Opomin krajnskim kmetam
zastran gojzdnih služnost.
Žalostne reči slišimo od nekterih krajev, de nekteri kmetje, ki imajo v grajšinskih gojzdih pravico les sekati (gojzdno služnost, Wald-Servitut), pokončujejo gojzde (borste), sekajo kar le morejo lesa, brez de bi kteriga človeka prašali; nekteri pa grajšinam še clo branijo, de ne smejo clo nič sekati.
V saboto večer smo slišali na nekim očitnim kraji pismo brati, v kterim se nek grajšak, ki si je na No-trajnskim pred nekimi leti grajšino z velikim gojzdam kupil y   silno  pritoži   čez  ropanje  svojih gojzdov,
ter pravi: de nima clo nobenima veselja v tako deželo priti, kjer si še človek svojima premoženja ni svest.
To od svojih rojakov slišati nas je globoko v serce zabolelo.
Krajnci! Kdor si v kakoršni naj si bodi reči sam 8 silo pravico dela, zapusti pot postave in si ima sam sebi vse nasledke pripisati, ki izvirajo iz brez-postavniga ravnanja. Dobro vemo, de imate pravice v gojzdih les sekati, pa tudi to dobro vemo, de se vam ta pravica nikakor krajšati ne sme, in de se vam tudi krajšala ne bo. Tudi to dobro vemo, de so semtertje razpertije in tožbe med kmeti in grajšinami zavoljo teh pravic, ktere se že dolgo časa vlečejo, brez de bi bile po starih postavah razsojene bile.
Vse to je gotovo. Ali, prijatli! vse to ne Vam ne graj-šinam še pravice ne da, de bi le sekira pravdo razsodila, de bi gojzde pokončevali, kakor de bi ne bilo nobenima gospodarja.  Kam bo to prišlo? K nič dobrimu.
Novi ministri so pravični in natanjeni možje, ki ne bojo terpeli, de bi vsak le po svoji glavi ravnal in de bi storil, kar njemu kaže. In hvala Bogu, de smo take ministre dobili! Tudi deržavni zbor bo po pravici to reč razsodel — in Bog daj! de bi kmalo to storil, kar bi bil imel že davnej storiti, nainest de je z drugimi rečmi čas tratil. Kaj pa potem, ako bi se moglo nepravično vzeto po verni t i ali pa ko bi se poraj-talo na tem, kar bo kterimu prihodnjič v njegovo lastnino odločeno. Kaj tedej pomaga sedanje ropanje gojzdov? Nič druziga, kakor de bomo — ker noben tak človek na novo zasajenje lesa ne misli — v kratkim ob ves les prišli, in de naši nasledniki ne bojo imeli s čim kuriti. Kaj boste po tem imeli nad tistimi deli, ki vam bojo v lastnino odločeni, če druziga ne bo na njih najti, kot germovje ?
Te žalostne nasledke bi imeli posebno gruntarji in soseske dobro premisliti, ker njih bo enkrat po takim pokončanji govjzdov nar veči škoda zadela. Kaj praša kaj ž ar brez grunta po tem: ali bo za njim še trava rasla ali ne!
Kaj je tedaj storiti, de se tacimu nepostavnimu ropanju gojzdov konec stori?
Ob kratkim to le: Dokler ni nova postava čez gojzde dana, in dokler ni po postavi izgovorjeno, kako se bo gojzdnim služnostim pravica zgodila, n e j kmetje in graj šine ravnajo v prijazni zastop nosti med seboj, in pravica nej se vselej po postavah iše, ktere še zdej veljajo. Dokler ni po novi postavi pravda stekla, nej si nihče s silo ptujiga blaga ne prilastuje! Sej ne bo dolgo teipelo, de se bo ta reč razsodila !
210