st. nt hm*wmiviwm*iMmmuwn _poodeljek, vuk dan cjutnj. Uredništvo: ulica «v. M, TU- ft. 20. L nttfstrepie DopU as) m pošiljajo tticdsištvn. tUHmMam Mat se m spretcaajo. rofcopU m m v»6*>. Ucta|atel| to ođfv.^3 Kateo O.rbec. - L-tott EM.Ttak tiskarnaB* * L 7.—, S MMce L pol leU L a«.— 1« <* : * ^ 4 Hic vat — TcMm oradaJštvt bi «ww It 11 w trstu v 11. Mam 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLViit Posamezne Številke v Trstu la okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v HrokosU ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice bi vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Ogtafc naročnini bi reklamacije te pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trato, ulica sv. FranfiSka Adkcfa Sten. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva In aprava 11-67. Alkoholno vprašanje hol narodni proMem Prej^ji angleški ministrski predsednik David Ltoyd Geot^e je priobčil v dunajsiri «Neue Freie Presee* ćianek, v katerem označa alkoholno vprašanje kot narodten problem. Pisec opozarja kako nasprotujoči sta si stafišči, ki ju napram temu vprašanju zavzemajo Angleži na etaii in Amerikanci na drutfi strani- Z edinjene države ameriške so pre3 štirimi leti z dvetretjinsko večino sklenile prepoved prodajanja alkoholnih pijač, angleška poslanska zbornica pa je i^ravkar skoro enoglasno odklonila sličen zakonski predlog. Ta različnost na presojanju alkoholnega vprašanja pa ne izvira iz razlike temperamenta, ali moralnega ntaziranja. Taka strogost v Ameriki bi bžia — pravi Lloyd GeorjSe — razumljiva, če bi bila tam sko-da vsled nezmernega uživ3ltl'0 alkohola večja nego v Angliji Temu pa ni tako. Pred vojno, je bil v Anglij' konsum alkohola — sorazmerno s številom prebivalstva — dvakrat večji nego v Ameriki. Kje je torej razlaga za tako strogost na eni in odpor proti strogosti na dragi strani? Eno razlago bi mogel vfdeti kdo v dejstvu, da je Anglija stara država in da so vs^ ©tare države konservativne m ne ljubijo1 oovoiarij. Lloyd George pa meni, da tudi ta razlaga ne drži. Četudi so stari narodi konservativni, vendar pa postajajo elastični k^i mladi jeleni, če jih je kak dogodek v pospeševal vse te poizkuse; angleška ustava pa i** ne pospešuje Na Angleškem je vsa zakonodajna oblast združena v državnem parlamentu, le Irska ima eedaj svojo zakonodajo. V teoriji se je moralo torej vse kraljestvo prilagoditi temu, kar je bilo primerno zai en del. In kar se ni zdelo primemo najbolj obljudenim ozemljem, se tudi drugim ni moglo dovoliti. Kar se tiče alkoholnih zakonov, je bilo težko uvajati resne izpremembe v posameznih pokrajinah, če bi bili s? tem zadeti predsodki ali interesi drugih. Leta so bila potrebna, da se je kaka polovična odredba iztisnila iz parlamenta, resnične svobode za poizkuse pa ni bilo. Tako ni mogla Angbja priti do praktičnega izkustva, ki je v Ameriki dovodio do prepovedi. Brez izkustva pa se ni moglo vzgajati javno mnenje. Ni se moglo organizirati, da bi svojo pozornost osredotočilo na to vprašanje. Niti v cerkvenem taboru ne more priti ck> enotne akcije. V časih med volitvami se zdi, da se hočejo sporazumeti za skupno politiko- Ob volitvah pa hitro zavijejo svojo protialkoholno zastavo, da jo pozneje — po volitvah — zopet razvijejo. Tudi za nasprotnike alkohola so na volitvah odločilna druga politična vpraša-sanja. Posebno pa je irsko vprašanje za čas enetfa človeškega rodu nadvladavalo volitve. Če bi bile razmere v istem času razberkal. Leta 1914. je v Angliji pet | dovolile istotako intenzivno propagando nrljonov Mi Prijelo za orožje, ne da bi glede alkoholnega potrebne kako sitjetnje. To je doikarz, da ga njegova vecstoletna hoja ni utrudila. Ta rtaroS je tudi danes sposoben za najdrznejše črne, če ga je pozval nai to kdc klic. Istotako, kakor je v dvanajstem .toletja izsilil iz despota svojo Magna-.harta, v petnajstem zavrle) svojo staro tf-ero, v sedemnajstem poslal kralja na siorišče, v sedemnajstem, devetnajstem m iva bet em stoletju pozval najmočnejše ccijaSke države na boj. Če bi bil torej — nadaljuje Lloyd George — ta narod uverjen, da se mora trgovina z alkoholom usrećiti, bi jo unisčil brez pomislekov in obotavljanja. Danes pa britanski narod ni prepričan, da se škoda, ki jo donasa alkohol za gotovo manjšino, ne da izdatno pobijati,' ne da bi morali posegati po skrajnem sredstvu: da bi se namreč koristim pop »tn oma prepovedal večini, ki itak zmerno uživa alkohrl. Angleško ljudstvo utegne odnehati od tega naziranja še le tedaj, kso se izjalove vsi drugi pcizkusi za odpravo škode alkoholizma. Tudi Amerika je poizkušala z vsemi eksperimenti, ki pa so sfodnjič do vedli do Sistem Zedfoj etrih držav je prepov mnenje danes vzgojeno tcliko, da bi samo zahtevalo radikalno reformo. V tem je razlaga za razliko med Anglijo in Ameriko glede alkoholnega' vprašanja. Sicer pa je dala vojna angleški vladi priliko, da je izdatno skrčila uživanje alkc,hola1. Število obsodb radi pijanosti se >e skrčilo in zmanjšalo se je tudi število smrtnih slučajev vsled obolelosti radi uživanja alkohola. Lloyd George pravi, da bi bila prava narodna nesreča, če bi se ti nadobudni uspehi iz. vojne dobe zopet izgubili vsled popusiljivosti- Ob zadnjih volitvah se je morala na pr. većina kandidatov obvezati, da se bodo potezali za — znižanje davka na pivo. In zgodile* se- je. Vsled tega se je bati, da se konsum zopet poveča, kar bi bik) zelo obžalovati Vsekaiko je v Angliji Se dolga pot do prepovedi alkohola. Nasprotniki njegovi — takozvani tempe-renclarji — pa zasledujejo kampanjo v Ameriki z najboljšimi nadarra, ker bodo od nje uspeha alt neuspeha odvisni nadaljni koraki v AngHji- Tako motri Lloyd George alkoholno vprašanje kot naroden problem._ «Basstn£» potopila ali vsaj močno poškodovala. Hvala prisotnosti duha poveljnika torpedovke «Bassini», da se je večja nesreča odvrnila. Poveljnik je namreč dal takoj spustiti vodo v skladišče streliva na svoji ladji in je tako preprečil splošno eksplozijo. Granata, ki se je razpočila, je ubila 4 mornarje, 5 jih je težko in dva lahko ranila. Mrtvi in ranjeni so bili prene-šeni v vojaško bolnišnico. Stelni odbor za delale izseljevanja. RIM, 10. Danes se je v palači Chigi ustoličil stalni odbor za dežele izseljevanja, ki je bil ustanovljen na rimski konferenci. Pristopile so k temu odboru Italija, Austrija, Čehosfovašfca, Jugoslavija, Bolgarska, Poljak*, Romunska, Španska m Ogrska. Ob priliki ustoličenja je Muscolini v dolgem govoru razjasnil veliko važnost tega odbora, nakar ga je v imenu navzočih poslanikov imenovanih držav pozdravil zastopnik Španije v Rimu. banke ae ne bedo združile. RIM, 10. Vesti, ki jih širi neka agencija o nameravani združitvi trah emisijskih bank in o preureditvi banke di Na poli tn di Sic ili a, so neresnične. Sel je t iaroTŽ iskat poročne listine in pd tem zabodel župnika COMO. 10. Pred snočnpm je prišel iskat pomoči v amindanco Zelenega križa mladenič, ki je imel malo rano na prstu- Obnašal se je zelo čudno in ni hotel o sebi ničesar povedati. Osobju se je zdel miadie-nič sumljiv ter sol takoj poklicali karabi-nerje, ki so ga začeli takoj izpraševati. Mladenič se je dolgo izvijal, a je končno priznal, da je zakrivit vetsk irfočin. — Umoril sem župnika v Bulgarograsso, je rekel karabinerjem. Mladenič,' ki se imenuje Lauro Roma-notti m je 26 let star, je bil zaposlen kot delavec na železnici v Bulgarograsso. Pred včerajšnjim je šel v tamkajšnji farovž, želeč govoriti z župnikom. Ker je imel župnik opraviti v cerkvi,* ga je moral mladenič nekaj časa čakati y njegovi pisarnici. Ko je duhovnik prišel iz cerkve, je začel takoj iskati poročne listine, katere je želel imetS mladenič. -Nenadoma pa je ilomanoiti. ne da bi rekel besede, skočil na duhovnika, ki je bil obrnjen od njega, vzel je nož iz žepa in začel ž njim ubogega duhovnika neusmiljeno zabadati. Župnik se je zgrudil v mlako krvi, med tem ko je napadalec fcbežal. Duhovniku je takoj pritekel na pomoč tamkajšnji zdravnik, ki je ugotovil, da je ranjenec JobH tri težke joškodbe, ki pa niso nevarne za življenje. Sodi se, da je mladenič izvršil ta zloč.:n, ter se mu je nenadoma zmešala pamet- Italija Pifed otvoritvijo zbornice — VUda in liberalci — Kriza ▼ popofarski stranki RIM, 9. Parlament se zopet otvori dne 16. t. m., kakor je bilo prvotno določeno. Pcdministra Acerbo tn Michele Bmnchi sta imela včeraj iaijši pogovor s kom. Mo«-talclnvjem glede dnevnega reda prihodnjih sej poslanske zbornice in senata- Zatrjuje se, da bo poslanska zbornica razpravljala o carinskih tarifah, o trgovinski pogodbi s Švico in Nikaraguo in o preuredbi zakonikov. Tekom današnjega dneva bo fmel predsednik poslanske zbornice De Nicola sestanek z ministrskim predsednikom Mus-solinijem, s katerim bosta končnoveljavno določila dne\rni red razprav, ka bo najbrže danes tudi že objavljen. Zasedanje bo obsegalo kakili 15 sej in v tem zasedanju predloži posl. SalandSra predlog o preuredbi poslovnika, kolikor se tiče parlamentarnih skupin. Saiandrov predlog gre za. tem, da se odpravijo parlamentarne skupine in da se zbornica povrne k prejšnjim pisarnam (Uffici). Ker se ministrski predsednik Mussolini namerava udeležiti dne 24. maja svečanosti, ki se bodo vršile na kraških bojiščih, ie bo prisostvoval temu delu razprav in bo pedat, kakor se zatrjuje, kratko izjavo o notranje- in zunanjepolitičnem položaju še Ie na koncu zasedanja. Interpelacij, ki so vpisane na dnevni red, je le kakih deset in se t'čejo manj važnih vprašanj. V liberalnih parlamentarnih krogih se mnogo razpravlja o odgovoru ministrskega predsednika Mussolinija na spomenico, ki mu jo je predložil izvršilni odbor liberalne stranke. Liberalci so v glavnem z odgovorom zadovoljni in naglasa jo, d"a je za vzpostavo države neobhodno potrebno, da se liberalne sile italijanskega naroda zopet zberejo v enodušno strnjene vrste. Kar se tiče popolarske stranke, so glasovi o krizi, ki razjeda to stranko od turin-skega shoda dalje; precej utihnili. Vendar pa to ne pomeni, da se je napetost med posameznimi strujami polegla, temveč se sH&jo glasovi, da se bo struja, ki jo vodita M o vini in Martire in kije za brezpogojno sodelovanje s fašistovsko vlado, popobio-rra 'oćila od stranke. Druga struga, ki je lucK za podpiranje sedanje vlade tn ki ji načelujeta bivši minister Cavazzotn in Mat tet - GeniUi, se, kakor se sliši pripravlja na resno bitko v glavnem strankinem vodstvu v vprašanju imenovanja glavnega jrtranfeknegB! tajnika. Vendar pa ima don Sturzo v flavnem vodstvu, skora same svoje _ _ vdane pr^vte^je, tako da ni pričakovati, da ! torpsdcvke, ki bi nh bila eksplozija na bi ga znaioi doleteti kako neprijetno presenečenje. Seja zbornice RIM, 10. Poslanska zbornica je sklicana za sredo 16. maja ob 15. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Interogacije. 2. Razprava za odobritev zakonskega načrta glede nove tarife carinskih pristojbin. 3. Odobritev konvencije glede državljanstva sklenjene med Italijo in republiko Nikaragua. podpisane v Managni dne 20. septembra 1917. ^ . Slavnostna predstava na čast angleškemu krdfu ▼ gledališču Coetana RIM, 10. Sinoči je amgleSka kraljeva dvojica prisostvovala slavnostni predstavi v gledališču Costanzi Pela se je opera «11 barbiere di Siviglia». Navzočni so bili vsi jninastri, zastopniki zbornice m senata, visoki državni uradniki, diplomatski zbor in mnogo članov aristokracije. Ob 9,30 je prispela angleška kraljeva dvojica z italijanskim krajem, kraljico in prestolonaslednikom, ki so vsi vzeli prostor v kraljevi loži. Predstava je bila ukinjena in orkester je zasviral najprej angleško in potem italijansko himno. Po drugem dejanju so zapustili gostje gledališče, burno pozdravljeni od vsega navzočnega občinstva- Prošnje za preklic ocfioka o odpravi neka. terih sodišč ne bodo uslišane RIM, 9. Justičnemu ministrstvu še vedno dohajajo številne prošnje za preklic odl-prave onih sodišč, ki jih imenuje odlok z dne 24. marca. Agencija Štefani javlja, da je izključena vsaka možnost za ugodno rešitev teh prošenj, ker je juatični minister trdno odločen izvesti popolnoma in v določenem roku omenjeni odlok, tako da se ne more upati, da bi se lahko ohranilo katero izmed onih sodišč, ki se imajo odpraviti. Spremeniti se dajo le še morebitno neutemeljene dodelitve krajev odpravljenih sodišč drugim bližnjim sodiščem, a še to je mogoče le do 31. decembra t- 1. Nesreča na vojni ladji — Več mrtvih in ran|enih TARANTO, 10. V vojnem pristanišču Taranto so včeraj mornarji razkladali strelivo širokomorske torpedovke «Bas ns» na neko barko. Torpedovka se je imela ta dan predati ladjedelnici radi) poprav na vijaku. Pri razkladanju granat se je ena razpočttai in se raznesla z velikanskim tre skom- Torpedovka je bila v največji nevarnosti, da eksplodira celo njeno skladišče granat in da zleti ladjja v zrak. Nevarnost je bila tem večja, ker so se poteg torpedovke «Ba&sini» nahajale tudi mnoge druge o zaščit^1 ^ve^kalror se je to zgodilo v| prejšnji skupščini s komu nas ttčnimi. Zadnji dogodki so pa tudi pokazali, da je popolnoma onemogočeno vsako razgo-varjanje z Radićem in revizijonisti in že se čujejo zopet resni nasveti tudi v radikalnih vrstah, da bi se začela akcija za obnovo radikalno-demotkratske koalicije. Splošno pa naglašajo, da je potrebna vlada močne roke. Prihodnji teden, ko se sestane narodna skupščina, ki ima po sprejetem poročilu verifikacijskegat odbora o odobrenih mandatih voliti definiti\Tio stalno skupščinsko predse dniš tvo, je pričakovati vsekakor važnih in odločilnih dogodkov. Prihodnja seja narodne skupščine bo 14. maja. BELGRAD, 9. Včeraj ob 12. je posetU preds. skupščine dr. Peleš min. preds. Nikolo Pašiča. Razgovarjala sta se o delovanju verifikacij-skega odbora, o parlamentarnem položaju in o tekočih .zadevah. Dogovorila sta se, da bo narodna skupščina imela svojo prihodnjo sejo v pondeljek, 14. t. m. ob 10. dopoldne z dnevnim redom: Poročilo verifikacijskega odbora. Senzacijonalen proces v Sarajevu SARAJEVO, 9. Pred tukajšnjim vojaškim sfciiiščem se je včeraj dopoldne pričel senzacionalen prooes proti 59 vojakom Hrvatom, pripadajočim 48. pešpolku radi upora. Kakor znano, se je ta polk lansko leto aprila meseca v Plevni uprl, zapustil vojašnico ter hotel oditi proti domu na Hrvatsko. Včeraj je bHo zaslišanih 25 vojakov. Vsi se zaigova-rjajo na ta način, da niso hoteli napraviti upora, marveč da so hoteli iti samo domov pa kruha, ker niso v Plev-lju dobivali pakete / in so bili lačni. Hrana v vojašnici jim ni bila zadostna. Izkazalo se je, da bil ta izgovor jalov, ker je b-ia hrana dobra in izdatna. Plamenac izgnan tudi iz Zedinjenih držav, BELGRAD, 10. Zunanje ministrstvo! je bilo obveščeno, da je bil bivši črnogorski ministrski predsednik Plamenac izgnan iz Zedinjenih držav. Kakor znano je Plameinac v Ameriki začel izdajati list ter nadaljeval tako svojo propagando proti Jugoslaviji. Iz Amerike pojde menda v Nemčijo ali Rusijo, odlo-teorija o Fransiia Francosko varčevanje PARIZ, 10. Finančna kesmisija v se^itu je -sklenila skrčiti za 150 miljonov frankov izdatke za pcišto in brzojav. Skupne skrčit-ve, ki jih je komisija odobrila, iznašajo eno miljardo in sto miljonov. Študentovski okraj t Parizu PARIZ, 10. Pred polnočteviinim diplomatskim zborom je minister za prosveto položil temelj za študentovski okraj, določen za bivališče francoskih in inozemskih dijakov. 232 miljonov frankov za zasedbo ruhrske kotline PARIZ, 10. Francoska zbornica je odo- * brila v roku od 11. januarja t- 1. do 11. maja za 231,511.875 frankov kreditov za stroške zasedbe ruhrske kotline. Anglija Kako bo odgovorila Rusija na angleški ultimatum? — Od Rusov zaplenjen motorni čoln LONDON, 10. Iz Helsingforsa poročajo, da bo Rusija v svojem odgoveru na angleško noto zanikala vesti o boljševiški propa gandi ter predlagala, da bi bilo vprašanje ribiških ladij predloženo posebnemu razsodišču v rešitev. Medtem pa brzojavi ja jo iz Hulla, da je bil v ruskih teritorialnih vodai* zaplenjen angleški motorni čoln. cManchester Guardian* ve povedati, da so razni člani sovjetske vla>die protestirali proti? ostrosti note, kv ima značaj ultimatuma- Grčija zahteva takojšnjo sklenitev miru LONDON, 10. «Daily Mail» poroča iz Aten: Ministrski svet je naročil Veuize-losu, da naj izjavi zaveznikom, da hoče Grčija takojšen mir, ker bo drugače v varstvo svojih interesov začelo novo vojno. Anglija bo sporočila Franciji odgovor pred njega izročitvijo Nemčiji PARIZ, 10. Agencija Havas poroča iz Londona, da bo angleška vladia predložila Franciji odgovor na nemško ponudbo 24 ur pred njega izročitvijo Nemčiji. Angleško besedilo sicer ni še končno izdelano, pa bo najbrže dokončano še danes. Avstrija 305 miljard primanjkljaja v avstrijski bilanci DUNAJ, 10- Vlada je določila številke bilance za tekoči mesec. Stroškov bode 730 miljard kron v papirju, dohodkov pa 425 miljard. Primanjkljaj iznaša torej 35C miljard proti 404 miljardam primanjkljaja v mesecu januarju.. Na splošno iznaša primanjkljaj v tekočem letu povprečno 339 miljard na mesec, točno toliko, kciikor jc nadzor ovalna komisija Zveze narodov določila v svojem proračunu. Jugoslaviia * Notranjepolitična situacija — Pred plgimi momenti — Korofeeva treh narodih BELGRAD, 9. Tekom včerajšnjega dneva nt bila niti v parlamentu, kjer Zboruje edinole verifikacijski odbor, niti v ministrskem svetu važnih odločilnih dogodkov. Opažati pa je, da se zopet pojavljajo novi elementi, k3 bodo skušali sedanjo parlamentarno strukturo kolikor toliko predrugačiti. V verifikacijskem odboru se še vedno vodi ljuta borba med demokrati in radikali. Včerajšnja debata je bila v tem ožim zelo karakteristična. Drugače je v parlamentu navidezno mirna atmosfera. Živahno pa so se začela zopet razpravljati notranjepolitična) vprašanja, problem spcraaauna med Srbi in Hrvati prehaja v kritično fazo. Parlamentarni in politični krogi trezno m resno razanotrivajo prave cilje Korošceve politike. V narodni skupščini je sedaj prav malo poslancev, večina se jih nahaja desna, toda prihodnji teden bo parlament zopet oživel, ko se sestane v ponedetiek ali torek na plenarno sejo. V ir nistrstvih ae zadnpi čas marlpvo pripravljajo in redigira jo načrti najnujnejših zakonov. Vlada je sedaj fte definitivno sprejela načrt o uradniški službeni prag-matiki oziroma zakon o državnih uradnikih in javnih nameščencih. V celotnih obrisih so zacrtane smernice, kako se una izvesti redukcija nekvalificiranih uradnikov. V vojnem ministrstvu je izdefen zakon o organizaciji vojske, ki pride takoj za uradniškim zakonom na dnevni red v narodni skupščini. Ministarstvo financ zbira materijal za sestavo proračuna za leto 1923-24-Obenem pa se tudi proučava zakonski načrt o izenačenju neposrednih davkov za vso državo. ... , Tekom poslednjih dne so« se pojavila zelo delikatna notranja politična vprašanja. V radikalnih vrsitah se vedno bolf in bolj razmotriva vprašanje, kako stališče naj zavzame radikalna stranka napram Radi-ćevi negativni abstinenčni politiki in napram dvorezni politilu revizijonističnega bloka ki ga vodi dr. Korošec. Razne Ko-rošceve izjave, posebno na njegov inter-view v nedeljskem «Slovencu* so predmet živahnim političikm diskusijam. Splošno naglašajo, daje sp^azum^z Radičem težko doseči V belgrajskih pofattfnih krogrh je splošno iznenađenje in začudenje vzbudila Korošceva teorija o tifch narodih in skoro vsi belgrajski tisti jo komentirajo. V parlamentarnih krogih zelo zamerijo m se začudeno vprašujejo, kaj b« hotel dr. Korošec s tem označil«. . Ker Radič e svodni poeUncim pnselv parlament; na predloži pooblastil, vidijo nekateri v tem ponižanje skupnega parlamenta, bagateliziranje narodne skupščine in že se čujejo pasovi, da se naj vsi radi-čevski mandati uničijo na temelju zakona DNEVNE VESTI Brezdušni obrekovalcL S strogo stvarnimi in, narodom, ko so povsem odprejo vse oči! mirnimi pojasnili, ki jih je podal dr. Wilfan uverjeni smo, da dotlej ne bo več dolgo! In glede vprašanja1 izmenjave onkraj meje naloženega dena-rja, je stvar pojasnjena za vsakogar, ki ima le nekolik© razsodnosti v glavi in le trohico poštenja v duši. Vendar se nesramna kampanja, naperjena proti našemu vodstvu, in še posebej proti dr. Wiifanu, nadaljnje na način, kakor ga more izvajati le absolutna brezvestnost Kdor čita naš list in zasleduje iraše postopanje ob tej aferi, aaui mora priznati da se kolikor le možno izogib-ljemo prerekanj, da zavračamo infamne na-Qade le v skrajjni sili in da »e omejujemo le na ugotovitve, ki so neizogibno potrebne v interesu stvari in v obrambo osebne časti naših voditeljev. To samozatajevan*e nam provzro-Ča sicer prave moralne muke, ali doiprinašamo tudi to žrtev v skrbi, da ne bi stvar našega nesrečnega ljudstva trpela še večjo škodo v teh težkih časih?. Računajoč na to naše samozataje van je pa so se obrekovalci v zadnjih dneh povzpeli na višek nehotične in fami je. Začeli so krasti našim voditeljem tudi osebn j čast Zato se ne moremo in ne smemo več premagovati. Zadnji in pod gornjim naslovoma napisal v listu «Giornale d'Italia* z dne 10. t. m. res ne zasluži druge označbe. Gospod Venezia je pobral par drobtinic iz zgodovine julijskega šolstva pod Avstrijo in jih je v uvodu svojega članka oblekel v nekoliko konfuznih stavkov; je pač predpogoj za dobre kloba-sarije, da so težko razumljive. Prehaja n^to na reforme, katere namerava izvesti naučni minister Gentile na šolskem polju, ter pravi, da se dviga pri Slovanih odpor proti ministrovim načrtom. Nato sega gospod Venezia da- so menjali jim milijone, A ljudskim zadru- j^ (!) nazaj v dobo zasedbe in pripoveduje, garo so dali le škorpijone. — Voditelji držijo, kako so Sloveni zahtevali «svoje» šole v zdaj z bankirji? — Kaj pa, podkupljeni so ti ravnih deželnih središčih, toda nc iz težnje hu, ki je posvetil judenbur- prostorih gostilne pri «Krom» v Rojanu ter £kim žrtvam v isti šievilki tudi daljši uvodni članek, posncmljcmo siedeče vrstice, s katerimi naj se pohodom petletnice judenburškega zločina 12. V. 1918—12. V. 1923) nad našimi fanti obudi tudi med našim ljudstvom v Julijski Krajini pobožen spomin na te žrtve, ki so j*adle za svobodo svojega rodu: Bliža se dan, ko bo slovenski narod pri pogledu na prah svojih zločinsko ubitih sinov obudil spomin na mračno dobo kulturnega in poliiičnega robstva, ko se bo pri tem spominu zavedel, da so položili ti neustrašni narodne čuteči mož^e najdražje, kar so imeli na aliar "domovine in da je njegova sveta dolžnost dokazati da zna ceniti žrtve, ki so prelile kri za njegovo svobodo. Bliža se prevoz vojakov. Ze večkrat sme čuli, da obstoji za prireditev te^a žainega narodnega praznika poseben odbor, f:j neumorno in požrtvovalno pripravlja prevoz, zbira prostovoljne prispevke, posreduje pri jugosl. in avstrijskih oblastih in posveča svoje vsako nedeljo od 9— 11 v pisarni pri društvu v Rojanu. Iz tržaškega življenja Odmevi dramatičnega samomora matefefe s hčerko pri Sv. Ivana. V številki preteklega torka smo- poročali, da se je v nedeljo! 6- t. m. popoldne zastrupila s plinom 26-letna Ana Brana skupno s svojo dveletno hčerko Magdaleno. S prizadiete sirani snio liaprošeni, da objavimo, da Ana Brana ni bila blazna, ampak da je bolehala le na lahki živčni bolezni, radi katere pa ni nikoli gojila samomorilnih namenov. Vzroke njenega ubuprtega čina je pripisovati nesrečnim družmskim razmerah, v katerih se je pokojnica nahajala. sedanja nenor čuta. Ta dan mora vzbuditi v naših srcih isli odmev, kakor smo ga čuli 1908. leta, ko smo spremljali k večnemu počitku septemberske žrtve nemškega nasilja, samo s to razliko, da takrat nismo smeli v polnem obsegi* pokazati, kako globoko ie nas zadela ta izguba, danes pa smo svobodni in nas nihče ne mere ovirali pri izvrševanju narodne dolžnosti. Priprava mora biti spontana in splošna, zanjo se morajo zainteresirati vsi sloji vsa društva in javne korporacije, zlasti pa one institucije in zasebniki. ki lahko gmotno pomagajo, da bo ta dan res veličasten izraz naše narodne samozavesli in dostojno počaščenje spomina naŠ^n mučeni-kov. Odboru je treba priskočiti na pcmcč z delom in denarnimi sredstvi, kajti stroški za prevoz so tako veliki, da dosedaj zbrani prispevki nikakor ne zadostujejo. Poleg tega pa ne sinemo pozabiti tudi sirot, ki so jih zapustile te nesrečne žrtve. Apeliramo zlasli na one kroge, ki žive v boljših gmotnih razmerah, naj se zganejo in store svojo dolžnost. ^ Včeraj je imel propagandni ockek odbora kratko informativno sejo. Naglašala se je potreba, da se potom listov podpre to akcijo in zainteresira širšo javnost, zlasti aa deželi, za pomen in namen prevoza. Kdaj in kako se bp P za k____r_____ .... . kasneje koncem maja. Datum in podroben načrt sprevoda bo pripravljalni odbor naznanil pozneje. Ugotovilo se je tudi, da s prostovoljnimi prispevki, ki so jih večinoma darovali cosčunezni zavedni Slovenci, nc bo mogoče krili vseh strdkov in zato odbor upravičeno pričakuj da v tem pogledu nc bo zaprek. Ker se mnogi obračajo v svrho informacije glede Jatuma na odbor, bodi omenjeno, da bo javnost c dnevu preveza kakor tudi o vseh. podrobnostih pravočasno obveščena. Našla se je v nedeljo dopoldne na katoliškem pokopališču pri Sv. Ani moška ura z verižico. Izgubite!; jo dobi na policijski postaji na glavnem kolodvora. Društvene vesti Planinsko društvo v Trslu. Da u^odi splošni želji, priredb Planinsko društvo v nedeljo dne 13. t. m. družinski izlet na Volnik (545 m.) Zbirališče ob 8V* zjutraj pri postaji openskega tramvaja. Kdor noče hoditi iz Trsta peš na Opčine, se lahko posluži tramwaja, ki odhaja ob TA iz Trsta. Z Opčin pes po lepi položni poti oz. stezi na vrh Volnika, (2 uri hoda), kjer bo daljši počitek. Na to v Repnič, kjer bo ikoeilo v znani gostilni g. Milica. {1 uro hoda.) Popoldne poljuben po v j-a tek čez Pro&ek v mesio. Ta izlet je lahek in hvaležen ne samo radi Itpe£a razgleda, ki nam ga nudi Volnik, temveč tudi, ker je okolica odeta v majsko zelenje in cve —■ navadno po noči — včasih odasatt kar za kdo-metre take žice, tako da so bilo omenjane proge včasih po cele dneve pretrgan«, razen česar je državna oprava pri tem trpel« občutno škodo. Vsa prizadevanja? javno varnosti in železniških organov so bila zaman, dokler niso predvčerajšnjim kr. orožniki openske postoje ponoči zasačili na dejanju Štirinajstletnega fantiča, baš ko ie hotel odnesti nekoliko žice. Vsled njegovega izpovedanja so aretirali kot sokrivce še drugega takega tovariša, potem brata Micheluzzi iz Postojne, na kojih račun sta mladeniča «delala*, in Karla Vaxmarja in Ivana Canobla, ki sta ukradeno žico kupovala. Na stanovanju teh dveh po slednjih so našli »koro 4 kvintale telefonske Žice. Vsi ti gospodje in gospodiči se nahajajo v zaporih v uL Coroneo. Živčni napad. Zasebnica Santina Tiziani, stara 45 let, stanujoča v uKci Donato Bra-mante št. 4, je imela včeraj zjutraj hud1 živčni napad. Njeni domači so poklicali telefoničnim potom na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je Tizianijevo po prvi pomoči dal prepeljati v mestno bolnišnico. __ ___________Pretep v družini. 58-letni poštni usluž- oje moči, da bo la dan res dostojno zapisan' b€nec Fran Cubel, stanujoč v ulici Cardbc-zgodovini našega naroda. Toda ta odbor je j c- jp ge je v£eraj popoldne Spri s svojo sam; njegovo delo pa je ogromno in se ne tiče l^tno hčerko in menim izaročencem. Po samo- tistih ki tO akcijo vodijo, marveč vseh bese^enju se je med tremi vnel r,as. Delo, ki ga opravlja sedaj primeroma ne-1hId,nau , , : 1 . • ______ znatno števi' naše skupno lastnega , rešilno postajo, kjer mu je zdravnik obvezal številne bttnke praske na obrazu, ozdravljive v 8 dneh. — Dogodek je bil naznanjen na kvesiuri. Avtomobil poveza dečka. Včeraj popoldne okoli i5ih se je nahajala ob vogalu ulic Rossetti in Petronio gruča otrok, ki so se igrali med1 seboj in tekali sem in tja po ulici; med njimi se je nahajal tudi 9-letm šolar Guerrino Micolich, stanujoč v ulici Piccardi št. 54. O tem času je bil promet po omenjenih ulicah zelo živahen; posebno avtomobilov je bilo dosti, ki so vozili ljudi na konjsko dirkališče na Monteb ellu. Tekom igre se je Micolichi nenadoma ločil od gruče sovrstnikov ter hotel zbežali na drugo stran ulice. V istem hipu sta pridrvela po ulici v nasprotni smeri dva avtomobila- Enemu se je deček srečno ognil, ne tako drugemu. Šofer poslednjega je skušal kreniti stran, in skoro istočasno je ustavil motor, tcd!a prepozno; avtomobil je podrl dečka na tla in kolesa so mu- šla preko telesa. Navzoči ljudje so ponesrc-isti avtomobil ter ga pre-______._____ bolnišnico. Tam je zdravnik ugotovil, da so dečkove poškodbe zelo nevarne; revež si je namreč pretres«! možgane in dobil razne težke poškodbe po vsem telesu. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek v nevarnem stanju. Nesreča z Berazpcčecim nabojem. Deček Angel Česnik, star 8 let, stanujoč v ulici Tesa' št. 170, je včeraj predpoldne našel na nekem travniku, blizu svojega stanovanja, nerazpočen puškin naboj, katerega se je lotil telči s kamnom. To neprew vidnost je deček drago plačal, kajti naboj se je pri prvih udarcih razpočil in drobci so Česn ka ranili po obrazu in po prsih. Neka ženska, ki ga je našla vsega v krvi, ga je spremila v mestno bolnišnico, kjer so malega ranjenca sprejeli v kirurgični oddelek. Okreval bo v 10 dneh. Identifikacija samomorilke. Kakor znano je pred včerajšnjim popoldne bilo najdeno na pokopališču pri Sv. Ani "truplo, ki so ga prepeljali v mrtvašnico mest. bolnišnice, kjer je bilo včeraj zjutraj identificirano; dva mladeniča sta namreč spoznala mrtvo žensko za svojo mater vdovo Elizabete Re, staro 54 let. Mladeniča sta povedala, da se je ženska pred včerajšojim zjutraj oddtaljila s svojega stanovanja v ulici Giosue Carducci št. 22; menita da si je pokog-nica vzela življenje radi hude živčne bolezni. Poskusen samomor. Pred sinočnjim je bil zdravnik rešilne postaje poklican v ulico Sa-nita, kjer se je bila neka mlada ženska zastrupila. Prišedši na lice mesta je zdravnik ugotovil, da je ženska izpila neznatno količino jodove tinkture. Mlado zasirupljenko, ki se imenuje Rozina L.t stanujoča v ulici delle Ombrelle, so prepeljali v mestno bolnišnico. Njeno stanje ni nevarno. Tatovi brzojavne žice prijeti na Opčinnb. Že delj Vesti x Goriikasa Doberdob: — Dne 6. t. a. je preminul v Ljubljani nas bivši nadnčitelj gmp. J-csip Bre-zigar. Pogreb se je vršil dne I v Lfufcljani ob 10. Ob istem času je v Doberdoba daroval mašo za blagega pokojnika gesp. Josip Bres-san. Poleg sorodstva so se udeležila maše tudi zastopstva raznih društev ko4. Josip Žnžič za godbeno društvo, Gregorič za Prosvetno knjižnico, z njimi tudi gosp. Anton Gergotot župan ter mnogobrojno občinstvo. Pokojnik je skoz dobo dvaintridesetih let učil v Doberdobu in delil našim malčkom kulturo, katere sadovi danes zorijo m napredujejo n.jemu v sla\*o in v prospeh prebivalstva -J občine. Pokojnik je vodil več društev kakor tudi hranilnico, ki še danes obstoja na veliko kor«t občinarjev. Zato mu tudi žalujoč z družino kličemo: Duh tvoj je nad zvezdami, a delo med tvejkni učenci, kot večna zapuščina! Lahka naj mu bode zemlja! dasi bi se lahko z malimi adapcijami tudi v domačih že obstoječih podjetij izdelovali. Razstava bo torej vse skozi zanimala in bo nuifita jasno sliko stanja slovenske obrti in industrije zlasti ob severni meji države-. Rok za prijave razstavljalcem je določen do 30, jimijđf Vsa pojasnila glede razstave daje pisarna razstavnega odbora, Maribor, Aleksandiova cesta 22, telefon interub, št. 325. V vseh krogih vlada za to razstavo veliko zanimanje. — Opozorilo iodusrijal-cem! Onim iiidustrijalcem. ki se nameravajo udeležiti ljubljanskega velesejma, sporočamo, <£a se brez skrbi lahko udeleže tudi indiistrijsko-cbrtne vzorčne izložbe v Maribora, ker bo poseben odsek skrbel za pravočasen prevoz razstavnega blaga iz Maribora* v Ljubljano na sejmišče. Transport se bo vršil z direktnimi vozovi, tako, da je vsaka zamuda izključena. — Polovična vožnja za obiskovalce Mariborske mdu&trijsko-ofertne izložbe. Razstavni odbor je zaprosai pri promet, ministrstvu za dovoljenje 50 % popusta na vseh železniških progah v Jugoslaviji. Stvar pa bo urejena tako, da dobi vsak obiskovalec razstave na razstavišču posebno izkaznico, na podlagi katere se bo- lahko s prej kupljenim listkom za vožnjo iz kraja bivanja v Maribor lahko brezplačno peljal nazaj. Na ta način bo na eni sftrani izključena vsaka zloraba, na drugi strani pa je vsakenui obiskovalcu pomagano, ker mu ne bo treba prej skrbeti za legitimacijo'. Za zunanje obiskovalce bo preskrbljeno dovolj stanovanj. Priporcča pa se, da se korporalivmi poseti prej prijavijo odboru, da lahko že v naprej preskrbi vse potrebno- BOG PLAČAJ VSEM, Ki DAJO DAR MLADINI, DOMU NA ALTAR! Mali oglasi «s taSuajo po 30 stat pristojbama L 2.—. Debel« črk« 4Š Kdor tiče službo, plača polovično o*m» * -———-t w V ROJANU blizu cerkve, se odda značna* opremljena, soba. Pojasnila, v tobakarni bli-i zu cerkve, 6571 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov-fe po najvilih cenah plačuje edini groriaf Be----- ------ * slleli Vita, via Mrdonnina 10, I, 32 Vesti Iz Istre Borsi, Predpreteklo nedeljo se je nastavila večja družba SI. Planinskega druitva na poti nazaj v Trst grede v Borštu v gostilni g. Aver- ja. Že drugi dan pridejo kr. karabinierji v omenjeno gostilno poizvedovat in razsajat, da jej to hiša, kfer se dela propaganda proti državi1 in vlaidi in da se zbirajo tu sami sumljivi ele-; menti. Zahtevali so da mora gospodar vsakega tujca, ki ga ne pozna vreči ven rz gostilne. On je seveda pri celi atvari nedolžen in je samo cb sebi umevno, čeravno je bila to slovenska družba, da ni bilo nobene propagande. Poveri noi! Borštan. Gospodarstvo Izmenjava kron t tretji dalmatinski coni: Komisija za nabiranje kronskih bankovcev v tretji dalmatinski coni je dokončala svoje delo. Nabralo se je celokupno 125.739.808.— kron. Od te svote je približno za 3 milijone kron bankovcev z visoko serijo, t. j. takih, ki so bili izdani šele po sklepu premirja. Jugoslovensko fin. ministrstvo ni še določilo iključa za izmenjavo teh bankovcev; vsekakor pa bo mnogo nižji nego ključ za izmenjavo bankovcev pred-premirnih serij. Anuitete jugoslovenskega državnega dolga. Jugo&lovenska Narodna banka je javila finančnemu ministrstvu, da je reservirala v devizah* kritje za vse anuitete inozemskega dolga, iki zapadejo v letu 1923. Novo jugoslavensko posoftto v inozemstvu. Jugoslavenska vladia je začela pc-ga- j janja z nekim inozemskim finančnim za- j vodem glede najetja večjega posofda, ka-j tero bi bilo namenjeno izkiučno za zgradbo modeinih poslopij za državna oblastva. 'i o , posojilo bi se najeloi neodvisno od posodila 10 miljonev švicarskih frankov, kateri so j namenjeni samo za zgradbo zasebnih pcsictpij. Industrijsko-obrtna vzorčna ; izložba v Mariboru združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo od 15. do 26. avgusta 1923. Dosedanje iskušnje so dokazale, da s»o za razvoj in napredek obrti m industrije razstave velikanskega pomena. To so spoznali tudi agilni mariborski obrtniki, ki so doslej priredili že dve obrtni razstavi, ki sta obe kresno uspeli. Ta uspeh jih je napotil, da tiidi letos v čast* od 15. do 26. avgusta piirede večjo razstavo, ki naj seznani javraost z jugosl. industrijo in obrtjo. Dosedanje razstave v Mariboru so bile omejene samo na obrt, letošnja pa je mišljena v mnogo večjem obsegu in je namenjena tudi za domačo m-dustrijo. Udeleži se je lahko vsak jugoslovanski obrtnik in industrijalec, kojega podjetje se nahaja v Jugoslaviji. PoJeg tega bo na razstavi tudi poseben oddelek za vajeniška dela in za take izdelke, ki se dostef v Jugoslaviji še ne izdelujejo, pa bi se v svoji kakovosti lahko izdelovali. Namen tega oddelka, je predi vsem opozoriti oort- ™ ___ ____nike in industrijalce na ie izdelke, ki jih č^sa 1me]a^po*toa~ uprava ^ večne | je treba še vedno uvazevat* iz inozemstva, i muhi i«« Poslano*) Kckxr ma»li aH dvomi, da bi bil jaz podpisani vzrok blaznega čina, ki ga je storila v ne Delniška stavnica L 15,000.099 Rezerve L 5,168.000 Podružnice: Opatija, Zacšar, Dunaj. Af II i rani zavodi: Jadranska Danka S&og^ad in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Erce^novi, Jeisa, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajeva, Split, Šibenik, Tr2!č, Zagreb. NEW-YORK: VALPARAISO: Frank Sakser State Sank Banco YugosIavo de ChiSe Izvršuje vse banfne posle. PREJEMU VLOGE oo fertrailne knjižice in no tekoči ratun ter lih obrestuje po 3 3U°U. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Dajo v najem varnostne predalo (saffes) ., ■ Zavodovi urad! v Trstu: Cassa di Risparmio Stev. 5 — Vio S. Hicoto Stev. 9 k ». UI3, mi zb7k. llaiaioa m\m ed 9.38 H 12.30 in 8114.30 do tt. PODLISTE WILK1E COLLINS: Gospa v belem 1ZPOVEDĐE GOSPICE HALCOMBE 74 Ali se obolavliate? je rekel. Gospod Fairlie! raz.urueni vaše obotavljanje. Morda porečete, da se nahaja gospa Glyde v takšnem duševnem in telesnem stanju, da ni sposobna napraviti sama potovanja iz Hampshira do tu. Tudi boste ugovarjali, da ni lepo, če bi morala v Londonu prenočiti v kakšni gostilnit da kfer je popolnoma tuja. Priznavam takoj upravičenost obeh ugovorov, obenem pa jo takoj odstranim. Blagovolite zasledovati moje misli zadnjikrat! Ko sem «e vrnil z gospodom Penivslom na Angleško, meta se nameraval n Mirit t j v okolki Londona. To namero sem ravnokar srečno izvM, Najel sem v pred-M,gt,ii Št John Wood majhno opremljeno Mšo za dobo Šestih mesecev. Blagovolite ob-artati to v svojem spominu ter obrnite «vojo km mm «4 Gospa G!yde potuje do Londona — kratko potovanje — jaz sam jo sprejmem na postaji, peljem jo v svojo hišo, ki' je obenem hiša njene tete. Tu se odpočije m tu prenoči. Ko se spočije, jo spremim na postajo — ona potuje do sera, in njena lastna sobarica (ki se nahaja v tem trenotku pod vašo streho) jo sprejme, ko stopi z voza. Na ta način upoštevamo zahteve njene udobnosti in dostojnosti. In vaša dolžnost — dolžnost gostoljubnosti, usmiljenja in pokroviteljstva — se vam od začetka do konca olajša. . Sedaj pa ie bil skrajni čas, da ae za nekaj odločim. . V *ej skrajni težavi mi je prišla nusel — dragocena misel, ki je ubila takorekoč dve sitni muhi na en udarec. SklenU sem, da ugodim prošnji tega odvratnega inozemca ter napišem tozadevno pasmo. Tako ee rešim zgovornosti dolgočasnega grofa in dolgočasnih neprilik gospe Glyde. Nsjsutnjše nevarnosti ni bilo, da bi gospa Glyde zapustila Black-water Park, dokler Uži 4am bolna niena sestra. Nisem mogel ramneti, Uro |e mogoče, da je iraiovi Attmn is bito taks. Takoj sem napisal pfcmo slsdsče vsebine: «Ljuba Latvrs, prosmi te pridi, kadar se to zlfubi. Olajšaj si potovanj s tem, da prenočiš v hiši svo»e tete. Z obžalovanjem sem zvedel, da je dobra Marijana bolna. Srčno te pozdravlja tvoj.* izročit sem grofu te vrste m sem rekel Oprostite — popolnoma . več ne morem. Morete si spodaj odpottti m zajtrkovati. Pozdravite vse in moje sočuvsfcvo-vanje in tak it dalje. Z Bogom- , . Ali se zahtevajo od mene ie druge izjave? Mislim, da ne. MisKm, da sem P«pel do tete meje, ki mi je bila predpimna. Pretresov* dogodki, ki so se pozneje rasvili, kže, *e6en sem, da morem to tefi, knmi mofUi izkuseaf. Vse sem napravil z najboljšo* namenom. Nihče mi ne mae prisoditi odgovornosti m obžalovanja vredno nesrečo, ki je m bdo mogoče predvideti. Ta me je popolnoma unfala; jaz sem zaradi tega več pretrpel kakor n&če zdravnika, ki je ugotovil, da je bolezen resna. Dasir«vno se je že prvi dan spri z grofom Foscom, vendar so 9e njegovi predpisi izvrševali. Žaiibog pa niso imeti uspeha. Stanje gospice Halcombe se ni ^boljšalo, in naslednja noč je bila celo slabša od prve. Gospod Dawson je prihajal z redno vztrajnostjo. V praktičnih dolžnostih bolniške oskrbe «va se vrstili z grofico, medtem ko je gospat Glyde vztrajno Čtda ob postelji, dasiravno sva jo prosili, naj si privošči kaj počitka. Proti poldnevu sem Ha doli, da izvršim svoja redna opravila. Uro pozneje, ko sem se naprtila Zopet k bolnici, sem videla grofa (ki je b* fc> ji*ro is tretjič iz tht»e) priti skozi vežo. Očhrkfeo je bt) fzvrshae volje. Fersival fc v. istem času pomoli glavo lesa dun fcnjtf-in lis si no v^rnAal svojega prijatelja: H Ali si jo ffeoč jamac na ^tdda al »ič Zadovoljen velikem " odgovoaiL Kc#b je s ima Pridi sem «oM in g* ^ kil Sn ssniil ralirf mmiai fs UMmmiš m gului fHbtonA ds oda-tti nesla as shsiiiknn OMI Persivnf fc rekli IM IMobft gospa Michelson ima svoje dolžnosti. Prosun, da uvažuješ njeno občudovanja, vredno pridnost, kot jo uvaži*jem jaz. Kako gre naši bot-nici, gospa Michekon? Zatibog nič bolje, gospod Žalostno _ zelo žalostno! je rek*il grof. iz> mtačeni ste, gospa Michelson. Skrafni čas je, da dobite vi it» moja soproga pomočnico v oskrbi bolnice. Mislim, da se mi posreči najM vam to pomočnico. Grofica Fo&co bo morala jutri ali pojutršnjem po najsiem oprav ihi odpo-tovati v London. Zgodaj zjutraj odpotuje ter ee povrne že zvečer in pripelje s seboj ufani-Ijsnko izvrstnih sposobnosti ki je sedaj slw čajno prosfeu Moja soproga jo pozna za osebo, na katero se maramo popolnoma zanesti. Pro-sfan, da ne emeatite o lam ničesar zdravnika, dokler ne bo on« Ha; zakaj on bo gledal po a jo jaz izbraL Ko bo jjriponočila in g<*pod priznati, da nI noben očvičljiv. Gospa GMs sporočite gospe mm m fenovi vOttm «i ttoKm-