55KBsas=a..!ia The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of, !America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmageI. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Zdrulenik Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 171 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 3. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 3, 1932 LETNIK (VOL.) XLI NEMŠKA VLADA IZDALA SPOMENICO, V KATERI ZAHTEVA, DA SE JO MORA SMATRATI ENAKOPRAVNI NIM GLEDE OROŽJA Z DRUGIMI DRŽAVAMI. — S SVOJO ZAHTEVO UTEGNE POSPEŠITI SPLOŠNO RAZOROŽITEV.--- Pariz, Francija. — Ponovno! je Nemčija razburila evropske, j zlasti pa francoske diplomate, j ko je v sredo izdala spomenico, v kateri zahteva, da se ji pri-' zna pravica, da se lahko oboroži v sorazmerju, kakor so oborožene druge evropske, države. Tekst te sipomenice, ki je bila izročena francoskemu poslaniku v Berlinu, je bil takoj odpo- POVRATEK V BOLJŠE DNI AEROPLAN, NAMENJEN ZA STRATOSFERO Poročilo chicaške trgovske zveze trdi, da je najhujše premagano in da se trgovina izboljšuje. Chicago, III. — Poročilo, ki ga je v četrtek izdala tukajšnja KOMUNIZEM MED UČITELJI Argentinsko učiteljstvo podlega komunizmu. Buenos Aires, Argentina. — slan francoskemu min. predsed-j trgovgka ^^ je ^ da ge niku Herriotu, da ga s svojo . mQre gklepati> da ge je v regni_ vlado projtrci. . d prigelo svetlikati na gospo- Ni še jasno, kaj bo Francija darskem obzorju in da ^ odgovorila na to senzacijonel-'prya zarja skoz- tempo d no zahtevo, a jasno pa je, kaj -io bo Nemčija napravila, ako se jii poročilo namreč omenjaj da ta pravica odreče; minister za I ge gplošno Qpaža večja živah. narodno obrano, Schleicher, je nogt y trgovinL Naročila se po-namreč to očitno razložil neke- časi dvigaj0; bodisi od tukaj-mu italijanskemu časnikarju. šnjih> kakor tudi od iZVenmest-Dejal je, če bo Nemčiji njena nih tvrdk- Podjetja, ki poslujejo zahteva odbita, se Nemčija ne/V drugih mestih> p0r0Čaj0; da ge bo več udeleževala pri deluje njm aktivnost zvišala v zad. razorozevanja, ki ga vodi Liga njih treh tednih za veg kakor g5 narodov, m bo obenem tudi odstotkov. To velja za vse pano-^trala razveljavljenim toč- ge trgovine, dasi prevladujejo Je v verzajski mirovni pogodbi, naročila za tovarniške opreme, ki govore o razorožitvi. Tako poroča neka tvrdka iz Har_ Ta zadnja točka je zelo važ- Vey, ki se bavi z izdelovanjem na. Ako namreč Nemčija vztra- železniških potrebščin in gaso-3a na njej, lahko s tem prisili Hnskih strojev, da je posebno druge države do razorožitve v- tekom zadnjega tedna prejela tisti meri, kakor je sama oboro-, Veg brzojavnih naročil iz raznih zena. Zahtevo v mirovni ' deiov dežele, v katerih se zahte-godbi, po kateri mora ostati |va takojšnja dostavitev nekate-Nemčija brez orožja, bi progla- rjh nje produktov. Naročila si-sda za razveljavljeno, in nje|,cer niso biia velika, vendar, pa razoroženo stanje bi se moralo j dokazujejo, da so odjemalci na ^a način smatrati kot del raz-1 tvrdke pričali dobivati naroČila, teljstvo je siromašno plačano in orožitvenih zahtev, ki so postavah ker so njih zaloge popolnoma še te skromne plače ni dobilo Jene v mirovni pogodbi in ve-! pogie> so poslali .naročila za no-1 že več mesecev. [Jajo tudi za druge države. Akojve zaloge. — Podobna poročila! _o_ torej ne bodo druge države iz- j prihajajo tudi od^ drugih tvrdk„„.. „ . Polnile teh zahtev, si Nemčija širom dežele. , ' jLETALCA so PREGOVORILI Vzame Pravico, da se sorazmer-jEnako se kaže, da se je tudi j Sydney, Nova Škocija.— An-oboroži. (trgovina v Chicagi sami oživela, j gleški letalec Mollison je na ^Nemčija v svoji spomenici j ^Trgovska zveza je pred kratkim j vsak način nameraval, da se nteva sledeče: Rok službe v poslala vprašalne pole na vodil-, povrne z aeroplanom nazaj zjeni obrambni milici naj se I na tukajšnja podjetja in v osme-; preko Atlantika na Angleško, iza od 12 na 4 leta ter se isto-( rjb odgovorih, ki so se slučajno od koder je pred več dnevi pri- sl»*i? upostav^ Prisilna vojaška izbrali, se v petih omenja zviša-1 letel. Na svojem povratnem po-. Už"a. Stalni stalež vojske naj 1 pe' ga za;>ezi- Tako je bll° j Sloveniji 568,100 stotov pseni- ni agitaciji, češ, da argentinsko I da1^ pregtolice Sianfu razsaia|pred par dnevi Postavljenih v!ce> Je ie bil° letos 577,000 sto- prebivalstvo zate ideje ni' . . . . , ' ., službo 2000 posebnih polici-, tov. Pridelek ostalih vrst žita ,:. , . v provinci Sensi tako silovito , . , . . . , , „ . ... . . , , . . v z prejemi j ivo, se je pa zdaj z bolezen kolera da ie do'stov> s katerimi se je podvzel povprečno m bil tako slab in je neprijetno osuplostjo ugotovilo, -15 ta zahteval'a g0 000 pogon proti londonskim zlo- le: malo zaostal za pridelki dru- da je komunizem zasadil že ! človeških življen1' rv,oa+a P^ri^ioV ^ globoke korenine in sicer v pr-. ° __ BenX, Italija. - Agent vi vrsti med inteligenco, nam- neke chicaške elekkMčne tvrd- reč med učiteljstvom. Tukaj so ^ E w Roche> je bil v torek bi a zelo ugoana tla, kajti uci- zvečer napaden in ranjen od nekega bandita, ki ga je očivid-no čincem. Okrog celega mesta se gih let. Pridelek rži je celo ne-je postavil kordon policistov, ki koliko poskočil za lanskim, se jim je naročilo, da ustavijo ! -o- in izprašajo vsakega voznika, katerega zasačtijo med 1. in 3. uro ponoči. Enako da preiščejo Stoletni hrast žrtev nevihte Pri županu Jarcu v Spod. Dolu je strašni vihar, ki je div- nameraval oropati. Aretirali vKsftruk in cel° p0Štne aV"' jal med nevihto, o kateri je bi-. . • • tomobile. so nekega sumljivca. __ — Rio de Janeiro, Brazilija. — Vlada je v sredo pričela generalno ofenzivo na vseh frontah preti uporniškim četam' v Sao Paulo. Vlada je pri svojem podjetju uspešna je užival ugled avstrijske aristokracije. Po razsulu Avstrije je bil prvi predsednik suverene slovenske vlade in postal prvi poslanik mlade države na nekdaj cesarskem Dunaju, kjer ni imel najbolj lahke naloge, urejati razmere med novo Jugoslavijo in novo Avstrijo. -i -o- SOVJETSKI INŽENIRJI PO-ihrast, ki je rastel na dvorišču, Nogo si je zlomil .... , , „ 761etni užitkar iz Zg. Straže lo ze včeraj bolj na dolgo poro- „ „ e . j. . . i i . , . obe. Prečna pn Novem mestu si čano, podrl in izruval stoletni in ga vrgel na hišo. — Pri po-sestnici Hauc v Teršaku pri Št. Cta' Stalni stalež v°lske na trgovina, v enem se poroča/letu 'je že prispel do semkaj iz l°kalnih uf'da izdel+ajo na"jje' da tej deŽeli V 300,000 mož. Dovoliti se mo-^a je stanje neizpremenjeno in New Yorka, Tukaj pa so ga črte za nadaljnje postopanje| pomagajo na noge. - Lahko se Nemčiji pravica, da si naba- ]e dva odgovora trdita, da ob- bov-OJna sredstva' kakor so to"I stoja depresija še vedno v ne- He i tanki' voi"i aeroplani' boj" zmanjšani meri. ladje, podmornice itd. Ob- je, podmornice itd. zahteva, da si sme zgradi-d j55 tovarn, v katerih se bo iz-°val vojni materijah —o- feneift ti 35 NOVE PROŠNJE ZA POMOČ Chicago, 111. — Kakor izjavlja načelnik za javno pomoč v Cook okraju, prihaja vsak dan na urad okrog tisoč novih pro- Mandžuriji ni miru v °k'io, Japonska. — V novi 2 Zavi Mandžukuo je v četrtek'šeni za -iavno pomoč, in število ^ do ljutega spopada teh novih slučajev se je tekom ^Haialrirvii ujfnSl ?r» \7lflHMl_ njegovi prijatelji prijeli v roke in ga pregovorili, da opusti nameravani povratni polet, češ, da so njegovi živci tako izčrpani, da bi napora ne zmogel. MAGAJO TURČIJI Istanbul, Turčija. — Med tem, ko sovjetska vlada sama Ilju je vihar veliko gospodarsko uvaža inženirje iz inozemstva, poslopje kar raznesel.— V Pesniški dolini je vihar razrušil hišo mariborskemu meščanu Li-ningerju. — Porušenih je več sto hiš. Siloviti vrtinec je mnogo voznikov zalotil na potu in ! torej domneva, da Turčija ne jim preobrnil vozila. Niti avto-i dobiva ravno najboljših moči mobili niso mogli naprej. Mari-ŽRTEV DEPRESIJE 'iz Rusije> ker te tamkaj samijborski mesar Kirbiš si je rešil Med tem k0' Potrebujejo. [življenje na ta način, da je na Gillespie, 111- — V četrtek; da ji pomagajo industrialno po-so se tukaj zbrali zastopniki! vzdigniti deželo, pa nasprotno premogarjev iz približno 400 Spošilja na Turško svoje inženir- v stavkovnem gibanju. •o Chicago, 111 ste njegova žena in hči na po Enako ga je v tem smislu pro- čitnicah v La Porte, Ind., je ne- v„; y taJskimi vstaši in vladni- četami la,'di?giČ tekom te^a tedna- Ki" - Jskl vstaši so napadli mesto len. Pred njih premočjo, kar se je pripetilo g'10 Jih je okrog 5000 mož, so ^ morale obrambne čete umak- niti sta. v notranji utrjeni del me- avgusta tako namnožilo, da znesek, ki je bil nakazan za podporo revnim brezdelnim, je bil za $350,000 premajhen, da bi mogel kriti vse potrebe. -o- SOVRAŽNIK MUSSOLINIJEV UMRL Rim, Italija. — V svoji vili v Toskaniji je v sredo umrl Mus-solinijev najhujši sovražnik, bivši veliki mojster italijanskih prostozidarjev, V. D. Torrigia- c suhači na delu ti nicago, 111. __ Suhaški agen-ak ? bili preteklo sredo izredno isk 1Vtli' 80 namreč pre-'ni. Mussolini je tega moža, ki te .Vo v desetih lokalih, med je bil zdaj star 70 let, pregnal Hjg1 v enem v osrednjem delu j na Liparske otoke leta 1926, lJri na ^al)a8h Ave-1 ko je (uničil red prostozidarjev, teh preiskavah so aretirali a mu je po preteku dveh let, 13 rici°Seb' med njimi dve nataka- sila tudi njegova žena z Angleškega, dokler ga niso končno pregovorili, da se bo s parni-kom povrnil domov. --o- NIKAKEGA DOBIČKA OD PROHIBICIJE New York, N. Y. — Neka družba, ki si je vzela nalogo, da preišče, kaj je proh|ibicija storila dobrega za prebivalstvo, se je ravnokar povrnila domov s svojega potovanja preko A-merike, ki ga je storila v ta namen. Načelnik družbe se je izrazil, da na svojem potovanju, dasi so prevozili 12,000 milj in obiskali 36 držav, niso našli niti enega, ki bi ga bil suhaški zakon izpreobrnil iz pijanca v ki 451etni industrijalec iz Min-neapolisa, E. C. Probst, izvršil Wabash Ave. skočil iz 19. nad stroipja. Njegovo truplo je obležalo na strehli prizidka tri nadstropja visoko. V poslovilnem pismu je samomorilec o-menil, da je "samo ena nadaljnjih žrtev depresije". JUDI PODPIRAJO REPUBLIKANCE Chicago, 111. — Pod vod-! 'cesto zbežal pod neki most. -o- Brzina vetra znašala 120 km na uro samoumor, ko je v tukajšnjem fvom kongresnika Wm.E. Hul-1 Rakor poročajo> je p0 mne_ Y M C A hotelu na 826 South la se Je v republikanskem glav- nju strokovnjakov znašala brzi_ nem stanu v Palmer House vr- n& yetra 12Q km na uro Ni to. šilo zborovanje judovskih ame- rej čudno> tako pišejo iz ptuja> riških državljanov :iz vseh od- da je do taJ unigilo poljske pri. ličnih stanov, pri čemer se je delke< y yaseh Bukovc(i in stoj. odločilo, da bodo podpirali re- ^ leg.jo kup. toge pQ njiyahi publikansko listo v narodnih, da ge ^ ng razloči> kje jg gta. državnih in okrajnih volitvah. Ja koruza> kje krompir. Vse je 0 pomešano z blatom in izgleda ORKAN RAZDIRA MESTA kakor posušeno jezero, prevle-Pensacola, Fla.— Silovit tro- ceno s težkim cestnim valjar- POČASNA SETEV V RUSIJI Moskva, Rusija. — Jesenska ko je bilo lansko leto do 25. avgusta posejanega polja 15 milijonov akrov, ga je bilo letos do omenjenega časa samo se-treznega, in niso našli niti ene j dem milijonov. Vzrok temu so družine, ki bi bila kaj pridobi- v prvi vrsti pokvarjeni traktor- pfični vihar je divjal po Floridi jem. Sadonosniki so suhi in le setev gre v sovjetski Rusiji le-'od ponedeljka do srede. Prišel prazne veje brez listja in sadja tos počasi izpod rok. Med tem, je od južnega dela in se pomi- štrle okleščene kvišku. Strašno kal proti severozapadu, zapu- j žalosten je pogled na to puščajoč razdejanje za seboj. — ščavo. Šest oseb je vsled njega izgubi-J ■ o- lo življenje, pet, ko se je pre-. Vihar v Ptuju vrnil neki čoln, in ena oseba je | Po ptujskih ,ulicah leže kupi la s prohibicijo. slepemu in bolehnemu, dovolil,1 -o- da se je vrnil nazaj v domovino.' ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ji. Prizadeta je zlasti Ukrajina, kjer do zdaj ni storjena niti četrtina tistega dela kakor lani. bila ubita od električnega toka, opeke in mesto izgleda, kakor ko je stopila na pretrgano žico. po katastrofalnem potresu. — Orkan se je pomikal naprej Ptujski park in vrt izgledata, proti državni Alabama. kakor bi bili tam drvarji že 14 je kar na lepem zlomil nogo. Iz hleva je namreč ušlo mlado tele in se zaletelo mimo njega. Ozrl se je in padel in že je bila nesreča. -o- Obstrelil se je Šolski učenec Kari Hočevar iz Zapuž obč. Orehovca se je z drugimi otroci prerekal, kdo bo možnar užgal. Nri pomišljal, prižgal je sam in že mu je zle-tel ves naboj v glavo, da je moral v kandijsko bolnico. -o- Zgodaj je začel 551etni kočar Fran Lampič in njegov 121etni sin Jože iz Brš-ljina, ne daleč od Novega mesta, sta sušila na domačem dvorišču gobe. Ker je sin nerodno rezal gobe, ga je oče posvaril in oklofutal. To je paglavca tako razdražilo, da je vrgel v o-četa nož, ki ga je ranil, da je moral oče v kandijsko bolnico. -o- Tragična smrt posestnika Posestnik Alojz Kenin iz Podloga pri Krškem se je z vozom vračal domov iz Kočarije v ^Gorjancfih, kjer se je nahajal po poslih. Ker voz ni imel zavore, je zdrčal po strmini in Kerina je vrglo pod konje. Preko njega je šel tudi voz, ki mu je prizadejal tako hude poškodbe, da je še isti dan na po-sledficah umrl. -o- Najzanimivejše vesti no v An.er. Slovencuj čitajte ga t rfca y ■fuiaann KMERIRANSKI SLOVENEC Sobota, 3. septembra 1033 1 t AMERIKANSKI SUOVENEC ' DKnois, ali pa se izda posebne bonde, ki se jih bo izdalo za go- * The first and the Oldest Slovene *0V° Per*0d° z £°tovimi obrestmi, ,itd. Denar na take bonde ' ;be bo izposodil, nakar se bo vračal iz davka, ki bi se naložil na Pm in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta !■>& Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-ieljkov in dnevov po praznikih. Izdala in tiska: EDINOST PUBLISHING CO, Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III Phone: CANAL 55+4 Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto____________ Za pol leta.............. Z» četrt leta______ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____$6.00 Za pol leta___3.00 Za četrt leta______1.75 Newspaper in America Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays* da nismo z vozn'ikom vred za- vroči, noči so pa že hladne, kar !ka arabska sanjska knjiga. Pa spali. Prav lepa mu hvala, ki!pač kaže, da bo zgodna zima.jsem se jih znova nabral in bodo nas je tako kratkočasil. Nasled- Pozdrav vsem naročnikom in prav prišle v dolgih, morečih gasolin v taki meri, da bi v taki določeni perijodii pokril ome- nji dan smo se privozili na dom bralcem tega lista in želim, da njeni znesek. Davke na gasolin bi pobirali v vsakem countyju. slavljencev. Mize so bile oblo-To je edini izhod. j žene z vsemi dobrotami tega __Gotovo je, da bo predlog za davek na gasolin prodrl. Na sveta za lačne in žejne, katerih Published By: podlagi tega bodo prispevali v ta sklad oni, ki bodo rabili in 'se nismo prav nič branili po ta- EDftNOST PUBLISHING CO. kupovali gasolin, in mali posestniki, ki rabijo le malo ali nič ko dolgi vožnji. Poslužili smo Address of publication office: gasolina, s tem ne bodo prizadeti. Ako pa predlog za izdajo 'Se teh božjih aarov, ki so se 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. bondov pri jesenskih volitvah ne prodre, tedaj bo država na- \ nam prav prilegli. Mr. W. Ju-Telefon CANAL 5544 j ložila davke na vse predmete, kot zemljišča, hiše in druge ] predmete, ter jih bo primerno obdavčila, da bo dobila svoto 25 $5,™ milijonov dolarjev za kritje pomožnega sklada države Illinois. . 2.50' Tak je torej položaj. Med tem, ko mnogi mislijo, da se 1.50 v bodočnost;! davki znižajo, se motijo. Vse kaže, da davki bodo vedno večji. Odgovornost vzdržavanja onih, ki ne delajo, je vedno večja. Država pa jemlje tam, kjer je kaj. Subscription: For one year_______ For half a year _____________________— For three months__________ Chicago, Canada and Europe: For one year_______$6.00 For half a year____3.00 For three months ■ 1.75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second clas9 matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. bi bila vsaka slovenska hiša naročena na Amer. Slovenca. Josephine Hribar. -o- KATOL. SLOVENCEM SE JE ŽELJA IZPOLNILA Johnstown, Pa. Po dolgih letih smo vendar U.: NOVICE IN DRUGO IZ IN-DIANAPOLISA Labor day IndianapdU, Ind. __Večkrat me kdo vpraša, če "Delu slava — delu čast!" je zaklical slovenski delavski'ne mislim kaj napisat iz naše vodja Dr. Janez Ev. Krek, ko je vodil in združeval slovenske naselbine v list Amer. Slovenec, delavce v delavska društva na Slovenskem. S tem je dal delu' Tem odgovarjam, da sem tudi in onim, ki ga vrše vsak v svojem delokrogu, najodličnejše pri- Jaz med temi, ki raje dopise znanje, ki delu res gre. j prebiram, kakor pa pišem. No, Da, delo je, ki je povzdignilo svet do te visoke stopnje raz-; pa ker se res nihče ne oglasi in voja, kakoršn.ega je svet dosegel. Pri delu je treba truda in je radi tega res dolgočasno,nora prizadevanja. Brez slednjih dveh ni pravega dela. Naravni. Pa napisala par besed, zakon je tak, ki ga je določil Stvarnik sam ko je že prvima člo-) Novic je pri nas veliko, pa ne vekoma v raju izjav?il, da si bosta v potu svojega obraza slu-; dobrih. Brezdelje, skrbi in bo-žila svoj kruh. Ta postava, ali raje božja določba, je v veljavi lezni nas tarejo, kakor menda še danes in človeški rod hoče ali noče, si kuje svoj napredek tudi drugod. Glede bolezni o-in svoje življenje le v potu svojega obraza. Naj bo navaden menim, da je tudi moja hiša delavec naj bo intelektualec, oba se trudita, prvi morda z ro-( prizadeta, ker imamo v druži-kami in telesno, drugfi z možgani in duhom, ko snuje načrte za ni že del j časa bolezen. Bolnih eno ali drugo stvar. Oba trpita in v potu svojega obraza si Je Pa tukaj tudi več rojakov. govic je pa s svojo harmoniko j kontrakt naredil, da mu je pe-| la kakor je sam hotel in kakor enkrat dobili svojo župnijo in dolgo je sam hotel. Ubranih svojo cerkev. — Večkrat je že glasov harmonike se je veselilo, bilo poročano od raznih dopiso-staro in mlado 'in kakor bi mig-, valcev da je naša farna patrona nil, nam je minil čas od veče-,'sv. Terezija Deteta Jezusa. Da ra od 7. ure a do 4. ure zjutraj,!bi jo dragi čitatelj videl, kako ko smo nekoliko zaspali. Ivo-1 ljubeznivo gleda na nas. In pa maj smo se malo odpočili, že je bilo treba vstati, ker je bila nedelja, in se odpraviti k sv. maši, katero imajo tam vsako drugo nedeljo in sixer v šolski sobi. Sv. mašo pride opravit č. g. du-hovnik iz Nampa, Idaho. Po sv. služita svoj kruh. , Na operacijo so se morali po- ln človek je skozi tisočletja svojega obstoja koval naprej datl John Pirkovič, Ana Može in še kuje. Toda vsakega kamenčka, ki se nahaja v orjaški in Eose Paul> ki 80 Pa že v do-stavbi človeške civilizacije in kulture, se drži znoj in kri onih, maci. oskrbl- Naša obče Zliana ki so to stavbo gradili in zidali vsak po svojem načinu in po deklica Angelica Bradnik se tudi nikakor ne more ločiti od po svojih močeh. Vse to je delo in to delo zasluži priznanja in časti. Zato je prav, da države slave in določajo delavske praznike. Prav je,' da se spominjamo vsaj enkrat na leto vseh onih, ki delajo in ustvarjajo. "Delu slava — delu čast!" Obenem pa so letos tudi milijoni 'n milijoni potrtega srca, ker bi radi delali in proizvajali — ali dela nikjer ni. Ves svet i je v zastoju in izgleda, da se ne more ali noče bolniške postelje. Upamo in ji želimo, da bi se skoraj pozdravila. —- Nekii hudobni farmar je obstrelil mladeniča Alberta : Kanaščeka. Mer.da je mislil, da o tam zajci ali krokodili. Ne- opravilu smo se zopet zbrali v našem glasilu "Zarji", kako j skupaj in se prijateljsko zaba-se od drugih podružnic odbor- vali naprej. Povabljeni so bili nice pohvalijo o lepih uspehih, .vsi sosedje, bližnji in daljni, pa Mi se pa ne moremo. — Prav | so tudi vsi prišli in veliko jih je lepa hvala vsem, ki so se pik- bilo, skoro po večini sami Slo- nika udeležili, pa naj bodo to članice ali drugi rojaki in rojakinje. Najlepša hvala tem, ki so tako lepo pomagali pri bari, pri lunchu ali drugod. Hvala lepa vsem dekletom in pa vsem skupaj. Bog plačaj!— Seja naše podružnice se vrši ob pol 3. uri dne 4. septembra popoldne. Udeležite se seje vse članice. — Tiste, ki še niste plačale ng-klade za mesec julij, jo prinesite na sejo sedaj. — Pozdrav. Josefa Barbaric, tajnica. -o- SREBRNA POROKA IN DRUGE NOVICE Rock Springs, Wyo, Še nikoli se nisem oglasila z dopisom v Amer. Slovencu, čeprav sem nanj že dolgo vrsto venci, ki se prav lepo razumejo med seboj. Kar lepo se nam je zdelo, ko smo slišali, kako radi eden drugemu pomagajo v potrebi. — Mr. in Mrs. Fr. Kuš-lan sta bila tudi zelo vesela in sta se celo izrazila, da še njuna prva poroka ni bila tako vesela, kakor sedanja 251etnica, katero so zamislili njuni otroci ju prav prijetno /iznenadiii in razveselili z lepimi srebrnimi darili. —» Jaz se tudi prav lepo zahvaljujem zato, ker so me povabili, kar mi bo ostalo v trajnem spominu. Mr. in Mrs. Frank Kušlanu pa želim trdnega zdravja, da bi se čez 25 let zopet sešlii še v večjem številu kakor sedaj in se z njima veselili 501etnice ali zlate poroke. — Prav lepo se zahvalim tudi še to povem, da je vedno vsa v rožah. Dobra srca njenih ver-nih častilcev dan na dan dona-šajo vedno svežih cvetlic, šopkov in tudi cvetk v posodah, da kar na altar ju naprej rastejo zimskih večerih. Bom že katero tudi poročal marljivim bravcem A. Slovenca. Sedaj se mi je pa zdelo potrebno, da poslušam notranji glas, ki mi veli: V naravo! In odšel sem proti tako hvaljenemu Willardu, Wis,, da se na lastne oči prepričam, ako je res vse tako, kot so mi pripovedovali oni, ki so že večkrat posetili Willard. Ali pa tudi veste zakaj sem si zbral za počitnice ravno far-marski kraj? Hočem najti v Willardski naravi ključ do dobrega zdravja, ali z drugo besedo povedano, da sem dostopen za ljudski pregovor: "Pobrigaj se za dober tek, prihranil boš si dragi lek!" Ker je kriza za denar, sem si zbral za letošnje počitnice kraj, ki ni predaleč. Odločil sem se za in cvetejo. Za 40urno pcbož-1 Willard, Wis. Sicer sem se boril nost so bili vsi oltarji v cvetju sam s seb°j ali bi šel' ali ne na in je bilo posebno lepo. — Se- Potrebne počitnice. Ko sem pa veda vse to cvetje da pa bratu zvede1' da ta Prešmentana kriza Akurziju tudi veliko dela, po- ,Ie ni tako huda' vsaj tako Posebno kadar mora cvetlic nositi 1vedujej0 razni izletniki iz Chi" v župnišče, kamor je precej,cage' Clevelanda, Detroita, dolga pot po strmih stopnicah. 'J°bnstowna, New York«, Betle-Komaj bi to bilo, da bi imeli ,hema' Pa" Sem se tudl jaz P°dal posebnega vrtnarja, ki bi oskr-.po svetu' da ne Pozabim> kako boval cvetlice in jim prilival, ,se V0Z1 z av*0' z b"sof' Z.Zele?" toliko jih je mco in s cobiern- Ce drugi srec- - D c . !no izpeljejo, upam, da se bode Nas c. g. p. Bemgen Snoj se,, . ... . . i i • v , j. , tudi meni posrečilo, saj imam pa tudi na vso moc trudi na du-i. . . .. T tudi jaz znance in prijatelje po let naročena in ga zelo rada> Mr. W. Jugovicu, ki nas je tako prebiram. Če bi tako rada in lepo potrpežljivo vozil in pa, tako z lahkoto pisala, kakor be- da nas ni prevrnil, poleg nas je rem razne zanimive dopise v li- pa še kratkočasil s harmoniko, , ... . srečni fant se nahaja v bolnici. premakniti iz, * . J' , , „ , , , . • i i - • • —Se vec ]e takih žalostnih no- tega usodnega in žalostnega zastoja. Milijoni kličejo in pro-i . .. ' . , . . ., . T, ., , . . , iv.,. -ivic, a jih ne bom naštevala, da sijo po vsej Ameriki: Dajte nam dela, da si bomo sluzih sami' stu, bi večkrat kaj poročala. Tako pa prepustim to delo dru- saj kjer harmonike ni, tudi ni pravega veselja, posebno ne ob ševnem polju in zbira in kliče Slovence pod okrilje sv. vere in rešuje, kar se da rešiti. Veliko se jih je že vrrtilo nazaj k materi Cerkvi, kar imamo svojo cerkev. Res, kar čudno se mi velikokrat dozdeva, ko na potu v cerkev ali iz cerkve srečam take, ki jih že 15 let nisem videla, ki mi stiskajo roke in me pozdravljajo. Pred 15 leti liam- širnem svetu. Tedaj pa le na pot! Saj s potovanja prinese človek lepe spomine, ki jih ne pozabi vse žive dni. Rev. Benvenut Winkler. O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 111. Zadnjo sredo popoldne smo reč smo se izselili iz takoimeno- opazovali solnčni mrk. Vse je vane naselbine Maksom in od obračalo oči proti solncu. kakor takrat jih nisem videla več ter j bi pričakovalo od tam nekaj jih tudi več skoro ne poznam, 'posebnega, kar je tudi bilo. Ja-Pa tudi vid mi že peša, oni so jko lepo se je videlo skozi okaje-pa še bolj poznajo. ži število slovenskih župljanov. jPovdarjam, da se je res raj-Tare nas le ena skrb m ta je, 'bolj videlo ves ta prizor skozi veliko pomanjkanje denarja, 'okajeno steklo. Ta in oni si je mladi in me dobro j no steklo, kako je mesec vedno Tako se počasi mno-,bolj in bolj zakrival luč neba. svoj kruh, da bomo sam;; preživljali sebe in svoje družine! Toda odziva ni — dela ni. O, žalosten je letošnji praznik v tem oziru. Druga leta v normalnih razmerah so delavci z veseljem proslavljali delavski praznik, kako ga bodo letos? Nad deset milijonov delavcev širom Amerike zre z obupnostjo v bodočnost in vprašuje, kaj bo? moj dopis ne naraste in dobi potem mesto v uredniškem košu. gim, ki so tega bolj vajeni in j takih prilikah, ali kakor reče-jim pero bolj gladko teče pojmo, brez harmonike ni ohceti. papirju, ker so pač vešči take- Hitro nam je potekel čas in ga dela. J Novic ravno Ako se delo kaj ne odpre in se razmere ne izboljšajo, bomo t,irdi svoj nos namazal s tistim okajenim steklom, pa nič zato, morali smo zaključiti veselje sedaj ni prav, ter sc posloviti od naših dragih j posebnih, zlasti ne veselih. Ža- j prijateljev £> nrič,r> rlnr.lrn i r, J._____v_ '__,,__j _ i___,___ ____ ! r\ _II Z J 1 __J. J__t t\ - ' Država bo postavila pred volilce v jeseni dva predloga.! ena nastopite, da se ne zarede lo noč. Mr. Kolman nas je prav j ljudi brez dela. — Jesen se tu- ral in študiral 291 strani obsež-1« veselje. Ko je pa enkrat To je, da se dvigne davek za 25 milijonov dolarjev v državi' pajki v naši blagajni. Le berite lepo zabaval z lepimi storjamijdi že približuje. Dnevi so še no knjigo. To je bila nova veli-: (Dalje na <3. strani) Na misel so mi prišle besede kar Pri mizi. Nekateri so se je- Jzili, da bi ta dež bil lahko par "Nesrečnik ta velik na svetu dni poprej ali pa pozneje, kar je on se pa ni dalo več spremeniti. — ki sili ga neprestani nagon, :Dež.'a je bilo pa tudi že potre-da misli in tuhta in sklepa in ba> saj ni padal od zadnjega dvomi "____; plesa, kar je skoro tri tedne. —- Vun! V naravo! Zapusti so-jT«di Prav hladno je bilo v ne- ako se ne zviša davke, iz katerih edino je mogoče do-j ne članice, da kadar se gre za j 600 milj dolgo pot dne 19. av-j počili, saj je časa dovolj. Dela bico! Dovolj sem zadnj'i čas ti-^deljo, v ponedeljek, v torek in lar za kritje takih izdatkov. j našo blagajno, da vse kakor gusta zvečer. Vozili smo se ce-jse še vedno slabo in je veliko čal v sobi, ko sem vestno prebi- sredo smo se pa potili, da je bi- TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (24) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Ko je Werper spoznal moža, ki f?a i? Videl pred seboj, je osupnil. Ali je mogoče, da bi bil ta diyjak tisti odlični Anglež, ki ga jp s tako do-stojanstvenostjo gostil v svojem razkošnem afriškem domu? Ali je to sploh človek? Tarzan pa je gledal zdaj Werperja, zdaj žonsko, toda najmanj se ni opazilo, da bi katerega spoznal. Tudi La ga je pozorno opazovala. Hipoma pa se njene ljubke oči začudenja in ve.elja razšuijo. "Tarzan!" vzklikne v narečju velikih opic. "Vendar si prišel nazaj k meni. Dolgo sem čakala na te. Povej mi, T»r^an, ali si se vrrtil paradi mene?" Na nemalo Werperjevo začudenje ji Anglež odgovori v istem narečju: "Tarzan— si dejala? Ali je to moje ime?" ter zmigne z rameni. "Pa naj bo, obdržim si ga. Toda tebe ne poznam. Tudi nisem prišel zaradi tebe. Enako tudi ne vem, od kod sem prišel. Ali mi moreš ti povedati?" La odkima z glavo: "Ne vem," mu odgovori. Tedaj pa Werper hipoma spozna, da je Tarzan izgubil spomin. "To je pa res sreča," pravi po francosko, kar pa je Tarzan v njegovo začudenje razumel. Werper hitro nadaljuje: "Ako ne izgineva takoj iz tega strašnega prostora, bova oba umorjena na tem krvavem oltarju." Tarzan ga začuden pogleda. "Ali ne želiš umreti?" S solzami v očeh mu Werper zatrjuje, da res ne želi. "Dobro torej, ne boš umrl," pravi Tarzan. ,'Tudi me ta ženska ne bo obdržala za se. Pojdi, greva." Nato vzame nož in prične rezati Wer-perjeve vezi. Ženska priskoči k njemu: "Ne zapusti me," prosi. "Ostani tukaj in postal boš veliki duhovnik. La te ljubi. Ves Opar bo tvoj. Sužnji ti bodo stregli. Ostani Tarzan, in ljubezen te čaka v povračilo." Toda Tarzan j« ni poslušal. Rahlo jo je odrinil in nadaljeval s svojim delom. rOO<>000000<>0000000<>0000000000000000-) LEPOTA SLOVENIJE JE SLIKANA IN OPISANA V KNJIGI ' Gorenjska' To je knjiga, ki jo bo z velikim užitkom bral vsak Slocvnec, kaj šele sinovi in hčere prekrasne romantične Gorenjske, ki tvori najlepši del slovenske, kakor tudi jugoslovanske zemlje. Sinovi in hčere prelepe romantične Gorenjske, bodo v tej knjigi našli v besedi in sliki svoje mle rodne vasico, trge in mesta, svoja pestra gorenjska polja in livade in svoje divne lepe gorenjske gore in pl»" nine. V knjigi je opisana zgodovina in sedanjost skoro vseh gorenjskiji mest, trgov in vasi. Ima nad 250 pokrajinskih slik, ki predstavljajo gorenjska inesta, trge in vasi, pestra polja in livade in divne gorenjske gore in planine. PIŠITE PO NJO SE DANESI — STANE S POŠTNINO $2.00 KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd STREET. CHICAGO, ILL. C ©oo-ooooooooooooo^ooooooooooooooooooo©*^ Tvoji, za teboj žalujoči Sobota, % septembra 11^2 SMERIKSNSK! SLOVENEC BOJ m ZMAGA NARA VNE KAFRE ----I Kafra je eden najstarejših ke- pri vseh panogah gospodarstva mičnih izdelkov, ki jih poznamo, v današnjem svetovnem gospo-Do 19. stoletja so rabili kafro le darstvu. Najprej so začeli Ja-v zdravilstvu, zlasti pa še pri ponci, ki so doslej sekali kafrina balzamiranju mrličev. Tedaj po- drevesa v gotovem redu, tako da trebno kafro so z lahkoto dobav- jih ne bi mogli nikdar izseka ti, ljale dežele Daljnega Vzhoda, vse križem divje sekati. Produk-Z letom 1836 pa je napravil A- cija japonske kafre se je pove-ffleričan Hyatt važno odkritje, čala za trikrat. Hkrati s tem so da se da napraviti iz mešanice znižali Japonci ceno kafri v par kafre in kolodija zmes, ki se da mesecih na 6 frankov za kilo-v vročem stanju gnesti, v hlad- gram. Japonci so pri svoji kafri nem stanju pa postane trdna, kljub temu še vedno zaslužili o-Odkril je nam vsem tako dobro krog dveh frankov pri kilogra-znani celuloid. Fabrikacija tega mu, rentabiliteta tovarn za u-novega izdelka se je hitro raz- metno kafro pa se je začela ma-l širila, zlasti radi tega, ker se je jati. . . Kljub temu so tovarne dal celuloid pri 125 stopinjah zdržale, čeprav niso skoro niče-: Celzija oblikovati čisto poljubno sar več zaslužile. Sedaj pa je Ja-j in so iz njega izdelovali najraz- ponska udarila v drugič. Ker je; REPUBLIKANSKI VODITELJI GOSTJE UREDNIKOV joče v Pittsburgh!) in okolic",'zadušila. Nezgoda se ji je pri-i vljudno vabimo, aa se udeleže merila tudi baš ob času oseke, !v velikem številu tega izleta, ki I kajti o plimi je cev precej globo takorekoč zadnji v sezoni, boko pod morsko površino. Na "Labor Day" običajno pri-j --o- dejo k nam na obisk prijatelji j Katoliških Slovenci oglašajte iz drugih naselbin. Pripeljitej svoje prireditve v "Amer.itar:-jih na piknik, kjer bo na raz- jkem Slovencu"! polago vsega, prijetna godba,___;_________ pečenka", mehke pijače, podira- V NAJEM nje koze in drugih razvedrilnih j dve stanovanji na 1902 in 1904 novosti, za kar jamči odbor. Ci- j W. 22nd St. Prvo ima 4 sobe, sti dobiček je namenjen za cer-j drugo 3. Obe z lepim porčem, in kev in čolo Matere Božje. Na i kletjo. Vprašajte pri Mrs. Ba-svidenje na Labor Day na Lo-jnicfe, 2027 W. 22ad Place, Chi-cust Grove, Etna, Pa. !cago. i Joseph Škur, župnik, NEVARNA POT (praznjevali veliki Uredniki tujejezičnih publikacij so isneil pred irska; dnevi priliko slišati odiičsie voditelje ^ep T7 bazena vod V Torquayu, znanem , škem morskem kopaliSču ^ VOliAVi XV 2 cm širo- mgl£~ go iz- Hčnejše majhne in ne drage po-' terpetinovo olje, ki so ga tovar- , .. . , ------------------------- trebščine. Z začetkom 20. stole-1 ne uporabljale za izdelovanje ka- i republikanske stranke pri obeau v Hamilton klufcu v Chichi, pn katerem je predsedoval John ka jn 10 m dolga betonska cev tja pa je skoro namah nastala1 fre, prihajalo večino iz Francije! R- Palandech. Osebnosti, ki se vidijo na slik! sededeče cd leve na desno: V prvi vrsti zmm- nlorje. Navzlic svarilom se je nova industrija, ki je zlasti po-'in Amerike, je napravila Japon- senator O. F. Glenn, J. R. Palandech, bivši zvezm senator m governor države Kansas H. L. Al-jprifcližala tej cevi 15 letna grabila prozorni celuloid. Bila'ska divjo borzno špekulacijo, v, len, ter Hon. R. Benjamin od rep. narod, odbora. Zadaj Julius Klern, kandidat za kongresni - j phyllis Bastinova, hči nekega je to filmska industrija, ki je 1.'kateri je pognale cene terpenti- ka "at large", in kongresmk Wm. E. HuILpredsedmk tujejezicnega oddelka. __j bankirja. Hipoma jo je zagra- ' ™"~J j bila odtekajoča voda, jo zagna-', Mrs. Jennie Bakše, soproga seji tudi malo zabave. Na svi-|]a skozi cev in še dober kos naj 1024 porabila že 80 odst. vsega'novemu olju na svetovnem trgu na svetu izdelanega celuloida, j od 60 na 300 frankov za 100 ki-Dočim so 1. 1860 porabili na logramov terpentinovega olja. Vsem svetu le nekaj ducatov ton Kljub temu, da je bilo s tem že kafre, so 1. 1924 porabili že 5. onemogočeno izdelovati kafro milijonov ton. Večino te kafre | brez izgube, so tovarne še vzdr-Pa je dobivala industrija iz juž-|žale. Zato je Japonska zadala ne Kitajske in iz Japonske. Ka-'tovarnam zadnji udarec. Zniža-frino drevo je neke vrste čudak la je cene kafri na 3 franke za PLUMBARSTVO Mi popravljamo vsa pluinbarska dela. — Inštaliramo kopalne, umi-iralne in kuhinjske sinke, toilete, po umerili ceni. — Račune plačujete lahko na obroke. Thomas Higgins PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE 2313 So. Oakley avenue, Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL iZ SLOV. NAM. (Nadaljevanje z 2. strani ) S Mr. A. Bakše, ki ima trgovino den je. svi- Sesterske pozdrave. Kakovost Točnost solnce mrknilo, je zopet nekoliko hladneje in laglje dihamo. Kar se tiče dihanja velja to samo za nas "ta debele", ker su- ;s čevlji, je dobila žalostno po-1 jročilo i z stare domovine, da ji j j je na domu v vasi Podkraj, okr. I | Postojna, umrla sestra Ana j Baje. Umrla je ravno na Veliki | Šmaren dne 15. avgusta. Vsi so- Msry Kavčič, zapisnikarea. -o- ST. STEPHEN'S KSKJ. Chicago, KI. odprto morje. Pol nezavestno j sc je dekle tu oprijelo nekega plavača, ki jo je takoj spravil na breg. Prepeljali so jo v bolnišnico, a k sreči ji je pot skozi Poštenost med drevesi. Na Japonskem ni j kilogram in to je ustavilo vse "t" Z" jionov'" še'vročina 'ne| čustvujemo z Mrs. J; Bakše nad kafrinih gozdov, temveč stojijo tovarne za umetno kafro. Zad- " j izgubo sestre, pokojni pa želi- drevesa raztreseno med drugim1 nje tovarne so se ustavile leta 1 L V , . , , mo večni mir. drevjem. Ta drevesa so pravi [1912 in Japonska je v tem gosaki; njih debla merijo pri spodarskem boju zmagala, če-tleh v premeru 10—-12 m in mno-j prav tudi s hudimi žrtvami. Sokrat dosegajo višino 100 do 120 m. Mlado kafrino drevo ni Kljub temu pa Japonska ni takoj zvišala cen za kafro, ker mogoče uporabiti. Šele, ko je1 je vedela, da bi tovarne z umet-drevo staro 10 let, začne izločati 1 no kafro začele takoj obratovati, 'z po vsem drevesu raztresenih i D0 svetovne vojne je tiščala ce- prime. Delavski praznik bo kmalu tukaj. Za ta dan je že tudi vse zmenjeno, kam se poj de. Eni so rekli, da pojdejo v hosto zajce plašit. Nekteri pojdejo v Le-] mont k čč. šolskim sestram gle- Novinar. -o- KER JE BILO NEUGODNO VREME Howdv folks? Saturday. [ciev odnesla samo kopalno oble-August 27, 1932, the St. Staph- jko in ti neznatno oprasnila keen's Seniors won their eleventh j žo- Njena sreča je tudi ta, da je ; izredno vitka, kajti drugače bi bila obtičala v cevi in bi se bila Milwaukee, Wis. the Seniors and allowed Radi nepovoljnega vremena five blows. The Seniors dat za srečo, če jo bodo mogli 'zadnjo nedeljo je bilpiknik Ju-' lected six hits and Louie malo pocukniti vsaj za rep, ki goslovanske godbe prestavljen rak got two of the consecutive game. This w:ln al so marks their nineteenth win of the season. They defeated the Shiller A. C. by a score ox 4 to 2. Frank Ribič hurlo.i for only col-i:.: it-hits, A.F. — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West 22nd Street, r.ffel Leavitt Street CHICAGO, ILL. _ six stanic rumenkasto olje, katerega izloča vedno več in več in katero impregnira počasi Vse deblo veje, korenine in celo listje kafrinega drevesa. Šele kasneje, ko-je drevo staro že 40—45 let, Postane olje, ki ga drevo izloča ^olj gosto in čisto. Iz tega olja ^ izločajo beli prozorni kristali, M so že iz kafre. In popolnoma 8®razmerno kakor se stara dre-v°> pojema oljnata tekočina in 8e Povečava izločitev kafre. Naj-Več kafre izloči drevo približno takrat, ko je staro kakih sto let, both being doubles. Sunday, Sept. 4, day for St. Stephens. The Sen- . je baje zelo majhen, da se ga na nedeljo, 4. sept., ki se bo vr-no na treh frankih. Ob izbruhujkomaj v,;di in še to> če prav bli-'gn na istem prostoru in sicer v svetovne vojne pa so vojskujoče I zu gtopiš; od daleč ga pa še vi- [ Kozmuthovem vrtu. — V tem se države rabile ogromne mno- ;diš Ta dan> namreg v pone7 J prijaznem slovenskem vrtu se iors will play the Orsingers at žme kafre za razstreljiva. Ja- deljek> na delavski praznik> bo boste prav po domače razvese- 1 o'clock and the Juniors will "štimana" gospa sreča, temu, ljevali in se zabavali sredi pri- play Holy Name Juniors at ki "ga" ali "jo" najbolj "laj-'jetne slovenske godbe, raznih 3.30. Both of these teams are ka", obesila na vrat veliko tri- iger| tekem in drugih kratko- from La Salle, nadstropno hišo, ki je sedaj še,časnosti. Kar se tiče postrežbe! Don't forget folks leave Nazsianilo in zahvala. ponska je navila cene in drago prodajala kafro, dočim so last-' niki tovarn za kafro že zdavnaj prodali svoje tovarne in stroje, ki so šli med staro železo. Po svetovni vojni se je boj začel znova, toda ta ni bil več tako hud in tovarne so same po sebi nehale z obratom. v, . Z globoko potrtim srcom naznanjamo, ljubljeni sin, oziroma brat, da nam je umrl naš Sedaj pa grozi kafri drug so-igORpa milostno nanj ozre, si ga Največ pa jo je seveda v koreni-j'vražnik, ki je mnogo bolj resen, ba lahko v ponedeljek 5. sept. «ah in v spodnjem deblu. | namreč tehnični razvoj sam, kilkar tam pri čč. sestrah preskr last čč. šolskih sester. To bo resj 0d strani mladih pevcev in di- day an open day to see both nekaj posebnega in kdor še nima "izkazula",.-a.katerim se vi-eokorodni gospej sreči predstavi, in ki mu daje upanje, da se letantov bo prvovrstna. Njih Stephen's teams in action mlada srca bodo vesela, če bo- their home diamond. j do mogla postreci velikemu šte-1 --o---- vilu njihovih prijateljev in po- j CERKVENI PIKNIK V PITTS je marsikje izpodrinil celuloid. Na otoku Formozi so Japon-; Izdelki, ki so bili doslej večino-Cl začeli z najbolj gospodarskim ma jz celuloida, so našli primer-Wdobivanjem kafre, ki obstoji nejše surovine, tako zlasti gala-v tem, da posekajo kafrina dre- lit, viskoid, bakelit in druge, j^sa in jih narežejo v trske. Te Filmska industrija se resno ;ba-^ke luži j o nato v kotlih z vod Paro. Pri tem izhlapeva ka bel, saj stane samo en papirnat dolar. — Drugi zopet pojdejo med naše slovenske Indijance v Indiano k Mr. Franku Ribič,u, kjer bodo najbrže tudi janca obiral". To bo veselja. Lansko vi, da bi zamenjala filme iz ce- leto gem bij tudi jaz tam in re-luloida, ki tako radi gorijo, s čem Yam> da zdaVnaj nisem setnikov tega piknika. Pridite torej dragi Slovenci in Slovenke v velikem številu in se v krogu svoje mladine razveselite v prosti naravi, za kar se vam prav toplo priporoča Odbor. -o-- NAZNANILO Chicago, III. Članicam društva sv. Neže RKB. št. 826 se naznanja, da bomo imele v nedeljo, 4v sept., polletno sejo. Je torej dolžnost vsake članice, da se te seje udeleži", da vse članice vedo, kako društvo obstoji. — Obenem "" ^". SP ho ze-odilo da bo mogoče v VT" ] „„ I prosim, da članice, ki so zaosta- /e mnogo zaslužila in da je za- se uo ^ouno, uh uo inug^c v deJ 4 t gy ze d0jg0 na- f ' 0 kaj neprijetno občutila iz-' prihodnjih desetletjih kafra, ki ^ M bi ge jmel |le z asesmenrom zaostanke po- Ndbo, ki je omogočila umetno' je sicer zmagala enkrat »diVrSiti že zadnjo nedeljo, pa je fVnaj0'ce Je le količkaj mogo-!^lov»nio ^fv. Seveda ta tehniko- končno poražena pr®V(dež ki je dal celo noč in cel ce. — Ako se veeje stevjTo cla- odnje.______jdan, to preprečil. Boost,,-ii u- niC udelezi se-'e' bunui :,ii(:U' n pajo, da bo v nedeljo lepo vre- me, ali kakor bi naši Korošci BURGHU j Pittsburgh. Pa. j V ponedeljek, 5. septembra, I "Labor Day", se bo vršil cer-! kveni piknik na dobro pozna-i nih prostorih "Locust Grove" v ' Etna, Pa. Cenjene rojake, b:'va- a> katera se pri ohladitvi str- težko gorljivimi filmi iz acetil-ltako vesel kakor ravno tam.' 1 v takozvano surovo kafro. To celuloze. S tem bi se zmanjšala'_ Tigti ki ne p0jd.6jo nika-' ®ufovo kafro pa čistijo naprej uporaba kafre za 80 odsto. in! m0l% bodo pa najbrže kar doma 6 v posebnih čistilnicah. ,vsa uporaba kafre bo omejena' osta'ij Razumljivo je, da je zlasti Ja-|le še na zdravstvene preparate) ge nekaj moram DOvedati, da S°aska od povečane porabe ka-'m na industrijo razstreliv. Tako bodo naši Boostarji imeli v ne- 1 - g 151- 1 j ovanje kafre. t)Ulri še ni tako hitro ogrožal ja-j^nske produkcije kafre, vendar ^o pričakovati, da se bo vendarle začel konku-t, ni L. 1907 je stala ka-v evropskih pristaniščih ^og 10—12 frankov za kilo-Ker se je pa raba kafre Po^0. Večala, so tudi cene kafri l)a toda stalno rastle. Ponud-vu?11 bila velika in japonska H .ie s kafro previdno štedi- nih in raztrhanih čevljev proč! Prinesite jih, da jih Vam popravim, in odlegli Vam bodo kakor novi in Vi si s tem prihranite denar. Popravljam moške, ženske in otroške čevlje. Delo trpežno in zadovoljivo za najnižje cene. — Se priporočam! JOHN FALE SLOVENSKA POPRAVLJALNICA ČEVLJEV 1937 W. 22nd Place, Chicago, 111. TA PA NI BREZ SORODNIKOV Neki mladi Arabec, ki študira na univerzi v Cincinatiju, je v rekli, "lepa viira". Boostarji, vabijo vse, kateri se za nje za- j nimajo, da se tega piknika ude- j svojem prostem času seštel svoje ležijo> Tam bo raznovrstne za- sorodstvo in dognal, da ima 4500 baV(J in vsakovrstnega okrepči- sorodnikov. Doma je iz Ramal-Jla mlade in star6j z domačo laha v Palestini. v„ Vise je bil pravzaprav od-je Japonske in takrat i1Ve(j pravi trenutek, da se JiH ,0 UrHetno sintetično izdela-,,? nu različne načine izdelo- • "lo K ifi —8 frankov za kilogram de|a mogoče pri umetno iz-j 1 kafri zelo dobro zaslužiti. tovf»<*a vlada je poskusila te ^ t*? Umetne kafre onemogo-:Jk°.) na ta način, da bi ves S ! ^ celoti Pokupila. Ven-ie ni in japonska vlada % u(!halu- Pri tem pa držala «afri v isti višini. Tovarne Vncitno kafro ao rastle P° 'H j ®.Vetu kakor gobe po dežju 'lit 1)(Vl z"aki so že kazali na to, |''.ZaČela cena kafri padati, ^be aj J'e Japonska pokazala ^i-Sh ZHČel se je boj na nož' ne8ra lahko opažamo skoro NA PRODAJ 20 akrov obsegajoča farma za sadje v bližini So. Haven, {Mich. Lastnik: Zajček, 3044 Wallace St., Chicago, 111. DR. H, M. LANCASTER DENTIST 2139 West 22nd Street, (ogel Leavitt St.) Tel. Roosevelt 3817 CHICAGO godbo. DR. ALLAN J. HRUBY Specijali.it za pljučne in srčne bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje; 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 333S West 26th Street Uradne ure: S do 9 zver., rar.e.n »redi oh bredah 9 do 11 dop.; ob »obotuli 1 do 4 pop. DO LJUBLJANE IN NAZAJ V SPOMIN OBLETNICE SMRTI naše ljubljene hčerke in sestre, gospodične tretji razred Moderna udobnost.,. Ne-Drekosljiva služba. . Tedenska odplutja iz New Yorka. . . Pripravne in litre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavi-je . . . Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American line ki je umrla dne 6. septembra in nas zapustila v nepopisni žalosti. Vsak dan, draga Helen, se te spominjamo in se te bomo, dokler tudi mi ne pridemo za teboj tja, kjer ni ločitve. Oh, kak vtrinjajo solzice na zeleni grob tvoj se. Tu počivajo koščice ljube hčerke Helen še. Oj prezgodaj si zaprla svoje miljene oči in nas same tu pustila v preveliki žalosti. Glej cvetice ze cvetijo tam, kjer draga hčerka spi; pa tak dolgo naj cvetijo, da jo angel spet zbudi. STARŠI, SESTRA in BRAT. 177 N. Michigan Ave., Chicago Al llvvauk Wii sconsin. lH ki je izdihnil svojo dušo v petek, 12. avgusta, ob 7.15 zvečer. Pogrebni sprevod se je vršil v sredo, 17. avgusta, zjutraj v cerkev sv. Štefana, kjer se je darovala za pokojnika slovesna sv. maša z leviti. Od tamkaj je bilo prepeljano truplo dragega pokojnika na pokopališče sv. Jožefa, kjer je bilo položeno k večnemu počitku ob navzočnosti družine, prijateljev, sorodnikov in sosedov in med krasnimi rožami in venci, s katerimi so ga obdali njegovi prijatelji. Krasno vreme ter lepi katoliški pogrebni obredi so povečali svečanost tega trenotka. Z vso slovesnostjo je opravil pogrebne obrede Rev. Aleksander Urankar v cerkvi, kakor tudi ob grobu. Asistirala sta mu Rev. Edward Gabrenja in klerik Leonard Bogolin ter ministranti. Ni sina ali brata, ki bi bolj zaslužil vso srečo v življenju, kakor je bil ta naš plemeniti mladenič. Njegova mati je bila zanj vzor in ideal. Za njo je vzel na se vso odgovornost in delo. Želel jo je obvarovati pred vsemi skrbmi in za življenjsko nalogo si je postavil, da napravi svoji materi, ki jo je nad vse spoštoval, življenje srečno in udobno. 1 Zelo zgodaj je pokazal velike zmožnosti za napredek. Podnevi je opravljal odgovorno službo in zvečer je hodil v šolo na Northwestern univerzi. Ob priliki je postal tajnik, blagajnik in ravnatelj tvrdke Herbert E. Graves Real Estate Imp. Corp. in ostal pri tem podjetju skozi cele težke čase sedanje finančne depresije, dokler mu ni preveliki napor, delo in skrb končno izpod-kopalo zdravja. Naj zdaj v večnem spanju najde svoj oddih in počitek. Besed nam primanjkuje, da bi mogli dovolj poveličevati njegov spomin. Njegova vestnost, neomadeževanost in poštenje je dosegalo najvišjo mero. Za seboj zapušča družino, ki je sicer potrta od žalosti, vendar pa ponosna na tega plemenitega mladeniča, tako dobrega, da je Bog za tega našega ljubljenca gotovo preskr-bel poseben prostor zraven sebe. Za vedno bomo ostali hvaležni našim prijateljem in sosedom, ki so nam s svojo prijaznostjo in sočutjem pomagali prenašati te težke čase in nam olajševali našo veliko žalost. Najiskrenejše se zahvaljujemo Kolumbovim Vitezom, Bishop Ketteler Council, za vse kar so napravili, za njih molitve in za duhovni venec, za tri slovesne pogrebne sv. maše. Prav lepa hvala in priznanje Mr. Ivanu Račiču za orglanje in petje ob priliki pogrebne sv. maše v cerkvi. Naša zahvala gre tudi Mr. Antonu Linhart in sinovom za njih krasno in do popolnosti izvršeno delo, za njih mirno in slovesno opravilo ter obzirnost, ki so jo izkazovali našemu ljubljencu in nam. Naš sin in brat je bil izreden duh, plemenit značaj, čist v mislih in dejanjih. Ljubili ga bomo vedno. Njegov odhod zapušča praznoto v naših srcih in v našem domu, ki se ne bo mogla nikdar izpolniti. Naj najde njegova duša najpopolnejši mir in blaženost. MR. in MRS. JACOB JORGA z družino. Chicago, 111., 27. avgusta 1932. AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 3. septembra 1932 Kmečki punt AVGUST ŠENOA: Poslovenil Joža Glonar v "Golobrad si še, res je, toda osemnajst let je že za teboj in ne kaplja ti več mleko od ust. Ko je tvoja pokojna mati, moja sestra, umirala, me je poklicala k postelji in rekla: "Brat! Moji računi gredo proti koncu, treba bo oditi s tega sveta. Na prsih mi leži kakor kamen, hudo je, prehudo; toda Bogu bodi hvala, če ni drugače. Samo za eno te v božjem imenu prosim. Za menoj bo ostal moj edinec G j uro: očetove oči so se že davno zaprle, sedaj se bodo tudi materine in nikogar ne bo, ki bi gledal in pazil nanj. V hiši so domačini in sorodniki in ker gre po rojstvu mojemu sinu polovica, mu niso naklonjeni in mu bodo nagajali, če bo le mogoče. Bodita mu ti in naša stara mati za očeta in mater. Pazita mi na tega dečka, ker bi se moje kosti v grobu obrnile, če bi se to dete pokvarilo. Prisezi mi, da boš na to mislil in skrbel, prisezi mi in jaz bom mirno umrla. Prisegel sem ji, čuj, pred smrtjo sem ji prisegel na mojo dušo in ona se je obrnila in mirno na veke zaspala. In kar sem obečal, sem tudi zvesto držal. Varoval in branil sem te pred tujci in domačini v tvoji lastni hiši." "Res je, ujec, in hvala Vam za to." "No, tako vidiš, Gjuro, da ti hočem dobro. Zato se zanesi na mene. S tvojo babico, mojo materjo, vedno misliva na tebe. Bil bi te vzel na svoj dom, toda ti si svobodnjak, jaz pa sem kmet. Potem bi mogoče pokmetili tudi tebe. Boljše pa je, da si na svoji zemlji, saj sem ti rekel, da so člani tvoje zadruge gladni za tvojim deležem. Nekaj se ti je vnelo v glavi, v srcu se ti je omilila Jurkova Jana. Siromašna je, pa nič za to, poštena je in vredna spoštovanja. Zadrugarji ti silijo bogato nevesto; jaz pa sem rekel, samo vzami Jano, ker nekatere deklice nosijo bogastvo v mošnji, druge v srcu. Toda vse ob svojem času, veruj mi moj sinko; tudi meni ni zastonj zrastla brada. Otročnica se kmalu najde, toda gospodarstvo potrebuje čvrstih laktov, da se sleme ne poruši. Premlada sta, otroka sta še, ona ima petnajst, ti osemnajst; ona bi sama še mleko pila, ne pa drugi od nje. Počakajta še nekoliko!" "E, dragi ujec," se je mladenič počehljal za ušesom, "vem, da modro govorite, ker vas ves kraj bolj posluša kakor župnika in župana. Ali, meni se tako zdi, da bi lahko bilo prepozno, kar se Vam zdi prezgodaj. Nisel prišel, da bi Vam kaj izmišljal. Stari gospod Tahi gre za kape-tana z Veliko Kanižo; zato zbira četo konjenikov iz vseh delov sveta, nekoliko za denar,nekoliko s silo. Ni še dolgo tega, kar me je ta stari volk srečal na potu pri Jakovljem. Jahal sem v Zagreb. Tahi me je ustavil in vprašal, kdo sem in kam grem, jaz pa sem rekel: "Gjuro Mogaič, svobodnjak iz Stubice." Na to je rekel spremljevavcu Petru Petričeviču: "Ta fant je kakor rojen za konjenika!" In sta šla dalje. Mislite si, kako mi je bilo pri srcu. Jaz, pri Bogu in moji duši, nisem bojazljivec: spri-jel bi se, če treba celo o Svečnici z volkom, ali sedaj, moj Bog, ko mi Jana po glavi hodi, naj sedem na konja in ponesem svojo glavo na turški semenj! To človeka boli. Recite sami, če ne!" "Ne boj-se, sinko!" odgovori Gubec, "ti si svobodnjak na svoji zemlji. Po postavi te Tahi ne sme vzeti v svojo četo!" "Vem to," je nevoljno odvrnil Gjuro, "toda postave pri Tahu malo pomagajo, kakor da jih za njega sploh ni. Pred nekoliko dnevi je pozval vse vaške starešine na grad in jim zapo-vedal, naj narekujejo njegovemu pisarju imena vseh samskih tlačanskih in svobodnjaških < y p°oo<>O<><><><>cm>O<>O^^ .. ---- »»»»•»■s. sinov, ki bi bili porabni za konjenike, in ko mu je brdovški župan rekel, da so svobodnjaki že od nekdaj te službe prosti in da on to ve, se je ■Tahi nanj obregnil, da so svobodnjaki vaški psi, kot talčani, da bo postavo sam razlagal, "stara prismoda", to je župan pa da naj drži jezik za zobmi. Vidite torej, da me čaka kaj hudega; saj je župan tudi moje ime dal zapisati in mi je pozneje vse povedal, kaj se je na Su-sjedu zgodilo. Oženite me, ujec, pa se mi ne bo treba bati; če sem tudi mlad, vendar nisem brez pameti. Vi pa ste pametni in boste na naši strani. Jaz bi res ne maral tam kje na Madžarskem prodajati Turkom glave." "Oženi ga, oženi našega Jurčka," se je od koče sem začul slaboten glas. Na pragu se je pojavila kmečka starica, z nagubanim velim licem in bledimi lasmi. Držeč se z obema rokama za ograjo, je stara Gubčevka počasi korakala proti sinu in vnuku in je sedla med njima na klop. Prijela je mladeniča za roko in rekla sinu: "Daj Matija, oženi ga! Niti tvoj oče ni bil starejši, ko me je pripeljal sem na ta dom iz Pušče. Jana je dobra deklica, res da siromašna, toda tudi jaz ti nisem nič prinesla k hiši. Je že tako, če se dva najdeta, da ne gre vse gladko po računu in navadi. To je že stara povest. Kaj hočeš, če nas je Bog tako ustvaril. In baš sedaj, ko ga hočejo gnati nad Turke. Bog ne daj, da bi se kaj takega zgodilo!" Gubec je stisnil obrvi, potegnil z roko preko I glave in se zamislil. "Dobro je, mamka," je rekel nazadnje, "pa bodi po Vašem, če je že taka turška sila. Vem, da gospod Tahi po postavi G j ure ne sme vzeti med vojake, toda, fant pravii po pravici, kaj je danes postava? — sablja in vislice. Šel bom pred starega Taha. Rajši bi izgubil najlepšo kravo, toda šel bom, ker sem njegovi materi prisegel, dasi prav ne vem, ali je ta stari samo-silnik tukaj pravi gospodar ali ne. Ne bom ga niti prosil niti se mu klanjal; rekel mu bom samo, kaj je prav. Jutri bom torej ugriznil v to kislo jabolko. Ti, Gjuro, pa povej domačinom, kaj smo sklenili, jutri pa lahko stopiš v Brdovec in poveš Jurku in Jani, naj bo, kakor ste se domenili in naj se dekle pripravi. Jeli tako prav mama?" "Prav, moj sin," je odvrnila starka, "stori, kakor veš, da boš pravo zadel." "Ej, hvala Vam, hvala, dragi ujec," je skočil na noge mladenič. Sedaj je žalosti konec! Juhe, Jana, dušica moja! Če Bog da, bova ob letu skupaj grozdje brala!" Od veselja je mladenič vrgel klobuk v zrak, toda v istem trenot-ku se je od Golubovca sem začul topot konjskih kopit. Matija se je ozrl v ono stran in se nekoliko zdrznil, nato pa je rekel mladeniču: "Glej, mrači se. Vrni se v vas, Gjuro, in stori, kakor sem ti rekel; vi, draga mamka, pa stopite v kočo, jaz bom kmalu prišel za Vami." "Dobro," je zaklical Gjuro veselo, "z Bogom, ujec, z Bogom babica in lahko noč!" Nato je poskočil proti selu, starka pa se je počasi zavlekla v kočo. Gubec je šel po bregu do plota. Črez nekaj trenotkov se je ustavil pred vratmi na vrancu konjenik v dolgem, črnem plašču in z baržuna-sto črno kapo, ki mu je po strani čepela na glavi. Bil je krepak, črnook mladenič, ki se mu je na žarkih očeh in trdnem močnem licu poznalo, da je vražji človek. "Dober večer, Matija," je zaklical prišlec in skočil s konja. "Vi ste, milostni gospod?" se je začudil Gubec. S.P.D. sv.Hohorja Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1932: Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: Andrew Glavach, 1910 W. 22nd St. Tajnik: Jos. J. Kobal, 1923 W. 23rd Street, Chicago, 111. Blagajnik: John Gottlieb, 1845 W. 22nd Street. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M. Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 W. 21st PL; Theresa Chernich, 2024 Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. 22nd St.; John Falle, 1937 W. 22nd PL; Štefan Foys, 1907 W. 22nd St. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nod Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. ; v______ . 00<><><><>00<>CH>0^ i ,, : ' IZ URADA TAJNIKA SLOV. PODP. DR. SV. MOHORJA i Chicago, 111. Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo, dne 4. septembra, ob pol 2. uri popoldan v navadnih prostorih. Ponovno vas prosim, da plačate svojo mesečnino že na domu, ako je le mogoče, da ni potem prevelikega drena na seji. Tiste, ki dolgujete, vas tukaj zopet opominjam, da porav-; nate svoj dolg, ali se pa vsaj zglasite. Posebno tisti, ki dolgujete šest ali več mesecev in vas je družba čakala, se morate i zglasiti na prihodnji seji, drugače boste suspendirani. To je I bili sklep julijske seje. Bolniki ste nadalje prošeni, da prinesete svoja zdravniška i spričevala do sobote večer do šeste ure, ker jih mora naš zdrav-| nik pregledati, ipredno se izplačajo. Zadnje dni sem se preselil in je moj sedanji naslov: 1923 W. 23rd St., v drugem nadstropju. — S sobratskim pozdravom Jos. J. Kobal, tajnik, 1923 W. 23rd St. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phone Roosevelt 3408 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. r>000000000000000000000<>00<>00000000<>00000000<>000000č -000000«<>00000000000000000<>00000000000<>00000OOOi POHLEP PO DOBIČKIH NAJBOLJ OGROŽA SVETOVNI MIR. FRANK R. DRASLER — SLOVENSKI ODVETNIK V CHICAGI — Opravlja vsa odvetniška dela za tu in stari kraj. Med dnevom uraduje na: 111 W. Washington Street, Room 1601 Redno vsak teden, ob torkih od 7. ure zvečer naprej na 1849 West 22nd Street, nad uradom "Am. Slovenca" Za posebne slučaje na razpolago katerikoli večer po dogovoru. Pokličite na telefon in določite sestanek. Telefon v mestu: CENTRAL 0888. Za razne informacije lahko kličete tudi upravništvo A. S.: CANAL 5544. TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred« no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. V uradu "Amen Slovenca" —lahko kupite Money Ordre od American Express Company; —lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; —lahko plačate vaše račune za luč in plin; —lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski Slovenec ■ ■ 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. Širite "Amer. Slovenca"! ■WT0Wwwwwwwwmwwwwww99wwwwwwwwwwmwww9wwm da je nekdaj znani angleški lastnik tovarn za orožje sir Basil Zaharof s pomočjo časopisja pospeševal razne politične spore in potem, ko se je vnela vojna, prodajal obema strankama svoje o-rožje. To so kasneje tudi ugotovili pri vojskah med Grčijo in Turško, med Buri in Angleži in v rusko-japonski vojski. A strahotne so številke, ki jih je požrla vojska. Prav tako strahotne pa so številke, ki jih je zahtevalo oboroževanje po vojni. Od 1. 1920—29 je vojaštvo in oboroževanje vseh držav na svetu zahtevalo 37 milijard in 500 milijonov dolarjev. Od te vsote so pa imele tovarne, ki so državam prodajale, približno 2 tretjini čistega dobička. Po statistiki je tudi ugotovljeno, da so bili v svetovni vojni stroški tako veliki, in je zahtevala smrt enega samega sovražnika 25.000 dolarjev. Od teh ogromnih stroškov za uboj enega samega človeka pa odpade na industrijo o-rožja in vojnega materijala najmanj polovica cele vsote kot čisti dobiček tovarne. Zato je čisto pravilno, da se izvede čimpreje predlog, ki j® bil že stavljen na razorožitve!*1 konferenci v Lozani, da se nan1' reč ukine vsako zasebno izdel0' vanje orožja. Zakaj vojske so in bodo v pretežni večini ustvar' 'jale vedno gospodarske razn^' 're, in kadar gospodarske razn1®' ; re ne bodo všeč večini tistih. * | upajo, da bodo z izdelovanj6 [vojnega materijala v slu^ _ j vojne lepo zaslužili, se bo že ^ I šel način, da bo zavihrala n;1 j ubogimi narodi krvava vih10, I vojne. Tisoči bodo krvaveli ' da se bodo brezvestnežem P0*n! j le blagajne. Upajmo, da bo PrCjc ^ log o ukinitvi zasebnega izde> I vanja orožja čimprej prodrl i prepričani smo lahko, da če ► ^ j to posreči, še dolgo ne bo nobe I ne vojske. Dal Bog, da bi k"0 tako. — Ali Ali? Ali ste že poslali obnovitev naročnine za ' S."? Ako ne, storite * čimpreje po možnosti, ker 1 potrebuje Vaše pomoči in z stobe.