169
tNeposlušni bratje. eter,  Pavel in Ivanko so bili trije bratje,  in sinovi iinovitega trgovca. Ne daleč od hiše je tekel potok, v katerem je bilo polno ribic in otroci so jih kaj radi lovili na trneke (vadice).  Ker potok ni bil globok, zato jim oče te zabave niso kratili, ako so le bili dobri in poslušni. Nekega četrtka  se  vsi  trije dogovore,   da gredo  k  bližnjemu potoku ribic lovit,  ter prosijo  oceta, da bi jim v  to privolili.    Oče reko:   nDanes nimate šole, zatorej smete ribice loviti,  ali poprej se morate vse  naučiti  iu dobro izdelati svoje ualoge, ki jib. je za jutri v šoli treba. Dokler tega ne storite, ne smete mi k vodi!"   To reksi otidejo oče po nekein opravilu, a otroci sedejo ter se začno učiti in pisati. Zdajci se oglasi Pavel ia reče: nAli čujeta, bratca? Poglejta, kako lepo je danes zunaj!  Pojdiino raje zdaj ribic lovit,  a učiti se nioremo tudi popoludne."    Peter,  ta poniglari  koštrunček,  bil je takoj pri-pravljen,  in tudi Ivanku ni bilo treba dosti prigovarjati.    Vsak zažene svoje knjige v miznico, pograbi svoj trnek in hajdi k potoku!
Ta dan so bili še precej srecni, in nalovili so dosti rib. katere je Pavcl metal v coln, ki je bil privezan za vrbov štor. Ali tudi smeha je bilo dosti, ko je Pavel na svojem trneku namesto ribe potegnil velik star črevelj iz vode. Veselja ni bilo ne konca ne kraja in tako so naši ribiči pozabili na glad in kosilo.
Kadar oče opoludne domov pridejo in vprašajo po otrocih, reklo se jim je, da še zdaj na potoku ribe love. Takoj pošljejo sestro Jeleico, da jib. gre klicat, ker je kosilo vže na mizi. ,,Keci doma, da nam naj kosilo sem pošljejo, ker je danes ribic dosti in smo jih tudi vže mnogo nalovili," odgovore bratje. Ko je sestra to doma povedala, rečejo jej oče: nIdi takoj zopet nazaj in reci, da se jim kosilo ne bode pošiljalo k potoku ter naj pridejo takoj doinov."
Sestra je šla in rekla bratom, "knr so oče veleli. Ali bratje so/bili zelo srditi, ker jim sestra ni prinesla kosila k potoku ter so dejali:   ,,Dobro, ker
170
nam ti nisi prinesla kosila, tudi mi rib domov nc bomo nosili." — Kadar so oče to slišali, kar jim je Jelčica od bratov »poročilii, razjezili so se in rekli: »Kaj tacega bi pač ne bil pričakoval od teh malopridnežev. Nu, le počakajte, da se vrnete domov, pomneli bodete dobro, kar ste rekli."
Vsi trije se vrnejo Se lo po kosilu doiuov. ker jih je glad zaeel mučiti. Oče jih takoj vprašajo, je-li so naJoge izdeJaJi in se uaučiJi, kar so jim gospod učitelj naložili. Ko trije bratci povedo, da tega še niso slorili, vzemo oče šibo ter jih prav pošteno oaniažojo: ,,AYi bodete v prihodnje slu.šali, kar se vam rece?" vprašajo ot-e. — „0 bodeino, bodemo, dragi oče, samo za daues nam še odpustite, nikoli nočemo veo dclati proti vašoj volji," rckJi so otroci plakajoč se. Iu da bi otroci tega dncva nikoli nc pozabili, niso dobili ta dan nič jesti.    Kako jim je moralo pac žal biti, da so bjli neposlušui!