X. letnik. V Gorici, dne lfi. jami varja 1902. 3. številka. Izhaja vsaki četrtek ob 11- uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Ceria listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, /a druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilaijjn štev. 7. A*—* % Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeuiška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računljo po peti! vrstah, in sicer: če se tiska enkiat 14 vin., dvakiat 12 vin., trikrat 1» vin. Večkrat po pogodbi. ’—yv-~i Izdajatelj in odgovorni vrednik: lian Itajt v Goiici. Tiska „\arodua tiskarna' (odgov. J. Marušič) v Gorici. Socijalno vprašanje ali: Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva. II. Siromaščina je res velika. Delavski ljudje živijo po večini v nesrečnem stanju in v nezasluženi revščini. Leo XIII. 2. ..Drugi siromak trpin je dolavee v mesti h“, začel je župnik dalje govoriti. „Prerešetali smo najprej kmečko uboštvo, zdaj pa poglejmo še v mesta, V mestih je siromaščina delavskega ljudstva še večja ko na deželi. V mestih je Štefan sicer videl bogastvo, a menim, da tudi uboštva ni spregledal. Kdo pa so v mestu ubogi? Delavski ljudje: čevljarji, krojači, nosači, posli, delavci v tvornicah^ in njim enaki. Ti so na sploh ubogi. Če so pametni in zdravi, ne godi se jim ravno slabo, ali če pa-f meti ni ali če pride bolezen v hišo, tedaj je v laki družini gorje nepopisno. Hrana delavskih ljudij v mestu je draga in nezdrava. Vino je ponarejeno, moka je pomešana s prahom, maslo je loj, olje je nesnaga, j sir je krompir itd. Vse to pa plačujejo trgovcem silno drago. Gospoda pije fino vino po 40 kr., delavec pije žonto po GO kr. Stanovanja d elavs k ega Ij u d-stva v mestih so luknje. Kmet preživi cele dneve pod nebom in je zdrav, \ v mestu se tiščijo dan in noč v hiši. Iti kakšne hiše imajo! V eni ^bi pri tleh so vsi prostori za 5—7 oseb. V enem kotu je ognjišče, v drugem je postelja, v tretjem je kup cunj, katere zvečer raztegnejo, da nanje ležejo siromaci. Ravno tako nezdrave in zaduhle so njih delavnice, a še veliko hujše so tvornice (fa-brike), ki smradijo cele okolice. V la-i kem neznosnem smradu dela delavec 10 do 12 ur na dan, včasih tudi cele noči. — Njih plače so včasih tako nizke, da skoraj ne morejo živeti. — Še niže so plače žensk in otrok, kateri se vže mladi morijo v onih nezdravih prostorih. Vsled tega narašča v mestu bledo, slabotno in jedčno ljudstvo, ki nima nobenega veselja na svetu. LISTEK. Po krivem na smrt obsojen. Malo pred polnočjo je bilo, V neki jetniški celini v Satiljagu (Južna Amerika) sta dva moža kleče molila. Bila sta redovnik O. Kajetan Tapija in radi umora na s:.irt obsojeni Bričeno. Ko sta odmo-y lila, vdari 12. uro v bližnjem stolpu. Mr-' eel veter je pihal, da sta se oba od mraza tresla. „Oče“, reče obsojenec, „ne izpostavljajte se prehlajenju radi moje osebe; noč je mrzla kot led in mogla bi va-Sernu zdravju škodovati. Prosim vas, sto-j pite v kako toplejšo sobo!“ Ali ta se ni hotel niti za trenotek oddaljiti in je rekel: „Ne skrbite za ; me!“ S „Pa sedite vsaj na to klop, med tem A da bi vsaj ta p 1 a č a b i 1 a stalna in zanesljiva, kar pa ni, ker gospodarju ni delavec nič, delavcu gospodar nič, v štirnajstih dneh se ločita, da se nikoli več ne vidita, kajti delavska pogodba ne velja več ko za 14 dnij. — Uradnik je stalno nameščen v službi in ima pogodbo za celo življenje. Ko ga bolezen ali starost odžene od dela, vleče primerno pokojnino (penzijo). Če umrje, imajo pravico do podpore žena in mladoletni otroci. Naj si bo njegova plača še tako pičla, v primeri z delavcem je vsaki uradnik gospod, ker delavec siromak živi od danes do jutri, nima stalne plače, nima trajne pogodbe, nima pokojnine, žena in otroci nimajo podpore. — Delavec je na svetu sam svoj ko cigan! Zadnji čas so vpeljali zavarovanje delavčev, da vdobivajo 007» plače v bolezni in to do 14 tednov, ali če pri delu ponesrečijo, vdobijo neko pokojnino. — Toda to pokojnino morajo siromaci sami skladati. Večkrat je tudi ne vdobijo, če ni v blagajnah denarja; veliko delavcev pa še sploh ne vživajo te dobrote. Vrh uboštva pride še neumnost in gr e h. V mestu je veliko slabih zgledov in priložnostij. Delavec ima premalo šole in odgoje, pade pri prvi priložnosti. Greh pa stane, nečistost in požrešnost obirata ob nedeljah nesrečnega trpina, da gre v ponedeljek čisto gol na delo. Dobičkaželjni kramarji in krčmarji prav naslavljajo delavcem priložnosti (plese, zabave, .shode, izlete), da jim izvabijo trdo zaslužene novce. Gosposka meni, da je to celo dobro, češ, saj tudi ljudstvo mora imeti kako veselje. To je krvavo veselje, ako za en poldan divjega uživanja, katero si delavec pri vošči, cel teden stradajo žena in otroci! Uboštvo in neumnost sta sestre ! Še nekaj tlači ubožno delavsko ljudstvo v mestih, namreč preziranje in zaničevanje bogate gospode. Na deželi se ubogi in bogati ljudje tikajo in občujejo med seboj kakor enakopravni tovariši in bratje, v mestu se ne poznajo in se skoraj ne pogledajo. Gospoda hodi ravno po koncu mimo siromakov in ima za ljudstvo le zaničljive poglede in besede. Seveda najdeš med bogatimi meščani tudi prave dobrotine ubožcev, ali r.a ploh bogatini prezirajo žuljave roke. To preziranje in zaničevanje silno težko de poštenemu delavcu. Na tihem povpra- spišem še zadnje pismo na svojo soprogo in otroke11. 0. Kajetan sede in nekoliko zadremlje, dokler ga ne prebudi iz sna glas zvončka v pisarni. Med tem se je obtoženec, kateri je vedno trdil, da je nedolžen, pismeno poslovil od soproge in otrok. Na to tiho potrka nekdo na vrata, in pozove redovnika iz celice na hodnik, kjer mu sporoči, da je smrtna kazen vničena, ker so spoznali Bričenija nedolžnega. O. Kajetan slopi kmalu spet v celico. „Kaj pa delate sedaj, dragi prijatelj?-1 ogovori kaznjenca. ,.Poslovil sem se od svoje družine in svojih prijateljev; sedaj mi ne preostaja druzega, nego da se vam zahvalim za vaio pomoč!" šuje: „Ali nismo vsi bratje? Ali ne delam tudi jaz za občno blaginjo kol drugi stanovi? Ali nisem po Kristusu tudi jaz svoboden in blagoroden?11 A zveni mu odgovor od zgoraj: „Ti nisi nič, pojdi mej „niže ljudstvo” in ne dotikaj se nas iz ,,boljših“ stanov11. „Le petica dft ime sloveče, in človek toliko velja, kar plača“ pravi resnično Prešern. Po velikih mestih kakor n. pr. v Londonu, v Parizu, na Dnnaju itd. je še veča siromaščina ko v malih mestih. Vsako toliko časa izide kakšen popis onih smradljivih brlogov, v katerih umirajo stotine trpinov od lakoti in nesnage, a umirajo brez vse človeške tolažbe kakor črna živina. Svet bere lake popise, čudi se, kako-li more človek toliko pretrpeti, gane ga beseda, ali ne stori nič in vso stvar kmalu pozabi. Ne bom več nadalje popisaval uboštva in nesreče delavskega ljudstva. Menim, da ste me dobro razumeli in da ste spuznali, kako krvavo resničen je stavek, da, kdor dela iiii1 nima1. Tako je župnik sklenil svoj govor. Ljudje pa so obstali zamišljeni in nemi, nikdo ni zdaj izpregovoril besede. Župnik jim je govoril iz srca; kar so ti siromaki vže vedeli in čutili, a niso si znali povedati, to jim je zdaj izšolan in zgovoren človek, njih dušni pastir, povedal : Kd )r dela nič nima. * * O Bilo je vže poprej dogovorjeno, da ostala tri vprašanja bo pojasnil učitelj. Začel je pa tako le : „Pcšteni možje! Odgovoriti imam na vprašanje: Ali je Bog bolel, da bodi tolika siromaščina na svetu? Moj odgovor se glasi: Bog ni hotel, da bi ljudje živeli v slromaščini. Vže v začetku ko je svet ustvarjal, je vse tako uredil in pripravil, da ni imelo ničesar manjkati človeku. Greh je vzel človeku srečo, veselje obilnost, ali potrebnega mu ni vzel. Tudi po grehu ni Bog odrekel človeku svoje mile previdnosti. Bog, ki ljudi ustvarja, tudi skrbi zanje. Ne bilo bi primerno božji previdnosti, ako bi ljudje od pomanjkanja hirali. — Človek, ki sirornaščino trpi, ni za nič. Kakor hira na telesu, hira tudi na duši; ni za učenje, ni za napredek, „Ste pa res pripravljen na sinrt?“ „Da, oče“, ponovi Bričeno, pripravljen sem popolnoma11. „Dobro, ker ste tako stanovitni, bodete tudi veselo novico (vest) hladnokrvno sprejeli11. „Kako —!“ se začudi Bričeno in ostrmi. ,.Glejte, božja previdnost me je odločila, da vam naznanim popolno opro-ščenje kazni! Zahvalimo najprej Boga za to nepričakovano milost!‘‘ Bričeno ne pusti spovedniku dalje govoriti. — Vrže se na tla in'od veselja joče. Kmalu na to vstopi vratar kaznilnice v celico, čestita kaznjencu za opro-ščenje in mu razveže okove. Na to se vsi prisrčno zahvalijo Bogu in zapuste celico. V Buenos Airea-u se je pri nekem notarju zglasil mož imenom Alvarondo, kateri je priznal, da je on pravi morilec. ni za pobožnost. Siromaščina ne rodi človeški družbi mož sposobnih za cerkvene ali državne službe; siromaščina ne more cerkvi zidati ali jih z zlatom in srebrom krasiti Bogu na čast. — lz siromaščine izvira sužnost, je rekel stari modrijan Plato, naš pregovor pa pravi: Uboštvo krati moštvo. — Siromaščina je tudi le prerada priložnost v greh. Sa-binci so rekli : Siromaščina je nečistnica. Zato pa so pobožni in modri možje vselej prosili Boga, naj jih ohrani siro-inaščine. Modri kralj Salomon je tako-le molil in prosil Boga: ,,Dveh rečij sem te prosil, ne odrekaj mi jih do smrti. Neči-murnosti in lažnjivih besed varuj me, siromaštva in bogastva ne dajaj m i, ampak podeli mi kar mi je potrebno za življenje. ... da me revščina ne prisili krasti ali da ne bi morda preklinjal Tvojega imena11*). Zveličar Sam nam je zagotovil: „Iščile najprej kraljestva božjega in vse drugo vam bo dodano1' t. j. dodano vam bo vse, kar je potrebno za življenje: hrana, obleka, stanje itd. — Zapovedal nam je, naj prosimo nebeškega očeta vsakdanjega kruha, katerega nam ne bo odrekel, ker noče, da bi stradali njegovi otroci. Katoliška cerkev je — po zapovedi Gospodovi — takoj prve dni svojega obstanka začela ubožnim in siromašnim lajšati trpljenje, a ta skrb za siromake je v cerkveni zgodovini zasnovala imenitna dela v prid ubožnim, nesrečnim in onemoglim. — Cerkev sama zase ne išče bogastvu, a tudi siromaščine noče v svojih hišah. Učeni krščanski možje so to ludi vedno učili, da ni božja volja, da bi človeku man jkalo, kar mu je potrebno. To je občno krščansko prepričanje, da je srečen tisti narod, ki nima ne bogatinov, ne trpinov, ampak ljudi, kateri s poštenim delom živijo, ne da bi kruha stradali11. Po teh besedah se je govornik nekoliko ustavil. Takoj se je ohrabril neki poslušalec in vprašal: „Če je res, da Bog noče siromakov, zakaj je pa rekel Gospod: Ubožce boste imeli vedno pri sebi in jim bosle lahko pomagali?" — Učitelj je odgovoril: ,,Ubožce bomo imeli vedno med seboj, to je resnica, ali besede Kristusove moramo tako umeti, da med vsem ljudstvom bodo vedno nekateri nesrečni in bedni ali po svoji *) Pregov. XXX. 8-9. Brzojavno je na to predsednik vničil obsodbo in Bričenija oprostil. Po nemškem. C. Napoleon na smrtni postelji. General Monthoion poroča o zadnjih trenotkih Napoleonovih v pismu sledeče: Po prejemu sv. poslednjega olja mi reče Nepoleon: „Sedaj sem pa srečen, ko sem izpolnil svojo versko dolžnost. Želim vam, general, isto srečo, ko boste na smrtni postelji. Ko sem bil na prestolu, nisem mnogo cenil verske vaje; čast človeka omami — ali bil sem vsejedno veren. Glas zvona me je veselil, pogled duhovnika mi je ganil srce. Hotel sem to mnogokrat zatajiti (prikriti), ali to je slabost. Boga hočem častiti. General, ukrenite, da napravijo v stranski sobi oltar in izpostavijo Najsvetejše. Molite štiri-deseturuo molitev I-1 C. neumnosti ali po nesreči ali po hudobiji drugih ljudij, ali s tein ni rečeno, da Bog sem to hoče, že manj pa hi smeli besede Gospodove tako razlagati : da bode celo ljudstvo siromažno in bedno, kakor je vidimo dandanes siromažno in revno. — Siromažčina je včasih tudi kazen božja, ali tudi v tem primeru je ni božja volja kriva, ampak človekova grežna volja, katero je Bog pokoril41. Politični pregled. Naš avstrijski državni zbor. — V soboto je imel minislerski svet svojo sejo. Govorilo se je, da se v lej seji določi dan, na kateri se ima zopet sklicati drž. zbor Ker se pa to ni zgodilo, misli se. da se drž. zbor ne snide poprej, nego da proračunski odsek dokonča svoje delo. Med ministerskim predsednikom dr. Koerberjem in med voditelji čeških in nemških strank vrže se sedaj pogovori. O teh pogovorih pišejo „Narodni Lisly“, da je poslanec dr. Ilerold naravnost povedal dr. Koerberju, da se Čehi niti ne udeležč nameravanih nemško - čeških spravnih konferenc, ako jim vlada že poprej ne zagotovi, da bodo Nemci odnehali od nekaterih zahtev, katerih Čehi nikakor ne morejo sprejeli. Ogerske želje. — Nekateri listi poročajo, da zahtevajo Ogri zase: Dalmacijo, Bosno in Ercegovino. Pravijo, da je to glavna preporna točka med Avstrijo in Ogersko, ki ovira ustanovitev pogodbe.' Kitajske razmere. — Dne 7. t. m., tako poročajo razni časopisi, se je po dolgem času vrnil kitajski dvor v Peking. Cesarja, cesarico udovo in mlado cesarico, ter princa Čuna so nosili v nosilnicah. Dvor je spremljala ogromna vojaška moč. Koj pri ustopu v prepovedano mesto sta se cesar in cesarica podala v tempelj, na to pa v svoj prenovljeni dvor. Koliko stane Angleže vojna v južni Afriki? — Preračunih so. da stane Angleže vojska v južni Afriki do sedaj 1 milijardo in 750 milijonov kron, t. j. 37 milijonov na teden, 5,310.000 K na dan, 220.000 K na uro in 3700 K na minuto 1 Novice. Poziv dr. Tumi! — Slovesno in odločno pozi vijemo deželnega poslanca dr. Tumo, naj trditev, da je „duhovščina Tolminskega okraja ljudem grozila z večnim pogubljenjem, — ako ne volijo g. Klavžarja44, ali dokaže ali pa javno prekliče. V slučaju, da tega ne stori, imeli ga bodemo za nesramnega lažnika in podlega obrekovalca, ki ni vreden naslova: „deželn i poslanec44. Več duhovnikov Tolminskega okraja. Gonja proti ,,1‘rim. Listu44. -Opozarjamo svoje somišljenike, da je agitacija proti „Primorskemu Listu** v onih občinah, v katerih smo pri zadnjih volitvah propali, naravnost nezaslišana. — Prosimo tedaj rodoljube, naj pridno širijo naš list, kajti cena je tako majhna, da se moremo vzdrževati le, ako je število naročnikov veliko in ako naročniki najstrože izvršujejo svojo dolžnost. Na delo! S podpiranjem in razširjanjem lista pomagamo resnici in pravici do zmage. Veselo naznanilo. — 20. febru-varja tega leta bo dovršenih 24 let, odkar vlada vesoljni katoliški svet sv. Oče Leon XIII. — Dne 20. februvarja 1. 1903 bo pa dovršenih 25 let, česar ni učakal od sv. Petra sem, razun Pija IX. noben papež. Za sv. Petrom, prvakom apostolov in prvim Kristusovim namestnikom, je bil samo Pij IX., ki je vladal celih 25 let. Bog daj, da bi slavni starček Leon XIII. bil tretji izmed 262 dosedanjih cerkvenih vladarjev! — Pač sama božja previdnost vzdržuje eno in devetdeset let starega Leona XIII., ki je sicer slaboten na telesu, a še vedno čil na umu! V spomin rajnemu kn.-nadškofu Alojziju. — Znano je, da je rajni kn -nadškof Alojzij srčno želel ustanoviti v malem semenišču gimnazij. Njegovi koraki v dosego tega namena pa so bili naravnost nerazumljivi. Prenašati je mo- ral radi tega ostro kritiko, ki ga je bolela. Tako n. pr. ni dovolil, da bi se bila t kupila v la namen jako primerna Riller- 1 jeva palača na Komu z lepim vrtom in obširnim parkom za nizko ceno 37.000 gld. Takrat je tudi goriško mesto ponujalo za tedanje poslopje malega semenišča 25.000 gld. K temu bi se bilo dodalo še 12.000 gld. in krasna palača z lepim parkom bi bila last malega semenišča. Da se to ni zgodilo, je velika škoda ! Ker se ni kupila Hitlerjeva palača, moralo se je poslopje malega semenišča višati, kar je stalo okolu 12.000 gld. Ta denar se je zdel vsem zavržen, ker ni lega ugodna in primerna. Ker so malo semenišče obdajale umazane hiše, treba jo bilo te pokupiti, kar je stalo okolu 12.000 gl. Zopet zavržen denar! Kadarkoli se je ponudila kaka lepa priložnost za nakup primernega poslopja, vselej je bil kn.-nadškof nasproten. Kadi tega je duhovščina ustanovila obe „Aloj -zijevišči41, česar bi ne bilo, ako bi bil rajni nadškof drugače postopal. Nihče ga ni mogel prav razumeli. Njegov n a č i' l pa je prišel le dni na s v i 11 o. Pred kratkim je umrla v Gorici bogata gospa Roza S cap o 1 o, ki je bila dala rajnemu kn,-nadškofu pismeno obljubo, da bo zapustila svoje premoženje, okolu 200.000 K, malemu semenišču in sicer pod pogoji, ki so rajnemu nadškofu vezali roke glede nakupa drugih hiš. Ko bi se bila ta obljuba izpolnila, bi bilo malo semenišče z lastnimi šolami zagotovljeno. Mi objavljamo le vrstici; v spomin, pa tudi v opravičenje blagega pokojnika, prelj ubljenega vladike Alojzija. X. Novi častni kanoniki. — Presvitli cesar je dne 2. t. m. imenoval častne kanonike preč. gg. dr. Jož. G a h r i j e v -čiča, vodjo centralnega semenišča, Dominika A1 p i j a, profesorja ^ bogoslovja, Ant. Cibiča. dekana v Črničah, iv. ! Rod aro, župnika v Gradežu in Jožefa Kragelj a, dekana v Tolminu. Za „ Alojzije viščc*4. — Preč. gosp. Golh. Pavletič in preč. Jan. Leben po 20 K, preč. gg. Jurij Peternel, Jan. Kovačič, Ant. Gleščič, Fr. Kranjec in Jan Kunšjč po 10 K, preč. gg. Bogom. Nemec, Kil. Abram, Jan. Wester in Val. Batič po 5 K, preč. g. S. Defar 2 K. Upravi našega lista sta poslala: č. g. Andr. Mesar 10 K, Jos. Kosec 10 K (ravno toliko za »Šolski Dom41). Bog stotero povrni ! Napad na „Alojzijevišče44. — „Soča44 piše o nekih nedostojnostjh, katere da je uganjal v »Alojzijevišču44 brat Fridolin. Koliko je na tem resnice, zdaj pač ne moremo preiskovati, k e r j e brat F r i d o Ii n b i I že pred p o I d r u -g im leto m p r e m e š č e n iz Gorice in ni že pol leta sploh šolskih bratov v »Alojzije- vi šč u44. Ko bi res bilo, kar piše „Soča4‘, bi bilo obžalovanja vredno. Nihče bi tega bolj ne obsojal, kakor odbor in pa častita duhovščina, katera si za vzdrževanje tega zavoda v resnici pii svojih ustih prikrajšuje. Na vsak način pa hočemo o tein natanko sporočili redovnim predstojnikom. — Brat Fridolin je navaden kuhar, a „Soča44 je hotela ž njim udariti po duhovnikih !! Naša akadeiničua mladina v Gorici je večinoma v naprednem taboru. Voditeljijnapredne rabijo ie mladeniče kol hlapčke pri raznih veselicah, zabavnih večerih, »krokčih-4 in zlasti pri plesih. Še nedavno se je „Soča“ pobahala: ,.Kdor opazuje naše družabno življenje v mestu, mora s ponosom gledali na t a mogočni krog (krok ?) naše a k a-d e m i č n e mladine, na krasni v e n e e naših da m, gospa, g o s p i c, žen in deklet, kakoršen je bil zbran na Silvestrov večer pri „Jelenu44. Tako znajo zapeljevati naprednjaki našo učečo se mladino, od katere upa narod slovenski boljše bodočnosti. Nič čudnega, ako opravljajo nekateri svoje visokošolske študije po 10 do 15 let mesto po 4 leta. Pač nečastno za akademično mladino, da se druži z znanimi pivci krokarskega pevskega in glasbenega društva! Razmere v klubu goriskih italijanskih deželnih poslancev. — Ital. klub šteje 11 poslancev, godilo pa se je v njem do naj novejšega časa le to, kar je zahtevala ena glava. Vsi drugi ital. deželni poslanci so bili le za pričo. Posl. grof Panigai se je uprl diktaturi liste glave in ker jej ni maral več slepo služiti, je odstopil od poslanstva. Kmalu za njim pa so izstopili iz kluba še trije poslanci, namreč žid Luzzatto, Naglos in Valentinis. Korak grofa Panigaja je resen in odločen, izstop ostalih treh poslancev iz kluba pa se nam zdi le pesek v oči! Zgradba deželne norišnice v Gorici. — Deželni zbor je dne 4. t. m. odstopil poročijo Žida dr. Luzzatta o zgradbi nove deželne norišnice v Gorici zopet deželnemu odboru z naročilom, da naj to zadevo še enkrat prouči ter slavi o svojem času primerne predloge deželnemu zboru. Mi odobrujemo ta sklep deželnega zbora, kajti sedanji načrt ni za našo majhno in ubogo deželo. Nova past za goriške Slovence. — „Lega nazionale44 je kupila zemljišče grofa Pacela pri postaji južne železnice proti Oglejski ulici, kjer postavi laške šolo. Italijani upajo na ta način poitalijančili oni del mesta, ki je skoro izključno slovenski in spada pod duhov-nijo štandrežko. Tako gre irredentovska zdražba naprej! Rojaki, na delo! Italijanska šola v Podgori. — Upravna sodnija je zavrnila utok, kojega je podal tukajšni c. kr. okrajni šolski svet radi vzdrževanja italijanske šole v Podgori. Kaj porečejo sedaj Italijani, ako bo goriški okrajni šolski svet hotel ustanoviti laško šolo za Podgoro blizu Lečnika ali v Grojni, kakor je goriško mesto ustanovilo šolo za Slovence blizu Št. Petra?! Kmečki shod v Gorici. — V nedeljo dne 12. t. m. oh 10. uri je priredilo slovensko društvo za zavarovanje goveje živine v Gorici shod v deželni kmetijski šoli. Udeležba je bila zelo številna. Govoril je vodja kmetijske šole g, Dominko o krmljenju živine. Svaril je kmete zlasti, da naj nikar ne krmijo z listjem, ki je od slane oparjeno. Kmetu Lovrencu Velikonj a iz Rozentala se je prisodilo za crkneno kravo 168 K. Za 1. 1002 se je zavarovalnina določila na 2%. Društvo je v I. 1901 bilo goriškim kmetom v veliko srečo. Blagajnični preostanek koncem letu 1901 znaša 558 K. t'. la*, profesor — nadzornik »Soče.4'! — V »Gorici'4 št. 103. čilamo, da je g. Seidl, profesor na e. kr. realki v Gorici nadzornik pohujšljive „Sočo44. Vrlemu profesorju, kateremu je v izgojo izročena naša mladina, čestitamo ! Hribovec volilnim možem hribovcem. — Trdni neomahljivi, jekleni bodite, volilni možje v Tolminskem glavarstvu! Vedeli niste sicer še doslej, a izvedeli ste sedaj, da boste brez usmiljenja pogubljeni, ako ne volite gospoda Klavžarja. Povedal vam je to nezmotljivi liberalni kolovodja dr. Tuma, ki ima posebno zadnji čas po Česniku, to je po j udih, „dišeče“ vizije. — No, privoščimo to veselje obupanemu človeku, ki je skočil skozi tri obroče (000) ter padel nazadnje tako nesrečno, da je izgubil štiri (4) dragocene knofe. — Sedaj veste možaki, kako je Tuma zvest načelu: „Ce moja ne velja, naj vse hudič vzame!44 — Segel je v roko italijanskim liberalcem in legel v naročje Abrahama Luzzatta, da bi vničil rojaka, pred katerim se trese njegovo slavno okostje, da bi vničil g. Klavžarja, ki ima, kar se tiče deželne administracije, več v peli, nego Tuma v glavi. -- Da se pa ne posreči dr. Tumu umazani naklep, stopite možje Tolminskega glavarstva ob določenem dnevu zopet polnoštevilno na noge! — Druga zaušnica, katero prismolile hinavskim liberalcem, bode toliko hujša od prve! S tem izgube liberalci na Tolminskem ne samo zadnji groš, ampak tudi zadnji knof. S Krasa. — Dr. Treo je bil proglašen za kandidata liberalne stranke v kraških kmetskih občinah, če tudi ne bi smel ne voliti, ne biti izvoljen. — Ali nista vedela slavni jurist Henrik in kramar Drejc, da 3 X D = 0? Nista-li vedela, da dr. Treo ne more drugače priti v deželni zbor, kakor v konti aband? — Kako, da iii tega zapazil niti vladni komisar v Sežani? Toliko časa je kandidiral Korel z vsemi štirimi, nobena oblast ni vedela, da tega ne sme. Še-le kraški volilci razgnali so to nepredirno temo ter posvetili Korlu domov v pisarno. Vže je Korel slovesno obljubil ar-himandritu Tumi: „ ! i češ, Hinko, prvi carovati, a ja ču ti bili do koljena...-4 Ko je Hinko izletel iz deželnega odbora, a Korel iz zbora in odbora, pa: »Kako ti je siv-zelen sokole, kako ti je bez desnoga krila?44 Odgovara siv-zelen sokole: „Kao bratu, koji brata nema44. Kdo bo kandidatna Krasu? -~ Poročajo nam, da hoče biti M u h a zopet deželni poslanec. Prej ni maral za reveže v kmečkih občinah, ker je upal. da bo poslanec veleposestnikov, zdaj pa se zopet sili med kmete. Kraški kmetje, na noge! Duhovniške promembe v tržaški škofiji. — Č. g. Anion Slember-ger, kaplan pri sv. Anionu v Trstu, je imenovan župnim upraviteljem v Kastvu; č. g. M. Žugelj, kaplan v Zvonečih, je imenovan župnim upraviteljem v Dutov-Ijah; č. g. I. Vrabec, kaplan v Kastvu, je premeščen v Zvoneče, Monsignora V. Zamliča, župnika v Voloskem, je škofijski ordinarijat imenoval prodekanom in častnim konzislori-jalnim svetnikom. Politično društvo za Hrvate in Slovenec v Pazinu. — V Pazinu se je ustanovilo politično društvo za Slovence in Hrvate v Istri. Tako društvo je bilo v resnici jako potrebno, kajti politično društvo Edinost, ki je imelo razširjen svoj delokrog tudi po celi Istri, ni moglo tudi pri najboljši volji izvrševati tako vspešno prevzeto nalogo, kakor bo to lahko storilo novo politično društvo, ki ima svoj sedež v Pazinu v mestu, ki je pravo središče cele Istre. Kdo bo deželni glavar v Istri ? — Lisli poročajo, da ni gotovo, da poslane dr. Gampitclli zopet deželni glavar isterski. Imenuje se ime dr. Rizzija, kateri da je bil v hi namen že pri namestniku v Trstu. Železnica od Trsta do Poreča se v kratkem otvori. Na kolodvoru pri sv. Andreju v Trstu je pripravljenih vže veliko vozov za osebne in tovorne vlake. Iz Krepelj dne 8. prosinca 1902. — Dne t. prosinca je imelo tukajšnje bralno vinogradsko in sadjarsko društvo občni zbor po prenovljenih pravilih, katera je c. kr. numeslnija v Trstu- blagovolila potrditi meseca novembra min. 1. Na dnevnem redu je bilo : Potrjenje računov za leto 1901 in v zmislu novih pravil: potrditev proračuna dohodkov in stroškov za leto 1902; volitev odbora. V novi odbor so bili izvoljeni: Gg. Avguštin Orel predsednikom, Ivan Tavčar in Vinko Kompare podpredsednikom, Anton Tavčar tajnikom, Ivan Kobal blagajnikom; Anton Gomizel, Alojzij Brnndula iz Krepelj in Viktor Širca iz Godenj, odbornikom; za pregledovalce računov in društvene nadzornike: Miha Brnndula iz Krepelj, Avguštin Vrabič iz Godenj in č. g. Ferdinand Jonke, duhovnik v Dutovljah ; za mirovno sodnijo: Luka Tavčar in Ivan Tavčar iz Godenj, Alojzij Širca, posestnik in trgovec iz Dutovelj in Anton Tavčar iz Krepelj; za predsednika mirovne sodnije: Andrej Tavčar iz Krepelj. Iz liranice 8. januarja 1902. — Popravek resnici na ljubo. — Podpisani predsednik cerkveno skladovnega odbora izjavljam gledč na dopis v »Primorcu44 z dne 3. januarja t. I. št. 1. sledeče: Ni res, da je računil naš g. kurat znanemu ženinu Fr. U. od Kobolov 14 kron za same oklice, marveč resnica je ta le, da je vsled določenih Stolnih pristojbin, ktere si je sama naložila naša nova duhovnija z dne 10. junija 1870, in ktere jo potrdilo tudi knezonadško-lijstvo z dne 1. julija 1870, štev. 937, še premalo dotičnemu ženinu zaračunil, namreč manj 2 K 60 h. G. kurat je računil za se ie 10 K, mesto 12 K 60 h, kakor stoji v pristojbinski listini, ktere izvirnik imam jaz v rokah. V tej stoji med drugimi Stolnimi pristojbinami pod št. 3 la le odstavek: Za vsak krstni list, samski list, oklicni list, poročni ali mrtvaški list, in to za vsacega posebej, — kolek pa ima prinesti stranka sama, — 2 gld. 10 kr. ali 4 K 20 h. Ker je o tej priliki moral izdali g. kurat onemu ženinu: krstni, samski in oklicni list, t. j. troje listin, vsako na posebni poli in ko-lekovano, kakor to zahteva cerkveno pravo, bi bil on moral vsled gor omenjenega Stolnega reda, ki je od zastopnikov te duhovne občino podpisan, računih ženinu Fr. U. 4 K 20 h X ^ = 12 K 60 h, a je v islini račciil le 10 K; tor;j manj 2 K 60 h; ostale 3 K (ne > 4 K) so bile plačane za 3 koleke po 1 K klere mora stranka sama plačati. — Kdbr l«Ka ne verjame, naj pride k meni posedat izvirno pismo. Dalje ne pustimo, ju bi nam tako dobrotljivega in silno požrtvovalnega kurata zlobno sumničili v „Primorcu“ in ,.Soči“ taki nepridneži, ki 'so prišli že večkrat v neprijetno do-tilco s kazenskimi zakoni in so že gledali skoz železno omrežje božje solnce. Vsi pošteni Braničarji smo zelo hvaležni našemu g. kuratu za veliko požrtvovalnost in lepe nauke, ki nam jih daje v cerkvi in drugod in smo ž njim in njegovim vedenjem popolnoma zado-dovoljni, tako da onih par obrekovalcev v resnici niso niti vredni njemu čevljev likati 1 V Branici, dne 8. jan. 1902. Za cerkveni skladovni odbor Fr. Stem-berger s. r. predsednik, v imenu vseh poštenih duhovljanov braniških. Iz Riliemberga nam poročajo, da so naprednjaki na sv. Štefan pokradli posestniku Pod Čukom kokoši. Jedli so jih v Škrbini pri Urši. Žandarmerija ima že vse napredne ličke v rokah. Taki slučaji so sc v prejšnjih časih večkrat ponavljali. Dotični uzmoviči so bili znani pod imenom kokošarji. Ker so pa ti kokošarji poslali naprednjaki, smo upali, da bodo zdaj vsaj kokoši varne. Motili smo se ! Stara navada, železna srajca! V. S Pečin dne 12. prosinca 1902 — Zimo imamo letos prav milo. Do novega leta je bilo vedno vlažno in deževno, po novem letu pa so nastopili jasni in prijetni dnevi, skoraj pretopli za zimski čas. — „Prim. List“ si je pri nas tudi letos pridobil nekaj novih naročnikov, kar je znamenje, da ljudstvo samo pri poznava, kako potrebno je sedanjemu času dobrih časopisov in dobrega berila. ,.Duh časa" je zasejal tudi v našo majhno vasico židovski liberalizem. Par umazanih listov prihaja ludi v naše ).središče“. Iz njih puhti smrdljivi duh liberalizma med našo mladino, katera gre v omiki in napredku rakovo pot. Žalostno a resnično! Komaj šoli odrastejo, pa že znajo duhovnika zaničevati, kar je sad naprednega časopisja! Somišljeniki! Razširjajte dobro berilo, dobre časopise, nasprotno pa zatirajte liberalno židovsko časopisje. Prihodnost mora bili naša! fepovan, dno (5. jan. 1902. — Danes opoldne je bil občni zbor tuk. kat. pol. Čitalnice v prostorih g. Štefana Kofol. Vdeležba je bila nepričakovano obilna: vpisalo se je takoj pri zboru 5 3 udov, ki so z veseljem plačali še več nego udnino, tako da je Čitalnica takoj / naročila deset „Pr. Lislov“, deset „Do-/ moljubov41, 1 „Gorico“ in 1 ..Kmetovalca". Iz govora č. g. Jakopa Rejec kot Čit. načelnika omeniti moram te besede: Laž nas ne bo rešila (osvobodila), ampak resnica — podpirajmo se drug drugega v dobrem, delajmo za čast naše občine in cele okolice ter za resničen napredek — zaprimo svoje hiše bfrezbožnim, laž-njivim časopisom — varujmo našo mladino pohujšanja... Volil se je novi odbor. — Naposled se zahvali novi načelnik, č. gosp. Jakop Rejec vsem navzočim možem za obilo vdeležbo, za navdušenje za dobro stvar ter predlaga še, naj kat. pol. Čitalnica pošlje izjavo udanosti Nj. svetlosti, prestolonasledniku Franc Ferdinandu: kar so navzoči možje odobrili z živio-klici na presv. nadvojvoda, pokrovitelja katoliških šol. V zavesti, da — još čepovanska ni propala, dok mi živimo — so se zborovalci razšli. Dal Bog kat. pol. Čitalnici rast in čast! Smrt reveža v Ročinju. — V noči G. t. in. je tukaj umrl Jožef Ipavec, GO-lelni starček. Ker ni imel nikakoršnega premoženja, mu je občina oskrbovala hrano in stanovanje. Sirota je umrl kakor se sliši, za mrazom. Stanoval je v neki sobi, ki je imela razbita okna. Ker se je že par dni poprtj zmešal, je obleko iz sebe trgal. Večkrat so ga dobili na tleh ležati. Na to so bili naši občinski očetje opozorjeni. Žali Bog, da se ni nihče zanj zmenil. Dobili so ga 7. t. m. zjutraj na tleh nazega in mrtvega. Kr-šanska usmiljenost, kje si?! Trnovo pri Gorici, dne 12. jan. Lepo slovesnost smo imeli danes tu na Irnovem: blagoslovili smo nov križ s podobo Križanega v naravni velikosti. Kako pretrese človeka pogled na to podobo! Na ono trpeče telo, ki je za nas viselo na kriv;u!... Da, umetnik je bil, kdor je znal tako izrazito izdelati podobo našega Odrešenika. Bil je slovesen trenutek, ko so 4 možje dvignili v župnišču velikanski križ — ko so pevci zapeli Riharjevo: ,Zastava kraljeva vihra, in s križa se skrivnost blesti: Sam Bog na njem življenje da, da nam življenje podeli" — ko smo se počasi pomikati začeli proti cerkvi: prav res ginljiv trenutek! In ka-menito srce bi moral imeti, kdor bi prav ničesar ne občutil pri tej slovesnosti. V cerkvi je č. g. župnik Jakob Rejec blagoslovil novi križ, potem pa nastopil kot slavnostni govornik ter je v lepem govoru kazal na križ: mladini in odraslim v izgled in poduk. Pri slovesni sv. maši so peli domači pevci pod vodstvom g. učitelja — a gledč petja bom morda drugikrat kaj povedal. Samomor. — V sobolu popoludne ob 3. urah so našli prodajalca loncev in ptičev Nagliča stanujočega na Kornu, v njegovi kleti obešenega. Uzrok samomora ni znan, ve se samo to, da z lastno ženo ni živel popolnoma v miru. Zopet otrok /.gorel. — V ulici proti pokopališču v Gorici je pustila dne 13. t. m. mati Terezija Furlan svojo triletno hčerko Margarilo samo pri ognju. Ko se je vrnila v hišo, je bil otrok ves v plamenu in v zadnjih izdihljejih. Prestrašena mali je hitela gabiti, a olrok ji v rokah umrje ! Kat. bralno in pevsko društvo »Slovenska Zveza*' v St. Petru bode imelo svoj redni občni zbor dne 19. t. m. ob II. uri predpoludne v društveni sobi. Red zborovanja po pravilih. Odbor. Ponižani brezverec. — Znano je. kaj je vse govoril vsenemški poslanec Wolf v državnem zboru o kat. cerkvi, .kako nesramno je napadal duhovščino, katoliško moralo, sv. Alfonza itd. Takrat je bil na vrhuncu slave. In danes? . Odpovedati se je moral državno--zborskemu poslanstvu, ker so tako zahtevali njegovi prejšnji somišljeniki. Nastopil je sicer zopet kot kandidat v mestnem okraju Trutnov na Češkem, toda proti njemu so se vzdignili vsi nemški časopisi, kateri odkrivajo zdaj njegove lumparije ter objavljajo take s v i n j a r i j e, d a m u j e zavedno v n i č e n a čast in poštenje. VVolf, znani zasramovalec sv. Alfonza, je tedaj že ponižan. Prepričani smo za trdno, da bodo — kakor Bog živi — ponižani tudi slovenski liberalci na Kranjskem in Goriškem, ki so na enak način smešili moža velike svetosti, moža neumorne delavnosti in nesebične požr-tovalnosti — sv. Alfonza! Učiteljske vesti. — Na svojih mestih so postali definitivni: G. Kutin Anton Št. Maver-Podsabotin; Pavlica Urh, Bukovica; g.čna Jug Ana, Vrtojba; Oblak Amalija, Kamnje; M a n z o n i Eliza, Kanal in Komar Marija, Rihem-berg. — Premeščen je iz Šempasa v Tri-bušo g. nadučitelj Anton Rus tj a. — Premaknjeni so v I. plač. razred gosp. Kacafura Anton, g.čna Mozetič Adele in Perc Marija. V II. plač. razred gospoda Pavlin Leopold in Le-b a n France ter g.čne Luk m a n, C e j in Kumar. — G. G u š t i n u, ki je odšel za suplenta na deško vadnico v Koper, se je dovolil enoletni dopust. Brezplačni dopust do konec šolskega leta se je dovolil g. Šinigoj Francu, učitelju v Sv. Križu. — V prihodnjem šolskem letu se bodo zidala nova šolska poslopja v Solkanu, v Avč^a, ter prizidalo II. razred na Dolu. Razpis učiteljskih služb. — V šolskem okraju goriške okolice se razpisuje v definitivno nameščenje: 1. mesto nadučitelja na trorazredni ljudski šoli v Mirnu ter na dvorazrednih ljudskih šolali v Grgarju in Št. Martinu ; 2. po jedno mesto učitelja-voditelja na jednorazredni lj. šolali^ v Lokovcu, Rupi, Vedrijanu in Velikih Žabljah; 3. mesto potovalnega učitelja za Srednje in Kambrežko; 4. po jedno mesto učitelja na dvoraz-rednicah v Šmarjah in Kozani in na ekspozituri v Dobravljah; 5. po jedno mesto učitoljice na trorazredni lj. šoli v Kanalu in na dvorazrednih lj. šolah v Ajdovščini, Št. Martinu in Lokavcu. S temi službami spojeni prejemki so določ »ni v deželnem zakonu z dne G. oktobra 1900, dež. zak. št. 26. Potovalni učitelj dobiva ludi polnino letnih 200 K. .Josip Nolli. — V nori II. t. m. je umrl v Ljubljani Josip Nolli, operni pevec in odgovorni urednik ,,Slovenskega Naroda-1. Umrl je v Ljubljani preds. kranjske trg. zbornice dež. posl. Josip Kušar dne 13. t. m. Osebna vest. — Dekan v Kastvu preč. gospod Mihael Laginja, predsednik društva „Bratovščine hrvatakih ljudi-1 je šel radi slabega zdravja v pokoj. 8000 lovili katoličanov. — „Mis-sions Calliol11 poroča, da se je pustil kralj v Nsonbi ob Spodnjem Nigru z 8000 -svojih podložnikov krstiti. Sin Napoleona 111. — kolporter. — Nedavno je umrl v neki pariški bolnici sin Napoleona 111. in Marjete Bellan-ger. Mati mu je zapustila lepo imetje, katero pa je vsled špekulacije zgubil vse ter poslal berač Prodajal je časnike po ulicah in bil znan vsakemu pod imenom „Poleon-‘. Žrtev svoje žene. — Minuli leden je bil na Dunaju obsojen na 4‘/, leta težke ječe bivši ulanski ritmojster Aleksander pl. Carina. Obtožen je bil vohunstva, doprinešenega s tem, da je izdajal važne tajnosti naše vojne uprave. Delal je baje za Francijo in prejemal za to velike svole. — Zanimivo pa je vedeli, na kateri način je obsojeni Carina zabredel na to opolzlo pol. Poroča se namreč, da ga je k temu dovedla zapravljivost njegove soproge, katerej ni mogel nikdar dovolj znositi skupaj denarja. Ta ženska je bila tako zapravljiva, da je v 15 mescih porabila samo za klobuke 700 K, za čevlje pa 400 K, za svoje obleke v poldrugem letu pa nič manj nego — 25.000 K! A njen inož je moral pri tem dostikrat stradati. — Ta ženska je bila zdaj v drugo poročena. Njen prvi mož neki grof in nadporočnik Miizzuehejli se je zaradi nje na Dunaju ustrelil. Živela sla v Ljubljani, kjer je na vse načine zapravljala. Ko je ležal njen prvi mož na mrtvaškem odru. je sklenila znanje s svojim sedanjim možem, ko je pa ta stal pred sodiščem, seznanila se je že z drugim. To je pač — „uzoril zakonske žene. Strahovit zločin na vlaku. — Iz Harkova na Ruskem se poroča: V nekem nočnem vlaku Katarinske železnice vozil se je blagajniški uradnik, ki je imel pri sebi 30.000 rubljev. Na neki postaji stopil je na železniški stroj k znanemu mu vlakovodju, od tedaj pa je mladi blagajniški uradnik zginil. V železniškem stroju so sedaj dobili koščke človeške pete. Mašinist in kurilec sta uradnika pobila in ga, ko sta ga oropala vrgla v goreči železniški stroj. Poročilo o 13. občnem zboru podpornega driištva za slovenske vi-sokošolce na Dunaju. — Letošnji občni zbor meseca decembra na Dunaju, se je odlikoval s tem, da je bil izven-redno dobro obiskan. To dokazuje, koliko važnosti pripisujejo na Dunaju bivajoči Slovenci temu društvu. Po pozdravu g. predsednika Pukla, poročala sta gg. tajnik dr. Vidic in blagajnik dr. KI. Ses-hun o delovanju tega društva v minulem letu. Dr. Vidic je povdarjal, da je dru-šlvo podpiralo več revnih dijakov kot druga leta, da se je glavnica pomnožila, v tem pa je nazadovalo, da je prejelo manj podpor kot preteklo leto. Glavnica pa se je izvenredno pomnožila. — Iz poročila g. blagajnika je povzeti: Društvena glavnica se je letos pomnožila za 5180 K tako, da znaša letos 1G83G K 44 v. Razpoložene glavnice je I. 1900 ostalo 2188 K 7G v. Prispevki rednih udov, podpornikov in dobrotnikov so to leto znašali 38G7 K 19 v, obresti pa 720 K 90 v, vrnene podpore 70 K; skupaj znaša razpoložena glavnica 6846 K 75 v. Iz te svote so se pokrili stroški: a) podpore 43G3 K, b) upravni stroški 205 K G v, c) pristojbine in provizije poštne hranilnice 7 K 75 v. Društveno premoženje znaša ob sklepu letnega računa 19105 K 43 v. Podpirancev je bilo 77. — Darovi se pošiljajo društvenemu blagajniku g. dr. KI. Seshu-nu na Dunaju 1. Singerstrasse 7. Žid je Žid! — Zgodilo se je ne- i davno v Trstu. Uboga ženica imela je pri sebi malo deklico, kateri sta umrli oče in mati. Ta sirota hodila je v šolo v samostan Benediktink. Vsega potrebna: živeža in obleke za-se in za deklico, ne ve, kam bi se obrnila. »Hodite**, ji reče neka tovarišica, „v zavod otrok11. „Grem in prosim malo obuvala za ubogo siroto. Načelnik zavoda — žid — jo vpraša: ,.V kaloro šolo hodi ta der | klica?-1 „Hodi v samostan11, mu ženica 1 odgovori. „ \ tako!?“ reče na to žid in se ji poroga. „IIodite, naj vam dajo nune obuvalo!-1 Na te tolažilne besede ji pokaže vrata! Nesrečno sovraštvo do sv. Cerkve! Tedaj katoličan ne sme niti pomoči prosili ?! Prodajo se nove orgije za 100 K s 3 registri, principalom, 'oktavo in tlavto s 4 oktavami. Več se poizve pri g. Ivanu Kacin v Olaležu p. Idrija. Razpis službe. — Služba občinskega tajnika v Volčah je vsled slare-šinstvenega sklepa 31. decembra 1901 s tem razpisana. Letni zaslužek je 460 K. Prosilci za to službo naj se oglasijo pri županstvu v Volčah do 16. marča 1902. Socijalne drobtinice. Soeijalni domokratje — obrekovalci. — Olomuški list „Moravan“ piše o demokratskem državnem poslancu Schiihmeierju tako: „Dragi g. Schuhmeier, dovolili sle si pod krinko imunitete bedasto obrekovati najmil. kneza-nadškofa olomuškega in v strašnih barvah slikati stanje njegovih delavcev. Zato ker sle zaradi imunitete ušli kazni in Vaše obrekovanje ne m >re biti sodnijsko kaznovano, zapomnile si, da so vsi delavci kneza-nadškofa od leta 1899 zavarovani za starost in onemoglost za delo in sicer od zadnjega hlapca in drvarja naprej, s katerim delom velikodušnosti se je knez-nadškof obremenil za leto za več ko 100.000 K. Toliko je storil ra delavce dr. Teodor Kolin, ki ste ga luko nesramno obrekovali. In sedaj ljubi Schuhmeier, naredile vi ali kateri vaših tovarišev enak vzgled očetovske skrbi in požrtovalnosti, Vi, ki imate vendar zavarovanje za sto-rost in onemoglost kot prvo in poglavitno točko svojega programa". K temu poročilu naj še dostavimo, da obrekujejo tudi slovenski socijaliati nadškofa Kolina po vseh shodih. O zasebni lasti. — 20. Da si človek pridobi last, ne zadostuje svobodna volja, zahteva se dalje še, da je dejanje, katero služi v pridobitev lasti, očitno ter združeno z očitnim n a m e n o m druge od posesti izključiti Ti so poglavitni pogoji za pridobivanje lasti in sicer ne saino glede-onih stvari, ki nimajo še lastnika, ampak tudi glede onih stvari, ki imajo že lastnika. Dokler niso izpolnjeni ti pogoji namreč: svobodno in očitno dejanje ter očitni namen druge izključiti, je nemogoče govoriti o lasti in o lastnini. Očividno je, da si z golimi notranjimi mislimi in željami ne moremo prilastiti nobene reči, kajti na misli in želje, katere goji človek, pa jih očitno ne izrazi ali v dejanju očitno ne pokaže, ni dolžan nihče ozirati so. Samo z mislimi in željami si ne more pridobiti nobene pravice, katero bi bili drugi dolžni priznati. Istolako je tudi jasno, da moramo imeti, ako si hočemo prilastiti kako stvar, očiten namen druge od nje posesti izključiti. Ako se kdo kake stvari le po-služi, pa nima očitnega namena druge izključiti, ne moremo še reči, da je njemu lastna. Dokler očitno ne izrazi, oziroma v dejanju ne pokaže lega namena, smemo po pravici soditi, da je dotična stvar ali obča ali vsaj da ni še njegova. Za kratek čas. Česa se ljudje umislijo! — V mestu Boston v Ameriki napravili so ve-, liko pojedino. Pri mizi je bilo 15 posebnih11 oseb. Na prvem mestu je sedel nek Kgipčun, Hassan Ali po imenu, ki je bil dolg 2 metra in 18 centim. Lep mož kaj ne? Na njegovi desni je sedel pritliko-vec Šottlandec, komaj 48 centim, dolg, na levi pa najdebelejši amerikanski par: gospod Marlon in njegova soproga. Imela sta oba skupaj 1100 funtov! Uboge stolice ! Zraven teh sedeli so po vrsti štirje bratje, doma od črnega morja, črni kot oglje, loda z svitlo belim nosom in popolnoma belim čeloiu. Pač čudni Ijuilje! Ob drugi strani sta bila pri mizi dva živa kostenjaka, moža suha kot mrlič. Samo oči so se jima svetile. Prvi je bil j Francoz navadne velikosti, drugi pa velikanski Kinez, ki je izpil vsake dve uri v enem dušku po pet meric vode, itd. itd. Velikan Hassan Ali je namreč obhajal petindvajsetletnico svojega rojstva, zato je napravil pojedino, h katerej je spravil „te čudne" ljudi od vseh strani sveti. Kaj pa potem ?! Debeljaka, mož in žena sta pojedla dvanajst piščancev, vsak po šest; velikan Kinez pet kilov riža z maslom ; velikan Ali, hišni gospodar, pa je spravil pod streho svoje kože tri dt.cate klobasic, izpil trideset surovih jajc in spraznil dvanajst krožnikov juhe. Vse to pred kosilom ! Za golaš ! Na to je sledilo kosilce. Kaj se je vse pogoltnilo, pustimo; vredno je vendar, da se zv6, kaj je vse požrl hišni gospodar Ali. Kaj pa? Osem biftekov (cvrto meso), en i svinjski „peršut“. dva funta rib polenovk, J štiri pečene kokoši, šest škatel sardel, eno skledo solate, en funt švicarskega sira, osem pomeranč in brez števila raznega sadja. Toda — pri vsej tej jedi, ni spil niti kapljice vina ali piva, ampak „le“ štimajst steklenic limonade. Pač dober želodec ! Bog nas varuj take nesreče! Kava: Santos. . „ Sandomingo „ Java . . . ,, Portorico . „ Ceylon . . Slakdor . . . . Špeh................. Petrolij v sodu . „ zaboju . Maslo surovo . . , ,. kuhano . . Otrobi debele . . „ drobne . . Turšiča nova . . . „ za hrano . Oves.................. Tržne cene. Za 100 kg. K 200 -„ 280 -„ 270 -„ 280--„ 380 — „ 88- 116-— 36 — 10 40 10-12 80 1320 17'— do 220 — „ 300 — „ 290-„ 300 — „ 400-„ 92- „ 120'— ” 1280 „ 1-60 „ 220 „ 12-„ 11-„ 13-20 „ 14- „ 18— Moka ogerska: št. 0 K 40—, št. 1 K 30 20, št. 2 K 30'40 28-60, „ 4 „ 28-20, „ 5 „ 27 20 št. 6 K 26-40. Nova delavnica cerkvenih posod M M % % H % iii orodja. Gorica, magistratna ulica St. 8. Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih posod ter se priporoča za na-ročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini iti v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker še nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene. Udani Frnc Leban, srebrar. e#e«MN»#e»s»ee®e»®ee««e«ee®e$ Jakob Šuligoj urar v Gorici, Gosposka ulica hiš. št. 25, priporoča svojo prvo slov. urarsko delavnico in poprav-ijavnico ter zalogo ur vseh vrst in kakovostij, na dalje raznovrstne šivalen stroje nnjuovejdih sistemov in najboljše kakovosti, vse po zmernih cenah. — Vsako popravo je jamči edno leto, šivalne stroje za pet let. 140.000kolčij Riparij a portalis in Rupestris monticola 100 komadov 1 krono, pri večji množini se cena zdatuo zniža, odda Oskrbništvo grofa Žige Attemsa v Podgori. jfaiton JFon, klobučar in gostilničar v Seineniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. „Krojaška zadruga41, vpisana zadruga z omejeno zavezo v Dorici, Gosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manulakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v liajvečji Izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, Chiffon, oksfort, srovipo, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. JRger itd. itd. Vse po naj nižjih cenali. (!eue ho stalue brez pogajanja. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portorico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 i, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 7, kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. >oo Krojaška mojstra čufer 0000000 xxxx30oooooocm Cotič Peter čevljar v <«os|)osiii ulici hiš. št. 14 (tik zaloge pohištva g. Hreščaka) sprejema naročila vsakovrstnih čevljev bodisi finega ali navadnega izdelka po ugodnih cenah. 30000000000000« C. kr. priv. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec M. POVERAJ na Travniku št 5. Naznanjam častitim gospodom odjemalcem in damam, da sem se preselil s svoje krojafinico in trgovino, iz prejšnjih prostorov na Travniku St. 22 v gorioznaCene prostore na Travnik št. 5. I*. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajci; Jager spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Izdeluje se haveloke, sako, pelegrine in finejše obleke za gospe po najnovejši modi. Ulago se prodaja lia meter tako po ceni, da je l menoj nemogoča vsaka konkurenca. Euina prodaja Onih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vatreieui vnakeiuu naročilo in po vsaki modi, ^ A"" i** • * . V? -i-. <rijior