slabemu vremenu se je na turnirju zbralo 19 ekip in veliko število gledalcev. V predtekmova-nju so bile ekipe razdeljene v skupine, katerih nosilci so bile ekipe, ki so bile na lanskem turnirju najvišje uvrščene. Igra je potekela istočasno na dveh igriščih vse do finala. Veliko razočaranje so doživeli lanskoletni zmagovalci Abing Domžale (Koprivec M., Novak M. in Obolnar F), saj so izpadli že v predtekmovanju, ko so izgubili s kasnejšimi finalisti Štrudlčki. V polfinale so se uvrstile ekipe, ki so pokazale zares vrhunsko odbojko. V boju za finale so se srečale ekipe: Slovenica (Miklavc S., Ču-turić J., Bujak B.), Nit Srednje Ga-meljne (Šmuc T, Hanfer M., Ple-ško M.) in IČTeam Ideja (Adžovič A., Možic P, Jančič M.); v drugi skupini pa: Korobač (Prevorčnik U, Jenčič R., Šnabl S., Ribič G), Štrudlčki (Kordiš G, Kumer G., Tadič N, Ločniškar R.) in Veterani (Kšela L, Močnik Z., Jerala A., Brumen M.). Že v prvi igri sta ekip Nit Srednje Gameljne in Slo-venika prikazali vrhunsko in požrtvovalno igro, tako da so gledalci uživali v njihovi potezah celih 45 minut. Predvsem je s svojo igro izstopal slovenski reprezentant Matjaž Hanfer, vendar to ni bilo dovolj za zmago proti bolj izkušenim igralcem Slovenike. Kot se je kasneje izkazalo, je ta tekma že odločala o prvem finalistu, saj sta obe ekipi premagali ekipo Ič team Ideja. V drugi skupini je bila prva tekma med ekipama Korobač in Štrudlčki, v kateri so igralci Ko-robača povedli z rezultatom 8:0, kasneje pa močno popustili in prepustili pobudo Štrudlčkom, ki so na koncu gladko zmagali. Tekma je že odločila drugega finalista, saj je ekipa veteranov prikazala slabšo igro. Tako smo v igri za tretje mesto gledali ekipi Korobač in Nit Srednje Gameljne. Ekipi sta prikazali enakovredno igro, vendar so na koncu igralci Nit Srednje Gameljne zbrali dovolj moči in zasluženo osvojili tretje mesto. V zadnji, finalni tekmi so se pomerili igralci Slovenke in Štrudlčkov, ki so kljub močnemu dežju navdušili s svojimi požrtvovalnimi potezami. Čeprav je bila ekipa Slo-venice po igralski zasedbi močnejša, se štrudlčki niso vdali in na koncu, kljub porazu, poželi zaslužen aplavz. Tako je prvo nagrado organizatorja dobila Slovenica v postavi: Samo Miklavc, Jasmin Ču-turič in Borislav Bujak. Turnir v organizaciji OK Kamnik je tudi letos privabil številne vrhunske igralce in vsi upamo, da jim bo to uspelo tudi prihodnje leto na 30. turnirju. JOŽEJANKOVIČ Kamniške odbojkarice štar-tajo v novo sezono z velikimi cilji. Ekipa, ki je v lanski sezoni dosegla delitev petega mesta v ligi in odlično četrto mesto v državi med kadetinjami, je v letošnji sezoni še za eno leto starejša in bolj izkušena. Dekleta so začela s pripravami že prvi teden v avgustu in sicer z višinskimi pripravami na Pokljuki. Nato so še tri tedne trenirala na zunanjih odbojkarskih igriščih, nakar so se preselile v telovadnico in začela igrati tudi trening tekme. Tekme so igrale v glavnem z ekipami iz tretje lige ter z drugoligaško ekipo Šempetra. Najbolj razveseljivo dejstvo je, da v popolni postavi niso izgubile nobene tekme, v okrnjeni postavi pa so izgubile samo dvakrat. Da si lahko obetamo dobre igre, nakazuje tudi dejstvo, da so z lahkoto premagale ekipo Šempetra, ki bo v letošnji sezoni nastopila v drugi ligi. Ekipi se ni pridružila nobena igralka iz drugih klubov, so se pa ekipi pridružile mlajše igralke, tako da jih trenutno trenira dvanajst. Omenimo še, da se je na koncu sezone huje poškodovala Mateja, tako daje ekipa pravzaprav izgubila eno igralko. Sicer pa so ekipi v letošnji sezoni finančno priskočili na pomoč ASK, AVTOHIŠA REAL in 3 A Video servis, ki so tako zaenkrat omogočili nemoteno tekmovanje deklet. Dekleta bi morala v sezono startati 7. oktobra, a se je zataknilo pri nastopanju Zg. Savinjske, ki se je nastopu odpovedala, tako da bodo Kamničanke začele sezono v soboto, 14.10., na domačem terenu. Tekma bo ob 17.00 uri v telovadnici pri starem ZD, nasprotnik Kamničank pa bo močna ekipa Infond Branik. Naslednjič bodo Kamničanke igrale doma šele 11. 11. proti drugi ekipi Celja. CICO I. Obilo ljubiteljev košarke se je 15. 9. 1995 odzvalo vabilu in prišlo na spektakularno srečanje oz. košarkarski spektakel v športno halo v Kamniku, kjer se je odigrala košarkarska tekma med Moško smučarsko reprezentanco Slovenije, na čelu z Juretom Koširjem, in ekipo Zlatarstva Banič in M 2000, na čelu s kapetanom Antonom Kajnihom. Tekmovanje ekip je odprl kamniški žu- viteljem košarkarske ekipe g. Janezom Baničem. Ta se je odločil, da prevzame pokroviteljstvo nad tekmo. G. Banič je dal tudi predlog, da se. ves izkupiček prireditve daruje Onkološkemu inštitutu Ljubljana. Sam se je namreč zdravil tam zaradi raka, spoznal težave, s katerimi se ukvarjajo bolniki, zdravniki in osebje. Srečen je bil, da so mu pomagali in želel se je vsaj malo oddolžiti. pan g. Tone Smolnikar. Obe ekipi sta pokazali borbenost, smučarji so dokazali, da so tudi na parketu dobri. Rezultat tekme je bil 78:62 za ekipo ZLATARSTVA BANIČ in M 2000 iz Kamnika. Največ točk je dosegel kapetan T. Kajnih iz Kamnika /24/ in Miran Rautar pri smučarjih /21/. Izkupiček celotne tekme je šel v korist Onkološkega inštituta Ljubljana. Da je v Kamniku prišlo do te tekme je »krivo« srečanje med Andrejem Miklavcem, ki se je zaradi poškodb zdravil v bolnišnici in tam spoznal Toneta Kajniha, ki se je zdravil zaradi težav s hrbtenico. Tone se že dolgo vrsto let ukvarja s košarko, lahko bi rekli, da je rastel z njo. Tako je navdušil Andreja, da bi igrali v Kamniku. O tem sta se pogovorila Andrej s smučarskimi kolegi, Tone pa s soigralcem in pokro- Lokostrelstvo Mednarodni turnir Fita star Kamnik 95 Leto 1995 je za LOKOSTRELSKI KLUB KAMNIK jubilejno, saj praznuje petnajstletnico delovanja. Ob petnajstletnici se klub spominja vseh svojih' uspehov, načrtov in pričakovanj. Klub je aktivno deloval ves čas in si pridobil organizacijo prenekaterega tekmovanja. Ob dolgoletnih izkušnjah so člani LK Kamnik pred tremi leti organizirali prvi FITA STAR TURNIR, ki je postal tradicionalen. To potrjuje dejstvo, da je na turnirjih iz leta v leto Kamničani drugi Zadnjo soboto v avgustu je bil v Ljubljani organiziran prvi turnir v cestnem hokeju pri nas. Skupina kamniških navdušencev na rolerjih (KAMNIK SO-UCKERS-NORCI)ie sodelovala v skupini do 15 let. Čeprav so dve igri igrali s skupinama »profesionalcev« (ki od malih nog trenirajo hokej v klubu) in tretjo z zelo velikimi PIŠČANCI, so bili na koncu DRUGI v svoji skupini. Dokaz, da je bila konkurenca res huda, je sodelovanje Stana Reddicka, ki je igral na turnirju, z njim smo se kasneje tudi slikali. Igra naših »Planšarjev« je bila hitra, poštena in atraktivna, predvsem pa so bili igralci skromni in borbeni. Pravila so zahtevala popolno hokejsko opremo. Skoraj vso smo si morali izposoditi, pri tem sta nam pomagala g. Gostič in G. Dare iz trgovine Mateja, zato se jima še enkrat lepo zahvaljujemo! H. S. ŠPORTNA TRGOVINA sport mm ŠPORTNE OPREM 1 Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) tel.: 812-936 Nudimo vam: ' SMUČI, VEZI, SMUČARSKE ČEVUE IN OSTALO OPREMO * BUNDE, VETROVKE, SMUČARSKE KOMPLETE ZNANIH PROIZVAJALCEV * OPREMO ZA POHODNIŠTVO IN PLANINSTVO * TRENIRKE, ŠPORTNE COPATE IN OPREMO ZA TENIS V SERVISU ŠPORTNE OPREME VAM NAPNEMO TENIŠKI LOPAR ALI PRIPRAVIMO SMUČI ZA NOVO SEZONO. Na turnirju so sodelovali: Jaka Burger, Rok Sadnikar, Matevž Sterle, Gašper Šenica, Luka Mali, Miha Juršič, Urošlstenič, Matic Sterle. FINOMEHANifCA UVARHA ORODJARNA KORfflilMPA KRMAVNAR SADARJEVA 3, KOMENDA •a/FAX: 061/841-072 KV delavca v kovinski stroki (orodjar, ključavničar, rezkalec, oblikovalec kovin ipd.) takoj zaposlimo. več tekmovalcev tako v moški kot v ženski konkurenci in da so rezultati na zavidljivi ravni. Že v letu 1992, ko so organizirali prvi FITA STAR TURNIR, so se odločili podeliti prehodni pokal najboljši moški ekipi olimpijskega sloga. Prvi prehodni pokal je osvojila ekipa Reke, od leta 1993 dalje pa je prehodni pokal v rokah ekipe LK Kamnik. Kamniški lokostrelci so tako potrdili uspešnost dela z mladimi. Tako je 10. 9. 1995 na stadionu v Mekinjah potekal že ČETRTI MEDNARODNI TURNIR V TARČNEM LOKOSTRELSTVU - JTTA STAR KAMNIK 95. Prelepo sončno vreme je na turnir privabilo 41 tekmovalcev iz 11 slovenskih klubov in iz 6 tujih klubov (Poljske, Hrvaške in Italije). Rezultati tekmovalcev LK Kamnik: I. MLADINKE - OLIMPUSKI SLOG 1. Špela Grkman - 1110 krogov, D. GOSPODJE ABSOLUTNO - OLIMPUSKI SLOG 3. IVAN MARADIN - 1221 krogov, m. MLADINCI - OLIMPUSKI SLOG 1. Primož Flerin - 1220 krogov 2. Mitja Burja - 1193 krogov 4. Jure Volgemut - 1087 krogov, IV. KADETI -OLIMPUSKI SLOG 1. Jure Končan -1126 krogov, V. GOSPODJE ABSOLUTNO - COUPAUND 9. Egon štebe -1168 krogov Turnirja pa ne bi bilo mogoče organizirati brez podpore sponzorjev, katerim se ob tej priložnosti javno zahvaljujemo. Sponzorji so bili: RAZVOJNI ZAVOD DOMŽALE, ŠPORTNA ZVEZA OBČINE KAMNIK, MI-BEX GROUP LJUBLJANA IN HIDROTEHNIK LJUBLJANA. TJAŠA Čeprav je kasneje spet zbolel, je s tem dokazal, kako se z dobro voljo doseže tudi taka tekma v Kamniku. Za uspešnost organizacije se je g. Banič že na tekmi zahvalil predvsem Tonetu Kajnihu, Janezu Jerasu, Mileni Hvala in Zdenki Špiler. Direktor Onkološkega inštituta Ljubljana se je zahvalil za humanost. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo najprej vsem gledalcem, prijateljem košarke, ki so nas bodrili. Zahvala gre tudi vsem sponzorjem, darovalcem prispevkov za srečolov in skratka vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je ta spektakel uspel. Sredstva, ki so bila zbrana in nakazana Onkološkemu inštitutu Ljubljana, bodo marsikomu pomagala. Želja, da bi se ob podobnih priložnostih še srečali, bo mogoče uresničena v prihodnjem letu. EKIPA ZLATARSTVA BANIČ KAMNIK Enajstmetrovke 65 let Nogometaši Ilirije so prvič gostovali v Kamniku pred 65. leti in zmagali.Tradicija se nadaljuje. Tudi v 7. krogu prvenstva je bil njihov nastop v Mekinjah uspešen. Kljub dobri igri so Kamničani izgubili z 0:1. Lani celo z 0:3. Akterji se menjajo, tradicija ostane. Usodna požrtvovalnost 30. september. Prvenstvena tekma starejših dečkov Kamnik: Železničar (Lj) 15. minuta, Kamniški srednji napadalec Luka Vrečar hkrati z gostujočim vratarjem drvi proti žogi. Strahovito trčenje. Luka obleži. Go-lenica. Rešilni avto na atletski stezi. Solze soigralcev. Klinični center. Pogumni fant, želimo ti uspešno in hitro okrevanje. Škotska tribuna NK Kamnik obvešča vse tiste gledalce (med njimi so tudi bivši nogometaši), ki tekme gledajo s ceste nad igriščem, naj se s te tribune, imenovane »škotska«, preselijo na tisto ob igrišču. Klub namreč svoje predstave gledalcem podarja brezplačno. M. M. Ugodno prodani napravo za galvaniziranje, čistilni-brusilni stroj FSL-BM2, visokofrekvenčni vrtalki: FK 253 in VVessel z optiko, kompresor 140 1 16 barov. Kličite: 812-119, popoldne. 12 KAMNIŠKI OBČAN iz dela društev 12. OKTOBRA 1995 Gasilsko tekmovanje v Komendi in na Duplici Med stalne oblike izpopolnjevanja gasilskih enot v gasilskih veščinah sodijo redna tekmovanja. Tako tekmovanje za območno skupino Ljubljana III, kamor sodijo gasilske zveze Kamnika, Domžal in Litije (stare občine), je bilo v soboto, 16. septembra 1995. Prijavilo se je kar 950 gasilcev oziroma 80 desetin... Med te sodijo: pionirji in pionirke, mladinci, mladinke, člani in članice ter veterani, ki so na občinskem tekmovanju dosegli predpisano normo. Tekmovanje je spremljalo in sodilo okrog 60 sodnikov. Hipodrom v Komendi je primeren kraj za take akcije in ob do- bro pripravljeni organizaciji Gasilske zveze Kamnik bi lahko tekmovanje potekalo brezhibno. Na prizorišče tekmovanja so prišle prijavljene ekipe in še pred tekmovanjem je pričel padati dež, ki se je kasneje spremenil v naliv. Površine na hipodromu so postale razmočene in blatne, kar je oviralo tekmovanje, čeprav ga ni moglo preprečiti. Tekmovalci so kljub dežju vzorno in disciplinirano opravljali za tekmovanje pripravljene vaje, čeprav so bili mokri in umazani. Zato je bil del tekmovanja prestavljen na prostor pred Interierom na Duplici. Pogoji dela so bili v obeh krajih oteženi tako za tekmovalce kakor ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Petek, 13. oktobra, ob 11. url Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE 4. MEDNARODNE RAZSTAVE OTROŠKIH EXLIBRISOV Organizatorja razstave OŠ Komenda Moste in društvo Bdibris Sloveniae Razstava bo odprta do 13. novembra. Sreda, 18. oktobra, ob 20. url Razstavišče Veronika, Kamnik PREDSTAVITEV PESMARICE »STO PLANINSKIH PESMI« Pesmarico je ob 65-letnici delovanja bajtarjev na Veliki planini založilo Planinsko društvo Bajtar V programu bodo nastopili Kamniški koledniki, Tercet Veronika, KD Planšar, Janez Vrenjak-Stegen in avtorja pesmarice Miro Repič in France Malešič Sobota, 21: oktobra, ob 20. uri Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik SOZVOČJA: KONCERT MoPZ CORO CONCORDIA MERANO IZ ITALIJE Prvega slovenskega PD LIRA IZ KAMNIKA Vstopnina 300,00 SIT! Nedelja, 22. oktobra, ob 11.30 Glavni trg z okolico IMPROVIZIRANI CESTNI DOGODEK: ZMAJ V KAMNIKU Izvaja projektna skupina ZMAJARJI VABLJENI! RAZPIS INTERESNIH DEJAVNOSTI USTVARJALNE IGRARIJE ZKO Kamnik tudi letos nadaljuje z ustaljeno obliko celostne estetske vzgoje za najmlajše »IGRAJMO SE... SPOZNAVAJMO SVET LEPEGA«. S srečanji, ki so namenjena stalni skupini predšolskih otrok od 4. leta dalje, želimo vzpodbuditi skupno petje, pripovedovanje zgodb, izdelovanje igračk iz prijaznih materialov, malih instrumentov itd. Srečanja bodo vsak teden ob TORKIH v prostorih Male dvorane nad Galerijo Miha Maleš. Vpisnina za I. semester bo 2.000,00 SIT. Vpis bo prt mentorici KSENIJI BARONIH v TOREK, 17. oktobra 1995 ob 17. url, v Mali dvorani nad Galerijo MIha Maleš. OBLIKOVANJE UNIKATNE KERAMIKE Začetni tečaj je namenjen spoznavanju oblikovanja male keramike v terakoti. Udeleženci se seznanijo z osnovami oblikovanja v glini, z novimi možnostmi likovnega izražanja ter samostojno izdelajo uporabne predmete. Program obsega: odpiranje iz polne glinene krogle, oblikovanje z glinenimi kačicami, gradnja forme z valjanimi ploščami, različni načini obdelave površin in dekorativne tehnike. Tečaj bo potekal 8 tednov po 3 ure in sicer v dveh skupinah: 1. skupina - otroci od 11 do 15 let starosti (ponedeljek od 15. do 18. ure), 2. skupina - odrasli (torek od 16. do 19. ure). Število udeležencev je omejeno. Vpis in informativni sestanek bo v PONEDELJEK, 16. oktobra, ob 16. uri v prostorih nad Galerijo Miha Maleš pri mentorici MAJI ŠKORJANC. Cena tečaja je 13.000,00 SIT in vključuje ves potreben material ter peko izdelkov. Računalniška obdelava podatkov. PhORAS d. o. o., tel.:825-601. _______Vi_____;_________;_______________________ tudi za sodnike. Kljub tem problemom pa tekmovanje sploh ni bilo ogroženo, saj je bilo pravočasno in uspešno zaključeno. Na tekmovanju je sodelovalo naslednje število desetin: Pionirji - moški 15, pionirke 16 desetin Mladinci - moški 7, mladinke 4 desetine Člani A - moški 10, članice A, 5 desetin Člani B - moški 11, članice 5 desetin. tekmovanje se je uvrstilo 10 ekip iz Kamnika, 24 ekip iz Domžal in 2 ekipi iz Litije. Med posameznimi skupinami iz kamniške občine so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje: 1. moške pionirske skupine s Križa, Zg. Tuhinja in Srednje vasi 2. ženske pionirske skupine s Križa in Nevelj 3. mladinci s Križa in Kamnika 4. ženska ekipa B iz Kamnika 5. moška ekipa A iz Srednje vasi 6. moška ekipa B iz Kamnika Gasilska društva nenehno skrbijo za strokovno vzgojo. Prav je tako. Vsa pridobljena znanja bodo gasilci uspešno uporabili v neposrednih akcijah. O tem smo lahko prepričani. Vsem uvrščenim ekipam veljajo posebne čestitke z željo, da se dobro uvrstijo tudi na republiškem Kamničani prvo pomoč dobro obvladamo Gasilska desetina iz Srednje vasi v akciji Skupaj je sodelovalo 73 desetin in še 7 desetin veteranov, ki so tekmovali že 10. septembra v Mengšu. Znanje, ki so ga gasilske desetine pokazale na tekmovanju, je bilo zelo visoko. Na republiško tekmovanju. Organizatorjem tega tekmovanja v Gasilski zvezi Kamnik in vsem, ki so sodelovali pri pripravah na tekmovanje v gasilskih društvih, pa velja iskrena zahvala za uspešno opravljeno delo. STANE SIMŠIČ Poletje na Krki Večino poletnega tabora smo skavti iz Kamnika in Stranj preživeli na reki Krki. Utaborili smo se na otočku sredi reke. Moto letošnjega tabora je bil »V deželi desetega brata in belih menihov«.Ta-borili smo namreč v osrčju pokra- ki se ob ugodnem času vidijo v bližini premice. Za zaključek pa prisluhnimo še skavtu Martinu, ki bo povedal, kako je doživel večurni spust s kanuji od Žužemberka do Dvora in nazaj. »V Žužemberku nam je naj- Driganje zastave jine in krajev, ki jih je tako izvrstno v svojih knjižnih delih opisal domačin z Muljave - Josip Jurčič. Številni naši izhodi in podvigi so bili zato namenjeni tudi spoznavanju etnografskih, literarnih, zgodovinskih in verskih posebnosti teh krajev in ljudi. Med drugim smo obiskali ci-stercijanski samostan v Stični. Seveda obisk ni bil namenjen samemu sebi, ampak smo dobršen del dneva preživeli v služenju. To pomeni, da smo menihom fizično pomagali pri urejanju vrta. Vsi skavti pa so že zjutraj dobili potopis, v katerem je bilo polno zanimivih zgodb, legend, izvlečkov iz literarnih del, kot tudi skritih načrtov..., s pomočjo katerih si moral v samostanu in okolici poiskati in odkriti zgodovinske, umetniške ali tehnične spomenike in posebnosti samostana. V živem spominu nam bo ostal tudi astronomski večer v Kunaver-jevi zvezdami na Ilovi gori. Pavel Kunaver je bil predvojni skavt in kot starešina skavtske župe je bil kar nekajkrat gost kamniških skavtov in planink. Bil pa je tudi astronom in napisal je kar nekaj astronomskih knjig. Njemu v spomin je Srednja zdravstvena šola in gimnazija iz Ljubljane (bolj znana kot »Šubičeva«) postavila zvez-darno, od koder smo si lahko v poletni noči ogledali glavne značilnosti zvezdnatega neba. Osebno me je najbolj prevzelo opazovanje planeta Jupitra in njegovih lunic, Med pomembne dejavnosti, ki jih organizira Rdeči križ, sodi tudi preverjanje znanja prve pomoči za bolničarje različnih družbenih organizacij. 23. septembra je bilo to preverjanje za bolničarje dolenjske, ljubljanske in gorenjske regije na Igu pri Ljubljani. Prijavili sta se tudi dve kamniški ekipi občinskega voda Rdečega križa in Civilne zaščite, ki ju sestavljajo mladi. Obnavljanje in izpopolnjevanje znanja kamniških bolničarjev je potekalo že od 6. septembra pod vodstvom dr. Aleksandra Dopliharja, dr. Janeza Podobnika in med. sestre Jožice Lužar v dvorani kamniške knjižnice. V soboto, 23. septembra, smo se že ob tričetrt na šesto zbrali pred knjižnico. Hladno jutro je vse v ekipi dodobra predramilo. Po krajši vožnji proti Ljubljani in po barjanski ravnini smo prispeli do Iga, kjer je potekalo letošnje preverjanje znanja. To se je navezovalo na stoto obletnico potresa prej padel v oči razpadajoči grad z enim od obnovljenih obrambnih stolpov. Po klančku smo prišli k reki, kjer so nas že čakali kanuji. Odnesli smo jih v rečno strugo. Jaz sem preizkusil svoje veslaške sposobnosti s Katjo in Raglo. Ni nam šlo najbolje. Kanu je vedno silil v napačno smer. Na približno polovici poti smo naredili katastrofalno napako in pristali v gostem obrežnem vejevju. Ni se nam ljubilo veslati nazaj, zato smo se vsi trije naenkrat obrnili za 180 stopinj. Čoln se je iz protesta obrnil in popadali smo v mrzlo Krko. Kar najhitreje sem jo pobral iz vode in se na spolzkem bregu otresal nadležnih kapelj. Stegovodja me je gostoljubno sprejel v svoj čoln in me tako rešil prisilnega čepcnja v hladni vodi. Potem nismo imeli več težav. Kljub neprostovoljnemu kopanju v ledeni vodi, se mi je zdel ta dan naravnost »cool«. BENJAMIN BEZEK SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI ZAJC RADOVAN DR. VET. MED. TEL: 728-753 HOMEC, VII. ULICA ŠT. 17 v Ljubljani, zato je vse simulirane nesreče povzročil potres. Prizorišče je bilo razdeljeno na štiri nesreče in sicer: panika v lokalu, porušena hiša, požar ob vnetju plina in avtomobilska nesreča. V vsaki nesreči so bili trije ponesrečenci. Bolničarji smo morali v 10 minutah ponesrečence poiskati, jih oskrbeti in odnesti na primerno mesto za triažo. Strogi sodniki so za vsako nepravilnost ali pomanjkljivost odbili točke in pohvalili dobro skupinsko delo ter primeren pristop k ponesrečencu. Kamniški ekipi sta dosegli odličen rezultat in se uvrstili na 2. in 7. mesto. Bili smo zadovoljni in veselja tudi nismo skrivali. Po opravljenem delu smo poskrbeli za dobro voljo in prijetno vzdušje, v katerem smo vsi uživali. Ekipo z 2. mesta čaka sedaj še državno tekmovanje v prvi pomoči. Upamo, da nam bo tudi tam šlo dobro od rok. ŠPELA SUŠNIK Prva pomoč ob potresu (foto Marija Zagore) Nekaj podatkov o narodnostni pripadnosti v občini Kamnik Podatki temeljijo na popisih prebivalstva 1961, 1971,1981 in 1991. Leta 1961 je bilo na območju občine Kamnik 19.897 prebivalcev. Poleg 19.621 Slovancev je živelo v občini 106 Hrvatov, 63 Srbov, 26 Muslimanov, 14 Makedoncev, 5 Črnogorcev in 1 Albanec. Leta 1971 je bilo 22.474 prebivalcev, od tega 21.909 Slovencev, 258 Hrvatov, 126 Srbov, 63 Muslimanov, 20 Makedoncev, 14 Črnogorcev, 3 Albanci in 16 tistih, ki so se opredelili za Jugoslovane. Leta 1981 je bilo 26.420 prebivalcev, od tega 24.813 Slovencev, 370 Hrvatov, 355 Srbov, 223 Muslimanov, 120 Črnogorcev, 103 Makedonci, 17 Albancev in 151 tistih, ki so se opredelili za Jugoslovane. Leta 1991 je bilo 28.766 prebivalcev, od tega 26.248 Slovencev, 543 Muslimanov, 427 Srbov, 388 Hrvatov, 175 Črnogorcev, 108 Makedoncev, 31 Albancev in še vedno 96 tistih, ki so se opredelili za Jugoslovane. Indeksi, ki zaobjemajo obdobje 1961-91 (število 100 je pri tem izhodiščno število za leto 1961), nam povedo, da z izkazanimi indeksi 3500, 3100 in 2088 najbolj izstopajo Črnogorci, Albanci in Muslimani; z indeksi 771, 678 in 366 jim sledijo Makedonci, Srbi in Hrvatje, medtem ko smo Slovenci z indeksom 134 daleč za njimi. Sicer pa je znašal na osnovi prej navedenih podatkov (in nekaterih drugih podatkov, ki tu niso zaobjeti) procentualni delež Slovencev v občini Kamnik leta 1961 98,6%, 1971 97,5%, 1981 93,9%, 1991 91,3%; naseljevanje tujih narodnosti je torej vse močneje presegalo prirodno rast (rojstva) in doseljevanje Slovencev v občino Kamnik. Treba pa je dodati, da so prebivalci tuje narodnosti dokaj neenakomerno porazdeljeni po občini; ugotavljanje teh podatkov pa je že naloga širšega obsega. Za primerjavo naj še dodam, da je znašal delež Slovencev v Sloveniji v istem času 95,5%, 94,0%, 90,5% in 87,8%. Dr. MARKO ŽEROVNIK GROSdoo Godič 75/a 61242 Stahovica direktor: Jllfij Mar V KAMNIKU na odlični lokaciji PRODAMO več lokalov. Lokali so: - v sklopu prodajnega centra, - zgrajeni na ključ, - veliki od 12 do 18 kv. m., - primerni za trgovsko dejavnost ali uslužnostno obrt. Informacije po tel. 825-152, mobitel 0609 630-947 12. OKTOBRA 1995 od tu in tam KAMNIŠKI OBČAN 13 Šahovski utrinki V poletnem času so mladi šahisti nastopili na mednarodnih tekmovanjih in dosegli lepe uspehe TRIMEX OPEN - mednarodni šahovski festival. Mladinci ŠK Komenda so leos prvič nastopili na mednarodnem Šahovskem turnrju v Pardubicah na Češkem. Tekmovanje je potekalo od 12. do 23. julija 1995. To je eno od najbolj množičnih šahovskih tekmovanj na svetu. V štirih jakostnih skupinah je nastopilo 835 igrlak in igralcev. Pogled na igralni prostor v hokejski dvorani je bil čudovit. V prvi jakostni skupini -Komercialna banka OPEN, kjer je nastopilo 16 velemojstrov, je zmagal Sergei Movsesian (Gruzija), 8 točk, sledijo: Aleksander Moroz (Ukrajina), 7 točk, Zby-nek Hracek (Češka), 7 točk, itd. Najboljši predstavnik iz Slovenije je bil Marko Tratar, ki je osvojil 4,5 točke in zasedel 127. mesto. Igor Kralj (LŠK Iskra Ljubljana) je osvojil 3 točke in zasedel 255. mesto. V drugi jakostni skupini - AGC OPEN je zmagal Valerv Zhidkov (Ukrajina), 7,5 točke. Bojan Hribar (SK Komenda) je osvojil 4,5 točke in zasedel 109. mesto. Robi Bergant (ŠK Komenda) je osvojil 3,5 točke in zasedel 163. mesto. V tretji jakostni skupini - Radio PROFIL OPEN je zmagal Anatolij Fatev (Rusija), 8 točk. V tej skupini je zelo dobro nastopil Tomislav Špilak (ŠK Komenda), osvojil je 6 točk in delil 14. do 28. mesto, po buholcu je zasedel 27. mesto in si izpolnil pogoje za osvajanje I. šahovske kategorije. NAGRADA KRANJA. Šahovski turnir v pospešenem šahu je bil odigran 6. avgusta 1995 v Kranju. V Konkurenci 59 igralcev je zmagal Zdravko Vošper-nik, 8 točk, sledijo: Marjan Ka-stelic, 7 točk, Vojko Menciger, 7 točk itd. Igor Kragelj (LŠK Iskra Ljubljana) je osvojil 6,5 točke in zasedel 5. mesto. Bojan Hribar (ŠK Komenda) je osvojil 6 točk in zasedel 11. mesto. Robi Bergant (ŠK Komenda) je osvojil 4,5 točke in zasedel 28. mesto. Matej Seliškar je osvojil 3 točke in zasedel 52. mesto. U. FINKENSTEIN OPEN. Mednarodni šahovski turnir je potekal od 12. do 19. avgusta 1995 v Ločah - Latscach v Avstriji. V Konkurenci 120 igralcev je zma- gal Vojko Mencinger (Slovenija), 7,5 točke, sledijo: Leon Mazi (Slovenija), 7 točk, Anton Mttll-neritsch (Avstrija), 7 točk itd. Odlično je nastopil Bojan Hribar (ŠK Komenda), ki je osvojil 6 točk in zasedel 13. mesto. Zelo si je izboljšal pozicijo za ELO rating, saj si je pridobil 58 novih točk. Igor Kragelj (LŠK Iskra Ljubljana) je osvojil 4,5 točke in zasedel 53. mesto. Mladi Uroš Je-rovšek je nastopil zelo uspešno, saj je osvojil 3,5 točke in zasedel 93. mesto, matej Gašperlin je osvojil 3 točke in zasedel 110. mesto. PRVENSTVO SLOVENIJE V POSPEŠENEM ŠAHU ZA DEKLICE IN DEČKE. Tekmovanje je bilo odigrano v Mariboru v soboto, 9. septembra, in nedeljo, 10. septembra 1995. Državno prvenstvo je bilo izvedeno kot kvalifikacije za svetovno prvenstvo Disnvland v Parizu. Tekmovanje je bilo en mesec prej, kot je bilo planirano. Posledica tega sta bili manjša udeležba in slabša pripravljenost nastopajočih. V skupini deklet do 12 let je nastopilo 22 igralk. Zmagala je Alenka Radelj (Sevnica),8točk.TjašaIpavec(0. S. Komenda-Moste) je osvojila 5 točk in zasedla 8. mesto, Danijela Jurgec (O. Š. Komenda-Moste) je osvojila 5 točk in zasedla 11. mesto. V skupini deklet do 14 let je nastopilo 17 igralk. Zmagala je Lea Mauko (Radenci), 8 točk, Simona Zupane (O. Š. Komenda-Moste) je osvojila 5 točk in zasedla 8. mesto, Marija Pavlic (O. Š. Komenda-Moste) je osvojila 4 točke in zasedla 12. mesto, Tina Vogrinec je osvojila 3 točke in zasedla 15. mesto, Andreja Peterlin (O. Š. Komenda-Moste) je osvojila 2 točki. V skupini fantov do 14 let je nastopilo 32 igralcev, zmagal je Uroš Kavčič (Kranj) 7,5 točke. Mark Agovič (Stranje) je osvojil 5,5 točke in zasedel 9. mesto, Tadej Smole (O. Š. Komenda-Moste) je osvojil 4,5 točke in zasedel 18. mesto, Uroš Jerovšek (O. Š. Komenda-Moste) je osvojil 3,5 točke in zasedel 22. mesto, Primož Podbelšek (O. Š. Komenda-Moste) je osvojil 3,5 točke in zasedel 25. mesto. Uspešen nastop na tekmovanju je omogočil sponzor FLOK Komenda. FRANC POGLAJEN JATA REJA FARMA DUPLICA KMETOVALCI, VRTIČKARJI POZOR! Na kokošji farmi Duplica, Korenova c. 2, po ugodni ceni dobite kokošji gnoj v razsutem stanju. Pri večjem naročilu dodatni popust. Možno je naročiti prevoz za količine od 10 m3 dalje. Informacije po tel. 813-201 Dobro plačane zastopnike tuje kozmetične firme iščemo. Delo ni akvizitersko! Informacije vsak dan od 18. do 21. ure po tel.: (064) 721-808. Oddamo lokal za mirno dejavnost na Šutni 27, Kamnik, kjer je poslovala Ona-On. Informacije po tel. 832-827 ali pisno na naslov: Mila KlemenčJč, Šutna 27, Kamnik. ANONIMNI ALKOHOLIKI, VAS ZANIMAJO NAŠE IZKUŠNJE? 061451022,061301883 061 714 238,061 13 21 096 ALI NAM PIŠITE AA - 61116 - P. P. 12. "AVTO DETR d.0.0, ZORMAN, MENGEŠ Slovenska c. 66 tel., fax.: 061/717-311 tel. 061/737-041 LADA ■■:.■.■'.'■.■.■''. ' . ' ' ' : . ■ ,; '. ■ ' ■ Nudimo ugodne kreditne pogoje. Kopel, taka vas tepe presenečenje! ■ :■■■■■■■■ ■ . ■ . ■ ■ ■.■■■■ STOB, d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51 tel.:711-415 Akcijska prodaja gradbenega materiala Za kamionske pošiljke dostava brezplačna. Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od a do 13. ure. Se priporočamo! KEMCČTIK Tovarna lepil in kemičnih izdelkov, p. o. Molkova pot 10 61241 KAMNIK_______ ODDA V NAJEM atraktivni poslovni prostor v središču mesta Kamnik. Vse informacije zainteresirani dobijo po tel. 061/831-286 ali osebno na sedežu podjetja. Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TEIEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! .:■:■:■.;:■■■■■ :.■■...■■..■■■■■■ .■■:■■.■. ;■:■■:. ..■.■■■...■.■.■■;.....■■. .■:.■■■.■■■■■■■■.■.■■■.■.■..■...■:■■■.■■ ■■■.■/ :■■■::■■■:■.■.■■ . . ■ ■ ■■■. ■■■ ; ■. ■ :■■ ■'.■■...■■:.:■■:■.■■■■■ .■■ ■ ■ ..-...■■. ■;..:■..■■■■;■ mačehe tulipani; 100 čebulic 2000,00 SIT šeflera krizanteme- lončnice 490,00 SIT V VRTNARIJO KAMNIK - NEKDANJA VRTNARIJA KOČNE (tel: 061 814 307, odprto Od 7* do "17", v soboto od 8* do t?) - Izredno ugodna In pestra ponudba lončnic - rastline In vse ostalo za jesensko ureditev grobov: rese, ciprese, brini, pesek za grobove, črna zemlja.. - okrasne čebulice NAŠA POSLOVALNICA JE DAN PRED 1. NOVEMBROM ODPRTA VES DAN! FRIZERSKI SALON BOREC ALENKA, PER0V0 26 (ob kamniški obvoznici) ZARADI VAŠEGA DRAGOCENEGA ČASA NAS LAHKO PREDHODNO TUDI POKLIČETE PO TEL: 813-971 IN SE NAROČITE. Delovni čas: pon., sre., pet.: 13h-20h tor., čet.: 8h-15h sobota: 8h-12h 14 KAMNIŠKI OBČAN oglasi 12. OKTOBRA 1995 PE MODNA HIŠA (Medvedova 1a, tel. 831-404) UGODNO!!! PE NOVA MODA (Ljubljanska 1c, tel. 812-517) VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE! * metrsko blago * zavese * posteljnina Metrsko blago že od 672 SIT dalje, zavese od 450 SIT dalje! PRODAJA OZIMNICE JE NA VIŠKU - POHITITE v SADNO DREVESNICO (tel. 813-352), KOČNA DISKONT (tel. 812-580) TER VSE PREHRAMBENE TRGOVINE DEŽURSTVA V OKTOBRU: ob sobotah sta od 7. do 19. ure odprti trgovini MARKET KRANJSKA (814-916), in DUPUCA (815-310), ob nedeljah pa od 8. do 11. ure MARKET KRANJSKA SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili iz Šutne 27 v Maistrovo ulico zraven avtobusne postaje, kjer nudimo veliko izbiro ženskih in moških oblačil. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure v soboto od 8. do 13. ure Telefon: 831-539 Vabljeni! ■ ji i, II d. o-o. Suhadole 13, Komenda varstvo pri delu video snemanja Tel. 711-875. Nujno iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Kamniku ali okolici. Tel.: 1325-341 dopoldne, (Mateja). CEMENTNINARSTVO AVBELJ Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 0609-624-215 Izdelujemo: - vse vrste betonskih blokov - vogalnike - tlakovce - strešno opeko v različnih barvah Možnost dostave na dom. I- S« i I " KUJE NCVOI 11 N€VA TRGOVINA MHRKET mana AKCIJA! Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680 - Ariel 4 kg 999 SIT - Dash 4,5 kg 1399 SIT - olja - razna 175 SIT - kava barcaffe (100 g) 150 SIT - kava Minas (100 g) 130 SIT - sladkor 1/1 120 SIT - belo vino smederevka 170 SIT - pivo Union 85 SIT - plenice Pampers 1.400 SIT Odprto od & do 20. ure, ob sobotah od & do 17. ure, ob nedeljah od 8, do 12. ure. V ramnlku, Svetčeva pot 3 (ob železniških zapornicah na Kranjski cesti), tel.: 815-781 frgertaa ram nudi po itajugodnejSitt gegate • papirno in usnjeno galanterijo • biro opremo in koledarje •igrače, darila... Odprto od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. ********************** Podjetja in samostojni podjetniki! V dopoldanskem času sprejemamo vaša naročila za pisarniški program z dostavo po telefonu 815 781. [Prepričajte se o &a$i kakovosti in cenovuo ugadpi ponudbi!) jj JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojierji. V srcu praznina Je nastala, ko vzel si od nas slovo. Bolečina v dusi bo ostala, ki pozabljena nebo. Bog poplačaj mu njegovo delo in trpljenje v večnem raju. ZAHVALA Komaj v 60. letu nas je zapustil nas dragi sin. mož, oće, ded in boter FRANC PODSTUDENSEK iz Kamnika, F. M. Paglavca 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim sodelavcem iz Menine in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter številno spremstvo ob njegovem slovesu. Posebej se zahvaljujemo dr. Jani Plavc, sestrama Emi in Darki ter celotnemu zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Kamnik. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za lepo petje in trobentaču za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, Ljubljana, Sv. Urban, Beltinci, september 1995 KMETIJSKA TRGOVINA d.o.a, Stritarjeva 2, VIR, Domžale (iz smeri Kamnika za papirnico Kolićevo desno) tel./fax.: 713-536 vam nudi: - NERJAVEČI SODI 35 I, 55 I, 80 I... - MOTOKULTIVATORJE IN MOTORNE ŽAGE - STISKALNICE, MLINE IN KADI ZA SADJE - KMETIJSKO IN VRTNO ORODJE - TULIPANE, NARCISE IN OSTALE ČEBULNICE IN SEMENA - ZEMLJO ZA PRESAJANJE, GNOJILA, ŠOTO... - REZERVNE DELE ZA KOSILNICE, TRAKTORJE IN OSTALE STROJE ACME motori Obiščite nas, veseli bomo vašega obiska! PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE TERMOTEHN1KA - AVGUŠTIN * oljni gorilniki * oline garniture * pečiSIME.ITP * rezervni deli * cisterne za olje STARETOVA 2, 61234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426 V naših srcih ti naprej zivis, zalo pot nas vodi tja, kjer v tišini spis. A lučka vedno ti gori, nihče ne ve, kako boli, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V 70. letu življenja, ki je bilo napolnjeno z delom in ljubeznijo, nas je mnogo prezgodaj zapustil predragi mož, ata, stari ata, brat, stric in tast MATIJA ŠKRJANEC s Križa 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem tovarne Stol, GD Križ, čebelarski družini Komenda-Moste za darovano cvetje, sveče, za sv. maše, izrečena sožalja ter številno spremstvo ob njegovem slovesu. Hvala g. dekanu Nikolaju Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, moškemu pevskemu zboru iz Komende ter g. Jenku za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Križ. Šmarca, Volčji Potok, september 1995 MOŠKI puliji 1.001 SIT hlače 4.774 SIT ŽENSKE bunde flanela srajce bunde (brušena svila) 5.606 SIT 1.386 SIT 13.845 SIT krila 3.675 SIT velika izbira spodnjega perila OTROŠKI smučarski komplet 4.245 SIT trenirke 2.253 SIT puliji (bombaž) 680 SIT • bunde 4.252 SIT 12. OKTOBRA 1995 zahvale - oglasi KAMNIŠKI OBČAN 15 CVETLIČARNA FREZUft *#» NUDIMO VAM: <«* poročne in avto šopke darilne šopke aranžiranje daril aranžmaje vseh vrst vence » f m velika izbira lončnic "y^ rezano cvetje Nova cvetličarna na Bakovniku fpoleg menjalnice Tropical in Ljubljanske bankeJ tel.: 061 813 559 Sprejemamo naročila za 1. november. Odprto vsak dan od 7.30 do 19.00. ob sobotah od 7.00 do 13.00 Se priporočamo! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame SONJE VIDERVOL roj. Peterih« se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ji darovali cvetje in sveče, nam izrazili ustno in pisno sožalje ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala Obrtni zbornici Kamnik in Društvu upokojencev Kamnik za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej se enkrat iskrena hvala. Otroci: Lea, Igor in Darja September 1995 Odšla si liho brez slovesa, mirno spis in CakaS nas. Imela letko si življenje, nikoli več ne čaka le trpljenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame FRANČIŠKE ROMŠAK iz Zg. Palovč Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: vsi njeni September 1995 Spomini, ki so se dotaknili naSih src, ne morejo biti nikoli pozabljeni... ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta LUDVIKA PISK ARJA Ferbarjevega ata 31. 7. 1927-15. 9. 1995 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče, za svete maše, nam izrazili sožalje in ga pospremili na zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč, župniku g. Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem pod vodstvom .g. Kapusa z Vranskega za zapete žalostinke, g. Keršiču za poslovilne besede, gasilcem in praporščakom za izkazano čast. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, otroci Marinka, Ludvik, Stanka in Milena z družinami Motnik, Kamnik, Bela, Laze, september 1995 ZAHVALA V 79. letu življenja nas je zapustila ljubeča mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta FRANCKA KOŽELJ iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu tovarne Induplati in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali sveče, cvetje in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Zahvala zdravniku dr. Ivanetiču, sestri Romani, pevcem za ganljivo zapete pesmi, g. Krtu za zaigrano Tišino, g. Modicu za poslovilne besede in g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Smarca, september 1995 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta DRAGA PREZELJ s Kregarjevega 5a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše in številno spremstvo na njeno zadnjo pot. Posebno zahvalo izrekamo gospodu župniku Tonetu Berčanu za lep pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo zapete pesmi, dr. Logarju, patronažnim sestram, še posebno sestri Miji, za bodrenje in zdravniško pomoč. Hvala tudi predstavniku KO ZB Kamniška Bistrica - Godič g. Franciju Uršiču in g. Modicu za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni Kregarjevo, Županje Njive, Zagorica, Kamnik, Mengeš, september 1995 •ljubila si zemljo, ljubila družino in dom, a v tihem jesenskem večeru odšla si v večni dom. Nenehno si za nas skrbela, zlato si srce imela. ZAHVALA V 83. letu življenja nas je za vedno zapustila in odšla k Bogu po večno plačilo naša draga, skrbna in dobra mama MARIJA LOMOVŠEK roj. Haec, iz Buč 31 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem tovarne Titan in Stola Kamnik, prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje, sveče, darove za sv. mase in spremstvo na njeni zadnji poti, za izraženo sožalje in sočustvovanje z nami. Še posebna zahvala zdravnici dr. Damjani Plešnar, sestri Heleni Matoh in patronažni sestri Marinki Resnik za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Lepa hvala gospodu župniku Francu Balohu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Lire iz Kamnika za ganljivo petje. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni Buč, Šmartno, Mali hrib, Podgorje, Radovljica, september 1995 Zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica EDIJA CEVCA iz Srednje vasi se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam izrazili pisna in ustna sožalja, podarili cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala za dolgoletno zdravljenje zdravnikom dr. Kocutarju, dr. Dolenčevi, dr. Plešnarjevi ter dr. prof. Mušičevi, dr. Potokarjevi in strežnemu osebju bolnišnice Golnik. Zahvala tudi lovcem, KUD Srednja vas, članom ZB, društvu upokojencev, praporščakom, nosačem in rogistom. Zahvala vsem govornikom in patru Marku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Srednja vas, september 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube ALEŠKE REB A -ŽUŽE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom in številnim krajanom Mekinj, ki ste nam ob tragičnem dogodku stali ob strani, nas bodrili z besedami tolažbe, jo spremili na zadnjo pot in s cvetjem zasuli njen prerani grob. Zahvaljujemo se tudi vsem Aleškinim prijateljem, njenim sošolcem iz osnovne in srednje šole, kolegom' in profesorjem s fakultete, učiteljem ler njenim učencem z OŠ Marije Vere, vodstvu OŠ Toma Brejca za razumevanje. Zelenim Slovenije in Kamnika, krajevni skupnosti Mekinje. Iskrena zahvala velja tudi dr. Igorju Ivanetiču, ki ji je nesebično pomagal ob težkih trenutkih, ter gospodoma Matjažu Birku in Tonetu Ftičarju za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: mama Marija, oče Dragan, sestra Matea z možem Primožem in ostalo sorodstvo Kamnik, Mekinje, september 1995 ZAHVALA Ob smrti naše drage ZEFKE GOLTES roj. Štele, z Medvedove ulice 11 se zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali dolge ure njene težke bolezni. Posebej pa smo hvaležni s. Ireni in gospodu župniku Francetu Šuštarju, ki sta ji stala ob strani z duhovno in človeško tolažbo, ter osebju in zdravnikom bolnišnice na Golniku. Hvala vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrekli sožalje, jo v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot in ji podarili toliko prekrasnega cvetja, gospodu Štefanu Steletu in ostali duhovščini za vstajenjski pogrebni obred ter cerkvenim pevcem in gospodu Janezu Krtu za presunljivo zaigrano Tišino Vsi njeni Kamnik, Ljubljana, september 1995 NI smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame KRISTINE KOŠIR roj Slatnar Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Vegove ulice, posebno Smolnikarjevim, prijateljem in znancem. Hvala tudi g. zdravnici Dolenčevi, patronažnima sestrama Majdi in Darji, pevcem in g. župniku. Žalujoči: mož Franc, hčerki Breda, Ani, sinova Franci in Mavrici] z družinami ter drugo sorodstvo Kamnik, september 1995 Nič več poletja ni, odSlo Je od nas, tiho kakor tt, brez slovesa. In že jesen prišla je, čas za solze, dež, spomine in bolečino. O mami, kako pogrešamo tvoj glas, tvojo besedo in tvojo tuljavo roko. ZAHVALA Brez slovesa nas je v bolečini zapustila naša draga žena, mamica, tašča, babica in teta MARIJA SEDUŠAK roj. Vetorazzi, po domače Stancarjcva Mici, iz Stahovice 14 V teh žalostnih trenutkih se iskreno zahvaljujemo za pomoč, tolažbo in izrečena sožalja sosedom, prijateljem in znancem, ki ste počastili njen spomin in jo v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. darovali cvetje, sveče in za maše. Zahvala dr. Plavčevi in sestri Emi za trud. Hvala g. župniku Berčanu za lep pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Hvala vsem. Žalujoči: mož Ivan, hči Valči z možem Maksom, vnuka Barbara in Robert ter drugo sorodstvo Stahovica, Stranje, Zduša, Ljubljana, Peče, september 1995 16 KAMNIŠKI OBČAN 12. OKTOBRA 1995 NAPREDEK mrestim ZANIMIVA PONUDBA TUDI ZA KAMNIČANE Bla govnica Vele - tradicionalno dobro založena z vsem blagom za družino in dom. 15% popusta pri nakupu svetil do konca oktobra. Super N - specializirana trgovina. Akciia v oktobru* - barvni TV Philips 51 cm TTX 69.000 Sit - barvni TV Grundig 63 cm TTX 109.000 Sit - videorecorder Grundig VPS 2 glavi 47.900 Sit ~ glasbeni stolp Philips z daljincem 49.900 Sit - velika izbira kasetofonov, walkmanov, slušalk, avtoradijev, zvočnikov in ostalega pribora Cešminka - specializirana trgovina oblačil. Dobili smo bogato izbiro jeansa LEE (številka dva na svetovnem trgu). Mladi, ne zamudite! Kurivo - specializirana trgovina z gradbenim materialom in kurivom: - pesek za grobove - ugodne cene kombi plošč, armaturnih mrež, železa - vse vrste kuriva - velika izbira parketov: lamelnih in klasičnih - 5% popust pri nakupu stavbnega pohištva NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI FRIZERSTVO MARJANCA JUH KAMNIK, TUNJIŠKA 2/B telefon: 817-422 NOVO!!! Porjavite, obdržite barvo, preženite revmatična obolenja pod našim sodobnim solarnim aparatom. Lase vam trajno skodramo z ameriškimi preparati Matrix. Striženje najnovejših modnih linij. Pričakujemo vas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 20. ure, sreda od 7. do 14. ure, sobota po naročilu. AVTOBUSNI PREVOZ Marjan Vrankar Buč 20, Laze v Tuhinju tel./fax: 847-124 Organiziramo enodnevne nakupovalne izlete v Italijo in na Madžarsko. Vozimo po domovini In v tujino po ugodnih cenah. Pokličite po tel.: 847-124. Trgovina z otroško obutvijo OBUTI MAČEK Kamnik, Kolodvorska 1 tel.: 831-804 * pestra ponudba jesenske in zimske otroške obutve: BARBE, KID LAND, PETEJAN * NIKE, REEBOK od št. 20 do 45 * še posebno pestra izbira copatk PETEJAN, DE FONSECA * SUPERGE Z LUČKO! Možnost plačila s plačilnimi karticami ali na obroke. Odprto: od 9h-12h in 15h-19h, sobota 9h-12h. «iv!Š Domžale' SBKV1S Prešernova Va, TRGOVINA tel. 722.^7 gorenje Popusti do 20% • pralni stroji Gorenje že od 47.000 SIT dalje • sušilec perila 37.500 SIT • zamrzovalne skrinje in omare • barvni televizorji Gorenje že od 45.000 SIT dalje • mali gospodinjski aparati '', Ugodno: štedilniki, pomivalni stroji... Na zalogi celoten program Gorenje! Možnost nakupa na več obrokov brez obresti. Brezplačna dostava. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRA VI NASLOV ZA NAKUP APARA TOV GORENJE! Mami Požeg s Kranjske 4/a so pri spravilu drv za hladne dni pomagali domači in prijatelji. VERA MEJA C Redke ajdove njive Nekoč so Kamničani ubadali Podgorce, češ da vse požanjejo zeleno, le ajdo belo. Danes pa jim tudi tega ne morejo več reči, ker so le redke njive posejane z ajdo. Letos je med njimi skoraj hektar velika njiva Mira Svetima, po domače Prgava. (fs) Poštenost do sovoznikov? Trg prijateljstva povzroča s svojim dvosmernim prometom voznikom precej preglavic Za dodatne težave in zaplete pa poskrbijo tudi nekateri »zgledni* vozniki, ki takole parkirajo sredi parkirišča in preprečujejo drugim voznikom normalen dostop in izvoz s parkirnega mesta. Kaj pravijo na to komunami redarji? (fs) Avto Car d.o.o. Svetčeva 1, Mengeš, tel. avtosalon: 737-414 RENAULT POOBLAŠČENI KONCESIONAR tel: 737-279 faks: 737-431 Postanite tudi vi član velike družine Renault! Obiščite nas med dnevi odprtih vrat od 19. do 23. oktobra. Predstavili vam bomo nov model Laguna break. Pri nakupu novih Renaultovih vozil vam pomagamo z ugodnim kreditom (R+5% - za petko, R+7% - za cllov R+9% - za ostale modele) in leasingom. Obiščite nas vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah pa le v salonu med 8. in 12. uro. Dobrodošli!